CA MOL
c t^Vobivate • • •
NARODA"
» Aaravnost na dom
nedelj In praznikov)
(I
(P ©
CITAJTE,
VAS ZANIMA
GLAS NARODA
_____- List slovenskih delavcev v Ameriki. -
Reenter«! as Seeond Class Matter September 25fh 194« nt the Port Offiee ni Netr York. N. T, onder Art of ConcreM of March Srd, 1871.
Tel: CHelsea 3-1242
A was HALF WON ..«.
is MOT 'A VICTORY I
rwi
No. ::i
stev. :ti
VOLUME LIII. — LETNIK LIII.
NEW YORK, TTESEDAY. FEBRUARY T:i, 1945 — TOREK. 13. FEBRUARJA 1945

KON FERENCA ZAKLJUČENA
Trije veliki so v<Vraj podpisali obsodbo Nemčije. še enkrat potrdili brezpogojno pre daj«) neniškili armad in so ob koiieu zgodovinske konferenee naznanili svetu, da so bila re>ena vprašanja glede evropskih dež« I. ko bodo osvobojene ter je bilo vse natan-eno zaertano za vzdrževanje trajnega miru po vojni.
NA MIIJONE NEMŠKIH BREZDOMCEV
Sedanja ruska ofenziva je povišala število vojnih beguncev v notranjosti Nemčije na 23,000,000, kar je več kot tretina vsega nemškega predvojnega prebivalstva .
Kotrferenca j«' bila v 1/iva-diji ]uila«-i, m-kdaujem jHilet-iifiii bivališču carja Nikolaja II. blizu .Jalto na Krimu.
Izid konference i»i 1 na-/na njen v posebnem poročilu, tib^e^ajočein £e-»t strani. Porodilo ji« bilo <>4> i>lcm času objavljeno v Moskvi, Jjondonu in Wa-hingtonu. Konferenca se j«* pričela v nedeljo 4. felirn-arja in jo bila končana v ne-«'«*ljo II. februarja.
V |*onn"-iln ni |M>vedano, kje m' Imi predalnik Roosevelt na -»vojem |»ovmtucm potovanju v Ameriko vstavil, iW-eno je miiiio. da j«* odpotoval s Kri-' lita.
Poglavitni zaključki renče treh velikih so;
1.	Načrti zji nove vdarce v o-reje Nemčije »hI vzhoda, za-|»ada. severa in juga.
2.	Sporazum glede zasedbe Nemčije i|»o treh zaveznikih, tako dti hn povabljena tudi 1'raifija. da pristopi kot četrta članica v kontrolno komisijo.
'.'>. Nemčija I »o v blagu in delit plačala škodo, ki -o jo povzročile njene armade. Komisija za popravilo povzročene -k<"de Im> imela svoj sedež v* Moskvi.
•V. Bila <o re<ena vprašanja, ki ni>o bila rešena mi konferenci v Divmha rt on Oaks. Sklicana je tudi konferenca Združenih narodov na dan aprila v San Franciseo. Na k<mfe-ivrH bo postavljena splošna mednarodna organizacija za vzdrževanje miru in varnosti.
5.	Posebni sporazum glede vlad na Poljskem in v »Jugoslaviji in sporazum glede vzdrževanja reda in glede vpostavi
t ve vlad v osvobojenih deželah, ki bodo v »o arias ju z voljo naroda in načeli Atlantskega čarterja.
6.	Splošna izjava o trdnem sklepu, da se vzdrži zavezniško edinstvo za mir.
"Naeijska Nemčija je obsojena na pogribo," pravijo trije veliki. "Nemški narod l>o napravil svoj poraz samo Še vee-ji, ako se skuša še dalje brezupno upirati.99
Tfoo»«»velt. Cliiinehill in Stalin so Nemčiji jasno opvedali:
u-o-
ROATTO
.1 ugoslovanska vlada je naprosila. da so
oblast itn izročeni general Mario Roatta in njegovi vojaški tovariši, da jih >o«li jugoslovanska sodišče zaradi njihovih zločinov, ki so jih izvršili v Jugoslaviji oil pomladi ]iHl.
To zahtevo je prinesel rimski list rnita*T. ki pravi, da je jugoslovanska vlada svojo
1.	da I n »če jo razorožiti in! TITO ZAHTEVA razpustiti vse nemške armade qejj in za vse čase razbiti nen generalni -tah;
2.	il;i bod<> odstranili ali ničili vso nemško vojaško premo;
da lmdo uničili ali nadzirali vso nemško industrijo, ki bi jo bilo mogoče porabljati za izdelovanje orožja;
4. da bodo naglo in pravično kaznovani vsi vojni zločin«-i in da bo v blagu popravljena škoila, ki so jo povzročili Nemci;
■t. Oa bodo iztrebili naeijsko stranko, naeijske postave, kul-konfe- turo. i stanove in organizacije. ~ov:1 rJa Pml rimskim so<li "Kadar ibo vse to dovrše-jsz:,n,<li f« Etičnega delo-no," pravijo trije veliki", t o-! Vi,nia '» 1>0 najbr/e obsojen na daj in samo tedaj bo mogla Nemčija prositi za prostor v družini narodov." ,
Ko )h» Nemčija zasedena, bo vsaki zavezniški državi določeno posohno okrožje za zasedbo, ki »bo pod vrhovnim nadzorstvom zavezniške komisije, ki bo imela svoj sedež v Berlinu. Francija l»o pozneje povabljena. <la zasede Porenje.
Značilno je. da «o trije veliki določili »lan 2.1. aprila za konfVrenco Združenih nnro-
Se ]>reilno se j»* pričala ruska ofenziva, je bilo okoli i'0 miljonov Xemeov brez strehe in so biti nastanjeni v zasilnih domovih daleč o«} svojega d"-ma vsled neprestanih zavezniških zračnih napadov na nemška mesta in industrijske kra-
Položaj teli ljudi je jwpol-ma zji>ebn;i za« leva nemške »vlade, kajti v zavezniških na-j črt i h za vojaško vlado )k» nem-
Jugoslavija dobila živež
V Rimu je bilo naznanjeno, da je dosedaj Jugoslavija pre jela o«| ("nited Nations Relief and Rehabilitation Admini-
stration l.V)0 ton raznega bla-, nim;|jo /a ol-o|i r>.000,000 tujih
jugoslovanskim g:l, med katerim o bilo Ho od i , _	, ... •	. ___ m I . 4 delavcev, k» so bdi pripeljani
iz raznih zavezniških dežel v
em jMirazu m ni kaki h dolo
il gh><le preskrbe uemskeua t _ ■
j prebivalstva ali obnove mest in industrij.
