a TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ 0 poslovanju •Lansko poslovno leto iii-ano zaključili s tako dobrim uspehom kot leto 'poprej. Vendar z rezultatom ne moremo biti nezadovoljni, če upoštevamo splošni gospodarski položaj pri nas, plasti KREŠO PIŠKULIC, dipl. oec., generalni direktor RIZ " 'Sodobna dogajanja v svetovnem gospodarstvu1 postavljajo pred jugoslovanske delovne ljudi kot samoupravlja!« nalogo, da so v vsakem trenutku na tekočem v pogledu svojih organizacijskih,-tehnoloških in finančnih koncepcij. To velja tudi za. elektronsko industrijo, katere, koncentracija je v drugih dr. žavah že v. dobršni meri dosežena, ali pa je V teku proces združevanja. 'Nacionalni trg je pretesen, da bi lahko dosegali najboljše rezultate, vključitev v mednarodno delitev deda pa je otežkočena, če gre za majhne ,in v svojih interesih. različne : proizvajalce, če s tega gle-i;diŠča‘ ocenjujemo integracijo ZP Iskra in RIZ vidimo, da. le-ta objektivna nujnost, Nepravočasno Ugotovitev te, nujnosti pa bi utegnili, drago plačati. V taki luči moramo gledati tudi našo dosedanjo zamudo z integracijo,- Globoko , sem prepričan, da. eodo delovni ljudje obeh na-nh gospodarskih skupnosti v polni odgovornosti za svojo prihodnost, z veliko večino .¡zglas-avali na bližnjem referendumu predvideno integra- pa še položaj naše panoge. Glavni, problem, ki je zavirali hitrejši razvoj, je bila nizka prodaja oz. nepričakovana nizka naročila. Na to je vplivalo niz faktorjev, predvsem pa zmanjšana po- čijo, nato pa s skupnimi močmi šli v boj za boljše ekonomske rezultate. VLADIMIR LOGAR, dipl. oec. — generalni direktor ZP ISKRA — Kranj »Elektronika predstavi j a danes v svetu eno najbolj dinamičnih vej gospodarstva. Prav zaradi njene rasti in silne ekspanzije potrebuje močno koncentracijo kapitala. Tega dejstva so se elektroniki po vsem svetu že zdavnaj zavedli in združili povečini vsa manjša in Srednje velika elektronska industrijska pod. jot j a. Rast 'elektronske industrije je- tudi v naši državi odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, zato predstavlja integracija enega temeljnih kamnov pri nadaljnjem. razvoju. Nekoliko kasna, toda ne prekasna, združitev RIZ in ISKRA bo zanesljivo vodila k ustvarjanju le boljših poslovnih rezultatov, o tem sem popolnoma prepričan. Seveda pa nas pri vsem tem čakajo še velike in težke naloge, katere pa upam, da borno z združenimi močmi lažje in hitreje rešili v korist kolektivov celotnega integriranega združenega podjetja.« trošnja (posebno investicijska), močna . konkurenca v državi in pospešen- uvoz. Lanska proizvodnja je znašala 720.630.449 N din in je za 11,6% pod planom', vendar pa je po drugi starani za 5,3 % višja od tiste v letu poprej, če se ozremo naokrog po drugih, vidimo, da večina tega ni Zmogla. Tako je slovenska elektroindustrija v preteklem letu dvignila proizvodnjo le za 3,2 %, jugoslovanska pa za 4 %. še nižji rezultat je dosegla skupna industrija, ki je v slovenskem merilu porasla za 1,2%, medtem, ko se je v zveznem merilu celo) znižala za 0,4%. Produktivnost se je v Sloveniji dvignila za 1,3 %, v ISKRI pa za celih 5 %. Mimo vseh teh številk pa sproti ugotavljamo, da so sodobna tehnologija, smotrna organizacija dela. in delovna - disciplina. v mnogih naših tovarnah ; še premalo razvite, na teh področjih bo potrebno več angažiranosti vseh organizacij, Lani -je bilo v združenem podjetju poprečno zaposlenih 12.853 ljudi, kar je za 0,3 % več- kot v.. predhodnem letu. Ženska delovna sila prevladuje,. saj je je 54,2 %. Preseneča tudi visoko število, zaposlenih v režiji, ki jih je kar 42.%,. Fluktuacija je bila v poprečju 11,3 %, pri . čemer smo upoštevali samb odhod iz. tovarn. Giblje se zelo različno, od 5,6 °/h v Instrumentih do 32 % v Avtomatiki. Osebni dohodki so se v preteklem letu občutno izboljšali. Letno poprečje je bilo 835 N din in je v teku leta kar hitro naraščalo — od januarja v znesku 776 do decembra, ko smo dosegli (Dalje na 6 strani) Integracija je ekonomska nujnost Izjavi generalnih direktorjev na vprašanja, o združitvi ZP ISKRA in RIZ Zagreb RIZ, Krešo Piškulid (govori na skupni seji obeh upravnih odborov na Ble-“i generalni direktor ZP ISKRA, Vladimir Logar. RAZPIS REFERENDUMA ZA PRIPOJITEV PODJETJA RIZ-ZAGREB K ZP ISKRA-KRANJ 22. APRILA Priprave za pripojitev podjetja RIZ-Zagreb k ZP Iskra-Kranj so v polnem teku. O predvideni pripojitvi so. že, razpravljala vodstva v organizacijah ZP — ISKRA' (s predstavniki organov -upravljanja, družbeno-politič-riih organizacij in vodilnimi delavci) v času od 20. 3. ddr 1. 4. 1968. Prav tako je bil 19. marca opravljen sestanek s predstavniki -vseh družbeno-političnih organizacij v ZP. O predvideni pripojitvi so bili obveščeni-tudi zbori delovnih ljudi, ki so bili sklicani v času od 20. 3. do 1.4. 1968 v zvezi z"volitvamrv organe upravljanja v ZP. O pripojitvi morata v skladu s členom 67-70 Temelj-' nega zakona o podjetjih ter členom 40, 137/b ter 141 Statuta ZP Iskra Kranj odločiti delovni skupnosti ZP Iskra Kranj in podjetja RIZ na referendumu. Z ozirom na navedeno, je delavski svet ZP Iskra Kranj na svoji seji 4. aprila 1968 SOGLASNO sprejel naslednji SKLEP: V skladu z določili čl. 67, 68, 69 ter 232/1 Temeljnega zakona o podjetjih ter čl. 40, 44 — 6. alineje pod »odloča:«, 137/b in 141 Statuta ZP ISKRA — KRANJ ter na podlagi napravljene dokumentacije s proizvodno-teh-nično in ekonomsko-finančno analizo ekonomske upravičenosti pripojitve RIZ — ZAGREB k ZP ISKRA — KRANJ (elaborat o integraciji ZP ISKRA — KRANJ in podjetja RIZ ZAGREB od januarja 1968), delavski svet ZP ISKRA — KRANJ:. 1. razpisuje referendum v vseh organizacijah v sestavu ZP ter v enoti strokovnih služb o pripojitvi podjetja RIZ — Zagreb k ŽP ISKRA — Kranj, kot organizacije v njegovem sestavu za 22. 4. 1968. Referendum se opravi skupaj z volitvami v organa upravljanja ZP ISKRA — Kranj, ki jih je delavski svet že razpisal ta dan s sklepom ha svojem 6. zasedanju dne 1.3.1968. 2. Z referendumom odločajo člani delovne skupnosti ZP ISKRA — Kranj, to je člani delovnih skupnosti vseh organizacij v njegovem sestavu In člani delovne skupnosti enote strokovnih služb o pripojitvi RIZ — Zagreb k Združenemu podjetju ISKRA —Kranj, na glasovnici z naslednjim besedilom: GLASOVNICA za referendum o pripojitvi podjetja RIZ — ZAGREB k ZP ISKRA — KRANJ, kot organizacije v sestavu ZP • ISKRA — KRANJ GLASUJEM 1. ZA PRIPOJITEV Podjetja RIZ — ZAGREB k Združenemu podjetju ISKRA — KRANJ, kot organizacije v sestavu ZP ISKRA — KRANJ s 1. julijem 1968. 2. PROTI PRIPOJITVI Podjetja RIZ — ZAGREB k Združenemu podjetju ISKRA — KRANJ. Opomba: Obkroži številko, ža katero si se odločil. 3. V komisijo združenega podjetja za izvedbo referenduma imenuje delavski svet iste člane, kot jih je na 6. zasedanju dne 1. 3. 1968 imenoval v volilno komisijo ZP, to je: 1. Deželak Jože, »Naprave« — predsednik 2. Dubokovič Stane, »Elektromehanika« — namestnik predsednika 3. Ančik Mitja, »Strokovne službe« —■ član 4. Rosbaud Rihard, ZZA — član 5. Pogačnik Jože, PSO — član 6. Mihailovič: Slavomir, »Elementi« — član Komisija ima nasproti komisijam za izvedbo referenduma v organizacijah v sestavu ZP in v enoti strokovnih služb le pristojnosti nadziranja, instruiranja ia koordiniranja ter ugotavlja in razglaša izid referenduma v celotnem združenem podjetju ISKRA — Kranj. Delavski sveti organizacij in enote strokovnih služb imenujejo komisije za izvedbo referenduma v organizacijah v sestavu ZP in enoti strokovnih služb najkasneje . (Nadaljevanje na 2. strani) V vseh sedemnajstih organizacijah združenega podjetja ISKRA je sedaj v središču pozornosti integracija RIZ— ISKRA. Razprave, ki so se do sedaj vodile na raznih nivojih, tako upravnih kot samoupravnih organov, so pokazale na povsem enotno stališče, namreč, da je ekonomsko dovolj utemeljena in naravnost nujna združitev obeh pomembnih proizvajalcev elektronske industrije. Direktorjem tovarn in enot ZP ISKRA in RIZ Zagreb smo postavili vprašanje: »Kje menite, da so pozitivne plati integracije ZP ISKRA in RIZ Zagreb«, na katero v naslednjem objavljamo njihove odgovore. BORIS KRYŠTUFEK, direktor tovarne »ELEKTRO-MEHANIKA« v Kranju: »Nedvomno pomeni integracija med RIZ in .ISKRA pogumen in odločen korak -k poslovnemu .napredku obeh podjetij. Zato sem osebno pristaš integracije zlasti, ker med našo «tovarno in RIZ pravzaprav ni dupliranja proizvodnje in is tem nobenih spornih zadev. Prepričan sem, da se bo naš kolektiv ob referendumu izrekel za predla-, gano integracijo.