Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVE N IA L LB R E ” Ano (Leto) XI (6) BUENOS AIRES, 3. SEPTEMBRA (SEPTIEMBRE) 1953 No. (Štev.) 35 i« s OH g as S «0 O Victor Martinez 50 - Buenos Air« FRANQUEO A PAGAB TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 NAŠ KOLEDAR - ZBORNIK BLISKAVICA NAD JADRANOM Že šestič odkar smo v Argentini so te dni zapeli stroji, nam po narodnosti tu¬ je tiskarne, in pričeli oblikovati v tiska¬ ni podobi resničen ponos naše emigra¬ cije: Veliki Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije, že šestič smo tako ob vnetem, trdnem in vztrajnem sodelovanju naših sodelavcev-prijateljev pripravili novo knjigo, katera naj bo zopet nam v ponos, nasprotnikom pa dokaz, da nismo klo¬ nili. Ko te dni napovedujemo predprodajo, ugotavljamo skupno z našimi odličnimi sotrudniki, da posredujemo Slovencem v izseljenstvu najbogatejšo in najcenejšo knjigo hkrati. Zakaj najbogatejša? Prednost, hkrati pa tudi največji problem vsebine vsako¬ letnega Koledarja-Zbornika je prav v tem, da je namenjen različnim slojem naših izseljencev, različnih starosti, ki živijo v različnih okoljih in v različnih državah. Zato tudi toliko kritično mo¬ trečih oči. Pravijo, da vsem hkrati ni mogoče ustreči, če kdaj, potem to še po¬ sebno velja pri Koledarju-Zborniku. Da pa kljub temu zadovolji večino bralcev in vsakomur nudi nekaj novega, zani¬ mivega, vzgojnega, pa tudi bodrilnega, mora vsebovati resnično najboljše, kar je mogoče povezati v celoto sredi se¬ danje raztresenosti slovenske ustvarjal¬ nosti. Koledar-Zbornik zato ne zapisuje le kot kronist žitje in bitje naših emigran¬ tov na raznih kontinentih; spremlja tu¬ di borbo našega naroda, živečega v tu¬ jini, kakor onega v domovini; povdarja najbolj odločilne trenutke preteklega le¬ ta, ki zadevajo političen položaj sloven¬ ske demokracije v izseljenstvu; Koledar- Zbornik hoče biti tudi ogledalo kulturne ustvarjalnosti naših pisateljev in pesni¬ kov, kakor tudi ohranjevatelj izročil na¬ še preteklosti. Zato sodeluje pri njem tolikšna vrsta naših najboljših pisateljev, pesnikov, pu¬ blicistov, javnih delavcev, znanstvenikov. Vsebina Koledarja-Zbornika in njeni sodelavci nas opravičujejo do trditve, da je to najbogatejša knjiga. In verjemite, da pogosto mi sami, ki živimo v organizirani skupnosti v Argen¬ tini, ne znamo tega bogastva tako pra¬ vilno ceniti, kakor ga dojema slovenski fant, delavec kjerkoli v Braziliji, v Av¬ straliji, Novi Zelandiji ali Kanadi, ki morda enkrat ali kvakrat na leto more govoriti slovensko. To silno, skoraj da neprecenljivo vrednost našega Koledar¬ ja - Zbornika znajo ceniti tudi tisti, ma¬ loštevilni sicer pa upapolni bralci tik ob slovenskih mejah v domovini, kjer po¬ samezni listi iz Koledarja-Zbornika kro¬ žijo kot utrinki v tujini se bliščeče svo¬ bode. Zakaj pravimo, da je Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije najcenejša knjiga? Naj zadostuje samo nekaj drobnih na¬ vedb: Denar, ki ga polože kupci za Ko¬ ledar-Zbornik je v glavnem doprinos k tisti veliki vsoti, ki jo vsako leto dobe¬ sedno odnese tiskarna, papir in klišeji. Nikjer v prodajni ceni ni vračunano iz¬ vrstno delo naših sotrudnikov, ki žrtvu¬ jejo večerne ure po dnevnem delu, nikjer ni nagrad sodelavcem in nikjer niso vra¬ čunane delovne ure uredniškega odbora. To idealno delo se na eni strani ne da plačati, na drugi strani pa je to darilo bralcem, ki ga jim poklanjajo vsi sode¬ lavci in uredniki. Le na ta način je mo¬ goče, da stane Koledar-Zbornik v pred¬ prodaji le 35 pesov. Kdorkoli malo po¬ zna knjižni trg mora priznati, da bi knjiga v kateremkoli jeziku v nakladi, ki gre v desettisoče stala vsaj trikrat toliko. Zato je upravičena naša ugotovi¬ tev, da je to najcenejša slovenska knji¬ ga. Šestič bo že prišel Koledar-Zbornik v naše družine, šestič bo razveselil mnoge osamljence sredi tujine. Spremljale ga bodo naše želje in upi, da bo sprejet z veseljem in povsod. Pa ne samo z bese¬ dami pohvale in ponosa, ampak tudi s Pridnim kupovanjem in razširjanjem. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Maršal Tito je napovedal veliko zbo¬ rovanje partizanskih bojevnikov v Novi Gorici, ki da bo dne 6. septembra. Več tisoč bivših partizanskih bojevnikov se bo tako zbralo tik ob italijanski meji. V Rimu je nastalo razburjenje, v Beo¬ gradu so pa objavili brzojavko, v kateri so izjavljali, da Jugoslavija “ne misli” anektirati zone B tržaškega ozemlja Jugoslaviji. Ta brzojavka je paniko v Rimu samo še povečala in italijanski li¬ sti so kmalu vedeli povedati, da bo Ti¬ to dne 6. septembra napovedal in tudi izvedel aneksijo B zone Jugoslaviji. No¬ vi predsednik italijanske vlade Pella je poklical k sebi vojnega ministra in vodje italijanskega štaba, začel se je premik italijanskega brodovja proti severnim obalam Jadrana in italijanska vojska je odšla na manevre v področja ob jugoslo¬ vanski meji. Za nekaj dni je nastalo precejšnje vzemirjenje, diplomati, ki so bili ob tem koncu poletja še v raz¬ nih letoviščih, so morali hitro v Rim ali Beograd — in res so bili po teh počit¬ nicah že v taki “formi”, da so lahko v nekaj urah to čudno krizo okoli Trsta pomirili. MNOGO HRUPA ZA NIČ Kadar je treba zagrabiti za puško, tedaj so v Italiji navadno zelo pogumni in bučni. Poleg tega je italijansko javno mnenje že dolgo pripravljeno na to, da bo Trst spet enkrat popolnoma italijan¬ ski. Že v marcu 1948 so zahodni zavez¬ niki Italiji obljubili, da ji bo priključe¬ no tržaško ozemlje. Italijani so med tem že prejeli mnogo pravic in oblasti v Tr¬ stu, vendar Trst še ni definitivno vklju¬ čen v Italijo. To, da bo Trst moral k Italiji, dopuščajo tudi v Beogradu, ven¬ dar si žele direktnih dogovorov z Itali¬ jo, ki naj bi omogočili, da bi Jugoslavi¬ ja prejela nekaj teritorialnih in drugih koncesij v Trstu. Seveda so razgovori obtičali, predno se je moglo kaj jasnej¬ šega razbrati — med tem so bile nam¬ reč v Italiji volitve, ki so prinesle na oblast režim, ki bo silno šibak do pri¬ hodnjih volitev. Ker je nova vlada sicer res da samo prehodna, pa mora biti toliko previdna, da preskrbi vladajoči stranki za prihodnje volitve toliko u- sgehov, da bodo volilci raje oddali njej svoje glasove. In ker v notranji politiki trenotno res da ni tolikšnih momentov, ki bi dajali Pellovi vladi močnejših kart v roke, je treba poiskati uspehov v zu¬ nanji politiki. In na tem polju je treba pohiteti, ker je na dnevnem redu cela vrsta važnih konferenc in posvetov, na katerih mora biti Italija posebej vpoštevana. In v mednarodni politiki terja italijanska vlada poleg ureditve tržaškega vprašanja še ureditev vloge Italije v obrambnem sklopu NATO. V tem zboru Italija ni dovolj vpoštevana; začeli so jo celo zapostavljati za druge države v Sredozemlju in na Balkanu. Grčija in Turčija imata danes isti po¬ men v NATO kot Italija, še več, govori se celo, da bo Jugoslavija povabljena, da naj pristopi v NATO. V Rimu sluti¬ jo, da se bi strateško težišče v tem de¬ lu Evrope tedaj popolnoma preneslo na Balkan. Tak razvoj bi pomenil velik neuspeh za italijansko zunanjo politiko in ako računa vlada na volitve, ki bi mogle biti koncem tega leta, ali pa vsaj na pomlad, mora tak razvoj dogodkov preprečiti. Menevri italijanske vojske in mornarice naj zato opozore ves svet na veličino italijanske vojske, ki bi mogla kar vsak hip kreniti v “zmagovit” po¬ hod proti Trstu in še na nekaj sosednih hribov tam okoli. POMEN TRSTA SE ZOŽUJE V oktobru bo najbrž konferenca štirih zunanjih ministrov in sicer v Luganu v Švici, kakor pišejo ameriški listi. Daši bodo na konferenci govorili predvem o Nemčiji, je vendar pričakovati, da bo¬ do načeli tudi avstrijsko vprašanje in s tem tudi vprašanje Trsta. Sovjetska vlada je namreč dosedaj povdarjala, da na ureditev v Avstriji ne bo pristala, dokler ne bo urejeno vprašanje Trsta tako, kakor si je to zamišljala sovjet¬ ska vlada, ko je terjala, da naj bo za Trst imenovan guverner in Trst ohran¬ jen kot samostojno, neodvisno mesto. Toda v sedanjem okviru umikanja sov¬ jetske politike z netaterih postojank je viden preobrat, ki ga sovjetska vlada pripravlja v Avstriji. Sovjetska vojska odhaja iz Avstrije in z dunajsko vlado so sovjetske oblasti sklenile celo vrsto dogovorov o raznih olajšavah, ki jih sovjeti naklanjajo Avstriji. Kakor pa popušča sovjetski pristisk v Avstriji, ta¬ ko se bo verjetno vedno bolj čutil odmik sovjetske vlade od Trsta. Ker Tito ni več v kominformu, bo sovjetska celo rada dopustila, da bo podelitev Trsta Italiji lahko pri prihodnjih volitvah iz¬ rabljala tudi italijanska komunistična stranka v svojo korist. Nikdo tudi ne ve, kakšen bo izid vo¬ litev, ki bodo 6. septembra v zahodni Nemčiji. Menijo pa, da bi se moglo do¬ goditi, da bi kancler Adenauer razpola¬ gal v novem parlamentu s tako slabo večino, da bo prišlo do možnih pretre¬ sov v Nemčiji. Ker je najbolj verjetno, da bodo v novih trenjih nemške notra¬ nje politike dobili največ sil in vpliva desničarji, bi to moglo pognati