Zavezniki pa se tem bol j zn-
stotkov živeža.
Prva skupina ameriških zastopnikov 1'NllRA ]>od vodstveno Alana ll;dl-a je že dospela v Jugoslavijo in V»o skupno z jugoslovanskimi oblastmi raaleljevala pomoč jugoslo-I van-Nkemu prebivalstvu, t
Nemčijo na prisilno delo in katere bi radi osvobodili.
T.et.i 1040 je bilo v Nemčiji 1,500.000 franeosikb vojnih u-jetnikov, ki pa so rajši postali delavei, ker so dobivali boljšo hrano.
zahtevo naslovila „a «fl,o,; HITLER BAJE ŽIVI V SAAIOST WI
združenih narodov za vojne zločince v Londonu.
fieneral Roatta se sedaj za-
dosmrtno ječo.
Ako hi prišel general Roat-to pred jugoslovansko sodišče, bi prav gotovo bil obsojen na smrt. Ta zahteva jugoslovanske vlade je prva te vrste, odkar je bil v Moskvi leta 1943
Iz običajno verjetnih vatikanrkih virov prihaja poročilo, da Adolf Hitler živi v nekem majhnem samostanu v bližini Salzburga.
V tej n samostanu v bn rga ima llitler tudi
glavni stan in
Kalz-svoj vedno trpi na posledicah bombnega napada julija >»iskega leta.
Poročilo o Hitlerjevem bivališču, >o v Rim prinesli trije jezuitski patri, ki so v ozki /.vezi s samostanom. Jezuiti so se
v de-zl oči-
dosežen sporrazum, da mora] pripeljali iz Salzburga vsak zločinec želi, v kateri ne.
J ugoslavija označuje bivšega madža rskega
biti sojen je zakrivi
kjer so katerim
v Trst,
dobili majhen čoln, s so se pripeljali v o-zemlje, ki je v zavezniških ro-tudi kali in so slednjič prišli v Ya-regenta ti-kan. Ti jezuiti pravijo, da so
admirala TJorthva kot vojnega | bili nekaj dni po napadu meni-lov v San Francisco; to jc! zWinea, ker je odredil mno-jhi izgnani iz samostana
ov
lan, ko poteče nena padal na ]>ogodbn me<| Rusijo in Japonsko.
f!|edi» Jugoslavije so trije veliki oklenili naslednje:
44Sporazumeli smo se, da priporočamo maršalu Titu in dr. Snhašiču, da naj njun sporazum stopi takoj v veljavo in da naj bo sestavljena nova vlada na podlagi tega sporazuma. Tudi priporočamo, ika-korhitro bo sestavljena nova vlada, da izjavi:
1.	Protifašistični svet narodnega osvobojenja (AVNOJ) naj Ik> razširjen, tako da bo
vključeval člane zadnje jugo- •
,	,	, ,*'	i Siezi ji
slovanske narodne skitpseine,
ki niso sodelovali s sovražnikom in to naj bo začasna narodna skupščina; in
2.	Postavbdajni čini, ki jih je izvršil protifašistični svet narodnega osvobojenja.
žinsko klanje jugoslovanskega naroda v Rački. Admiral Hor-thv' se sedaj nahaja v nemškem varstvu.
in se
je v njem nastanil Hitler. Hitler ima veliko rano na levi
večkrat hoditi po samostanskem vrtu, pravijo, da je imel atentat na Hitlerja mnog—o večji duševni kot pa telesni tiči nek.
Hitler je postal zamišljen in potrt in svojih misli ne more več zbrati in kadar je potrebno, da ima kak govor, ga njegovi prijatelji zelo težko pripravijo, da napiše svoj govor.
Po atentatu Hitler noče vec iti v svoje gorsko bivališče v Berchtesgadcnu, ker se boji, da bi zavezniki poslali k njemu morilec, navzlic tonili, da je kraj silno zavarovan in v njegovo bližino ni kdo ne mo-
st rani glave in še ni zaceljena.| re priti brez njegovega o<e-Jezniti, ki so Hitlerja videli onega dovoljenja.
Rusi so ob Bobru
Rdeča armada je včeraj pričela drugi mesee svoje zimske ofenzive in je v Sleziji napredovala 16 milj.
Prva ukrajinska armada---—---—---
maršala Koneva je oddaljena!Prvi me>ot* ru>ke zim>kl; °f«»-
od Dražila n se I včeraj zavzela
74 milj in je K<v> krajev v ter dospela do Bobiii na 10 milj dolgi fronti. Berlin poroča, da so Rusi tudi Bober že prekoračili na dveh krajih.
Daleč za ironlo, v Budim-bodo P0^1* Pa	uničujejo iiem-
pre^lloženi v odrtbditcv narodni 1,1 luadžarsko posadko in skupščini.	zac{nja dva dni vjeli 30,000
Xenieev in Aladžarov.
j Nova vojna napoved (Nemčiji
BOMBARDIRANJE B A T A A N A
Polotok Bataan in sosedni otok Čorregid<»r v M a nilskem1 Vi zalivu, kjer je 4>il zlomljen a-|Xemciji meriški odpor pred tremi letij j<4
sta se tresla dva dni, ko so(Zdri^enrh narodov, ki je "bila'Vislo in Lklro. ameriški aeroplani vrgli !KI0 pripisana v Washiugtonu dno Na južnem kemcu fronte jc ton l»onlb.	|1. januarja, 1942.
V napadli je bilo nad .">00
Na severnem koncu vzhodno fronte prva beloruska armada Vlada južnoameriške drža- prodira severno od Bydgosze-l'eru je včeraj napovedala ca in se je približala (Jdansku in Japonski vojno injua "m milj ter je raztegnila izjavila, da <e drži izjave svojo fronto na 200 milj med
aeroplanov, ki skušajo ameri-1 Ameriška pomoč Italjanom ški armadi pomagati, da dobi j Posebni zastopnik prodsed-I»opolno oblast v Manili in nika Roosevelta Myron C. njeni okolici.	|Taylor je naznanil, da je oko-
Bomflmiiki, ki so napadli Ji 050,000 italjanski h mož, žena in otrok dobilo nad dva milijona oblek v osvobjeni Italiji. Poleg tega pa so v I-t ali jo dospele velike množine mleka, vitaminov in zdravil.
vzhodno obal Bataana, so po topili .'lo japonskih prevoznih ladij 7. vojawtvom in je bilo u-hitth okoli 2500 japonskih vojakov.