« JOŽE PREŽELJ, dipl. inž., predsednik začasne uprave tovarne »ELEMENTI« v Ljubljani: »Dejstvo je, da mora vsaka integracija prinesti določene prednosti za vse partnerje, ki se združujejo in da je prav integracija ISKRA — RIZ obenem tudi pot do združitve jugoslovanske elektronske industrije. ~3&- našo organizacijo, -ki proizvaja sestavne dele pa je integracija z RIZ še posebno koristna iz razloga, ker se združujemo s proizvajalcem finalnih proizvodov. Od prodaje njegovih izdelkov je odvisna tudi naša prodaja oz. proizvodnja, zato želja njim in nam, da čim uspešneje poslujemo, sodelujemo in zadovoljujemo naše skupne potrošnike doma in v svetu.« IVO KLEŠNIK, direktor tovarne »APARATI« v Ljubljani: »Integracija med RIZ 'in našo tovarno ne predstavlja 'mikakih zaprek, saj se. proizvodnji obeh ne pokrivata. Res, da je nameraval RIZ organizirati proizvodnjo pro-gramatorjov, podobno kot jo imamo mi, vendar je, upajmo, od namere odstopil. Sodimo, da je tovarna RIZ lahko za nas potencialni kupec malih relejev, ki jih rabi kot -sestavne dele pri svoji proizvodnji. Prepričan sem, da ho z integracijo "v prihodnje onemogočeno vzporedno usmerjanje proizvodnega programa, želja za specializacijo pa bo sedanja prekrivanja proizvodnje odpravila. S tem bo proizvodnja velikoserij ska in zlasti — cenejša.. Prav gotovo bomo iz integracije znali -izluščiti pozitivne strani in upam,, da se ne bo treba pogovarjati o pokrivanju izgube, saj imamo s tem že dovolj problemov v obstoječi organizaciji.« LOJZE ŽUMER, dipl. inž., predsednik začasne uprave v tovarni »ELEKTROMOTORJI« Železniki: »S predlagano integracijo se osebno v polni meri strinjam in vidim v njej le pozitivne plati, v glavnem še več. jo in tesnejšo povezavo že dosedaj zelo plodnega sodelovanja. Proizvodni program naše tovarne se ne dotika programa RIZ. Kot proizvajalci malih elektromotorjev hi edinole lahko za RIZ izdelovali pogonske elektromorje za električne gramofone, 'ki jih RIZ, kot smo informirani, sedaj uvaža.« ALBIN JENSTERLE, direktor tovarne »INSTRUMENTI« Otoče: »Za tovarno INSTRUMENTI, Otoče bo integracija pozitivna, ker bo s tam proizvodnja v podjetju bolj zaključena. Sortiment bo večji, večja bo tudi koncentracija kadrov, s tem pa bo seveda podjetje tudi močnejše. Ker je naša tovarna v sklopu združenega podjetja, ho imela zaradi tega posredno tudi koristi. Pridobitev. proizvodnje televizorjev bo povečala tudi enotnost podjetja. Naša tovarna bo imela neposredno korist zaradi večje prodaje in močnejše servisne mreže v državi. S skupno nabavo, zlasti pri uvozu, bomo zaradi večjih količin -dosegli ugodnejše nabavne pogoje. To so samo konkretne stvari, verjetno pa bo še več pozitivnih vplivov, ki pa jih je v sedanjem trenutku še težko predvideti.« JOŽE ERŽEN, direktor tovarne »AVTOELEKTRIKA« v •Šempetru pri Novi Gorici: »Kot popolnoma specializirana proizvodnja avtoelefctrič-ne opreme ne zadevamo v nobenem primeru proizvodnje RIZ, zato pri nas ni delitve programa. S predlagano integracijo pa se strinjam zlasti zaradi koncentracije proizvodnih možnosti, skup. riih nastopov na domačem in tujem trgu in večjih možnosti pri načrtovanju in konstrukciji novih izdelkov. LEOPOLD HODEJ, dipl. inž., direktor tovarne »POLPREVODNIKI« v Trbovljah: »Naša proizvodna organizacija Tovarna polprevodnikov. Trbovlje že precej' časa zelo tesno sodeluje z RIZ—- Tvor-nico ppluvodiča u izgradnji. Zaradi smotrnejšega investiranja v obe tovarni smo koncem leta 1966 skupno sprejeli delitev proizvodnega programa ter s tem preprečili du-pliranje vlaganj. Veliko problemov, ki zadevajo politiko investiranja, perspektivne proizvodne plane, licenčno sodelovanje itd. rešujemo, v kolikor je .pri .sedanji -organizaciji obeh tovarn to le mogoče, na podi ari skupnih dogovorov predstavnikov obeh tovarn. Zaradi tega smatramo, da integracija ISKRA — RIZ ne samo pozitivno -vpliva na odnose meid našima organizacijama, temveč predstavlja 'ekonomsko -nujnost ,za intenziven in .načrtan razvoj -na področju polprevodnikov.« VOJKO RUPNIK, .predsednik začasne ■ uprave tovarne »SPREJEMNIKI« v Sežani: »Osebno .smatram, da je vsaka -integracija v kolikor je .ekonomsko in .tehnično utemeljena ne samo zaželena, temveč nujna. Konkretno pri' integraciji ISKRA — RIZ pa sem, mnenja, da je to samo boljša delitev dela in enotni in boljši nastop na tržišču. V tem smislu pozdravljam osebno in v imenu kolektiva Sežana to integracijo.« JULIJ NOVLJAN, dosedanji direktor tovarne »AVTOMATIKA« v Pržanu: »Za mene je to težko vprašanje zato, ker imamo skupen program v zvočnikih, gramofonih ter tistem delu televizije, katerega proizvajamo za tovarno RUDI ČAJAVEC. To pa pomeni za nas dve tretjini proizvodnje. Vseeno pa sem mnenja, da nam integracija lahko samo koristi, skrbi me le to, da bi se izvedla po (Dalje -na 3. strani) (Nadaljevanje s 1. -str J do 10. 4. 1968. Te komisije naj bodo v istem sestavu, k so že imenovali delavski sveti organizacij in enote st» kovnih služb svoje volilne komisije. Te komisije skrbiji v organizacijah in enoti strokovnih služb za zakonih izvedbo referenduma, potrjujejo imenike za glasovanj na referendumu, imenujejo glasovalne odbore za rek rendum v istem sestavu kot so že imenovani volim odbori, določajo glasovalna mesta za referendum, ki® ista kot volišča za volitve v organe upravljanja term»! tavljajo in razglašajo izid referenduma v organizaciji) in enoti strokovnih služb. 4. V komisijo, ki bo nadzirala ter koordinirala M komisij za glasovalne imenike v -organizacijah -in enoti strokovnih -služb, -imenuje délavski ‘svet ZP iste člane I kot jih je že imenoval na 6. zasedanju dne 1. 3.19{|M komisijo za volilne imenike ZP, to je: 1. Troha Franc, »Strok, službe« — predsednik 2. Franko Janez, »Elementi« — član 3. Orel Franc, »Elektromehanika« — član. Delavski sveti organizacij in enote strokovnih služil imenujejo komisije za glasovalne Imenike v .organiza! j ah in enoti strokovnih služb za pravilno tehnično * I vedho referenduma najkasneje do 10. 4. 1968. Te komi sije naj bodo v istem sestavu, kot so že imenovali delavski sveti organizacij in enote strokovnih služb svoje I komisije za volilne imenike. 5. O utemeljenosti integracije ZP ISKRA — Kranj la podjetja RIZ — Zagreb naj organizacijye in enote stroj kovnih služb organizirajo razprave na zborih delovni! I ljudi (v času od 5. do 20.-4. 1968). 6. Delavski svet združenega podjetja je z 9. sklepa; svojega 6. zasedanja dne 1. 3. 1968 razpisal volitve v do! iavski svet združenega podjetja m v organe upravljanji} za Tovarno elektromotorjev Železniki na dan 12. 4.19(1, j to je izjemoma prej,’kot za ostale volilne enote zdn®| nega podjetja, .zaradi izteka začasne uprave. Ker bo dne 22. 4. 1968 v združenem -podjetju ISKRI I KRANJ referendum o pripojitvi podjetja RIZ k zdrahi nemu podjetju ISKRA KRANJ in je dano vsem organi zacljam priporočilo, -naj njihovi delavski sveti imena jejo 'organa za Izvedbo -referenduma v enakem sestavu, kct so imenovali .organe za .izvedbo volitev, imenuje DS ZP ISKRA za izvedbo referenduma, ki ho 22. 