zahodne zaveznike v nekoliko intimnejšo sodelo¬ vanje s sovjeti, ki se tudi morajo zava¬ rovati pred prevelikim porastom sil nemškega nacionalizma, ki bo krenil v pohod s postojank, ki jih je zapustil ob koncu vojne nacizem. V Beogradu se morajo zavedati ne¬ varnosti, ki bi nastopila zanje, ako bi prišlo do zboljšanja odnošajev med za¬ hodnimi zavezniki in sovjeti. Pogodbe, ki so bile sklenjene med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo so sicer lahko zado¬ sten instrument za ohranitev položaju na Balkanu in jugovzhodu Evrope, osta¬ ja pa odprto vprašanje Trsta, pri kate¬ rem mora Jugoslavija ohraniti vsaj vi¬ dez prestiža. Zaveznike vežejo na Itali¬ jo jasne obljube, sovjeti bodo tudi raje ustregli italijanskim komunistom — edi¬ no pravočasen direkten sporazum z Ita¬ lijo bi mogel prehiteti tak razvoj. V Rimu je sedaj na oblasti režim, ki je šibak — v Beogradu ne morejo seči proti Italiji po kakih demonstracijah širšega obsega — v oktobru pa bo kon¬ ferenca, ki lahko pomeni konec vsake samostojne akcije tako Jugoslavije, ka¬ kor tudi Italije. Tako je — izgleda — prvi del te bli¬ skavice nad Jadranom samo priprava še za nekaj nadaljnjih viharjev, ki se bo¬ do po volitvah v Nemčiji roztegnili od Jadrana še tje do Severnega morja. VOLITVE V ZAHODNI NEMČIJI V Zahodni Nemčiji bodo v nedeljo, 6. septembra, splošne volitve. Za te volitve se je v zahodni Nemčiji med obema naj¬ močnejšima strankama, krščanski de¬ mokrati in socialisti, razvila ostra volilna kampanja. Krščanski demokrati pod vodstvom predsednika vlade dr. Ade¬ nauerja zagovarjajo sedanjo notranjo in zunanjo politiko vlade: dvig življenjske¬ ga standarda, svobodno gospodarstvo; navezanost Nemčije na zahodne zavezni¬ ke, izvajanje zunanjepolitičnih in vojaš¬ kih pogodb Nemčije z zahodom; združi¬ tev obeh Nemčij po svobodnih volitvah v zahodni in sovjetski coni. Socialisti se v notranji politiki v glavnem strinjajo s krščanskimi demokrati, v zunanji po¬ litiki pa odpovedujejo navezanost Nem¬ čije na zahod. Zahtevajo tudi garancijo nemških meja iz 1. 1937. V zahodni Nem¬ čiji se bo v nedeljo potegovalo za izvo¬ litev 1709 moških in 81 ženskih poslan¬ skih kandidatov. Najstarejši kandidat je 92 let stara Matilda Blank, članica Vse- nemške stranke, ki zagovarja nevtralno Nemčijo. Sledi ji Adenauer, ki ima 77 let. Nemški potniki, ki so v tem tednu zapustili Nemčijo, so že lahko volili na posebnilj voliščih, ki so bila pripravljena v vseh večjih pristaniščih, železniških postajah in letališčih. Volili bodo lahko tudi Nemci iz sovjetske cone na podla¬ gi posebnih osebnih izkaznic, priti pa bo¬ do morali v katero od zahodnih con. DIA10G0 (ORDIAL ENTRE GENERAL PERON Y EL PUEBLO R05AR1N0 Desde el lunes el presidente de la Nacion general Peron se encuentra nueva* mente en la Capital Federal despues de haber presidido los actos celebratoriosj del IV centenario de la fundacion de la ciudad Santiago del Estero y despues de la inauguracion de la sede de la CGT en Rosario, donde en su discurso se refirio* a la solidaridad nacional. Terminada la ceremonia en la Plaza San Martin en Rosario el presidente entre los vitores y aclamaciones de la muchedumbre desde los balcones de la Je- fatura de policia anuncio que debia despedirse. Desde la multitud se levanto rej clamo: “Que se quede! Que se quede! Que se quede!” El general Peron, a quien el insistente pedido causo evidente regocijo, exclamo: “Ojala pudiera quedarme...” Y agrego: “Pero en Buenos Aires me estan esperando muchas cosas. Yo les prometo...” Y aqui se corto nuevamente la palabra del presidente, ahogada por el vocerio de la multitud que intuyo el anuncio inmediato del general Peron. “Yo les prometo — insistio el presidente — que pronto voy a hacer una vi¬ sita mas larga a Rosario, para inaugurar el monumento a la Bandera con ustedes.” Pero de un grupo de mujeres salio esta demanda: “i Y nuestras casas?...” El general Peron conformo tambien a ese grupo al decir: “Pero antes vendre por la Fundacion para inaugurar sus casas...” Como el puhlico mantuviera el deseo de que el general Peron permaneciese en el lugar, el primer magistrado tuvo que recurrir a algo perentorio: “Como* faltan solamente 10 minutos para la partida del tren, me despido de ustedes, con un abrazo fuerte sobre mi corazon”. * Alli termino el acto. El general Peron se dirigio nuevamente en automovil hasta la estacion Rosario Norte, recibiendo otra vez la adhesion entusiasta de la multitud. El convoy que llevo a la Capital Federal al jefe del Estado, salio a las 13.12. PRISRČEN DVOGOVOR MED PREDSEDNIKOM GENERALOM PERONOM IN NARODOM V ROSARIO Po velikih slavnostih, ki so bile ob 400. letnici ustanovitve mesta Santiago del Estero in po krajšem zadržanju v Rosario, kjer je odprl nove prostore zaj CGT in imel velik govor na zbrano množico na Trgu San Martin o nacionalni so¬ lidarnosti, se je predsednik general PERON v ponedeljek zvečer vrnil v Buenos Aires, kjer so mu množice na postaji FCNG Mitre priredile navdušene ovacije. Ko je general Peron v Rosario sporočil zbranim množicam, da mora pohiteti na postajo, ker bo vlak kmalu odšel, se je med njim in narodom razvijal pri¬ srčen dvogovor, potem, ko je množica neprestano izražala željo, naj bi ostal še dalj časa v Rosario. Na vse te vzklike je predsednik general Peron odgovoril: “O, da bi le mogel ostati! Toda v Buenos Airesu me čaka mnogo stvari. To¬ da obljubljan Vam ” Pri teh besedah ga je množica znova prekinila in mu prirejala tople ovacije. “Obljubljam Vam”, je nadaljeval general Peron, “da bom kmalu napravil daljši obisk Rosario, ko bom odkril spomenik Zastavi”. : V tem trenutku je pa zbrani ženski svet obsul predsedniku z vprašanjem: “In naše hiše?” General Peron jih je takoj potolažil: “Res, še prej pa bom prišel, da bom odprl hiše, ki jih gradi Fundacion Eva Peron”. Ker so množice neprestano izražale željo, naj bi predsednik ostal kak čas še tokrat v Rosario, je bil general Peron prisiljen, da jim je točno povedal: “Samo deset minut imam še časa, da pridem na vlak. Od Vas vseh se poslavljam s pri¬ srčnim objemom.” Po teh besedah je komaj prišel do svojega avtomobila, s katerim se je od¬ peljal na postajo, navdušeno pozdravljan ves čas od velike množice ljudstva. Priprava za mirovno Politični odbor ZN je končal svoje zasedanje o korejski mirovni konferenci. Sklenili so, — na ameriško zahtevo — da Indija ne bo sedela za mirovno mi¬ zo, na kar je Indija, baje na angleški pritisk, pristala. ZSSR se bo lahko u- deležila mirovne konference, toda na strani napadalcev severnih Korejcev in Kitajcev. Višinski je tudi na teh zase¬ danjih uporabil vse svoje že znane go¬ vorniške trike in grožnje, da bi zavle¬ kel zasedanje ali preprečil ameriške zahteve, pa se mu nj posrečilo. O skle¬ pih političnega odbora bo razpravljala konferenco na Koreji Glavna skupščina ZN, ki se bo sestala na redno zasedanje 15. septembra. Med tem se na Koreji nadaljuje iz¬ menjavanje vojnih ujetnikov. Amerikan- ci zahtevajo vrnitev vseh ujetnikov, ko¬ munisti so na to pristali ter sporočili, da se 20 Amerikancev in 300 južnokorej- eev “ne mara” vrniti. Predsednik Juž¬ ne Koreje Rhea je zaveznike opozoril, da komunisti po morju in po suhem vti¬ hotapljajo svoje vohune in propagan¬ diste iz Severne Koreje v Južno Kore¬ jo. Amerikance je zaprosil naj znova vzpostavijo pomorsko blokado j Južne Koreje. Koledar - Zbornik SVOBODNE SLOVENIJE lahko tudi letos naročite in plačate v prednaročilu do 15. novem¬ bra t. 1. V prednaročilu in predplačilu stane samo 35 Pesov. Po¬ zneje bo cena višja. Prednaročila in predplačila sprejemajo: 1. Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires 2. Caso Boyu, Olazabal, 2338, Buenos Aires 3. Santeria y Papeleria “Santa Julia”, Victor Martinez 39, Buenos Aires 4. Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Majia 5. Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5217, Villa Martelli 6. Brivnica in parfumerija "Los Alpes", g. Žnidar, Calle Drys- dale 5614, Carapachay 7. g. Pavle omar 8. Gdč. Marija Židan Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. IX. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriška vlada je objavila, da bo kupila od Čila ves višek čilske produkcije bakra, da bo tako zmanjša¬ la čilsko finančno krizo. USA je ta ko¬ rak storila zaradi možnosti prodaje čil¬ skega bakra ZSSR. — Dulles je v Bo¬ stonu izjavil, da bodo ZN morali spre¬ meniti nekatera določila svoje listine iz 1. 