četrta ukrajinska armada zavzela veliko poljsko križišče železnic in cest Bielsko ter je dospela do vrat Moravske in (Vke.
Moskva naznanja, da je l»ilo v c^koljenem Tornnti na vzhodnem bregu Visle in severoza-padno od Varšave 13,000 Nemcev ubitih, 15,000 pa vje-tih. Xa podlagi prejšnjih ruskih poročil so imeli Nemca
žive naslednje izgube: (ill,<KM) mrtvih iu 214,000 ujetih.
Armada maršala Koneva je v svojem prodiranju skozi Slezijo zavzela Bunzlau ob vzhodnem bregu Bobra, kjer je umrl največji ruski junak maršal Mihail Kutuzov, potem ko je vstavil Napoleonovo ar-mado v Rusiji. Zavzetje Bunz-laua je maršal Stalin naznanil z dvojnim dnevnim ]iove-Ijem.
Pri Bunzlau so Rusi od Dra-ždan oddaljeni 74 milj ter pritiskajo proti reki Ncisse, ki se severno od Frankfurt a iz-liva v (Jdro.
^loskovska ]X>ročiIa popolnoma molče o prvi beloruski armadi maršala Žukova, ki stoji ob vzhodnem bregu Odre 31 milj od Berlina. Berlin pa poroča, da se je rdeča armada ob vzhodnem 'bregu Odre pomaknila do velikega kolena reke pri Zehdenu, 31 milj severovzhodno od Berlina in 40 ™«lj jnffozapadno od Stettina.
Moskovsko poročilo sicer potrjuje ^berlinsko poročilo, da je rdeča armada prekoračila
Odro na pet krajih, toda pravi, da je vsled tajajočega snega Odra narastla pet čevljev in voda je odnesla ruske pon-tonske mostove. Moskovsko poročilo pa dodaja, tla je v kratkem mogoče pričakovati s tega kraja fronte zelo važnih sporo.-il.
Vojni begunci so ljudje, ki so se morali zaradi vojne preseliti s svojih domov v kako tujo deželo, kakor so u. pr. tuji delavci v Nemčiji. K številu beguncev j«- treba dodati še okoli 800,000 zavezniških vojnih ujetnikov, to je vojakov, ki so f rontah.
Do sedaj so zavezniki o>\v>-bodili iu spravili na njihove domove okoli 210,000 ljudi v Franciji. Belgiji, I Islandski in Luksenhurški.
Najprej so jih s trnki prepeljali na zbiralno postajo, nato so jih odpeljali dalje v nofranjost do železniških postaj, od koder so se slednjič odpeljali na svoje domove.
Na zbiralnih postajah v Belgiji, Holandski in Franciji čaka okoli 200,000 Rusov, f'eho-slovakov. Jugoslovanov in P-o 1 Jakov, da bodo poslani na svoje domove, kadar bodo njihovi kraji osvobojeni. Nekaj Rusov je že d|>otovalo domov preko Anglije Večinoma pa bodo morali ti begunci čakati do konca vojne, da l>o za nje dovolj vlakov, ki jih bodo peljali na njihove domove.
Vsi begunci nestrpno čakajo, kdaj bodo mogli odpotovati na svoje domove, do tedaj l>a morajo potrpeti in zavezniške oblasti sikrbo za njihova bivališča in prehrano.
Kitajci zahtevajo Hirohita
Kitajska delegacija na konferenci strokovne unije v Londonu je včeraj zahtevala, da pride japonski cesar Ilirohito preti sodišče kot vojni zločinec, ker je pravi vodja japonske agresivnosti.
Si
"V EXTRA WAR BONDS
v I
JUGOSLOVANSKA VLADA BO ŠLA V BEOGRAD
Jugoslovanska vlada ctoim je sinoči naznanila, da z ozirom na fo. da so na svoji konferenci v Jalti veliki trije
bili v jet i na raziUh Zi,k|Jl^iIi [n priporočili, da naj 'takoj stopi v veljavo sporazum med maršalom Titom in dr. Stihašičem in da mi j bo čimprej sestavljena nova vlada, da se bo v najkrajšem času s kra ljevim dovoljenjem preseliln v Beograd
Jugoslovanska vlada tudi naznanja, da je imel sinoči kralj Peter kronski svet, na katerem je bilo sklenjeno naslednje :
"Kraljeva vlada se bo v sporazumu s kraljem brez vsakega odlašanja preselila v Beograd, da izpolni dogovorjene sporazume glede regeutstvn in ene same vlade"
Kolikor je bilo mogoče do-znati, se bo jugoslovanska vlada čimprej preselila v Beograd. To kaže, da se je kralj Peter popolnoma vdal v <lo-W-be v sporazumu med maršalom Titom in dr. Šubašičem, da počaka, da bo ljudsko glasovanje odločilo, ali jugoslovanski narod hoče kralja ali pa republiko. Medtem pa še vedno ni rešeno vprašanje glede regentstva, ki naj bi zastopalo kralja do ljudskega glasovanja. Tozadevna pogajanja se bodo nadaljevala med kra ljem v Londonu in vlado v Beogradu.
Kupite en <4extraM bond ta teden!
Kanadčani v Siegfriedovi črti
Zavezniki so na zapadni fronti na razdaljo 110 milj zavzeli tri poglavitna nemška oporišča in izgleda, kot da bodo sedaj pri-čeli s splošnim prodiranjem proti Reni.
Kanadska prva armada je popolnoma prodrla skozi prvotno Siegfriedovo črto in je po ob ur trajajočih bojih zavzela Iv leve, nato pa napredovala eno miljo proti vzhodu iji ]x»ldrugo miljo proti jugovzhodu od mesta. Kanadčani so tu-
Nemško poročilo nnzmtnja,	.. ^
da so Rusi prekoračili Bober dl	milj
na dveh krajih med Bunzlauom 't?pa<ln° °(\	ko S°. Se
in Sprotauom, 20 milj proti ^^ innaknih, da so se izo-severu.	^id, obkolit vi.