4. M za Tovarno elektromotorjev v Železnikih: — komisijo za izvedbo referenduma v sestavu: 1. Porenta Rezka, predsednik, Lavtar Tone, namest i nik 2. Benedik Prane, član — Bertoncelj Mara, namestniki 3. Triler Konrad, član —“Frelih Marica, namestnik I — komisijo za glasovalne imenike v naslednjem j sestavu: 1. Tavčar Francka, predsednik — Košmelj Tonta, namestnik 2. Gartnar Peter, član — 'Kavčič Franc, namestnik | 3. Pogačnik Tončka, član— Pegam Lado, namestnik, vsi iz Tovarne elektromotorjev Železniki. ' DS ZP ISKRA-KRANJ Delavski svet ZP ISKRA KRANJ je v zvezi z integra-cijo podjetja RIZ Zagreb ir- ZP ISKRA KRANJ sprejel na seji 4. 4.1968 še naslednji SKLEP: Delavski svet ZP ISKRA — KRANJ zagotavlja, da le I ukrenjeno vse potrebno, da zaradi integracije ne prišlo do odpustov delavcev v delovni skupnosti ZP ISKRA — KRANJ. OPOMBA: Sklep iste vsebine je sprejel glede delov« skupnosti RIZ — Zagreb delavski svet RIZ-Zagteb m j svoji seji v Zagrebu dne 4. 4. 1968. Posnetek iz navijalnice v tovarni elementov RIZ v Zagrebu z s'traJ*) jaše kar bi' pomenilo; da. bi posel opravili samo- polovičarsko. Prav zaradi: tega' pa je po. trebno že danes, temeljito pripraviti pametna delitev programa, tako, da damo zaposlenim določena sigurnost. To je posebna'važno za zaposlene v tovarni AVTOMATIKA za- katero- je- to že tretja večja organizacijska spre* mamba, pri vsaki do sedaj pa je zgubila, del' svojega programa brez nadomestila.« MILAN ŽELEZNIK, dipl. inž,, direktor tovarne elektronskih naprav v Ljubljani: .»Upoštevajoč- sedanjo programsko- situacijo- v tovarni: elektronskih naprav TEN, in RIZ se-'Zavedam,, da se pro-' gram TEN v eefoti- pokriva z' odgovarjajočim- dedom programa RIZ ter da bo v zvezi s problematiko specializacije, največ dela in tudi težav. Pre* pričaš pa sem, da jih bomo. z/dobro voljo rešili obojestransko koristno. Nedvomno se bodo koristi takoj pokazale, kot npr. pri: — izmenjavi izkušenj', — vsklajenem - razvojnem sodelovanju v-smislu’standardizacije proizvodnje ter uporabe standardiziranih elementov in konstrukcij, — možnosti specializacije proizvodnje sestavnih delov oz. podšestavov. aparatur, ki naj, bi jih tovarni izdelovali za obe na bazi standardov, — možnosti specializacije1 proizvodh-je v smislu, redukcije sortimanta izdelkov' obeh tovarn ob- -istočasnem- pove* Čanju količin- specializiranih proizvodbv, —; možnosti- • specializacije proizvodnje v smislu redukcije panog ob istočasnem povečanju količin-, ki, predstavljajo vsoto obeh dosedanjih plasmanških možnosti in. — skupni obdelavi trga in skupnem nastopu na trgu v swlimentu, kjer se- TEN' in RIZ dopolnjujeta. Nedvomno je teh možnosti se več;, v vsakem primeru- pa yse navedene omogočajo boljše ekonomsko delovanje obeh specializiranih proizvodenj.« STANE PAVLIN, predsed-tjk začasne uprave tovarne •EEEKTRONIKA« v Horjulu: »Imperativ modernizacije ^°toj.a. jugoslovanske elektronske ihidustrije in telfeko-touinkaaij, je kdmŠho. grefela* ™1 zastarela, avtarktična- glfi-danja. žal smo s' tem precej ukasmli; zato. bomo morali Pahieto. in. nadoknaditi iz* Subbano- Pravilna- delite» de. a bo- morala: dovesti do rar ctonalnejšega mkomjunktuaaia sposobnejšega gospodarjenja, »repričani smo, da hotno tako združeni dosegli- večje po-«tmie uspehe, pa naj sr bo na domačem ali tujem trgu.« ektoriev o integraciji FRANC KOŠIR, direktor tovarne »KONDENZATORJI« v. Semiču: »Za združitev z RIZ je naša tovarna zelb zainteresirana. Stikov s tovarna smo- imeli. že sedaj v.eč,, zlasti na področju proizvodnje stiroSeks-ntih k-omdtenzatorjev.. Zaradi, integracije se bo to sodelo* vanje nedvomno še razširilo; kar bo v prid: obema tovarnama. Imeli, smo vrsto sestankov s -samoupravnimi organi in vsi. so se izrazili za predlagano integracijo- Spornih zadev pri nas, torej, ni, zato: menim, da: se bo celotni: bo* lektiv odločil: za integracijo pri referendumu.« FILIP ROME, direktor tovarne »USMERNIKU» v Novem, mesto: »S tovarno RIZ smo imeli, že: vrsto razgovorov- o izmenjavi- izkušenj: in izboljšavi, tehnologije usmerniških naprav. Kot integrirani, bomo v prihodnje, take in podobne razgovore še. lažje vodili. Glede naše- proizvodnje in RIZ ostaja le še odprto vprašanje delitve proizvodnega programa med- obema, saj obe tovarni proizvajata, usmerniške naprave; Upamo, da. bomo- to zadovoljivo, rešili v obojestransko korist. Z integracije- se načelno , strinjamo in prepričan sem,, da bo> naš kolektiv glasoval zanjo pri referendumu.« METOD ROTAR,, direktor prodajno-servishe organizacije ZP ISKRA; . »Odgovorni za prodajo v naših, podjetjih se že dalj čaša zavzemamo za integracijo med ISKRO in RIZ. Znano je; da smo že doslej- dobro sodelovali, nikdar v preteklosti pa nismo mogli rešiti. najvažnejšega- vprašanja*, ker smo vedno znova prihajali do zaključka, da je za to' potrebna popolna- integracija. obeh podjetij. 1 Združujemo se zato, da: skupaj dosežemo večjo udeležbo pri prodaji naših proizvodov na domačem in tulih tržiščih. Menim, da bomo pri tem uspeli, če- ne bomo ponavljali napak, iz preteklosti in, če bo naša integracija potekala v. znamenju tržnega koncepta naše skupne ISKRE. Konkretno mislim, da bomo zelo hitro našla, optimalne rešitve pri skupni prodaji doma in na zunanjih trgih, zatem- pri servisiranju,; kjer je koristnost sodelovanja več' kot potrebna, pri montaži, v skupni propagandni; dejavnosti-, v- skupnem 'izvajanju domačih, in mednarodnih, inženi- ringov- in vseh drugih, dejavnostih v cilju in interesu ZP. Zato lahko- rečem, da- ko; lektiv PSO vidi v integraciji več možnostiza povečan plasma in. zato pričakujemo, da se bo, na. predvidenem, referendumu tudi zanjo odločil.«- VLADO SODIN, dipl. ek., direktor Nabavne organizacije ZP ISKRA: »Namen vsake pozitivne- integracije je v ječanju- ekonomske moči; združenih podjetij. Prednosti, integriranih podjetij so predvsem, v; specL alizaciji in ekonomizaciji serijske proizvodnje 1 ter koncentraciji kapitalne moči' pod» jetja Dobro organizirana in : pravilno vodtena- integracija» se nujno, hitreje in bolj ekonomično razvija, kot avtarkično zaprta in. med seboj: nepovezana podjetja. Prednost predvidene inte-.. gracije. ISKRA — RIZ je glede na Nabavno organizacijo. predvsem, v skupnem in enotnem nastopu na zunanjih tržiščih in- koordiniranje nabav, materialov na domačem tržišču.« FRANC DOBNIKAR, direktor Zavoda za avtomatizacijo, ZP ISKRA: »Instituta obeh podjetij že nekaj let uspešno sodelujeta, jeseni, leta 19o6-.pa smo. sklenili, tudi posebna pogodbo o sodelovanju. Že tedaj smo ugotovili, da je uspešno izvajanje programa v raziskavah in razvoju nujno navezano na. tesnejše sodelovanje obeh podjetij po programski, in proizvodni: plati. Pozitivne strani integracije vidim z» naš Zavod predvsem v -tem; da bo novo večje podjetje nujno terjalo jasaejšo: in odločnejšo programsko oziroma poslovno poEtiko, s tem pa bo dobil Zavodi tudi več raziskovalno, razvojnih nalog ■ ter bolj zagotovljeno kontinuirano financiranje za svoje delo. Prepričan sem tudi,, da bo integracija! prinesla več. sodelovanja in zaupanja med razvojne delavce institutov obeh podjetij; s tem pa ho prišlo, tudi do boljše: izmenjave strokovnih izkušenj. Glavna prednost integracije podjetij ISKRA in: RIZ pa po mojem mnenju ni samo v seštevku- koristi posameznih organizacij, temveč v večji moči;. ki; jo- bo imelo, novo podjetje tako v jugoslovansikem. kot tudi v mednarodnem merilu. IVAN. KRIŽAN, dipl., oec., pomočnik gen. dir. RIZ za finančna-ekonomske posle Uspešno poslovanje gospodarske organizacije se odraža OBVESTILO Počitniška skupnost ZP ISKRA — KRANJ se je preselila iz dosedanjih prostorov, v Kranju v prostore stavbe Skupščine občine Ljubljana — šiška 6. nadstr., Trg prekomorskih brigad 1. Ljubljana, telefon h. c. 55-021. V novih prostorih posluje od 3. 4. 