1945. “Listina je popolnoma nepri¬ merna, ker je bila izdelana v predatom- ski dobi.” Današnji položaj zahteva od¬ pravo veta v ZN, meni Dulles. Komen¬ tarji iz Londona niso navdušeni nad Dullesovimi pogledi, ter menijo, da ve¬ to predstavlja za zahodne zaveznike močno propagandno orožje proti ZSSR, ker se ga je ta tolikokrat posluževala. PERU: Perujski predsednik dr. Odria ee je mudil na uradnem obisku v Brazi¬ liji, kjer je bil v Rio de Janeiro navdu¬ šeno sprejet. Iz Rio de Janeiro je odpo¬ toval na jug ter se ustavil v Sao Paulo. BOLIVIJA: Bolivijski predsednik Paz Estensoro bo odpotoval na uradni obisk v čile, kjer bo gost predsednika generala Ibaneza. FRANCIJA: Francoski preds. Laniel je v zmešnjavi, ki so jo povzročile splo¬ šne stavke po vsej Franciji, z močno roko napravil red ter so se v ponedeljek zadnji stavkarji vrnili na delo. Vlada je objavila nove ukrepe o znižanju cen za najmanj 10% ter namerava izvajati najstrožjo kontrolo. Izdala je tudi ured¬ be o sodelovanju trgovcev z novimi fi¬ nančnimi načrti vlade. Lanielu se je s tem posrečilo vsaj začasno zatreti možnost komunistične revolucije v Franciji. — Francoska vlada je objavi¬ la številne reforme za svoji koloniji Maroko v Afriki in Indokino v Aziji ter jima misli v bližnji bodočnosti podeliti neodvisnost. BELIN: V zahodnem Berlinu so A- merikanci pričeli z drugo razdeljevalno akcijo živilskih paketov. Na stotisoče Nemcev iz sovjetske cone dnevno priha¬ ja kljub številnim oviram, ki jih stavijo sovjetske oblasti, v zahodni Berlin po hrano. V prvi razdeljevalni akciji so Amerikanci razdelili 3 milijone paketov. ŠPANIJA: Španija in Vatikan sta podpisala konkordat, po katerem je v Španiji edino priznana katoliška vera. Konkordat predvideva možnost obstoja drugih ver v Španiji, preprečuje pa jim možnost javnega udejstvovanja. Po¬ gajanja med Vatikanom in Španijo so trajala 558 dni. KITAJSKA: Maocetung je poslal Ma- lenkovu zahtevo, da ZSSR oboroži še nadaljnjih 50 kitajskih divizij, tako da bi se kitajska rdeča vojska povečala na 4 milijone mož. Zahteva tudi večjo po¬ šiljko vojnih letal in 2 milijardi rubljev posojila za povečanje kitajske oboro¬ ževalne produkcije. Medtem sta ZSSR in Kitajska že sklenili trgovinsko po¬ godbo, po kateri bo ZSSR izmenjala s Kitajsko za 5 milijard rabljev blaga. ZSSR bo Kitajski prodajala stroje, Ki¬ tajska pa ZSSR riž, čaj in druge polje¬ delske in mineralne produkte. PERZIJA: Gral Zahedi, novi perzij¬ ski predsednik, je objavil, da se Perzi¬ ja ne bo pogajala z Anglijo glede vpra¬ šanja nacionalizirane Anglo - perzijske petrolejske družbe v Abadanu. Pač pa je takoj stopil v stik z ameriškim vele¬ poslanikom v Teheranu Hendersonom in mu sporočil, da “Perzija pričakuje hitro in veliko pomoč od USA.” V Was- hingtonu so na Zahedijevo prošnjo ugod¬ no reagirali in USA pripravlja prvo do PLEBISCIT PROTI KOMUNIZMU V JUGOSLAVIJI V “Svobodni Sloveniji” smo že poro¬ čali, da je bil v titovi Jugoslaviji dne 31. marca t. 1. popis prebivalstva. Na polah za letošnje ljudsko štetje so ko¬ munisti kot znano, postavili tudi ru¬ briko o verski pripadnosti državljanov. Po izvršenem ljudskem štetju so pre¬ tekli polni trije meseci, da je Titova poluradna agencija Jugopress objavila prve rezultate o verski pripadnosti lju¬ di v titovini. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se je pri ljudskem štetju 86.4% lju¬ di, starih nad 14 let — za otroke pod to starostjo so versko pripadnost zapi¬ sovali starši — izjavilo, da izpoveduje¬ jo eno od obstoječih veroizpovedi in sa¬ mo 13.6% je bilo takih, ki so zapisali, da ne pripadajo nobeni veri. Glede ne- pripadnosti kaki veroizpovedi je večji odstotek takih ljudi po mestih (25%) zen tega pa bi s tem komunisti zadali tudi hud udarec Vatikanu, ki venomer “našo državo prikazuje kot globoko re¬ ligiozno in povezano s Cerkvijo”. S temi argumenti sta Djilas - pra¬ voslavec, čeprav brezverec in Moša Pi- jade - Žid pred CK Zveze komunistov Jugoslavije uspela, ki je na isti seji ta¬ koj naročil svoji “kulturno-prosvetni komisiji” naj takoj pripravi načrt za agitacijo in propagando, da se bo čim večje število ljudi priglasilo za brez¬ verce. Pod Djilasovim vodstvom je “kul¬ turno - prosvetna komisija Centralne¬ ga komiteja” spravila v pogon celokupni partijski aparat. Komunistično časopis¬ je je začelo po celi državi napadati in smešiti posamezne veroizpovedi in nji¬ hove predstavnike. V akcijo so stopili vsi titovi sindikati, AFŽ, Ljudska mla¬ dina, Socialistična zveza delovnega manjši pa na deželi (9.1%). Po posa- ljudstva — OF, športna društva, voj j bi zadosti pokazala svoje veselje nad tem “prvim poiitičkim dodirom”. G. Ve- bleta in njegovo spremstvo odlikuje z naslovom “slovenska intelektualna eli¬ ta”, s čimer jih je dvignila nad vse dru¬ ge Slovence. Kot smo mogli ugotoviti so tvorili skupino, ki jo je vodil g. Veble še profe¬ sor Verbič, Slavko Skoberne, Jože Maj- ce, Rudolf Wagner in predsednik druš¬ tva “Dom”. Iz pisanja “Hrvatske” izhaja, da je bil sestanek izrazito političen. Ko pa se je v Argentini ustanavljalo društvo “Dom” so razpošiljali vabila na ustanovitev “kulturnega društva”. Kako zamišljajo zgoraj navedeni Slovenci politične kon¬ cepte — in ker je bil navzoč tudi pred¬ sednik “kulturnega” društva, tudi kul¬ turne koncepte dr. Ante Paveliča, vključno teorijo o gotskem poreklu Hrvatov — prenesti na slovensko zem¬ ljo, pa “Hrvatska” v navedenem članku ne poroča. meznih republikah je največ ljudi brez vere v Črni gori (18.4%), njej sledi Srbija (15.4%), za njo pa so Hrvatska (14.5%), Slovenija (11.6%), Makedo¬ nija (9.8%), Bosna in Hercegovina (9.3%). Iz tega je razvidno, da je naj¬ več brezbožcev v republikah s pretež¬ no pravoslavnim prebivalstvom, manj jih je v republikah s katoliškim prebi¬ valstvom, najmanj pa med muslimani. Idejo, da se v popisnih polah za ljud¬ sko štetje vstavi tudi rubrika o ver¬ ski pripadnosti ljudi sta po informaci¬ jah “Hfvatskega doma” dala Milovan Djilas in Moša Pijade, oba na visokih komunističnih državnih položajih. Pred Centralnim komitejem sta to zahtevo utemeljevala s tem, da sta se po poto¬ vanju po Črni gori in Srbiji prepričala, da je večina ljudi proti veri. Djilas je radi tega zatrjeval, da se bo pri ljud¬ skem štetju vsaj 52% ljudi izjavilo za brezverce. Tak odstotek brezvercev bi pred svetom utemeljil opravičenost pro¬ tiverske gonje titovih komunistov, ra¬ ška, milica in tajna komunistična poli¬ cija. V tako divjem protiverskem vzdušju je bil popis prebivalstva, dne 31. mar¬ ca t. 1. Sedaj objavljeni rezultati pa dokazujejo, da ljudje niso klonili pred komunističnim nasiljem in niso hoteli zatajiti svojih ver. Tako so komunisti s svojo protiversko politiko in gonjo doživeli popolen poraz, ker so se naro¬ di naravnost plebiscitarno izrekli pro- titi njihovim željam in zahtevam, s tem pa tudi proti komunizmu in njegovi “ljudski oblasti”. če pri 13.6% ljudi, ki so izjavili, da ne pripadajo nobeni veroizpovedi, upo¬ števamo dejstvo, da je v ta odstotek tre¬ ba všteti 3.5% članov komunistične par¬ tije, kaka 2% članov raznih sindikatov, AFŽ, mladine, okoli 4% pripadnikov vojske, katere so vse komunisti, ne da bi koga vprašali, zapisali, da so brez vere, potem je odstotek tistih, ki so se pri ljudskem štetju proglasili za brez¬ verce, še neprimerno manjši. 'Prvi politički dodir slovenske i hrvatske emigracije' V našem listu doslej nismo objavljali poročil o notranjih razmerah v posamez¬ nih narodnostnih skupinah izseljencev. Te smo sicer zasledovali, vendar smo prepustili vsaki narodnosti, da sama ure¬ ja svoje notranje zadeve. Tako smo tudi pri Hrvatih, zlasti pri izseljencih-ustaših opažali razna trenja, snovanja novih grup, delitve v skupine z različnim ocenjevanjem njihove prete¬ klosti itd. Pri vsem tem je bilo opažati zlasti to, da je vodja ustašev dr. Pavelič stalno izgubljal na vplivu. V hrvatskem tisku se pojavljajo ostri napadi nanj in to od njegovih nekdanjih najožjih sode¬ lavcev. Ne samo Hrvatje drugega poli¬ tičnega gledanja, tudi velik del ustašev dr. Paveliču ne more opravičiti raznih Vse naročnike "Svobodne Slove¬ nije", ki še niso plačali naročnine za letošnje leto, prav lepo prosimo, da nam jo takoj nakažejo. Ne odlašajte s plačilom, ker s tem povzročate upravi velike težave. List je treba plačevati sproti. Zakaj bi odlašali s plačilom naročnine do konca leta! Naročnina za celo leto znaša 65 pesov pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju v obrokih pa je za pol leta $ 35.