Moskovsko poročilo nazna-f Amen-ska
ves
tretja armada , je popolnoma zdrobila nenvški
nja, tla je bil zdrobljen . . , odpor v Budi, zapadnem delu' ^or 0(? Pn"na do zaPa" Budimpošte, ki jo imajo Kusi d,m^1 z'da-. Strahovit ameri-obkoljeno že o<l 26. decembra.i'^1, «^,lerijski ogenj je zlo-Zavzeli so zopet 200 ulic, kra- m hrbtenH'° Tlomsko-a odP°-
Nemci napadajo v Italiji
Zavezniška peta armada oh zapadni obali Italije se je morala vsled silovitih nemških protinapadov umakniti p r i Strettoniji in Fiurae la Foee. S tem protinapadi Nemci naj-Ibrže želijo odstraniti zagvozdo ki so jo Amerikanoi zabili pred nekaj dnevi v sovražne ix>sto-janke in je ogrožala poglavitne kraje Gotske črte. ki brani d<*hod do Spezie.
ljevo palačo in neko staro trdnjavo. Pešta na vzhodnem bregu Donave, je bila zavzeta že pred več tedni.
TREBA JE DAROVALCEV KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA re£uje
življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih jf Sf na tiftofr daroval rtv krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje.
ra.
Feldmaršal Montgomery si je ogledal zavzeto trdnjavo Klevo in rekel: 44Bitka poteka zelo lepo.*7
Nemški odpor v Kleve je bil popolnoma zlomljen, ko so Kanadčani vdrli v me<sto in so zasledovali sovražnika z nasajenimi bajoneti. Ko so Arae-
Lincolnova britev
Sodnik Herbert T>. Mason v Barre, Yt., se je na Liaeolnov rojstni dan "bril z britvijo, a katero se je 'bril predsednik: Alhraham Lincoln. Britev je velika kot kak kuhinjski nož in sodnik Mason se ž njo brije vsako leto na Loncolnov rojstni dan 12. februarja od le-
rikanci dospeli v P rum, so se ta 1927, ko je britev kupil za prepričali, da je njihova arti- $5 v Springfield, 111., ko *
lerija popolnoma nemško obrambo.
zdrobila bilo znano, da je to prava iLincolnova britev.
•GLAS NARODA"
TUESDAY, FEBRUARY 13, 1945
"GLAS NARODA"
_____CV01CK OF THE PEOPLE")
Owned and PubUatoed by ^lorenic pubUahljig Company, (A Corporation) Prank Sakaer, President; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lupah*. Bee. Place or bostneas of the coporatlon and addresses of abore oCflcen: _ 21« WEST 18th STREET. NEW YORK 11, N. I.
:: 52nd Y £ A B ::
"Olaa Naroda" la laaued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
_Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
** CELO UCTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
»7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA OBTRT LETA $2.—. »tnaa Naroda" lahaja rsald dan i*vxemS4 sobot, nedelj in pramlkoT.
-GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET,~NEW ¥0RK II, K. Z Telephone: CHelsea 5—1242
Iluzija o trajnem miru
l*uliti«'-iri prvaki in zastopniki Zjedinjemh držav, Sovjetske Itusijp in Anglije so so zopet posvetovali glede ustanovitve trajnega mini potem, ko bode Nemčija poražena; izdelali so tudi v><» pripravljalne podrobnosti slede natančnih i.-ej mini državami povojne Evrope, tatko da sedaj lahko pričakujemo, da bode ko m" no vendarle zavladal mir na vsej zemlji. Ko bode vojna v Evropi končana, sestali se 'bodo zaupniki vseli evropskih držav, d« uredijo medsebojne meje— morda .na podla«! etnologičnih raamer, morda pa tudi na }M,<J|;ijri | »odlični h nazorov, 'ki prevladujejo v tej ali oni državi. Pri tem bode prišla seveda tudi mednarodna trgovina in t! .bički v |K»štev. Bodo ti j>otem, ko pride do podpisa teh po-K-»db vsi narodi trajno zadovoljni, je seveda drugo vprašanje; zagotovitev trajnega niibu namreč nikdar ni odvisna
0	I podpisanih |>ogodb, kar nam dokazuje zgodovina prve in M-dniije svi-ttivne vojne.
Življenje vsega človeštva je pred vsem odvisno od naravnih zakonov, katere ljudje nikdar ne zamorejo spremeniti, kajti vse človeštvo je koncemfeonca le mali del narave kateri se nikakor ne zamore upirati zakonom narave. In po-ieg tega: kako zamoremo mi, državljani iZJodinjenih držav, pričakovati, da ImmIc zavladal trajen svetovni mir, ko nrti med muni ni miru? Mir je pred vsem odvisen od popolnega nu«dsel>ojnega sporazuma, kateri onemogoči vsako agresivna t in domišljavost o m-kakom na<tk ril je vanju ter ali onih naših sosedov v nekaterih pogledih. Predno se pa to doseže, potreba ustanoviti splošno svetovno vzgojo, -ki mora biti v vsakem pogledu poltena in »pravična. Ta pogoj dosedaj s.- ni bil dosežen. In potem: ako se vse to pri nas končno doseže, zamoremo li pričakovati, da bo«le to vpljivalo tudi na vse ostale narode sveta? Tekom predvojnih 25 let, bile so X j« din jene države povsem pasivne, in mnogo naših prvakov si je domišljalo, da ta pasivnost prav gotovo vipljiva tudi na di-uge narode—natančno ]k> izreku <4Ijuil>i svojega bližnjega". Tega izraba se je našit javnost posluževala dolgo vrsto let medtem, ko so drugi narodi in ljudstva pripravljali vse potrebnosti za pričet ek sedanje vojne. Ker so pri nas preveč JjuUili tudi sovražnike (nekako i»o svetopisemskem izreku), moralo je tekom sedanje vojne umreti na tisoče naših vojakov in mornarjev. Toda "ljubezen do na&h sovražnikov", j * bila za naše podjetništvo tkflcaj dobička nos na, in tako so gojili to "ljubezen", morda za to, ker so bili ti sovražniki
1	udi sovražniki vsega človeštva. Z njmi so tudi trgovali še
p<item, ko so ti sovražniki kar javno izjavljali, da so naši m prijatelji.