1968-dalje. v finančnem: rezultatu in v ravni standarda njenih- delavcev. Da pa bi to dosegli, je treba razpolagati z ustreznimi proizvajalnimi sredstvi, treba je ta sredstva racionalno izkoriščali, upoštevajoč faktor ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti. Združitev obstoječih in potencialnih zmogljivosti Iskre in RIZ nam dajezelo zadovoljive primerjalne prednosti za doseganje številnih pozitivnejših, učinkov pri- ustvarjanju. novodosežene vrednosti Pri obstoječih, in peten- • cialaih zmogljivostih. :ne .mislim samo na. proizvodne zmogljivosti, (.kot npr.: stavbe, orodje za delo im dokaj, ugodna- strokovna struktura zaposlenih.); pač pa- tudi na zmogljivosti;, oz. sprejemljivost tako domačega; kot tudi tujega, težišča-.. In na tem področju, je možno delovali še bolj uspešno. Prof. ZDENKO VERNIC, dipl. ing:, direktor IETA, Od 1. 1963 sodelujem ih podpiram integracijo ZP' Iskra in RIZ. Ta korak ocenjujem tudi kot moj lasten uspeh In kot uspeh linije ZK med našimi delavci. Naš Institut že tri leta uspešno- sodeluje- z' Zavodom .za avtomatizacijo,, a pred letom dni se je. začelo tesno sodelovanje tudi s -tovarno elementov za elektroniko v okviru ZP Iskra: Ta naš korak mora nuditi večje možnosti za delo, tako-našim kot'strokovnjakom v ZZA, v korist naših proizvodnih organizacij. Ing. KOSTA B0JIC, upravnik tovarne TV Združitev RIZ in Iskre je. logično nadaljevanje našega razvoja, ker pomeni koncentracijo sredstev in: moči. To pomeni nove možnosti, katere: moramo uresničiti; Menim;, da ha tovarna televizorjev veliko,- hitreje in, laže izpolnila svoj: program, začet z investicij amii v Stanju. SIMO MIOENOVIC, direktor servismo-maloprodajne službe Prepričan sem, da bomo združena bolj' učinkoviti pri izpolnjevanju obveznosti' iž garancije pri naših izdelkih; Ing. PETAR TARTAGLIA,, upravnik tovarne elementov Delitev' proizvodnega programa ni. ključni! razlog- za integracijo, pač pa je to koncentracija» topotala, in. razvoja tehnologije; Kajti;, če gledamo. statistična, proizvodni -program za elemente v Iskri in. RIZ. n-u tornem, spotike,, kar smo že našli ustrezno obliko deh-tve. tega programa. Osebno menim, da bodo delavci tovarne'elementov RIZ v, celoti glasovali za predvideno integracijo. ZVONIMIR POLACEK, pomočnik upravnika- tovarne oddajnikov Tovarna, oddajnikov. RIZ, se s; svojim, proizvodnim pro- gramorn ne prikriva s proizvodnjo v Iskri, Specifičnosti naše proizvodnje bodo v pri-Budnosti zahtevale razčiščeni e določanih smeti v nadaljnjem sodelovanju, zlasti 9 PSO in nabavno organizacijo ZP Iskra. Upam, da bomo na tem področju našli za vse zadovoljive rešitve. Integracijo ZP Iskra in RIZ lahko z naše strani samo por zdravimo,' zavedli j oč se koristi, kil nam jih; nudi na ekonomskem, organizacijskem in tehniškem- področju. Dipl. ing. FRANJO ŠTERN, upravnik tovarne gramofonov Mfenim, da integracija Iskra, in RIZ mora prinesti: samo, obojestranske koristi. Nov položaj bo jasno pokazal, katero, vrsi-o gramofonov bo rentabilno proizvajati in katere, tipe- bosta naj-, ugodneje- sprejela tako- dt>-mači kot tuji trg-. To nam» bo, olajšalo pravilno usmeri*, tev pri- izbiri- tipov-, hkrati pa: bo: omogočana specializacija im proizvodnja v- večjih, rentah, ilnejših serijah.. Menim; da bo združitev nat bavmiih: služb omogočila naj» cenejši}) dobavo; združitev ptodajhih služb- pa najbolj! učinkovito, prodajo, naših izdelkov. Glede na dolgoročno pogodbo- o' izvozu, ki jo imamo. menim, da Bo dotok konvertibilnih d-eviznih sredstev zagotovil tudi uvoz potrebnih materialov za to proizvodnjo. Tomislav Speri c Ai upravnik, tovarne ¡Industrijske elektronike. Integracijo . ocenjujem kot zelo: pozitiven' proces ur ekonomsko' opravičeno nujnost na današnji stopnji: razvaja našega gospodarstva. Čeprav se pro,izvo-dha programa našo in tovarne» elektronskih naprav Iskre medsebojno pokrivata, menim, da bomo ta pomembno vprašanje, integrirani v združenem, podjetju Iskra; lahko, rešili za obe tovarni zadovoljivo. Utemeljenost in pomembnost integracije je- vsekakor večstranska in vsakemu naše. mu delavcu dobro znana, tor bomo- dokazali na referendumu, ko bomo glasovali zanjo. Ing. VLADU VAJS, upravnik tovarne mehaničnih delov Menim, da je integracija ZV Iskre, ih RIZ ekonomsko im tehnično opravičena, a v sedanjih okoliščinah celo tudi nujno potrebna. Glede na proizvodnjo mehaničnih delov, sem prepričam, d'a bomo svoj proizvodni program lahko ozko specializirali, ■' s tem- pa tudi- povečali1 serije, kar bi nam omogočilo uvajanje sodobnejše» tehnologije in- zniževanje, proizvodnih stroškov. Frav tako upam in setu prepričan, da bomo laže, hi-» trejo in učinkoviteje izkoriščali razpoložljive- proizvodne zmogljivosti'. Zbrala in. uredila: Za» ZP ISKRA Marjan Kralj Za RIZ Nermina Tomičič roizvodno-tehnična in ekonomsko-financna utemeljeno^ Izvleček iz elaborata o integraciji ZP ISKRA KRANJ in RIZ ljenj in ideje o združitvi obeh podjetij. UVOD Na skupni seji upravnih odborov ZP ISKRA in RIZ-a dne 15. marca v Slunju je bila sprejeta proklamacija o podjetje ISKRA. Ta proklamacija je bila razglašena v glasilih obeh podjetij, njen namen pa je bil, da bi se naši delovni kolektiv’ in sleherni član teh kolektivov seznanil s temeljnimi idejami o integraciji, z njenimi ekonomskimi in tehničnimi utemeljitvami in gospodarskimi prednostmi integracije ter neizbežnimi nujnostmi, ki narekujejo, da se integracija realizira in prinese tiste splošne in posamezne koristi, ki jih od nje pričakujemo. Namen proklamacije je bil tudi ta, da se na nedvoumen načini manifestira enotnost mišljenja in gledanja naših organov upravljanja o tem nadvse pomembnem koraku in s tem nudi določena temeljna snov za mobilizacijo vseh pozitivnih sil v obeh podjetjih za propagiranje integracijskih strem- Integrirano podjetje obdrži status združenega podjetja; v tej obliki obstaja že sedaj združeno podjetje ISKRA. Ta oblika združenega podjetja daje tovarnam kot temeljnim proizvajalnim organizacijam, prav tako pa tudi ostalim organizacijam, ki se ustanovijo v sestavu združenega podjetja, pravno in ekonomsko samostojnost v takšni stopnji, da jim je zagotovljen neoviran gospodarski razvoj. Potrebno je poudariti, da so organizacije, tako imenujemo tovarne kot tudi ostale organizacije, pravne osebe, da same ugotavljajo celotni dohodek, same poravnavajo obveznosti do družbene skupnosti in da same razpolagajo s sredstvi, katera so ustvarila. Na ta način lahko spoznamo, da se gospodarjenje v celoti odvija v organizacijah. Organi upravljanja združenega podjetja so: delavski svet, upravni odbor in generalni direktor, člane delavskega sveta združenega, podjetja volijo organizacije v sestavu združenega podjetja v odvisnosti od števila delavcev z aktivno volilno pravico, pri čemer ima vsaka organizacija vsaj enega člana v delavskem svetu združenega podjetja. Sklepi delavskega sveta združenega podjetja se sprejemajo' na podlagi navedne večine, sklepi upravnega odbora združenega podjetja pa se sprejemajo na podlagi absolutne večine. Glede samih pristojnosti organov upravljanja združenega podjetja je potrebno omeniti, da imajo samo takšne pristojnosti, ki naj zagotovijo vodenje enotne poslovne politike združenega podjetja, pri čemer pa ne sme priti do nikakršnih kršitev samoupravnih pravic, organizacij v sestavu ZP. Vsaka organizacija v sestavu združenega podjetja ima svoj rezervni sklad, poslovni sklad in sklad skupne porabe. Pri združenem podjetju so predvideni: rezervni sklad kot sklad združenega podjetja in skupni poslovni sklad. To gradivo, ki ga podajamo v naslednjem in ki predstavlja izvleček iz elaborata o integraciji ZP ISKRA KRANJ in RIZ Zagreb, naj bi služilo vsakemu članu naših delovnih kolektivov kot gradivo za presojo utemeljenosti predvidene integracije in za njegovo odločitev ob skorajšnjem referendumu. Proklamacija, kot že sama beseda pove, ni imela namena, da svoje izne-šene misli podpre tudi s konkretnimi dokazili, namreč, da kolektivom predoči konkretizirane prednosti in koristi integracije, sedanjo ekonomsko moč in tehnično razvitost obeh podjetij ter perspektivno razvojno, ekonomsko in tehnično moč obeh podjetij, ki stojita pred durmi integracijskih