—, za četrt leta pa $ 20 larsko posojilo Perziji v viši 30 milijo- i Plačate jo lahko osebno ali po znan¬ cu na Victor Martinez 50, Bs. Aires, ali pa pošljite giro postal na naslov "Eslovenia Libre", Victor Martinez 50, Buenos Aires. nov dolarjev. Prav tako namerava USA pohiteti z nakazilom 23 milijonov dolar¬ jev Perziji, ki so ji določeni na podlagi ameriškega programa za pomoč zaosta¬ lim državam. Mosadeg je zaprt in bo prišel pred vojaško sodišče. BRIT. AFRIKA: Vzhodnoafriški bri¬ tanski poveljnik gral. Erskine je obja¬ vil teroristični organizaciji Mau Mau pogoje za predajo, ki jih je pred dnevi zahteval vodja Mau Mau Dedan Kimatsi. KULTURNO ŽIVLJENJE EMIGRACIJ V ARGENTINI V gledališču El Nacional se je prejš¬ nji ponedeljek vršila prireditev Velike¬ ga ruskega mešanega zbora pod vod¬ stvom profesorja Demetrija Avramen- ka. V prvem delu celovečernega progra¬ ma so bilo na sporedu ruske narodne in umetne pesmi. Petje zbora je bilo odlič¬ no. Zlasti so vžgale ruske narodne pes¬ mi. Kot solisti so nastopili E. Samsonov, T. Bagavut, A. Piotrovski, V. Trofimov in A. Orlov. Dragi del sporeda je pa ob¬ segal ruske narodne plese. Kot plesalci so nastopili Tamara Mihajlova, prva ple¬ salka opere v Monte Carlo in Margo ter Rotmir Lesniewski. Izvajalci lepih rus¬ kih narodnih plesov so želi naravnost viharno odobravanje. M. a. korakov v preteklosti, zlasti ne, da je odstopil hrvatsko zemljo Italijanom itd. Nobena tajnost ni, da je tako ostala sku¬ pina okrog dr. Paveliča zelo majhna in ; postaja vedno bolj nepomembna. Zaen¬ krat ji daje znake življenja le še list “Hrvatska”, ki pa je v glavnem osebno glasilo dr. Paveliča. V odnosu do Slo¬ vencev pa je bilo opažati, da jih ta sku¬ pina kaj rada upošteva le tedaj, če se popolnoma podredijo političnim koncep¬ tom te skupine. Na drugi strani pa smo z zadovolj¬ stvom opazovali kako že nekaj let v emigraciji v Severni Ameriki pri medna¬ rodnih manifestacijah in na mednarodnih forumih skupno sodelujejo predstavniki Hrvatov in Slovencev in je njihov odnos naravnost prijateljski. Pri poznavanju tega položaja nismo mogli prezreti članka v “Hrvatski”, t. j. glasilu dr. Ante Paveliča z dne 19. av¬ gusta, ki ima naslov “Prvi politički do¬ dir slovenske i hrvatske emigracije”. Nobenega dvoma ni bilo, da list sma¬ tra pod pojmom “hrvatska emigracija” neznatno in vedno bolj osamljeno sku¬ pino dr. Paveliča. Kdo pa naj bi bil “slovenska emigracija” pa pove članek, ko pravi, da je večja skupina “sloven¬ skih političkih i kulturnih javnih radni- ka na čelu s narodnim zastupnikom dr. Franjom Vebleom” obiskala Hrvate. Na¬ to pove, da je imel tam govor g. Veble in da so mu čestitali ministri, ki jih po¬ stavlja dr. Pavelič. “Hrvatska” naravnost išče besede, da SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. September 1953. Vsebina: La madre del obispo Antonio M. Slomšek (Friderica Mueller de Hau- ser); Mati škofa Slomška (Frida Hau- ser); Pratika 1953 —- September; Lju¬ bi kruhek (Jožef Kuckhoff); Marija iz Magdale (K. Vladimir, pesem); človek v nadnaravnem redu (dr. Ignacij Lenček); V senci križa (Alojzij Košmerlj); Nad dvajset milijonov pisem (t Vinko Lov¬ šin) ; Marija daruje Jezusa (dr. Mirko Gogala); Po materini smrti (Štefan Tonkli, pesem); Kristusova ocena vere (Janez Kopač CM); Življenje in duhov¬ ni zapiski redovnice Jožefe Menendez (dr. Franc Jaklič); Kar je Bog združil (fst); Velika noč usmiljenja (Emile Gebhart, prevod Fr. Erjavec); Preorok Izaija (Boris Koman); Odmotaj se, pot (Bogdan Budnik pesem); Od doma; Pripomočki za dosego osebnosti (Roma- nus); Deset nasvetov za bolnika; Med izseljenci; Drobne in priloga: Božje ste¬ zice. Šmartinski vestnik, ki ga izdaja g. duhovni svetnik Karel Škulj, je s priču¬ jočo avgustovo številko končal prvi let¬ nik kot “glasilo domobrancev in dragih protikomunističnih borcev”. Vsebina je naslednja: Sočev T.: Jasnost; Š.: Ob koncu letnika 1953; Odhod v...; Stra¬ hote taborišč; Dejanja govore; Matica mrtvih (203-217). Uvodnik je posvečen prvi obletnici smrti gospe Eve Peron. Vse vstopnice za koncert "Gallu¬ sa" dne 13. septembra so razproda¬ ne. Pevski zbor "Gallus" bo ponovil koncert v isti dvorani v nedeljo 11 oktobrp. Sedmi redni letni občni zbor Bruštva Slovencev v Buenos Airesu sklicuje odbor Društva Slovencev za nedeljo 11. oktobra 1953 ob 11.30 uri dopoldne v dvorani Salezijanskega zavoda na Belgrano (Hipolito Irigoyen 3900). Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o dopolnitvah društvenih pravil; 3. Poročila odbornikov; 4. Razgovor o poročilih odbornikov; 5. Poročilo Nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Predlogi; 8. Slučajnosti. Odbor Društva Slovencev vabi vse članice in člane, da se obč¬ nega zbora zanesljivo udeležijo. Po pooblaščencih — članih društva — morejo biti zastopani člani: a) Tisti, ki stanujejo zunaj Buenos Airesa in se v enem dnevu ne bi mogli radi oddaljenosti vrniti na svoje domove. b) Rodbinski člani morejo biti zastopani po svojih rodbinskih poglavarjih (mož lahko zastopa ženo in otroke), ali rodbinski pogla¬ varji po svojih rodbinskih članih (sinovi in hčere lahko zastopajo očeta in mater). Pismena pooblastila je treba vrniti pisarni Društva Slovencev, Victor Martinez 59, Buenos Aires, najkasneje do G. oktobra 1953. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slo¬ vencev vključno do 1. oktobra 1953. Buenos Aires, 3 septembra 1953. Odbor Društva Slovencev GORIŠKA IN Na zadnjem sestanku trgovskih zbor¬ nic iz Ljubljane, Vidma in Gorice so sklenili povišati vrednost izmenjave blaga med Slovenijo in Gorico na 1.200 1 milijonov lir. V aprilu letos n. pr. je uvoz iz Slovenije v Gorico znašal 49 mi¬ lijonov, izvoz pa nekaj nad 39 milijo- nvv lir. Na koncu istega meseca je ime¬ la Slovenija v dobrem 39,110.470 lir. Pod naslovom “Porazna dejstva” u- gotavlja “Demokracija” krivično tol¬ mačenje italijanskih krogov v razmerju j 90:10, zadevajočem prebivalstvo me¬ sta in najbližje okolice Trsta. Po itali- j janskem štetju leta 1921 naj bi namreč bilo v Trstu 90% Italijanov, ostalo pa Slovenci odn. Hrvati. Takšno govori¬ čenje o razmerju 90:10 je lahko ovreči; tako n. pr. zadostuje pregledati seznam udeležencev brezplačnega tečaja angle¬ škega jezika v priredbi Zavezniške vo¬ jaške uprave; v tem seznamu je na¬ ravnost visoko število slovenskih imen in priimkov, kajti od ca 300 tečajnikov j je vsaj 125 nedvomno Slovencev odn.; Hrvatov. To razmerje hkrati tudi doka- j zuje, da slovenski živelj ni prav nič kul- j turno zaostal, kakor pogosto trdijo, še bolj je to potrjeno z navedbo razmerja obiskovalcev zavezniške čitalnice; v to namreč zahaja 55% Italijanov in 45% Slovencev, torej razmerje 5:4, ki se je pokazalo že pri volitvah leta 1918, ko je bilo na laški strani 15.000 glasov, na slovenski pa 12.000. “AK. Jadran” je zadnje čase razvil precejšnjo delavnost. Tako so akademi¬ ki priredili koncert v Dolini in akademi¬ jo na Opčinah, zatem pa še kulturni nastop v Doberdobu, o katerem je “De¬ mokracija” prinesla daljši dopis iz vrst udeležencev, v katerem med drugim tr¬ di, da je “društvo Jadran zabredlo se¬ daj v Besednjakove vode”. Do tega zaključka pride dopisnik na osnovi izjav nekega g. Berceta, ki je po prireditvi ARGENTINA V Argentino je prispel glavni rav¬ natelj UNESCO dr. Luther H. Ewans. Vlada ga je proglasila za ves čas bivanja v Argentini za državne¬ ga gosta. Dr. Ewans je imel več raz¬ govorov z zunanjim ministrom dr. Remorinom, obiskal je Narodni kon¬ gres, imel več sestankov s kulturniki in časnikarji in si ogledal razne kul¬ turne ustanove v Buenos Airesu. P 0 vrnitvi predsednika republike genera¬ la Perona iz Santiaga del Estero je bil sprejet v avdienco tudi pri njem. Na področju province Cordoba se vrše veliki letošnji manevri argen¬ tinske vojske z vsem modernim orož¬ jem, s katerim raspolagajo argentin¬ ske oborožene sile. Pii manevrih pre¬ izkušajo tudi novi tip bombnika, ki so ga v celoti izdelali v Arg-entini. V Kordiljerah, na področju provin¬ ce Mendoza, so v zadnjih dneh še ved¬ no divjali siloviti snežni viharji, kakršnih ne pomnijo že dolg-o vrsto let. Snežni zameti in lavine so poru¬ šili postaje in vse železniške napra¬ ve v krajih Las Lenas, Km 178 in Vi- lla Eva Peron. V teh krajih so snež¬ ne lavine dosegle višino 60 metrov. Veliki snežni zameti in viharji so za¬ htevali tudi človeške žrtve. Pod snež¬ no lavino je našla smrt smučarska patrulja, obstoječa iz 14 mož. Rešilo se je samo 7 vojakov, katere je re¬ ševalna ekspedicija z hudimi ozebli¬ nami prepeljala v vojaško bolnišnico v Mendozo. V vse kraje, ki so radi snežnih lavin popolnoma odrezani od ostalega sveta, je poslala številne re¬ ševalne ekspedicije vojaška oblast, na drugi strani pa tudi provincijska vlada v Mendozi. Na filozofski fakulteti v Buenos Airesu bodo odprli stolico za brazil¬ sko kulturo in literaturo. V Buenos Aires je dopotovala Ed- da Ciano-Mussolini, vdova po bir. italijanskem zun. ministra grofu Cia- nu, katerega je med vojno dal ustre¬ liti njegov tast Mussolini radi soude¬ ležbe-v zaroti proti njemu. Edda da¬ no bo ostala v Buenos Airesu tri me¬ sece na obisku pri svojem bratu Vittoriju NAROČNIKOM "SVOBODNE SLOVENIJE" V ARGENTINI! Vsi tisti naročniki "Svobodne Slo¬ venije", ki za leto 1952 še niso pla¬ čali naročnine, so meseca avgusta prejeli vdrugič opomin po pošti z navedbd dolžnega zneska in s proš¬ njo, da ga čimprej nakažejo. Ker je še vedno precej takih naročnikov, od katerih dosedaj še nismo prejeli nakazane naročnine za 1952, jih po¬ novno prosimo, naj nikar ne odlaša¬ jo s plačilom zaostale naročnine. PRIMORSKA nekomu pripovedoval, da se bliža konec “Demokracije” in “Katoliškega glasa”, ker bodo sedaj oni (t. j. Jadranaši) z dr. Besednjakom in Bitežnikom izdajali nov list, ki bo nekaj nenavadnega za naše ljudstvo. “Slovenske demokratske zveze je že konec, je veselo trdil g. Ber¬ ce, “Sfiligoj in Kacin pa itak ne znata voditi politike. Videli boste, kako zelo dobro in pametno pa tudi uspešno po¬ litiko bosta