Kako je torej mogoče pričakovati, da bode sedaj, po končani vojni, prav lahko vsemu svetu vsiliti naše ekononiične nazore, da se na ta način zagotovi trajen svetovni "mir"?
kdo je tako »l;ill>oiimen, da zamore pričakovati, da bodo prvaki velikih vbisti zamogli ukazovati Orkom, Italijanom, .Jugoalovanom hi tudi Nemcem, kaj morajo storiti in kako morajo uretliti svoje domače življenje v povojni dobi, ko se " endar sami ne ravnajo po pravilih splošne pravice in vse->1 ran>kegn prava med narodi. '
To so toraj iluzije o trajnem miru. Toda na temnem »vetoviieni obzorju pojavili «ta se dve mali 7,vczdi: komuni-K.vija m transporta-'ija. Potom teh zamorejo vsi narodi med siilioj no občevati, tako da postajajo racadalje med narodi izredno maj be. Prišla bode tudi doba, ko (bode človeštvo — 1» preteku par ti štetij — govorilo le eden jezik, tako da " <!«• p stalo le jeden narod, ftele potem *>odc zavladal tra-:« n v ve t o vili mir ... — May be?
V8TAN0VLJEN L. UM
NEMŠKA PIRAMIDA
Olje za kurjavo v južnih pokrajinah ostane 10 galonov na enoto
Washington. — Office of 1'rtee Administration javlja, da ostanejo dodelitve olja za kurjavo v južnih pokrajinah nespremenjene na 10 galonov lm enoto od 29. januarja naprej. Mi-ti južne pokrajine Štejejo obmorske države NortJh Carolina, South Carolina, Georgia in oni del Floride, ki h ži vzhodno od reke Appala-eJii.-ola.	(OWI)
Odmerki za surovo maslo ostanejo nespremenjeni
Washington. — Surovo maslo bo veljalo tndt nadalje 24 rdečih znamk oziroma odmerkov za funt, tudi v februarju, je naznanil OPA. Nespremenjeni ostanejo tudi odmerki za vse vrste mesa. Isto velja zfl
vse predelane vrste živeža. — I>alje je nespremenjena vrednost odmerkov za funt slanine, ter olja za salate in kuhanje, po 2 rdeča odmerka za funt, in vse sedanje določbe glede sira in mleka v konzervah. Za margarine pa je določeno od 3*. januarja naprej po tri rdeče odmerke za fnnt. (OWI)
Se 75 konvencij je bilo odpovedanih
Washington. — Office oif Defense Transportation naznanja, da je (bilo dodatnih 75 konvencij prostovoljno preklicanih. To število je treba dodali prej objavljenim seznamom odpovedanih konvencij, o katerih je (poročal GDT odkar jc Byrnes oddal svoj poziv naj se opusti shode in sestanke, ki niso v zvezi z vojnim napo-' rom.	.
Eden najboljših svetovnih ocenjevalcev vodilnih osebnosti, Emil Ludwig, je pred kratkim izdal knjigo "'Kaj storiti z Nemčijo?" Sedaj, .ko je popolni polom Nemčije že takoreikoč pred Vrati, bodo poglavja, toi anulirajo značaj pripadnikov nemškega naroda, tudi za široko javnost zanimiva. Zato prinašamo tudi našim čita-teljem nekaj odlomkov iz te zanimive knjSge.
Ošabna predrznost Nemcev je istega izvora kakor je nenv ška pasja uslužnost. Nemci nimajo zaupanja v samega sebe in to ustvlarja med njimi strast po zapoved an ju, na drugi strani pa potrebo po poslušnosti. Državo smatrajo Nemci kot piramido, pri kateri predstavlja vsak: prebivalec kamen, tki podpira zgornjega. Vsak posameznik z največjo potrpežljivostjo prenaša breme na svojih lastnih ramenih, k«»r se zaveda, da se lahko naslanja na svojega bližnjega. Iz te zavesti se je rodila strast za poslušnost .in nžitek stati mirno pred svojim predpostavljenim.
Že od davnih časov so hali Nemci vojaško pleme. Samo zaradi teh zgoraj navedenih lastnosti je bilo lahko iz tega plemena zgnesti dobrega in poslušnega vojaka. 2000 let že uživajo Nemki slasti vojaškega poklica. Z užitkom ustvarjajo strah, strastno ljubijo spoštovanje. Popolnoma pa jim manjkajo prirodni občutki po vzajemnosti, ki jih imia-jo drugi narodi. Nemec ni nikdar zadovoljen s svojo usodo, zato jo .tudi nesposoben, da bi jo branil. Ce tudi nima prav nobene potrebe, stremi za novimi naslovi, odlikovanji in napredovanji. Ko so se Nemcii o/braeali z ljubosumnimi pogledi proti francoski meji, ni to bila zgolj lakomnost po tuji zemlji in bogastvu, pač pa je to bila v glavnem nevoščljivost, da Francozi v miru uživajo svoje življenje, ne da bi se pri tem brigali, kaj mislijo njihovi sosedje na oni strani Porenja.
Koncepcija piranVidne države se ne omejuje samo na javno življenje in na vladanje. Vojaška oblastnost je v Nemčiji že od nekaj neverjetno močno zajemala vso civilno delavnost; zajela je mehčana, dijaka, delavca, javnega nslu-žl»enea itd.
Stalno nezaupanje v nemških dušah se je najboljše iz-pričato v neprestanem godrnjanju. Piramidalna stavba mora biti zgrajena z vso natančnostjo, glava pa mora biti predvsem pravična. Če se en kamen piramide čuti poškodovanega, bodisi na mestu, ki mu je povejreno, bodisi v oblasti, ki mu je bila izročena, takoj protestira. Ne zaradi ljubezni do svobode, še manj pa zasnran samega sebe. Protest posameznika izvira zgolj iz ljubosumnja nasproti tovarišu, ki ga smatra zapostavljeni za protežiranca v tej jekleni hierarhiji.
(PodvTŽenost in pedaiuterija se jačata že kar sama po sebi. Odlična germanska organizacija, ki jo vsak Nemiec čuva z too ljubosumnostjo ,kaikjOT drugi narodi čuvajo svojo svobodo, odvrača vsako medsebojno prisrčnost. Ta miselnost stalno vzdržuje neko prikrito sovraštvo, ki vlada v vseh u-radih, v tramvajih aii železnicah, celo v dvigalu, kjer Nemec t velikim negodovanjem gleda na svojega soseda, o katerem misli, da je zasedel preveč prostora. Gotovo ni na svetu me^ta, kjer bi bilo porojenih v dnevnem življenju več malih prepirov in prepirčkov, kakor je Berlin. Ves svet je pripravljen pričbati se na dolgo in široko, kdo ima prvenr
stvo do vstopa v nek urad, kdo ima pravico prvi spraviti vozilo, ikido je prvi na vrsti pri brivcu, prepir -zaradi dveh ipfenigov na računu v restavraciji in polno drugih takih in podobnih diskusij, ki sem jih doživel v mirnem času in tudi že pred prvo svetovno vojno. Ta miselnost se izraža pri vseli socialnih stopnjah: bančni direkitorji so nezaupljivi drug proti drugemu, lavno tako kakor mladi fantiči po uradih, ki na vsakem koraku protestirajo.