procesov. Menimo, .da prav ta in takšna snov prvenstveno zanima vsakega posameznika v slehernem delovnem kolektivu. V naslednjem bomo prikazali to stanje, ki temelji na uradnih listinah obeh pod- Osnova za prispevek v obvezni rezervni sklad in skupni poslovni sklad so angažirana sredstva s tem, da se višina določa vsako leto z gospodarskim planom združenega podjetja. Organizacije v sestavu združenega podjetja imajo neposreden vpliv na razpolaganje k sredstvi vseh skladov združenega podjetja preko samoupravnih organov združenega podjetja oziroma posebnih komisij, katerih člani so predstavniki vseh organizacij v sestavu združenega podjetja. Gospodarsko življenje združenega podjetja in organizacij v njegovem sestavu se razvija na .podlagi planov. V statutu združenega podjetja je predviden postopek za sestavljanje planov kot tudi rok za sprejemanje vsakoletnega gospodarskega plana, združenega podjetja. Podlaga za sestavljanje planov so plani organizacij. Organizacije v sestavu združenega podjetja morajo s svojimi plani zagotoviti izvrševanje proizvodnih oziroma gospodarskih nalog, ki so vsebovane v planu združenega podjetja. Prav tako je podana tudi. zadolžitev, da je potrebno obveščati delovno skupnost združenega podjetja o realizaciji planov. V sporih, ki nastajajo v poslovnih razmerjih (cene, kvaliteta blaga, rok dobave) med deli znotraj združenega podjetja oziroma med deli in samim združenim podjetjem odloča notranja arbitraža združenega podjetja, katere odločitev je.dokončna in izvršljiva. Poslovna razmerja med ZP in organizacijami so urejena z ustrezno pogodbo. Z isto pogodbo so urejena tudi statusna razmerja. Prav tako pa se tudi poslovni odnosi med posameznimi organizacijami urejujejo na osnovi posebne pogodbe. Vsaka organizacija ima po določilih temeljnega zakona o podjetjih pravico zahtevati od Okrožnega gospodarskega sodišča, na katerega območju ima podjetje svoj sedež, naj se z odločbo ugotovi, da so se po sklenitvi pogodbe bistveno spremenile okoliščine, ki so bile odločilne za njeno skleni- jetij in perspektivo, ki izhaja iz sprejetih načrtov razvoja podjetja. Pri izdelavi elaborata o integraciji je bila vodilna ideja strokovnih ljudi, ki so jo akceptirali tudi organi upravljanja obeh podjetij, ta, da. se doseže temeljni namen integracije, namreč, da se z obstoječimi sredstvi in osebjem ob programiranem vlaganju sredstev že na samem začetku integracije doseže najracionalnejše poslovanje tj. povečanje produktivnosti dela, izboljšanje kvalitete izdelkov, ■znižanje stroškov ter dvig ekonomičnosti in rentabilnosti. To pa ustvarja pogoje za krepitev materialnega temelja razširjene reprodukcije (za investicijska vlaganja) in za dvig osebnih dohodkov delavcev v skladu z ustvarjenim kompleksnim učinkom (proizvodnim in ekonomskim). Razumljivo je, da integracija v gospodarstvu redno pelje k delitvi dela na temelju Specializacije v proizvodnji in poslovanju nasploh, ker se s specializacijo dosega večja produktivnost in ekonomičnost. Zato je elaborat bil izdelan tudi iz tega vidika. tev. Če ugotovi sodišče bistveno spremembo okoliščin, ki so bile odločilne za sklenitev pogodbe, se lahko s statutom ZP spremenijo tiste pravice 61“ ganizacij v njegovem sestavu, ki ne ustrezajo več spremenjenim pogojem za delo in poslovanje podjetja, in sicer v obsegu, ki ga ugotavlja sodna odločba. - . Temeljni kazalniki in učinki integrasije Za presojo moči — ekonomske in proizvodne akumulativnosti in rentabilnosti obeh podjetij, kakor tudi življenjskega standarda zaposlenih delavcev, kar nedvomno zanima vsakega delavca v sedanjih okoliščinah poslovanja in pozneje v integriranem podjetju, po mnenju strokovnjakov in organov upravljanja, so interesantni ti kazalniki: — celoten dohodek, •— zaposlenost in osebni dohodki — ostanek dohodka in obveznosti — posebni ekonomski učinki integracije. Podatki, ki jih objavljamo, se nanašajo na celotna podjetja (ZP ISKRA in RIZ) in so seštevek stanj ali predvidevanj po posameznih organizacijah. Razumljivo je, da se ta prikaz ne more ukvarjati s stanji in problematikami posamezne organizacije, temveč samo s celotnimi kazalniki, ki upravičujejo ali odklanjajo predvideno integracijo dveh podjetij. CELOTNI DOHODEK (v 000 N din) Celotni dohodek ZP Iskra se je gibal ali se bo predvidoma gibal takole: 1967 1968 1970 720.000 870.000 1.100.000 RIZ pa 1967 1968 1970 98.200 180.000 308.000 Celotni dohodek pri ISKRI je ^ j kazan v neto principu za razliko oj elaborata, kjer je pokazan tudi pr» met med organizacijami. Proizvodnja nam kaže ta procal tualni porast, če vzamemo za izkf dišče leto 1967 (100 %): ISKRA: leto 1967 — 100, 1968-a [ (+21 %), 1970 — 153 (+53 %); ^1 pri RIZ-u: leto 1967 — 100, 1968 -1 184 (+ 84 %) in 1970 — 367 (+267 H) Pri tem vidimo, da je rast pro j izvodnje (s tem tudi celotnega dohoi ka) pri RIZ-u znatno hitrejši in večji • kot pri Iskri. To izhaja iz tega, ker je; pri RlZ-u v 1967. letu končana in 15i| j aktivirana izgradnja kapacitet za pm i izvodnjo TV sprejemnikov in plinar, j nih silicijevih polprevodniških elemei tov in se izkoriščenost teh kapacitet iz leta v leto občutno dviga. Celotni dohodek integriranih pod- f jetij se bo predvidoma gibal takoli (v 000 N din): 1967 1968 818.200—100 1.050.000-128 [ 1970 1.408.000—172 Zaposlenost in osebni dohodki a) Zaposlenost Gibanje zaposlenosti, t. j. porasli je precej močnejši in hitrejši pri RIZ-u kot pri ISKRI, in- sicer iz isti! razlogov, kot smo jih omenili pri ce lotnem dohodku. Procent porasta za. poslenosti v primerjavi š procentom porasta celotnega dohodka oziroina proizvodnje je zelo ugoden, ker je. procent porasta proizvodnje mnogo; večji kot procent porasta zaposleno;; sti, kar je treba predvsem pripisali boljši tehnologiji in sodobnejši opremi, ki se vse bolj mehanizira in avtomatizira. Ta predvidevanja izražena v številkah, bi bila: ISKRA: leto 1967 — 100, 1968 - M (+5%), 1970 — 113 (+13%) in pn, -RIZ-u: 1967—100, 1968 — 113 (+13%),j 1970 — 149 (+49%). . b) Mesečni neto osebni dohodki Mesečni neto osebni dohodki so bili po planu predvideni po zaposli; nem takole: 1967 1968 P ISKRA 828 100 864 104 1.005 ® RIZ . 555 100 700 126 941 1» Skupaj 792 100 841 106 994125. Iz poročila k zaključnem računu za. 1967 pa se vidi, da so bili dosežem P0; vprečni neto osebni dohodki v Iskn 835 in pri RIZ-u 611 N din. Glede na višjo realizacijo osebni1 dohodkov v 1967. letu, kot' od predvideni v planu, je pričakovati, “? se bodo zvišali tudi osebni dohodki ® večji procent, kot ga predvideva e«-borat. Dosedanje nizke osebne dohodki pri RIZ-u je treba predvsem priph sati neaktiviranim kapacitetam in Prl' pravam za njihovo aktiviranje. Oblika predvi integracije ZP ISKRA in RIZ Ostanek dohodka in obveznosti Ostanek dohodka po poravnavi obveznosti do rezervnega sklada, skupnih rezerv in prispevka za Skopje znaša ali bo predvidoma znašal (v (K)0 N din): ISKRA 1967 33.150 1968 52.485 1970 83.232 RIZ SKUPAJ — 33.159 8.100 60..585 23.738 106.970 RIZ Zagreb je leto 1967 zaključil s poslovno izgubo, ki jo je v celoti pokril z rezervnim skladom. Vzrok nastali izgubi leži v tem, ker je RIZ sporazumno z ZP ISKRA odpisal neku-rantne zaloge materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov in bo na ta način prišel v integrirano podjetje s čistimi aktivami (razčiščenimi sredstvi). Za presojo ekonomske moči podjetja so vsekakor bistvenega pomena po eni strani ustvarjena sredstva (ostanek dohodka in realizirana-amortizacija), po drugi'strani pa obveznosti podjetja, ki jih mora pokrivati iz teh ustvarjenih sredstev. Ta stanja in ustrezna predvidevanja nam kaže ta pregled (v 000 N din): Ostanek dohodka -f amortizacija ISKRA RIZ Skupaj 1967 49.679 1.200 50.879 1968 '75.078 10.600 85.678 1970 113.612 27.738 141.350 Obveznosti ISKRA RIZ Skupaj 1967 39.289 1.200 40.489 1968 35.736 6.000 41.736 1970 45.300 8.900 54.200 Ostvarjena sredstva so