vodila Besednjak in Bitež¬ nik”. Isti g. Berce je nadalje dejal, ka¬ kor piše “Demokracija”: “Tudi njim, duhovnikom, bomo pokazali. Le poča¬ kajte, boste že videli, kako bo.” G. Ber- cetu sta ob tej priliki stala ob strani Dušan Černe in Drago Legiša. Dopisnik pa zaključuje: “Kdo je gospod Besed¬ njak, slovenska javnost !na Goriškem in Tržaškem dobro ve. Slovenski demo¬ krati smo odklonili komunizem leta 1947” in “tudi leta 1948” in “ga od¬ klanjamo sedaj, ko skuša s pomočjo ne j katerih “katoliških mož” razkrajati na- i še demokratske organizacije na Gori- J škem in v Trstu. Žalostno je, da mladi | ljudje okrog Jadrana ne razumejo, da je 95% slovenskega naroda v domovini proti titokomunizmu. Za par grošev izdajati kulturne ideale svobodoljubne¬ ga slovenskega naroda in se udinjati komunizmu, to ni moško, to ni častno. Zato smo prepričani, da bo naša mladi¬ na pravočasno odprla oči in izbacnila iz svojih vrst vse komunistične, filokomu- nistične in kriptokomunistične agente”. Na ustanovnem občnem zboru Sindi¬ kalnega strokovnega združenja sloven¬ skih šolnikov za STO so za predsedni¬ ka izvolili dr. Vladimirja Deška. Za predsednika Slovenske prosvetne matice na STO je bil izvoljen dr. Fran¬ jo Delak, zdravnik v Trstu. Poročil se je g. Sergij Mihelčič, sin znanega tržaškega lesnega trgovca * gdč. Diano Fritsch, prav tako iz Trsta. Buenos Aires, 3. IX. 1953 SVOEOLNASLOVENIJA Stran 3. ^Ttcoice i& Sjjooentfe^ Znani ljubljanski odvetnik in slovenski planinec Dr. I. C. Oblak se je podal pred dvema letoma v Julijske planine. Od te¬ daj se ni več vrnil. Pred kakimi 10 ali ! 14 dnevi so ga našli mrtvega na nekem snežišču pri Staničevi koči. V Ljubljani so ljudje že dolgo časa govorili o velikih nepravilnostih, ki so se dogajale v raznih gospodarskih pod¬ jetjih mestne občine. Leglo korupcije je bilo v mestni klavnici. Nepravilnosti v tem podjetju, kakor tudi v drugih, je ugotovila tudi preizkovalna komisija, pritožbe proti nekaterim sedanjim vo¬ dilnim funkcionarjem na mestni obči¬ ni so bile tudi objavljene v lokalnem časopisju. Nepravilnosti na mestni ob¬ čini so zavzele tako velik obseg, da so končno tudi komunisti morali nekaj sto¬ riti. Tako je prišlo do seje mestnega od¬ bora v Ljubljani dne 17. julija. Na dnev¬ nem redu je bilo vprašanje o nepravil¬ nostih na občini in predlogi za ureditev mestnega gospodarstva. Glavno poroči¬ lo je podal kom. generalmajor Jaka Avšič. Vseskozi je bilo samoobtožba in vsa seja bila bolj podobna razpravam v komunističnih sodnih procesih. Pri na¬ vajanjih konkretnih nepravilnostih je, povdarjal, da je podpredsednik MLO Leopold Krese imel naloženo v Trstu 700 tisoč lir na svoje razpolaganje, o čemer mestni ljudski odbor ni imel niti pojma. Te devize so bile ustvarjene z izvozom mestne klavnice”. Pravi pa, da tu ne gre za kriminal, ker se je ta de¬ nar uporabljal za različne potrebe me¬ sta. Nadalje je imel isti Krese v Mest¬ ni hranilnici izven proračuna MLO o- krog 800 milijonov dinarjev, naloženih na njegovo ime kot predsednika gospo¬ darskega sveta. Tudi ta denar je bil na- . menjen za potrebe mesta, toda brez sklepa mestnega odbora. Ta sredstva je uporabljal nekontrolirano ožji krog ljudi. Jaka Avšič se je nadalje branil, da spričo takega stanja mestni ljudski odbor ni mogel dobiti jasne slike o fi¬ nančnem stanju”. Za tajnika MLO Mi¬ ho Pogačarja je pa dejal, “da ni znal uveljaviti svojega položaja v borbi pro¬ ti tem pojavom”. Za “popravo tega ne¬ zdravega stanja” je predlagal mestne¬ mu odboru svojo ostavko kot predsed¬ nik MLO, razen tega pa še ostavko pod¬ predsednika Leopolda Kreseta in tajni¬ ka Mihe Pogačarja in vseh članov go¬ spodarskega odbora. V debato je nato posegel kot glavni govornik tajnik mestnega komiteja Zve¬ ze komunistov Slovenije Vlado Krivic. Govoril je “o moralno političnem pome¬ nu” sklepov te občinske seje, nato pa delil lekcije mestnim funkcionarjem. Za Jako Avšiča, Kreseta in Pogačarja je dejal, da “so svoje lastne napake kritič¬ no ocenili, kot se spodobi komunistom”. Komunistični odčinski odbor je nato ostavke generalmajorja Jake Avšiča, Leopolda Kreseta in Nikota Pogačarja sprejel ter vseh članov gospodarskega sveta. Za novega predsednika Ljubljane je bil določen dr. Helij Modic, za pod¬ predsednika Mara Dermastja, za tajni¬ ka pa Silvo Šivic. Umrli so. V Ljubljani: Rudolf Šilden- f-eld, sodni uradnik v p., Marija Bole, Franc Kopitar, žel. skladiščnik v p., Alojzij Florjančič, trgovec-drogerist, Tatjanea štrumelj, Stane Vengar, stro¬ jevodja, dr. Ivan Kenda, veterinar, Jo¬ že Srakar, žel. upok., Josip Stritar, na¬ dučitelj v p., Marija Lušickij, Franc Ko¬ pitar, žel. skladiščnik v p., Ana Klinar, zasebnica na Jesenicah, Janko Galjot, biv. restaurater v Škofji Loki in uprav¬ nik Ribniške koče na Pohorju, v Škofji Loki, Ana Krulej v Trbovljah, Ivan Kresnik v Celju, Marija Kompare, roj. Šubelj v Mengšu, Albinca Merčun v Vižmarjih, Cecilija Franz, vdova po žel. inšpektorju drž. žel. v Krškem, dr. Franc Češarek, okrožni sodnik v p., Go¬ riča vas pri Ribnici, Ivanka Cvetek na Jesenicah, Elfrida Mayr, roj. Fink, zdravnikova vdova v Kranju, Stanko Udovič v Celju in Žalika Primožič, roj. Nemec v Mariboru. Slovenci v Argentini Buenos Aires ŠTUDIJSKI DAN SLOVENSKIH DUHOVNIKOV V ARGENTINI Slovenski duhovniki v Argentini so se zbrali v sredo 26. avgusta v “Domu du¬ hovnih vaj Cardenal Copello” v Buenos Airesu, kjer so imeli svoj letni študij¬ ski dan. Začeli so ga ob 10. uri s “Pri¬ di sv. Duh”. V začetku razpravljanja se je g. župnik Anton Orehar spomnil sv. Očeta, škofov in duhovnikov v iz¬ seljenstvu, predvsem ordinarija večine navzočih duhovnikov, ljb. škofa dr. Gre¬ gorija Rožmana, škofov in krajev, v ka¬ terih žive sedaj slov. duhovniki ter tr¬ pljenja škofov, duhovnikov in vernikov v državah za železno zaveso. Spored študijskega dneva je bil na¬ slednji: Meditacijo “Naša ljubezen” je imel g. duhovni svetnik Alojzij Košmerlj. Re¬ ferat “Naše dušno pastirstvo med Ar¬ gentini«” je podal g. župnik Fr. Gla¬ vač, koreferat pa je imel kaplan g. Branko Rozman. Drugi referat “Dušno pastirstvo med slovenskimi naseljenci v Argentini” je podal g. Janez Kalan, koreferent je pa bil g. Albin Avguštin. S tem je bil dopoldanski del študijske¬ ga dne končan in so imeli vsi udeležen¬ ci študijskega dneva skupno kosilo. Popoldne je imel referat “Slovenski duhovniki in verniki v izseljenstvu” g. župnik Anton Orehar. Zaradi pomanj¬ kanja časa je moral odpasti referat g. dr. Ignacija Lenčka: “Sodobne pasto¬ ralne tcžnie po svetu”. Na vrsto bo prišel na enem prihodnjih rednih me¬ sečnih sestankov, ki jih imajo slov. du- gjUntiS hovniki. Študijski dan je bil zaključen z bla¬ goslovom in sprejenom novih članov v Union Apostolica. Duhovniki, udeleženci študijskega dneva — 40 po številu — so podpisali tudi prošnjo za proglasitev škofa Ba¬ rage blaženim. OSEBNE NOVICE Nesreča. Gdč. Anica Štefe iz Trans- radia se je v petek zvečer, 28. avgusta, vračala proti domu. Pri Transradiu ie izstopila iz kolektiva štev. 223. V tem trenutku je privozil velik omnibus Co-1 stera. šofer, videč pred seboj kolektiv; in osebni avto, je hotel kolektiv obiti po desni strani, ker vozila radi velike' hitrosti ni mogel ustaviti. Ker je pa ce¬ sta tu ozka, je omnibus Costera iz tla- : ka zavozil na mehka tla. V tem trenut- j ku se je močno nagnil na desno, in podrl gdč. Ano Štefe, ki je pravilno izstopila iz kolektiva. Udaril jo je od zadaj, jo Delo na slovenskem zamljišču v La- nusu dobro napreduje. Že nekaj sobot sem se fantje iz Lanusa in prostovoljci iz drugih področij Velikega Buenos Ai¬ resa pridno kosajo v vihtenju krampov in lopat na zemljišču, ki bo služilo za športne prostore vsej slovenski mladini v Lanusu. Zaenkrat je cilj prostor ogra¬ diti, kar je že storjeno in zravnati po¬ vršino, da bo primerna za nogometno igrišče in za različne lahkoatletske pa¬ noge, kakor teke, skoke itd. Prav po¬ sebno dosti delavcev je bilo videti prejšnjo soboto, 29. avgusta. Saj je pri¬ šel pomagat skoraj vez Zvezni odbor Odsek v Lanusu jim je zelo hvaležen, prav tako pa le — ti ne morejo pozabi¬ ti potice in bobov, ki jim jih je za ve¬ čerjo pripravila Lužovčeva mama skup¬ no s članicami SDO v Lanusu. Bog živi slovensko mladino v ^podvigih za skup¬ no stvar! podrl, s prednjima kolesoma pa zavozil čez njene noge. Gdč. Štefetovo je pri tem poškodoval po glavi in po nogah, na veliko srečo je pa ni zlomil nobene kosti. Ponesrečenko so prepeljali v bol¬ nišnico Lomas de Zamora. Želimo ji sko¬ rajšnjo ozdravitev. Nova nesreča. V nedeljo, dne 30. av¬ gusta zvečer, se je vračala z duhovnih vaj za žene iz San Miguela na dom v ulici Diaz Velez v Ciudadeli ga Nežka Vesel. Pri izstopu iz kolektiva ji je spodrsnilo. Padla ie tako nesrečno, da je zadobilo na glavi hude poškodbe. V glo¬ boki nezavesti so jo prepeljali v sanato¬ rij v Haedo. želimo ji, da bi se ji zdrav¬ stveno stanje, ki je težko, čimprej iz¬ boljšalo in da bi se lahko kmalu povrni¬ la-na dom k svoji družini. Poroka, V