NlemCi so v resniei edinstveni fenomen — ki nima primere drugod — olmašanja med oblastjo in meščanom, pri čemer ima oblast vedno iprav. Državna oblast je za Nemca nepremagljiva; šef ima zmiraj prav. Iz tega izhaja strah priče, iki izpoveduje samo to, kar je sodniku všeč.
Tako zadržanje je ustvarilo vero v nezmotljivost nemškega generalnega štaba. Francozi so n. pr. čisto drugačni ljudje, zavedajo se, da bi njihov ministerski predsednik ali pa maršal mogel napraviti kako nepopravljavo napako in zato oba možakarja tudi temu primemo ocenjujejo. Francozi so anarhisti V presojanju državnih zadev, ali je zato njihova miselnost stvarna. Pri Nemcih je to ravno nasprotno. Nemci so že v naprej svojim kraljem ali pa firerjent za jamčili popolno slepo zaupanje. Pripravljeni so izitrebiti vsakega "igo-drnjača", ki bi upal kritizirati vlado.
Tudi »ko je že vse izgubljeno in ko je dokazana odgovornost za nesrečo voditeljev, kakor je to bilo 1. 1918, so Nemci rajši oiboldžili samega sebe samo, da bi ohranili nedotaknjeno nezmotljivost svojega boga: državo. Takrat bi ljudstvo lahko z vso upravičenostjo izrazilo sv'oj gnev nad svojimi tkrivimi voditelji, ali nie tega se ni zgodilo. Nasprotno, svojemu ubeanemu cesarju je narod daft generalno odvezo, in da bi obnovil ravnotežje piramide izvolil na čelo morša-la IHindenburga, ki je bil ravno tako kriv, ker ni prenehal z voj.no leta 1917, čeravno je vedel, da je vojna že izgubljena.
Zanimivo je študirati glas, zadržanje in izraz Nemca, ki stoji mirno pred svojim višjim'. Nobenega nezadovoljstva ni v njegovem zadržanju; na-slprotno, neiko nervozno dopa-d a jen je mu izžareva iz obraza in iz zavesti, da bo lahko iz-vršTfl zapoved. S svoje strani pa občuti' višji zadoščenje, ker lahko igra vsemogočnega; istočasno pa tudi, da bi izkazal neko gotovo milost. Ko je nekdo prilezel že zelo visoko na piramido in že lahko od blrzu občuduje podplate — cesarja ali firerja — tedaj šele možakar prav" za prav spozna, da ima življenje vendarle neko vrednost. Tu se šele poipolnoma izzivi vsa nemška servil-nost. Na tej stopnji postane Nemifc 100 odstotkov kimo-vec, ki zaploska tudi, če je fi rer samo krihnil.
Kjer koli je zbranih nekaj Nemteev, je potrebna policijska pomoč za Vzdrževanje reda. Klo sem bil prvič na Angleškem!, sem pred vrati nekega avtobusa zapazi'1 urejeno vrsto kakih 30 oseb. Ti ljudje so potrpežljivo čakali, da se bodo vrata ocBprla. Vse to se je dogajalo v najlepšem miru in brez vsake policijske sence.
V	Ameriki je železniški sprevodnik pomočnik potnikom —
V	Nemčiji je njihov poveljnik. Ko tam zahteva vozne listke, je ve« svet prepričan, da ima pred seboj jtetni^kega čuvarja. Ko takle sprevodnik pregleduje kak posebni Eatcflc, se potnik pbčuti, kakor da bi bil v rokah tajne policije. Če pa nesrečnež pokaže napačni li-
Ekstra Red Points
PRIDITE IN OOBITE JIH
2 nloei ntfki za vsnk funt poral»lj«»n«* iiKisti, ki j«i pri-
ii»'s»'t »• k lUHssirjc'
HRANITE MASTI — ZA VOJNA ZDRAVILA
stek, potem je njegovo duhovno stanje podobno razpoloženju ol>sojciiih na smrt.
Ko se trije ali štirje Nemci najdejo, se organizirajo. Tako so navajeni in takšna je njihova vzgoja. Ivo pa zgubijo svojega poglavarja, izgube glavo. So kakor učenci brez ueitelja.
V	deželi, kjer vsak posameznik čuti-, da je podrejen svojemu predpostavljenemu, ne more biti zaupanja in se smi-sei svobode tolmači na svoj način. Tako so Nemci v nacio-nal-socialžann .poznali' svol»o-do samo v okviru narodno socialistične doktrine. Izven tega okvira j«* bila svoboda zločin. Svoboda je nemogoča v deželi, kjer je tvoja prva dolžnost. občudovanje voditelja. Ko so Nemk?i T. 1918 prišli do svobode, so se počutili ravno tako kakor črnci, ki so jih rešili suženjstva po ameriški državljanski vojni.
V	zgodovini Francije in Anglije najdemo vse polno slučajev s|>ora med suverenom in njegovimi podaniki. Večkrat so taki spori pripeljali kralja na morišče. Vsega »tega v Nemčiji ne poznajo. V tisoč letih Nlemci niso doživeli ene same resnične revolucije. Vse tri rvolucije \ letih 1525. 1848 in 1918 so spodletele, ker se je narod rajše .pokoi il disciplini, kakor da bi prevzemal odgovornosti.
Take karakterne pot«ze nemškega naroda so dobavljale izvrstno gradivo nemški vojski. Ko se je vojak Vrnil iz vojske, je disciplino, podvrženost in poslušnost prinesel s seboj v civilno življenje. Te nemške lastnosti so ustvarjale najpre-eiznejše fotografične leče in najbolj zamot;\ne kemične pro izvode.
Nemci >*o v resnici ljubitelji glasbe in romantike, ali te lastnosti padajo v senco jpred poveličevanjem boga: države in predvsem pred spoštovanjem. do uniforme. Nemec v uniformi je bolj ponosen na svojo uniformo kakor pa na svoje tri sinove.