torej zadostna za kritje vseh obveznosti iz naslova najetih kreditov in še za krepitev obstoječih skladov podjetja (za obratna sredstva, nove investicije in sklad za skupno porabo). Pripominjamo, da ima RIZ zagotovljena sredstva za kritje vseh svojih obveznosti v 1968. bodisi v amortizacijskih sredstvih, bodisi v prolonga-ciji roka plačila. Ta integracija sodi tudi med bistvene predpogoje za doseganje temeljnih smotrov gospodarske reforme, tj. za vključevanje v mednarodno delitev dela. Pri vseh teh temeljnih postavkah, na katerih gradimo integracijo, ne smemo pozabiti na to, da dosedanji aranžmani s tujimi partnerji v obeh podjetjih predstavljajo široko področje za osvajanje novih in zboljše-vanje obstoječih izdelkov, kakor tudi za osvajanje novih in pospešitev obstoječih tehnologij, novo močno podjetje pa bi imelo razen tega še ogromne možnosti za širšo poslovno kooperacijo s tujino in pogoje za uvrstitev tujega kapitala v naše gospodarstvo. Prednosti, ki jih nudi naša gospodarska politika integriranim podjetjem prihajajo do izraza in veljave tudi s tem, da se pravkar pripravlja zakon, ki predvideva nekatere ugodnejše, stimulativnejše ukrepe za podjetja, ki se bodo integrirala. Ti ukrepi naj bi se predvsem odražali na področju sredstev in delitve v gospodarstvu, pri kreditih, zunanjetrgovinski dejavnosti in na področju deviznega poslovanja. ' Razen tega se predvidevajo nekateri drugi Stimulativni ukrepi za integrirana podjetja, ki so še v obravnavanju pri zveznih organih. Iz vsega je torej očitno,, da ‘je integracija ekonomsko in družbeno-po-litično utemeljena in nujna. Dokler se ne ustvari enotna dolgoročna poslovna politika integriranega podjetja, posebno na področju enotnega razvoja, enotnega proizvodnega programa; tehnologije in enotnega investicijskega vlaganja v obstoječa osnovna sredstva in s tem usmerjanja k specializaciji, bi se, ekonomski efekti pokazali — takoj že v prvem letu skupnega življenja — posebno na teh dejavnostih: — na določenih področjih proizvodnje, — na raziskovalni dejavnosti, — ria nabavah in — na prodaji in servisiranju. Posebni ekonomski učinki integracije Z elaboratom o integraciji niso o «elani posebni , učinki integracije, . izvirajo iz zvišane produktivnosti d a, ekonomičnosti proizvodnje in re labilnosti poslovanja. n« Predvidevamo minimah Sr® “tosradje v višini od 20 c 0 od ostanka dohodka, planiran »a za vsako podjetje posebej. SKLEP ! i. .z obdelanega materiala, kakor t ®emlV-6^ anallz- ki so količkaj p trnki za reševanje integracijskej e.I?a, nedvomno izhaja, da ’je i bkoTtf kskre in RIZ-a ekonor jn i te*inično in družbeno upravičer i 2 teh aspektov tudi celo nujn PROIZVODNJA Sedanje proizvodne kapacitete obeh podjetij so v poprečju izkoriščene z okoli 70 %; pri ozkih grlih se dela v dveh izmenah, v izjemnih primerih tudi v treh, v splošnem pa se dela v eni izmeni. Z vidika fiksnih in relativno fiksnih stroškov lahko rečemo, da s to izkoriščenostjo ne dosegamo možne ekonomičnosti. Po dosedanjih stanjih in na podlagi utemeljenih predvidevanj bi se vrednost proizvodnje gibala (v 000 novih dinarjev): pri Iskri od 730.000 v letu 1967 na 1.085.000 v letu 1970, pri RIZ pa od 110.000 v letu 1967 na 356.0000 v letu 1970. Skupno bi torej znašala vrednost proizvodnje v letu 1970 1.410.000. S takšnimi kapacitetami in s takšno vrednostjo proizvodnje bi podjetje postalo močan proizvajalec finalne široke potrošnje na področju elektronike, da bi pa dosegli čim boljše ekonomske rezultate, bi bila specializa- cija usmerjena tako, oa ta se Tv sprejemniki izdelovali v Slunju, radijski sprejemniki v Sežani, medtem Ro bi se pretežni, del sestavnih delov in elementov prav tako izdeloval v sestavu združenega podjetja .v posameznih že obstoječih tovarnah. Dosegla bi se torej najhitrejša in najcenejša kooperacija med proizvajalci in finalizerji. Polprevodniki bi se — po doseženem sporazumu med ZP ISKRO in RIZ proizvajali deloma v Trbovljah, deloma v Zagrebu, glede proizvodnje feritov pa RIZ ne bo izgradil lastne tovarne, pač pa se bodo feriti proizvajali v sedanji tovarni v Ljubljani za celotno združeno podjetje. Omeniti je treba tudi to, da se proizvodnja v obeh podjetjih prekriva na naslednjih proizvodnih področjih: gramofonih, zvočnikih, VF telefoniji, KV-vezju, mikro-vezju, folijskih kondenzatorjih, tiskanem vezju za TV in usmernikih. Specializacija na teh področjih bi bila zelo utemeljena in ekonomična. To specializacijo bo lažje doseči pod pogoji in okoliščinah že integriranega podjetja v zvezi z novimi investicijskimi vlaganji. Spričo tega, da se sedanja proizvodnja na nekaterih področjih medsebojno prekriva, bo treba, ob reorganizirani u proizvodnje prvenstveno zasledovati cilje, da se izhaja od organizacije tehnoloških procesov kot celote, locirane na enem mestu, in v primerih, ko gre za proizvodnjo, ki s svojim obsegom, pomenom ali kadar je to zvezano s kadrovskimi ali drugimi momenti, eksistirajo na več mestih, da se iz njih formira ena organizacija z več obrati ali delovnimi enotami. Da bi dosegli pogoje za vključitev v mednarodno delitev dela in upoštevajoč dejstvo, da v državi razpolagamo s skromnimi viri sredstev, bi bilo treba v ta namen pritegniti tuje partnerje, ki bi se vključili v naše akcije in vložili svoja sredstva, uporabljati čim več sodobnih konstrukcijskih in tehnoloških konceptov, s pomočjo kooperantov močneje prodreti na tuja tržišča, tako v plasiranju izdelkov, kot pri nabavi repromateriala in se čirii-bolj okoriščati z doseženo prakso tujih proizvajalčev in komercialistov. POENOTENJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI Trenutno imata ZP ISKRA in RIZ samostojne zavode, ki se ukvarjajo z razvojno-raziskovalno dejavnostjo. Z integracijo ZP ISKRA in RIZ bi dosegli: — koncentracijo raziskovalno-raz-vojnih del, — koordinacijo dela in hitrejše reševanje nalog, —- z usmeritvijo na nove razvojne naloge zvišanje asortimenta in s tem porast obsega proizvodnje, kar ima nedvomno pozitiven vpliv na ustvarjanje dohodka, — večje možnosti, da se bolj ekonomično uporabljajo in izkoriščajo osnovna sredstva, posebno pa specializirana oprema, — "hitrejše in učinkovitejše pogoje za nove dejavnosti. POENOTENJE NABAVE Sedanja Nabavna organizacija ZP ISKRA nabavlja za vse organizacije ISKRE celoten uvozni material, re-promateriale iz panog 114, 115, in 120 pa nabavlja za njih na domačem tržišču. Vse druge nabave in manipulacije okoli nabave repromateriala opravljajo same organizacije. RIZ se za nabavo uvoznega materiala poslužuje posrednikov, repromaterial in kooperantske posle in vse druge manipulacije pa opravlja njegova nabavna služba. Da bi se dosegli ekonomski učinki na področju nabave že v samem za- četku integracije, bo treba formirati enotno nabavno organizacijo za celotno integrirano ZP. Ta enatna nabavna organizacija bi imela te naloge: ;— sklepati okvirne pogodbe o nabavi osnovnih repromaterialov na domačem trgu (za večje količine, ki jih uporabljajo vse ali večina organizacij), — nabavljati repromaterial iz tujine, — posredovati pri nabavah osnovnih sredstev iz tujine, — pripravljati in predlagati dolgoročne dogovore o poslovnem sodelovanju na področju nabave z drugimi organizacijami doma in v tujini, — analizirati domači in tuji trg, — priskrbovati domače in tuje kredite za nabave, — predlagati temelje poslovne politike nabave in izvajanje te politike po smernicah organov upravljanja ZP. POENOTENJE PRODAJE IN SERVISA V sedanjem Sestavu ZP Iskra obstaja Prodajno-servisna Organizacija, kot samostojna pravna oseba, v njenem sklopu pa je tudi servis, ki posluje kot enota s samostojnim obračunom. Pri RIZ obstaja prav tako prodajria služba (kot delovna enota) in servis (kot obrat s samostojnim obračunom). Prodajna služba RIZ ni registrirana za zunanjo-trgovinsko dejavnost, pač pa pripravlja posle za izvoz. Prodajno-servisna organizacija ima te naloge: — raziskavo in analizo tržišča, — ekonomsko propagando in nudenje iniciativ za sodobno oblikova* nje in dvig kvalitete izdelkov, — sestavljanje plana prodaje, — sodelovanje pri izdelavi predloga planov proizvodnih organizacij, — sodelovanje pri izdelavi predlogov prodajnih čen izdelkov in storitev, — prodajo izdelkov in storitev trgovski mreži in grosistom, — prevzem izdelkov od organizacij, njihovo hrambo, odpremo, fakturiranje, in skrb za izterjavo, plačevanje faktur organizacijam, — zastopniške posle za domače in tuje firme (konsignacije), — projektiranje in montažo na domačem in tujem tržišču, — servisno dejavnost, — inženiring, — kreditne opravke za blagovne zaloge in terjatve, — kooperacijske aranžmane z domačimi in tujimi partnerji, — predlaganje temeljev poslovne politike prodaje in izvajanje te politike po smernicah organov upravljanja ZP in PSO. Te naloge bi se opravljale deloma v Ljubljani, deloma v Zagrebu, v Zagrebu pa bi se združili Iskrina filiala in prodajna služba RIZ v eno regionalno prodajno organizacijo, skozi katero bi se odvijala prodaja. Centralna prodaja je organizirana po branžah, t. j. široko potrošnjo, av-toelektro opremo, merilno tehniko, stikalno tehniko, telekomunikacijski sistem za javni promet, profesionalne naprave za potrebe JLA, profesionalne naprave za razne namene, elementi in dr. Domača prodaja bi bila organizirana po regionalnem načelu, po filialah, vključno z mrežo maloprodajnih organizacij, medtem ko bi bil izvoz organiziran po regionih s predstavništvi in zastopstvi. Biro za avtomatizacijo v industriji ipd, pa bi opravljali projektantsko dejavnost oziroma (Dalje na 6. strani) Predlog za spremembo čl. 75 in J|1 ter za dopolnitev čl. 6 in 11 statuta I! ISKRA KRANJ V' zvezi z. uvedbo postopka' za pripojitev podjetja RIZ Zagreb, kot organizacije v sestavu- ZF ISKRA Kranj; j fr. komisija za» statut priiUO ZP 26i 31 1968: obravnavala in sprejela predlbgr dopolnitev in sprememb statuta ZF' ISKRA- RRANJj kr ga, je- posredovalk v potrditev upravnemu odboru ZB: U©> je- sprejel ta predlog na svoji seji dne 29. 3i 1988, in sicer- v naslednjem- besedilu,- I Člen, 75 statuta se glasi: »Organizacije, kii se na novo- vključujejo v združeno-podjetje; morajo- preskrbeti izjavo, občinske- skupščine-, da je pripravljena pokrivati nastalo izgubo- kot tudi morebitno' v bodoče nastalo- izgubo, v teji organizaciji-.« Ta člen statuta ZP je bil v statut ZP vnesen v zvezi s členom 109/IV. odstavek Temeljnega zakona- o podjetjih, ki se- glasit: »V pogodbi med združenim podjetjem; in- občino; v kateri ima sedež organizacija iz njegovega sestava, je rabko določena, da občina prevzema obveznost, da Bo-krila izgube te organizacije; nastalte pred organiziranjem združenega podjetja ati pozneje do določenega raka.«- Ta določila Temeljnega zakona o-podjetjih, M je-biib sprejeta leta: 1965; je’ vsekakor; zastarelo v tem- smislti, da bi- lahka pristojne' družbeno-politižne skupnosti' dajale. kakršnekoli garancije; ker itak za take garancije tudi- nimajo na razpolago materialhih sredbtev. Prav tako> ni možno,, da. bi kakršnekoli podobne izjave dale bančne organizacije. Take izjave bi bile tudi popolnoma! v- nasprotju, z in ten cij jami gospodarske reforme, saj bi vnaprej', pa bodisi občine ali banke, podpirale slabo gospodarjenje,, če bi že vnaprej, gospodarskim organizacijam; jamčile za pokrivanje izgube. Zato smatramo, da je ta določba statuta ZP ISKRA KRANT praktično, brez. pomena in v nasprotju z našim) gospodarskim. razvojem. Kljub temu. je umestno,, da pride v notranjih- odnosih med organizacijami v sestavu ZP do čisttega ekonomskega poslovanja, taka da se posamezne- organizacije glede pokrivanja, obveznosti, in, izgube ne morejo-zanašati na druge organizacije brez njihovega’ sogihsj». V zveri; s tem hi bila potrebno,, da med organizacijami -v sestavu ZP obstaja dogovor,, M bi. ga reguliral’ statut ZP, ki sicer ne bi imel nikakršnih pravnih učinkov nasproti tretjim, fizičnim, ali pravnim osebam; ker: Temeljni' zakon o podjetjih, uzakonja subsidiarno in solidarno odgovornost v okviru ZR„ na vsak način pa bi reguliral ekonomske odnose med’ organizacijami. • (Dalje na 7: strani)' : S I i ® e ! t © e 9 i S o © 8 I I i © @ © e e © 1 © e ® Udeleženci ekskurzije ZB ISKRA v tovarno v S lunju. Razpisna komisija Združeno-podjetje »ISKRA« KRANJ", Tovarna kondenzatorjev. S'-E'M IC razpisuje v. smislu čl. 112 Zakona o volitvah, delavskih I svetov in; drugih organov upravljanja ter člena, 42. Statuta tovarne delovno mesta díi k e?kto.-r ji a Poleg- splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka, ali; višja izobrazba- s- 5-letno- praksa- na> vodil- I niti delavnih; mestih — ali; srednje; izobrazba z- KMbt-no- prakso- na vodilnih i delovnih mestih Vlogi: mora' kandidat predložiti' ustrezna dokazila-. Kan- I didktE naj: pošljejo vloge na naslov: Združeno podjetje »■ISKRA«: KRAMI,. Tovarna kondenzatorjev Semič; »za razpisno komisijo«, v roku 15 dni po objavi. O poslovanju ZP Iskra Ekskurzija članov ZB Iskra v RIZ V? soboto 30. marca. 1968) je. odpeljal' Sfrsedežni avtobus, člane: ZB: ZP ISKRA na ekskurzijo' v- podjetje RIZ v Zagrebu: int v obrat v Slunjji. Eq ogledu, proizvodilj.e v Z’a-greto» smo se ob 19: uri’ odpeljali, v; obrat TV sprejemnikov v Škarju. Lepo; končno-vreme; je: precej pripomoglo Sr uspalii ekskurziji. Ekskurzije-se je udeležilo 50 članov ZB iz- vseh. organizacij ZP ISKRA. Pri ogledu TV proizvodnje- smer se zadržali dVe uri;, sag so: sa vsi udeleženci, ekskurzije z velikimi zanimav mjam egiedbvali načni pro-izvodhijes v tem mp-deirnr» opremljenem’ obratu podjetja REZ. Udeleženci’ ekskurzije: . sa> bdi’ nadvse- zadovoljiti. z- vtisi;, ki- so- jih dobili, pri ogledu, proizvodnje TV sprejemni-kav; -š- (,Nadaljevanje s 1., strani ji 942.. Če spat pogledamo, po drugih podjetjih v Sloveniji;, vidimo, da* je imela elektroindustrij a poprečj e 796 N din, industrija 876 in celotno gospodarstvo; 886; Upoštevaj de: -kvalifikacijsMi sestav ISKRE; kjer tvorita pohval ificirana in: nekvalificirana kategorija preko podov-ic® zaposlenih, spi dohodki: čiste zmerni. Imeli smo seveda tudi to-varne,, kjer so- bili' dohodki; I problematični' (sElektromot®-rji 519, Elektronika 581, Spre- I jemndM 592:); V ' uvozu smo prekoračili I vsa predvidevanja in uvozili I za 4-7-več kot prejšnje- lo I to. Še-bolj zaskrbljujoče pa I je dejstvo, daije- bilo. za kem [ vertikalno valuto uvoženo 5T odstotka, . Glede izvoza, smo lahko fflr @ Proizvodno- tehnična in ekonomsko-finančna utemeljenost inteperje (Nadaljevanje s 4. strani) inženiring. Naloga- montaže- bi bila. montiranje telefonskih central; oddajnikov in ostalih naprav,, medtem ko-bi servis; kat samostojna- enota; v okviru PSO imel svoje skupne službe in. tehnične servise z. delavnicami.. Končne pripombe Na vs® ta? izvajanja' je treba- pripomniti še to;, da nova; orgafiizacija ZP ne bo omogočal» prelivanja- sredstev med posameznimi organizacijami, ker bo PSO- vsak dotok: n» svoj žiro. račun: takoj: preodkazo.vala upravičencu- tega vplhčila. Po- določilih temeljnega zakona- o podjetjih jamči za obveznosti iz pogodb,. ki jih je sklenila, organizacija, organizacij.» sam» v sestavu. ZP. če obveznosti, ni mogoče poravnati, iz sredstev organizacije v sestavu,-podjetja,, se poravna, iz sredstev podjetja, iz sredstev drugih, organizacij; v njegovem, sestavu, pa samo, če je ni mogoče poravnati iz. sredstev podjetja. Če je podjetje poravnalo obveznost iz pogodbe; ki jo je- sklenila or- ganizacija- v njegovem- sestavu-, ali so jo poravnale druge organizacije v se<-stavu podjetja; imajo pravico- db povračil» izplačanega- zneska- od1 organizacije, za katero so- poravnali obveznost, im sicer iz. sredstev, ki jih ta doseže s svojim poslovanjem (regres). Glede pokrivanja morebitne izgube v eni' izmed organizacij združenega podjetja, obstaja po istem Zakonu, uzakonjena