soboto, IB. avgusta sta se poročila gdč. Lina Kambič in g. Janez Zajec, čestitamo in želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! t Elza Mravlag. V soboto dne 29. av¬ gusta je ob četrt na štiri popoldne ne¬ nadoma podlegla srčni kapi ga. Elza Mravlag, roj. Orel. Pokojna je bila ma¬ ti g. ing. G. Mravlaga in je bila iz u- gledne družine Orel v Šoštanju, kjer se je rodila pred 59 leti. Po opravljenih študijah na mariborskem učiteljišču se je kmalu poročila z g. A. Mravlagom, ki ie bil direktor Woschnagovih tovarn usnja v Šoštanju. Ko ji je pred 22 leti umrl soprog, je ostala sama na svojem lepem domu v Šoštanju skupno s svo¬ jim sinom g. ing. Mravlagom, ki je med tem končal univerzitetne študije v Ljub¬ ljani. Pred komunistično okupacijo se je umaknila k svojim sorodnikom najprej v Celovec in nato v Gradec, odkoder je v maju 1950 prišla k svojemu sinu in snahi v Argentino. Najpričnejše sožalje izrekamo g. ing. Mravlagu in njegovi ge. soprogi Mileni, roj. Božič ob tem nenadnem in hudem udarcu, ki ju je doletel. Pokojni ge. El¬ zi pa želimo večni mir in počitek. COMODORO RIVADAVIA V družini g. Ivana Prešerna in njego¬ ve ge. Katarine, roj. Poznič so dobili no¬ vega člana družine. Sinček in mamica sta zdrava. Iskreno čestitamo! Bruštveni oglasnih Odbor Društva Slovencev opozarja vse članice in člane, da je s smrtjo go¬ spe Ivana Kočarjeve iz Mendoze bilo iz¬ črpanih, 21 pesov posmrtninskega pri¬ spevka, ki so ga člani doslej vplačali. Zato odbor prosi vse članice in člane, da znova vplačajo 6 pesov posmrtninskega prispevka za nadaljne, nove tri smrtne primere. Ne odlašajte s vplačilom! Ti¬ sti, ki ste s posmrtninskim prispevkom v zaostanku, plačajte čimpreje tudi za¬ ostanek. Vse članice in člane, ki so prejeli opo¬ zorilo in prošnjo, da plačajo članarino, s katero so v zaostanku, odbor ponovno lepo prosi, da takoj izpolnijo svojo član- : ko dolžnost. Na prosvetni prireditvi Krajevnega odbora Društva Slovencev v Lanusu bo dne 6. septembra predaval predsednik Društva Slovencev g. Albin Mozetič o svojih vtisih s potovanja po Evropi. Predavanje bo takoj po slov. maši in so nanj vsi vabljeni. OBVESTILA Državno-pravni tečaj. V nedeljo, 30. avgusta je imel g. Miloš Stare na držav- no-pravnem tečaju tretje predavanje o državnih oblikah. V prvem delu tega predavanja je govoril o federaciji na splošno, v drugem o položaju Slovenije v federaciji in končno je govoril o slo¬ venski problematiki v zvezi z bodočo ureditvijo Evrope. Številni poslušalci so z veliko pozor¬ nostjo sledili zanimivim izvajanjem pre¬ davatelja ter so po končanem preda¬ vanju tudi živahno posegali v debato. Prihodnje predavanje državno-pravnega tečaja bo v nedeljo, 6. septembra ob pol deveti uri zjutraj na Victor Martinez 50. Predaval bo g. Božo Fink o državnih or¬ ganih. Prosimo za točnost. Fantje! V nedeljo, 6. sept. ob 16. uri bo univ. prof. g. dr. Ahčin predaval o “gospodarski pripravi za zakon”. Vsi iskreno vabljeni, predvsem pa športni¬ ki— Vsem članom SFZ priporoča Zvez- Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje. Pred nedavnim sem se vselil v stanovanje, ki sem ga prevzel od prejšnjega najemnika. Le-ta mi je. prepustil svoje stanovanje šele, ko sem mu plačal “za ključ” dogovorjeno vso¬ to. Lastnik hiše pa mi je takoj po moji vselitvi odpovedal stanovanje in mi gro¬ zi s tožbo in deložiranjem. Ali je last¬ nik upravičen odpovedati mi 'stano¬ vanje? Kdo mi bo v primeru izselitve povrnil “kupnino”, ki sem jo plačal prejšrijemu najemniku ? Odgovor: Na prvo vprašanje Vam od¬ govarjamo: Zakon o stanovanjski zašči¬ ti, ki bo podaljšan še za nadaljnje leto, varuje interese vseh najemnikov. Po do¬ sedanji praksi sodišč pa je stanovanjska zaščita odvisna od mnogih faktorjev, ki iz stanovanjskozaščitnega zakona na prvi pogled niso razvidni. Sodne odloč¬ be so doslej ugotovile, da je treba za¬ ščitni zakon razlagati drugače, ako po¬ godbeni rok med lastnikom in najemni¬ kom še traja, in drugače spet, ako je pogodbeni rok že potekel. Ako pogodbe¬ ni rok še traja, bi v Vašem primeru spet veljal drugačen odgovor, ako v pogodbi glede predaje (transferen«je) stano¬ vanja novemu najemniku ni nobenega določila, in drugačen spet, ako je v po¬ godbi izrečno določeno, da prvi najem¬ nik stanovanja ne more prenesti na no¬ vega brez lastnikovega privoljenja. Ako torej v Vašem primeru pogodbe¬ ni rok za stanovanje še ni potekel in v pogodbi glede “transferencije” ni nič do¬ ločenega, potem Vas lastnik ne more prisiliti k izselitvi. Ako pogodbeni rok še ni potekel in pogodba izrečno prepoveduje prvemu najemniku, predati stanovanje novemu najemniku s “transferencijo”, je lastnik hiše upravičen odpovedati Vam stano¬ vanje in bo dosegel pri sodišču, da se morate izseliti. Ako je pogodbeni rok med lastnikom in prvim najemnikom že potekel, potem velja tudi za Vas kot drugega najemni¬ ka stanovanjska zaščita v smislu zako¬ na št. 13581. Na drugo vprašanje, kdo Vam bo po¬ vrnil škodo, ki bi Vam, zaradi izselitve nastala, ker ste plačali neko vsoto “za ključ”, Vas opozarjamo na posledice do¬ ločil čl. 34 imenovanega zakona. Sodišče bo kaznovalo Vas in prejšnjega lastni¬ ka, ako bo uradoma ugotovilo, da sta s stanovanjem “špekulirala”. Svetujemo Vam torej, da ne iščete nobene odškod¬ nine v nobenem primeru! ni odbor, da pridejo pomagat h graditvi športnih prostorov v Lanusu vsako so¬ boto popoldne. SFZ. Socialni tečaj bo v ponedeljek 7. sep¬ tembra na Victor Martinez 50. Predaval bo g. prof. dr. Ivan Ahčin. CERKVENI OGLASNIK Duhovne vaje za žene so bile v sobo- j to in nedeljo 29. in 30. avgusta v San ! Miguelu. Vodil jih je spiritual g. dr. ! Filip Žakelj. Udeleženk je bilo 37. Električni načrti v Sloveniji Obstoji namreč v Jugoslaviji pose¬ ben tehnični odbor Komisije za študij izvoza električne energije iz Jugoslavi¬ je pod imenom “Yougelexport”. Ta od¬ bor je imel v Zagrebu dne 21. maja va¬ žen sestanek z zastopnikom in strokov¬ njakom Organizacije Združenih naro¬ dov, dalje z zastopniki držav, ki bi pri¬ šle v poštev kot odjemalci toka. Prila¬ gam Vam kar izrez iz Poročevalca, saj se ga splača prebrati. “Slov. poročevalec” z dne 31. maja prinaša pod naslovom” Kako napredu¬ je delo “Yougel-export” naslednje po¬ ročilo (Opomba uredništva): Tehnični odbor Komisije za študij iz voza električne energije iz Jugoslavije "Yougelexport” je imel 21. maja v Za- brebu sestanek pod predsedstvom inže¬ nirja Stjepana Hana, direktorja zvezne¬ ga inštituta za tehnična in gospodar¬ ska proučevanja. Sestanku so prisostvo¬ vali ing. Pierre Sevette, direktor elek- tro-energetičnega odseka Evropske go¬ spodarske komisije OZN, ing, Presser in Boli, zastopnika Zah. Nemčije, ing. Vas in Korenjak, zastopnika Avstrije, ing. Tonini in Harrauer, zastopnika Ita¬ lije in zastopnik Jugoslavije ing. Ba- ranovič. Kot povabljen opazovalec pa je sestanku prisostvoval ing. Miloš Bre¬ lih, direktor Elektroenergetskega siste¬ ma Slovenije, ki zastopa Jugoslavijo v Ekonomskem odboru “Yougelexport”. Po sklepih tega sestanka bo Jugosla¬ vija sama izbrala objekte, ki pridejo v poštev za izvažanje električne energije, in poslala do 15. julija vsem udeleženim državam projekte teh objektov. Za iz¬ vršitev teh nalog, ki jih je postavil Teh¬ nični odbor “Yougelexport” se je zbra¬ la pred dnevi v Zagrebu desetorica naj¬ vidnejših jugoslovanskih strokovnjakov. Pri izbiri bodočih izvoznikov upošte¬ vajo predvsem: proizvodnjo električne energije v zimskem času, oddaljenost objekta od inozemskih potrošniških sre¬ dišč ter stroške in trajanje del. Na osno¬ vi teh karakteristik so se odločili, da bo¬ do naši strokovnjanki izdelali projekte naslednjih objektov: Bohinj, Idrijca, Pohorje, Reka, Rečina, Lika in Garka, Spodnja in Gornja Cetina; Rama, Gla- vatičevo in Ulog na Neretvi, Trebišnji- ca, Zeta in Dubravka na Srednji Drini. Njihova skupna inštalirana moč bi zna¬ šala 2,929,000 kilovatov z letno proiz¬ vodnjo 12 milijard in 149 milijonov ki¬ lovatnih ur. Na zimski čas bi odpadlo od tega 66% električne energije. Predvideni projekti v Sloveniji bi da¬ li letno: Prapetno 360 milijonov KWh, Idrijca 326 milijonov KWh, Pohorje 280 milijonov KWh in Reka 219 milijonov KWh. Pri bohinjskem projektu pa je treba upoštevati poleg proizvodnje HE Prapetno tudi povečano proizvodnjo HE Doblar in Plave. Skoraj gotovo pa bo k tem projektom dodan še projekt Planina s proizvodnjo 248.5 milijonov KWh električne energije na leto, cd če¬ sar odpade 74% na zimsko dobo.” Kakor vidite, imam prav, če govo¬ rim o povodnji novih načrtov za elek¬ trarne. Zakaj 12 milijard kilovatnih ur na leto ni mala stvar, če pomislite da morate imeti srednje težak električni likalnik vklopljen približno poldrugo uro, da Vam porabi eno samo kilovat¬ no uro. Vas in nas pa zanima najbolj, kako je pri teh načrtih odrezala Slove¬ nija. Kar pet novih velikanskih elek¬ trarn načrtujejo. Načrt Planina, ki predvideva preplavitev znanega Planin¬ skega polja pri Rakeku, kjer sedaj teče poleti