Vladajoči razred Junkerjev. grofov in princev je bil skono vedno brez izjeme v rokah nekulturnih uniform i ranče v, ki jim je bila edina slast V življenju: komandirafi. Preprosti narod, ki do 1. 1867 sploh ni imel volilne pravice, se je zabaval z znanostjo in umetno-stjo. Stoletja ni bilo v Nemčiji razrednega boja. Vsak razied je živci svoje posebno življenje in ves narod je bil razdeljen v dve skupini-: razred vladajočih, brez kulture, zato pa oblastnih, in razred kulturnih podanikov brez oblasti. Ves svet se je čudil in ni mogel Tazum*?ti, 'kako more narod proizvajati čudovita glasbena dela, gojiti literaturo in znanost ter se vsakih nekaj desetletij — kij tib temu — spušča v napadalne vojne.
Tradicija in oblikovanje sta proizvajala odlične častnike pod okriljem noblese, ali tudi ob popolnem pomanjkanju duhovne discipline, kar je rodilo pomilovanja vredne diplomate in državnike. Zato ta naci-ja velikih vojakov ni nikoli u-
RAZGLEDNIH
SLOVENSKI VODJA FAŠISTOV PRED SODIŠČEM V RIMU
Slovenski poitalijančeni in; za iSJovence, kakor tudi za 1-t ali ju ne izgubljeni vodja fašistov, Fill vi j Su vit', sin slovenskega longshoremafia (faki-na) v tržaški svobodni luki, katero so, ko je bil Tr*t še l>od avstrij*4*o vlado, imeii<>va'-li "Punto Franco'*, se mora sedaj zagovarjati pri rimskem kazenskem sodišču radi svojih lopovščin, katere jo napravil kot prijatelj Mussolinija, ko je slednji tekom zadnji li 25 let *4upravljal" posh- Italije v svoj lastni prid.
Imenovani Suvič, je bil rojen v Trstu pred 58 leti. Ko je dovršil nekoliko iivdentistič-nih šol. pričel je voditi po tržaških ulicah iredentistične demonstracije proti Slovencem in njegov namen je bil da se čini preje ''osvobodi" Trst s zaledjem, tako da postane last Italije. To j«« bilo Še preti prvo svetovno vojno, ko je poulična drulnvl zažgala tržaški Narodni Dom.
Kasneje je postal vodja tržaških in -primorskih fašistov, katerih barbarsko postopanje z tamoŠnjimi Slovenci, je splošno znano našemu narodu.Radi
njegovih nasipov, je postal iz-redno priljubljen Mussolini ju, kateri ga je jnitem pričel po siljati kot svojega za.-topnika v inozemstvo, kjer je vedno propagiral fašizem in nacizem. Na ta način je postal tudi delegat Italije pri pokojni Ijigi Narodov.
Ko je kasneje Mussolini postni svoj lastni minister ino-stranili del v letu 19CV2, je Su-vič postal zmožni minister i-menovanega min iste rstva. To mesto je zavzemal, dokler ni pričela pretiti vojna v Ktiopi-ji. Kmalo na to jr prišel v Washington, da bi postal italijanski poslanik. To je l>ilo leta 19:HI. Sel*oj je pripeljal semkaj tudi svojo ženo in v-e tri hčerke. Dve leti kasneje se je vrnil v Italijo, in po-tal ravnatelj neke velike zavarovalne družbe.*
Ko so ga pri sedanji obravnavi vprašali, je li bil fašist, je to vprašanje potrdil, toda pristavil, da je bil le "fašist nenavdušene kakovosti". — V Italiji streljajo bivše fašisti"ii«' lopove tako, da jih priveze jo k stolu in potem n-tre-
v hrbet
UPTON SINCLAIR PROROKUJE SVETOVNO KRIZO. — Pri nas bode baje 40 milijonov brezposelnih delavcev.
Pisatelj l j »ton Sinclair, ki .je tudi ustanovitelj Lige Industrija 1 ne demokracije, je jio-vodnm proslave štirideset letnic«* lige, izjavil, tla bode takoj po končani svetovni vojni nastala pri nas takozvana navidezna ** prosperiteta kateri botle potem takoj sletlila svetovno 'l.riza, kakoršnje še ni svet doživel v vseli stoletjih obrtne zgodovine.
V svojem govoru je povdar-jal. da bcwle tedaj od tri«leset
do štiritleset milijonov brez-]»ost*liiih delavcev samo v Zje-(linjenih državah, in v Evropi, ali pa tudi kje drugod, botle nastala prav lepa prilika, da se ustanovi diktatorstvo, katero bode — po njegovem mnenju — oživilo na«-i-fašizem, ali pa viadino vodstvo pridelkov in izdelkt>v potom vlatlincga kredila, ker inače -.ploh ne bo d«* mogoče z obrtjo napredova ti.
stvarjala velikih drŽaviMbov.jljeni in prineem, maršalom in Zato je v Nemčiji tudi vladal firerjeni. Pii tem >o bili zado-večni spor med političnimi možmi in miselci, ni(id duhom in vlado. Ta nedoslednost je brez dvoma edinstvena v zgodovini narodov.
Nemško d nižin > lahko ju i mer jamo avtobusu na Peti ncAvvoiški aveniji. Spredaj vodi avtobus vozač brez vsakega nadzorstva. Nad njim u-dobno sedijo umetniki in znanstveniki ter občudujejo okoli-
voljni, tla jih državno življenje pusti pri miru.
Talka je bila Nemčija včeraj, taka je danes in taka bo v« r jet no tudi rntri. Reformacija vzgoje ne l>o zadostovala.
Nemškem unarotlu so potre-b-n» predv>em osnovne lekeije o demokratizmn in poseil^no mu je potrebna pravilna ocena samega sebe; ocena lasfne-
j« i • j i- »-	- ga duha, lastnih sposobnosti
co, ne da bi vedeli, ali vozač , , *	,, 1 .
m lastne volje, ženici se morajo naučiti poslušati glas
tudi razume svoj posel. Če je vozač nes-posoben, se lw> vozilo zaletelo in j>otniki bodo v najboljšem slučaju razočarani...
ljudstva in se ljudskemu mnenju tudi prilagoditi. Švieaiski pregovor pravi: 1 'Kdor molči, Ve«let i pa moramo, da se je sovražnik svoje domovine'*.
narod z vsemi silami otepat prevzeti kakršno koli odgovornost. Narod je bil zmeraj zadovoljen in celo srečen s s v o.jo državo, udajal se je filozofiranju, m liziki in znanosti. Djržavijani so živeli na nekakem izoliranem otoku in ?e zadovoljili občudovati državno barko, ki je vozila mimo njih. Vsi* so se posvečali svojim lastnim opravilom in popolnoma prepuščali vodstvo države kra-
Nemc! so kimovci in tesla, ki so prepričani, da je vrh državne piramide nezmotljiv in nepogrešljiv; prepričani so, da služijo svoji domovini, ideji in svetovnemu nabiranju najboljše s tem, re samo kimajo in ploskajo. '4 Vodja misli za nas", to je geslo povprečnega Nemca, ki je geslo nedorašče-ii-ega otroka.