subsidiarna odgovornost, to je, da se- izguba pokriva kot posojilo iz rezervnega sklkda ZP. če pa na tem skladu, ni na razpolago rezervnih sredstev, pa se izguba pokriva kot posojila; ir rezervnih skladov drugih organizacij. v sestavu ZP. Z notranjo zakonodajo- v ZP p» borna v 'namenu-, da ne pride do-kakšnega prelivanja sredstev, uredili' tako, da ne bodo- že nastale izgube in obveze,' ali pa obveze ih izgube, ki bodo nastale v RIZ v dobi 3 let po pripojitvi, obremenjevale zdtuženo podjetje ali' organizacije v njegovem sestavo. Prav tako pa bi to veljalo v obratnem primeru ter ne bi za nastale obveze in izgube v ZP »Iskra« v 3 letih’ po pripojitvi, obremenjevali RIZ. Ta ureditev dejansko nima prav- nega učinka, nasproti- tretjim, fizičnim ali pravnim osebam,, n» vsak način pa bi reguliral» notranje ekonomske odnose med organizacijami v sestavu ZP. Upravna odbor» ZP ISKRA in. RIZ st» nat svoji skupni seji z dne: 15 S. 1968 sklenil»,, d» bo; uknenjem» vse: pes-trebno, d» zaradii integracije ne bo; prišlo: dh odpustov delavcev v delovni skupnostii ZF ISKRA kot v delovni: skupnostni REZ. Zagrebi. Delavska, svet» ZF ISKRA in? REZ! Zagrebi sta ta sklep: potrdila n» svojih sejah 4t. april» 196fe Tz. tega Zgoščenega izvlečka, iz. elaborat» o integraciji se lhhko presodi ali je integracija upravičen» ih ekonomsko. utemeljen» . Smatramo,, da prikazane obrazložitve, in gradiva tudi' v. skrajšanem obsegu in: obliki nudijo zadostno' podlago, za integriranje obeh podjetij; ki je spričo sedanjih gospodarskih gibanj doma in v tujini bistven’ predpogoj za ©čuvanje lastne ekonomske eksistence, posebno p» za vključitev v mednarodno delitev dela. DS ZP Iskra — Kranj DS RIZ Zagreb- © m e' © m ® m ® © @ © © © © © H @ H 9 m © « ©. © S dovoljni,, saj; smo. presedi plani im lanski izvoz. Skupni; izvoz je; znašal 5,1831482.$., lot je za, 35% več kot eno -fetei poprej. Prodaj» na domačem tn®-ni šl» tako kot bi. motal® razlog, so. navedem, že na. začetku. Posledica, je. seve®-naraščanje zalog lastnih V-delikciv, ki,so znašale Itetiv poprečju: 104.322:030: hi dih, predlanskim pa le- 64:GGOlOi0. Tudi zaloge reprodukcij g», materiala-, so« poskočite v poprečju iz 13D:G06.00D: W 141.615.080. Eelotoi dohodek p® Ej ni realizaciji;je: znašal te® L204-.7.02.072- N dim im j<£ W z» Iti,5%-. višjji odi predlanskega. Finančni rezultat. E® jj* slabši. Bo. odbitku osebi)11 dohodkov je ostala le N1“® 40.054.69.9.-. medtem,,, ko n®?1 je, v? letu poprej- ostalo. 45'®*. Ejanov 122 tisoč sedemsto triinpetdeset. Posamezne organizacije okviru Z-P' ISKRA so zaril* čile’ poslovno leto 1967 rispe®-no,, razen nekaterih ot©®'. zarij, ki. so pereče že več K* V teh organizacijah paiso-s r rjeni’ že potrebni’ sanacij, ukrepi. Udeleženci skupne séje upravnih -odborov ZP ISKRA in RIZ Zagreb na Bledu. za ii Razprave -o predloženi -integraciji med našim združenim podjetjem in podjetjem RIZ .prehajajo sedaj v zaključno fazo. Na vseh upravnih in samoupravnih sestankih, kjer so pretresali ta gospodarski akt, so prišli do zaključka, da .je integracija v sedanjem položaju nujnost in v perspektivi pogoj za hitro in uspešno ekspanzijo zlasti na tuja tržišča. «Odločitev v prid predloženemu predlogu o integraciji torej ni "bila težka. 'Upravna -odbora ZP ISKRA in RIZ sta na skupnem '-sestanku predlagala delavskima svatoma Tazpds referenduma za dan 31.¡aprila ¡Predsednik mpraivnaga rodbina ZP ISKRA -rsnž Jože Bau-nran in RIZ Martin 'Višinski sta sklicala za .miniuli ‘pstak skupno sejo obeh upravnih odborov v mašem počitniškem diomu «na -Riadu. Podobno kat na .seji -v tovannii -RIŽ -v .Stanja- je bila gjsjglavitna točka dnevnega reda -obravnava .in. tegrabjje. ' . : • V .prvi točki .sta oba upravna odbora pretresla didkonond predlog o upravičenosti integracije med obema podjetjema, v drugi točki pa sta se odločila -za predlog delav- »Mo odlašanje smatramo za škodljivo« V zvezi s predvideno -mt-e-gracijo je Ibci v sredo, 27. marca v Novem -mestu rin-tanatirvpi «sestanek pred-stanmikov «datovrnh kolektivov tavarne Jtoindenzatonjev :Se-mič .in -tovarne .usmernikov Novo mesto z .infoonanijstko WPO -ZP ISKRA im RIŽ Zagreb. V razpravi j.e bilo nesporno ugotovljeno dejstvo da je ategracija ISKRA -J- RIZ nujna, nato .je Vsaka ¡odlaša«-' nje. škodljivo. Tovataia ms-■nenukov v Novem ¡mestu Ma že nekaj let poslovne .sti. ke z ‘RIZ Zagreb;’ slednji je namreč, .tudi -proizvajalec us-oesniških naprav. Dosedanji razgovori so pokazali, da ho prekrivanje pmdfevodinoga' programa- laže reševati v okviru združenega podjetja. Sindikalna •podružnica 'Iskrine tovarne tv.,Navem mestu bo v okviru, priprav za izvedbo referenduma o integraciji ISKRA — ,-RI-Z -.organizirala 13. aprila «ogled tovarne. RIZ oz., enote' .televizijskih sprejemnikov v Sluri.ju. S tem se bo Iskrin kolektiv -v Novem mestu «bolje seznanil z delom omenjene .tovarne in njenih Obratov:,, predvsem pa so .važni neposredni stiki delavcev oibeh tovarn. Že prve prijave kažejo, da vlada .med kdlektivom za, «to ekskurzijo izredno .zanimanje. Marjain Vrabec Sestanek članov ZK v RIZ . V ponedeljek 1. 4. 1868 ®eli člani ZK v 'RIZ s ostanek, na katerem so ¡Parnï^ integracijo ;^RA - RIZ. Udeležba 5* -sestanku je bila ; _ bra. Predlog o integra fig* Prisotni člani ZK « glasno potrdili s ploskanj. J-vad v razpravo je dal «sel || ZK RIZ tov. D MARUNIC, Z govorom je daljeval -generalni direktor tov. Krešo PIŠKULIC, s strani ZP ISKRA pa ¡ing. Vlad® /KLAUS in ing. /Peter TRIBUSON. V naslednjem se je razvila -krajša diskusija, ki je rodila ¡zaključke, ki govore v prid integraciji «in -obvezuj ejo vse elane -ZK, da usmerijo svojo dejavnost v njeno ■ ur.es,ničenje. Janez skima svetoma ZP ISKRA in IRZ o razpisu referenduma za dan 22. apnila. Še prej je prebral predsednik inž. Bauman ¡poročila s sej organizacij ZP ISKRA, .na katerih^© razpravljali .-o predlogu integracije. 'Vse (organizacije so ise ¡v aiaČEiu (strinjale s predlogom, .nekatere pa sp predhodno dale še nekaj sugestij .zlasti «glade ureditve in a-aždekitue passiwoiánjega programa. 'Vsi predlogi pa so bdi «zgolj tfcehnannega .značaja in niso vpiKvaLi na odločitev o integraciji. Na glasovanju so se vsi čla-mi UO ZP ISKRA in RIZ ((brez jajeme) «odločdH -v prid 'integraciji in prav -tako *tudi vsi .izglasovali .predlog «delavskima svetoma o referendumu. Marjan Kralj Komisija Zveze borcev NOV pri sindikalnem odbora združenega podjetja je -imela 'svoj Tedni sesta-ndk 23. marca 1968 na katerem no predvsem-obravnavali program dela za 1968. -leto. Program 'dela je bil ¡sprejet z «dodatnimi .predlogi in manjšimi spremembami. -Komi-' sija ZB je “v celoti sprejela in -potrdila tudi predlog -za izvedbo proslave 4. julija — Dneva 'borca, ki bo v Semiču. lov. Miro Mihovec je vse člane komisije ZB seznanil z integracijo ZP ISKRA — RIZ. Po .obširni debati so sprejeli sklep, da se morajo vsi elani'ZB aktivno vključiti v razprave na zborih delavcev, kjer bo tekla razprava o ’integraciji. PnEfgram dela komisije ZB za leto 1968 bomo ¡Objavili v naslednji številki «našega «glasila, ..prav talko pa tudi db-.šdnnej ši po tok .-razprave s tega sestanka. «(Nadaljevanje s ,6. .strani,) 'Glede na ¡to ¡predlagamo, «da se (člen 75. -statuta Zdm* | iženega podjetja ¡spremeni iin :se «v spremenjeni (Oblika s glasi ¡takole; »BelavSM «svet gospodarske organizacije, «katera -se na g novo pripaja ik zdruzenemn ¡podjetju ISKRA KRANJ, d mora še pred pmpojltvSjo podati izjavo, da ne -bo bre* | menila združenega ¡podjetja ISKRA .ali organizacij v g njegovem sestavo za pokrivanje «Obveznosti in «izgub ¡na ■ novo pripojene organizacije, tki sp nastale pred «pripo* | jitvijo .Oh v dobi treh 'let po pripojitvi. Izjavo, 'kot jo delloča -.prejšnji odstavek, pa mora ü sprejeti tudi delavski svet združenega podjetja ISKRA «§j KRANJ še pred «pripojitvijo gospodarske organizacije, ■ !ki ‘se ¡na novo ¡prxpaja k združenemu podjetju, da ta