ponikovalnica, Unec, ki pri Vrh¬ niki prihaja na dan kot Ljubljanica, se mi ne zdi resen, ker bo le težko ob¬ držati v preluknjanem kraškem svetu Planinskega polja vodo. Če bo kdaj izve¬ den, bo silno drag, še mnogo dražji kot druge že itak dovolj drage elektrarne. Ostali štirje načrti: Bohinjsko jeze¬ ro — Prapetno, pohorske akumulacij¬ ske elektrarne, Idrijca in Reka pa bi dale dograjene na leto skupaj 1200 mili¬ jonov kilovatnih ur. V primeri s celot¬ nim elektrifikacijskim načrtom za vso Jugoslavijo znaša proizvodnja teh štirih projektiranih slovenskih elektrarn eno desetino, tako da lahko rečemo, da bo po dolgem času Slovenija zopet enkrat pravično udeležena na celokupnih inve¬ sticijah za elektrifikacijo. Pa ne misli¬ te, da se imamo za ta pravični delež v načrtih zahvaliti našim slovenskim ko¬ munistom, ki nam sede na vratu. Nika¬ kor ne! Samo Bogu se moramo, ki nam je v našo lepo domovino nametal toli¬ ko izkoristljivih vodnih sil. Kot peto in celo največjo elektrarno, ki pa v po¬ ročilu “Yougel-export” še ni omenjena, bi bilo treba omeniti elektrarno Čezso¬ čo pri Kobaridu v zgornji soški dolini. Ta bi sama zmogla na leto 533 milijo¬ nov kilovatnih ur električne energije, kar je skoraj polovico vseh prejšnjih štirih. Za to elektrarno bi bilo treba z velikanskim jezom ustaviti v dolini, kjer leži vas Čezsoča, ki je pol ure ho¬ da oddaljena od Bovca, umetno jezero, ki bi bilo večje od Bohinjskega. Pokrilo bi tudi v celoti vas Čezsočo. Ne bom pisal podrobnosti, tu imate izrez iz “Poročevalca”. Slov. poročevalec z dne 28. junija pri¬ naša pod naslovom: Proučevanje pro¬ jekta za največjo hidroelektrarno Slo¬ venije — Novo umetno jezero med Lo¬ gom in Čezsočo bi bilo večje od Bohinj¬ skega jezera (Opomba uredništva): Ljubljana, 27. junija. “Elektropro- jekt” v Ljubljani preučuje idejni pro¬ jekt Dr. inž. Vladimirja Šlebingerja o zgraditvi nove hidroelektrične centrale pri Kobaridu, ki bi vodno energijo do¬ bivala iz velikega jezera v gornji doli¬ ni Soče med Jalovcem, Mangartom in Predelom. Idejni projekt predvideva zgraditev pregrade pri Logu Čezsoškem, ki bi imela v sredini višino 70 metrov in kubaturo 2.350.000 m3. Površina je¬ zera bi znašala okoli 5.5 kvadratnih ki¬ lometrov ter bi s tem znatno prekašala površino Bohinjskega jezera, ki znaša 3.15 kvadratnih kilometrov. Novo jeze¬ ro bi vsebovalo 320 milijonov kubičnih metrov vode ter bi bilo po 10.7 kilomet¬ rov dolgem rovu povezano s strojnico pri Kobaridu. Instalirana moč nove hi¬ droelektrarne bi znašala 148.000 kilova¬ tov, letna zmogljivost pa 533 milijonov kilovatnih ur električne energije, če bi se v sporazumu z Italijo Rabeljsko je¬ zero po že obstoječem rovu speljalo v dolino Predilce in s tem v novo jezero, bi se zmogljivost nove hidroelektrarne še povečala. HC Kobarid bi s tem bila največja elektrarna v Sloveniji. Od sedaj obratu¬ jočih hidrocentral je najmočnejša Fala s 43.400 kilovati, od doslej predvidenih pa HC Prapetno bohinjski projekt s 128.000 kilovati. Z uresničitvijo novega kobaridskega projekta bi se popolnoma spremenil načrt gradnje hidrocentral na omenjenem delu gornje šoške doline. Novo jezero bi pokrilo vas Čezsočo, na¬ vzlic temu pa bi uresničenje načrta bi¬ lo ogromnega pomena za razvoj turiz¬ ma in sploh gospodarstva gornje soške doline.” Če s premislekom preberete to poro¬ čilo, vidite, da bo to res Velikanska e- lektrarna, saj bodo samo v jez zazidali 2.350.000 kubičnih metrov betona, če pomislite, da deset metrov široka in de¬ set metrov dolga hiša, visoka pravtako 10 metrov, vsebuje šele 1000 kubičnih metrov, potem bi iz betona za ta jez lahko vlili 2350 takih hiš ali kock, pol¬ nih betona! Drug imeniten načrt je bil izdelan zg tako zvano bohinjsko soško elektrarno Prapetno ob Soči. Ne bom ga razlagal, tu imate izrez iz “Poročevalca”. "Slov. poročevalec” z dne 2. junija prinaša pod naslovom in s podnaslovi. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 . SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. IX. 1953 Marsihdo še ne ve... . . .da USA še vedno priznava bivšega kralja Zoguja za zakonite¬ ga suverena Albanije. Pred krat¬ kim je Zogu odpotoval v USA iz Egipta, kjer je živel od konca voj¬ ne in kjer so mu sedaj odpovedali gostoprimstvo. .. .da, ima človeško telo, težko 70 kg, maščob, iz katerih bi lahko na¬ pravili 7 zabojev mila; oglja za 1000 svinčnikov; fosforja za 2200 šveplenk; železa za manjšo sekiro; apnenca za pobeljenje srednje ve¬ likega kokošnjaka; žvepla za pol litra močne kisline in magnezija za enkratno fotografiranje. S E R E N O se necesita para industria grafica en la Capital. Informacion.es en esta Adminis- tracion. Frizerski Salon "VENA" Dobro poznan med našim ženskim svetom po dobri in solidni izdelavi trajne ondulaeije in tudi “Frio” traj¬ ne, modernem, kakor tudi praktičnem striženju las (modeme frizure). Tudi bodoče neveste in družice si bodo uredile poročne frizure v našem salonu! Z malo denarja si boste polepšali Vašo zunanjost, ker “glava je krona človeka”. Se vljudno priporočamo za cenjeni obisk. Ob sobotah popoldne je po uradni naredbi salon zaprt. FRIZERSKI SALON "VENA" Calle Ersilla 6120 — Buenos Aires Iz Liniersa s kolektivom 217 dobrih pet minut vožnje do Calle Acassuso, nato peš eno kvadro dalje in eno kva- dro na desno. STAVBARSTVO doze Mus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL JAVNI NOTAR Francisco Haul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK SLOVENCI! VAŽNO IN AKTUALNO! DRUŽINSKA POMOČ MAIPU 735 - I. nadstropje T. E. 31-5142 - CAPITAL Ako želite poklicati iz domovine svojo ženo, otroke, starše ali ostale sorodnike, Vam lahko izposlujemo: Dokumente za potovanje, garantna pisma, vozne karte, polnomočja, rojstne liste, legalizacijo dokumen¬ tov, prevode vseh vrst itd. IVANKA ŽIVKO-MIRKOVIČ DRAGOMIR JADROŠIČ znani traductor publico Imamo tudi svojega odvetnika in javnega notarja V isti pisarni lahko tudi naročite znane pakete “PAKEXPORT” od 5—100 kg, ki prispejo domov v 25 dneh, sprejemamo pa za odpošiljatev tudi pakete iz Buenos Airesa z novim in rabljenim blagom. Glavni zastopnik: OTON FRESL ZAHTEVAJTE VSA NAVODILA! ZAHTEVAJTE CENIKE PAKETOV! Nepričakovana nas je dne 29. avgusta zapustila naša blaga mama in sestra, gospa Elza Mravlag 9 roj. Orel Pogreb je bil v nedeljo dne 30. avgusta na tukajšnje pokopa¬ lišče Chacarita. Priporočamo jo v molitev in blag spomin — naj počiva v miru. Ing. G. Mravlag, sin, in Milena Mravlag, roj. Božič, snaha; Luiza Bolkovič in Frida Žabka, sestri. Buenos Aires, Celovec, Šoštanj dne 31. avgusta 1953 Sporočamo vsem rojakom, da nas je za vedno zapustil iVAX SVETE rojen na Igu, star 53 let. Nenadno so se mu iztekli dnevi 30. avgusta v Nemški bolnišnici, kjer se je zdravil. Več let je živel v Žireh, odkoder je bil oženjen, nato je bil cerkovnik na Kremenici. Vojska ga je zatekla v Radovljici, odkoder se je umaknil na Koroško in prišel z družino v Argentino. Sina Ivana je izgubil v vojni. K večnemu počitku je bil položen dne 31. avgusta na Chacariti. Poko¬ pal ga je župnik g. Janez Hladnik. Vse znance vabimo k sv. maši za pokoj njegove duše, ki bo v cerkvi sv, Jožefa v Lanusu v četrtek 10. septembra ob 9. uri. Ivana, roj. Matičič, žena Kristina, Ivan in Mira, por. Hladnik, otroci Nace Hladnik, zet Dne 30. avgusta 1953 je umrl po daljši bolezni član Društva Slovencev, gospod JANEZ SVETE Na mestnem pokopališču na Chacariti je bil v nedeljo 31. av¬ gusta 1953 položen k večnemu počitku. Bog mu bodi dobrotljiv plač¬ nik za prestano trpljenje in dobra dela. Društvo Slovencev v Buenos Airesu "ČASA IS O V V 99 — urama In zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAJNOVEJŠE: Nakit za dame v 18 krt zlatu, kombinirano s srebrom in brazilskimi diamanti: Zaponka v obliki venčka . m$n 180. — uhani z obeskom ovalne oblike m$n 160. — križ v krasni obliki baroka ... m$n 160. — Zapestne ure svetovnih znamk: Doxa, Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo, Pacar, Silvana, avtomatične in vodotesne. VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) § SLOVENSKI MOLITVENIK | I V E č N O £ S V C J E N J E 4, GREGORIJ PEČJAK h 5 14. natis, vezan v usnje z zlato obrezo ter natisnjen na js 8 finem papirju imame v prodaji. g S Pohitite z nakupom dokler traja zaloga. SANTEEIA Y PAPELERIA "SANTA JULI A" A Victor Martinez 39 Buenos Aires s PAKETI ZA DOMOVINO živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilni¬ ke, harmonike itd.), kakor tudi tekstilno blago pošilja s svojega lastnega skladišta v svobodni tržaški luki najhitreje, najbolj solidno in najbolj poceni I N T E R E X M O RT — TRST Zastopnik za Republiko Argentino: LJEPOSLAV PERINIČ, Calle 25 de Mayo 749, IV. nadstropje, oficina 16 BUENOS AIRES — TELEFON 32-8255 Uradne ure: Vsak delavnik neprekinjeno od 9. zjutraj do 18.30 ure zvečer. ob sobotah pa od 9. do 12. ure dopoldne. Pošiljamo samo prvorazredno ameriško blago. Jamčimo za vsako pošiljko! Paketi prispejo v domovino v roku 20 — 30 dni in so oproščeni carine. NEKAJ NAŠIH PAKETOV: Šivalni stroji znamke “SINGER”, vključeni vsi stroški $ 3.750.— Radioaparati znamke “Philips” od $ 1.000.— do $ 1.500.— Šivalni stroji in radijski aparati so oproščeni od carine. ZDRAVILA: V domovino in v druge evropske države pošiljamo vse vrste zdravil. Pošiljamo jih z letalsko pošto in jamčimo za dostavo v roku 15—25 dni! Oglejte si cene za nekatere zdravila: PENICILIN, milijon enot $ 50.—, 3 milijone enot $ 140.—, STREPTOMYCIN, 10 gr $ 170.—, RI- MIFON, čudovito zdravilo proti tuberkulozi, 500 tablet $ 350.—, P. A. S., 500 tablet $ 230.—, AEROMYClN, 16 pilul $ 370.—, TERAMYCIN, 16 pi¬ lul $ 370.— VITAMIN B 12, 10 injekcij $ 200.—, ORIGINAL BANTHINE, 100 tablet $ 360.—, MALI HORMONI, 20 injekcij $ 270.—, HIDERGINE. 12 injekcij $ 270.—, DILANTIN SODIUM, 300 tablet $ 230.—, itd. itd. itd. Po izredno nizki ceni pošiljamo tudi vse druge vrste zdravil, ki tu ni¬ so navedena in to na recept kakor tudi brez njega. Iz cele Republike Argentine sprejema in nato odpošiljamo v domovi¬ no pakete s starim in novim blagom. Za odpošiljatev je plačati: paket do 5 kg $ 40.—, do 10 kg $ 50.— in do 20 kg $ 60.— Važno opozorilo: Za vse pakete, ki jih pošiljamo preko Trsta dobi od- pošiljatelj potrdilo o rednem sprejemu paketa, podpisano od prejemnika. Iščemo zastopnike po vseh mestih in naseljih Argentine, kjer žive Slo¬ venci. Interesenti naj se je javijo- pismeno. Pismena naročila in denar (giro postal ali bančni ček) iz cele Repu¬ blike Argentine pošiljati na naslov Ejeposlav Perinie CASILLA DE CORREO BUENOS AIRES Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644 (Nadaljevanje s 3. strani) Razgovor s projektantom nove bohinj¬ sko — šoške elektrarne — Turbine elek¬ trarne bo gnala voda iz Bohinjskega je¬ zera — Za dvanajst milijard dinarjev vsako leto 380 milijonov kilovatnih ur električne energije — naslednje poroči¬ lo (Opomba uredništva): “Zadnji čas je vedno več govora o so¬ delovanju Jugoslavije v evropskem elek- triškem gospodarstvu. To jsodelovanje bo seveda obstojalo predvsem v izvozu električne energije. V ta namen bo tre¬ ba zgraditi še nekaj novih elektrarn! Mednarodnim komisijam, katerim bodo predloženi načrti za gradnjo novih elek¬ trarn v naši državi, bo med drugim stavljen na razpolago tudi načrt nove hidroelektrarne Bohinj — Soča, ki bo črpala vodo iz Bohinjskega jezera. Izmed najosnovnejših podatkov o na¬ črtih za to elektrarno je projektant inž. Marko Lavrenčič iz “Elektropro- jekta” v Ljubljani naštel našemu do¬ pisniku naslednje zanimivosti: Energetska rezerva, ki jo predstav¬ lja akumulacija Bohinjsko jezero znaša 30 milijonov kilovatnih ur. Izrabljivo jezersko akumulacijo, ki znaša 37 mili¬ jonov kub. metrov, bo nova elektrarna izkoriščala samo pozimi, poleti pa se bo okoriščala zgolj z dotekajočimi vodami. Gladina Bohinjskega jezera bo približ¬ no za 2 m višja kakor danes, vendar je treba pripomniti, da se dvigne že sedaj ob času nalivov do 3.8 m. nad normalno gladino. Razlika med nadm. višino Bo¬ hinjskega jezera in akumulacijskega je¬ zera hidroelektrarne Doblar na Soči, ob kateri bo zgrajena strojnica nove elek¬ trarne, znaša 375 m. Padci vode, ki bo gnala turbine te elektrarne, se bodo gi¬ bali od 360 do 348,5 m pri polnem, ozi¬ roma izpraznjenem Bohinjskem jezeru. Inštalirana moč agregatov bo znašala 128 tisoč kilovatov. Kako bo potekala gradnja in kakšne morebitne težave se lahko pojavijo? Najprej bo treba postaviti jez na Sa¬ vi Bohinjki pod sotočjem z Mostnico v bližini Ribičevega lazu. štiri metre vi¬ sok in 22 m širok jez bo zajezil Mostni¬ co in jo prisilil, da bo tekla v obratni smeri, da se bo pod mostom pri Janezu izlivala v Bohinjsko jezero. Vtok v do¬ vodni rov naj bi bil po eni varianti pri Šterovi skali, t. j. na jugovshodnem koncu jezera. Vtočni objekt z zatvomi- co bo oddaljen od jezera približno 100 m in bo popolnoma vkopan, tako da ga iz ceste ob jezeru sploh ne bo mogoče opaziti. Od tega odtočnega objekta bo vodil do vodostana pri Prapetnem nad Sočo 14.850 m dolg dovodni rov, pre¬ mera 5.4 m, od tod pa do strojnice ob Soči bodo položili 980 m jeklenih tlač¬ nih cevi premera 31 m, ki bodo položene v izkopane parke in okrog in okrog za¬ betonirane. Strojnica nove elektrarne bo zgrajena na prostem v ozki dolinici ob poti med Tolminom in Mostom na Soči. Morda bo treba to strojnico zgraditi tudi v ob¬ liki kaverne. Nova bohinjsko-soška e- lektrama je projektirana za 4 agrega¬ te po 32 tisoč kilovatov. Vsak generator bosta gnali po dve Peltonovi turbini. Predvidena količina vode, ki bo gnala turbine, znaša 44 kub. metrov na sekun¬ do. Eno izmed najtežjih del pri gradnji te nove elektrarne bo nedvomno kopa¬ nje prve polovice dovodnega rova. V ap¬ nencu,, skozi katerega bo treba vrtati rov, je treba pričakovati velik dotok vode, ki je ovirala že gradnjo železni¬ škega predora Bohinjska Bistrica — Podbrdo. Padavine na visokih vrhovih planin nimajo pravega odtoka in se po¬ večini izgubljajo po razpokah v notra¬ njost. Zaradi tega bo treba najprej zgraditi poseben drenažni rov, ki se bo iztekal v bližini jezera v jašek; tu bodo nameščene črpalke, s katerimi bo treba ves čas gradnje črpati vodo. Gradnja te elektrarne ob Soči je po¬ sebno priporočljiva zaradi tega, ker je akumulacijsko jezero naravno in ga ne bo treba šele graditi. Prednost izrabe padca v smeri proti Soči je tudi v tem da ga je mogoče izkoristiti že v razdalji 15 km. Če bi hoteli na Savi izkoristiti enak padec, bi to lahko storili šele v od¬ daljenosti približno 200 km. Z gradnjo nove bohinjsko-soške elektrarne se bo zmanjšal izkoristljivi dotok vode v Kr¬ škem za okoli 5%. (Po dograditvi bo¬ doče akumulacijske hidroelektrarne pri Radovljici pa bo ta odstotek še znatno manjši.) Gradnja nove elektrarne bo trajala 3 do 4 leta. Njena letna proizvodnja elek¬ trične energije bo znašala 380 milijo¬ nov kilovatnih ur. Približno polovico te energije bo mogoče proizvajati v zim¬ skem času. Razen tega bo z gradnjo te elektrarne omogočena tudi večja pro¬ izvodnja električne energije v soški e- lektrarni Doblar in Plave. Po seda¬ njih računih bodo znašali stroški za gradnjo te elektrarne 10 do 12 milijard dinarjev. Novoprojektirana elektrarna bo med najcenejšimi in najrentabilnej- šimi akumulacijskimi elektrarnami v Sloveniji. Stroški za en inštaliran kilo¬ vat bi znašal 95 tisoč din, cena ene ki¬ lovatne ure, proizvedene v tej elektrar¬ ni, pa bi bila le okoli 2.30 dinarjev.” Mislim, da je poročilo dovolj jasno. Omenil bi le še to, da se bo voda iz Bo¬ hinjskega jezera odtekala po ' 15 kilo¬ metrov dolgem tunelu-kanalu, ki bo približno na vsak kilometer padel za en meter. Voda bo tako sama imela do¬ volj padca, da bo tekla skozi tunel-ka- nal. Na dolžino 15 kilometrov bo seveda tako izgubljenih 15 metrov padca. Za¬ radi tega bo mogoče za elektrarno iz¬ koristiti le 360 metrov padca. Proračun predvideva 10 do 12 milijard dinarjev. Morda bo veljala ta elektrarna še več, saj pri nas ni nobenega tunela, dolgega nad deset kilometrov, ta bo pa kar 15 km dolg. Vodi skozi zelo neprijetno go¬ rovje za graditev tunelov in bodo mor¬ da graditelji doživeli še čudna presene¬ čanja. No, pa saj je še vse na papirju. Če pomislite, kakšno stokanje je zaradi elektrarne v Mostah, ki je doslej veljala le pičlih 4 in pol milijarde dinarjev, pa sedaj manjka samo sto milijonov za dograditev, potem si lahko mislite, da teh elektrarn ne bomo gradili z našimi dinarji, če jih sploh kdaj bomo. če bomo kdaj prišli do izvedbe teh načrtov, potem bo tuj kapital, zlasti ka¬ pital zainterisiranih konsumentov elek¬ tričnega toka pomagal zgraditi te ve¬ likanske tovarne, mi pa bomo na leta v naprej prodali ves tok, ki ga bodo te elektrarne proizvedle. Pa nič zato. Bo vsaj nekaj napravljenega in Slovenija bo zopet imela izvozno blago — elek¬ triko. Ne bi bil toliko optimista, če ne bi računal z našim nesrečnim položajem,, ki se je tokrat spremenil v našo srečo.. Slovenija je sosed Avstrije in Italije. Sto kilometrov čez našo mejo naletimo že na važna industrijska središča sose¬ dov. Tudi Nemčija, Bavarska, še ni pre¬ daleč od nas. čim bliže je vir elektrika,, tem bolj ugodno je to za konsumenta. Saj elektrika teče po daljnovodih in čim daljši so ti, tem več elektrike se izgubi že v daljnovodu samem. Zato se bo tuji kapital raje odločil za sloven¬ ske elektrarne, ki so mu bliže. Če se bo¬ do torej v bodočih letih zgradile res ne¬ katere nove elektrarne pri nas za izvoz elektrike, potem se bomo morali zahva¬ liti tujcem za to. Naši kumoti bi se pri vprašanju, kdo bo imel prednost, Slo¬ venija ali druge pokrajine, lepo potu¬ hnili in pustili prednost drugim pokra¬ jinam, ki so bolj — zaostale. Tako pa ne bodo odločali niti oni, niti centralistič¬ na vlada. Hvala Bogu! Končam. Jutri se vrnemo in ne vem, kdaj se mi' bo spet ponudila prilika pri¬ ti v Trst. Kadar bom pač prišel, se bom že oglasil. Dve je že ura, pa mojih to¬ varišev še ni. Ju je nabrž zdelal chianti, kot je mene — voda. Lahko noč!