"'Bazovica
INVITATION
ANNUAL VALENTINE DANCE
O F T H G
NEW YORK ALL AMERICANS
Lodge No. 580, S. N. P. J.
Saturday Evening, February 17. 1945
at 8:00 P. M-. at
A S T O R H A L L, <><> 91 FOREST AVE. RIDGEWOOD, L, I., N. Y.
ORCHESTRA FOR DANCING ADMISSION GO CENTS, — INCLUDING TAX
"GLAS NARODA* - NEW TOKI
TUESDAY, FEBRUARY 13, 1945
V9TAJ90VLJEN L IBM
MED NARODNIMI OSVOBODILCI V JUGOSLAVIJI
(Kenneth Matthews)
(Nadaljevanje.)
Bojevniki prav pridno ujx>-rahljajo načelo razpršitve. To s** pravi, da ]M>sani€"zne člene organizacijske verige razme-čoju po raznih okoliših, tako tla če hi sovražnik tudi neka-t«Mv zalotil, ne hi y»ri tem tr-}M-ht celotna orgnnizjicija. P<»-Mtojanke so označene s številkami. kitk or je to slučaj tudi ?t;t smitem boji soil N. pr. hili "tiio v iH^tojanki 21, in 100. I*ri Jem Itojevniki skrbno pazijo na to, da čim manj ljudi v<- za j>o*tojankp. Tisti, ki vedo v.a eno, ne vedo za ostale. Tako n. pr. vodnik, ki te ima piifieljati na postojanko 21. ne kje l«/i fiostojnnka štev. 20. Najbolj -k Hm© pazijo na zdravnike. < V mora zdravnik na n«*ko postojanko zaradi ope t ;iei>* ranjenca, mu zavežejo oči. Pa tmli ranjenci sanvi imajo oči zavezane.
'Kljub temu, da so Nemci v teh krajih vetlno potegnili kratki konec, so partizani do skrajnosti pazljivi. Taki kaki-ni so bili prvi dan borbe in taki bodo ostali dokler iro bo utihnila zadnja puška.
Nemci nas imenujejo bandits. IVavijo, da se borijo proti hordam bandltov. Kraj. kjer ■-edaj pišV'in to pismo je za
v<rzelandec .Tack J>»irvirf ki se je dve leti boril v Narodnoosvobodilni vojski. Denvir mi jp- pripovedoval, da je Stane "dober" vojak, toda najvišji angleški častnik, ki je te kraji' obiskat, mi je dejal, da je Stane pravi 4 4 gen i j" za boje vanje v gerilski vojni. Stane je bivši bankir, bivši brigadir Mednatodne brigade in eden prvih komunističnih l>orcev v Jugosla vi j i.
Dtrugi večer po prihodu so n m povabili na večerjo s Sta-netom in drugimi gosti. Izgledal je kakor tipični London-čan. majlien, inteligenten in poln humorja. Med delom stalno rita novic1 in brzojavke. Kadar govori z generaiom AvŠičem. ki je bil že pred vojno višji aktivni častnik, se o-čitno pokaže zed i njen je stanp jugoslovanske vojske z novo osvolmtlilno aimado — zedi-njenje. o katerem so nekateri mislili, da- je nemogoče.
Slučajno sem srečal starega majorja, ki ima let. Srečala >va se v stari kmetski hiši: izgledal je kot kmet z velikimi brki. B»il je major že pod staro Avstrijo. Povedal mi je. kako so v začetku pomagali bojevnikom: "Bilo jih je ko-
iiiiiimiiiiHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii p o rt s t MiiiMiiimitniHfiiinHiiiiiHiiiH
Starca
Spisal LEV TOLSTOJ
iUimiMUIIMIIIlllUMiilllMUIlliniUMiiiUBilMIIUHIHmiHIHUHIimmitKMimiltiaiL
(Nadaljevanje) V Jafi >so izkrcali roma rje :f ga privezali, ko so
Zdi se mi, da ima beseda "bandit" v nemščini drugačen jK>men. Kako naj imenujejo dnigačp božansko umetnost gospodir-rpe Simčičeve, ki
prišla k nam iz ljubljanskega Narodnega gledališča, ali kako naj i m en nje jo učenjaka. prof<*s4»rja %«vvptterja, ki je ravnatelj Znanstvenega instituta.
Mogoče ni odveč, <"e vam predstavim nekaj t4bamlitov*% ji. pr. aim jo rja Natašo. Yidel jo pi vič na dan svojega prihoda. Bila je na letališču in -<» trudila med ranjenci. Nikoli bi s*i ne mislil, kaj je vse storila za njih evakuacijo. Začudil sem se, ko sem zagledal zlato zvezdo na njenem rokavu. Še bolj pa nve je iz-n<-nadihi junakinja Adamičeva knjige 44My Native Land". Slovenka, štu«lentka medicine ki je stala s fantom na slovenskem hribčku (to je bilo m« p redno je vojna prieela) in sta skupno kovala načrte za boljšo Jugoslavijo. Kasnejp so Ijihi razglasili, da je storila eamonior v trenotku, ko so jo zasaeili v kleti, kjer je lečila ranjene bojevnike. Vprašal .-•(■in jo: "Torej niste umrli**' 44Ne*', je odgovorila in se na-eiiw\ja!n: 44Saj vidite, da sem t**e živa". V treh letih so te male pridne roke napravile najtežje operacije. Nekega dne pa so Nemci v easu svoje ofenziv* napadli tudi bolnišnico in slišala je ranjence klicati na pomoč v trenotkn, ko so ^ iprntsijaSki morilci prihajali. Nataša vodi sedaj neko drugo vojno bolnišneo. Mislim, da je, Nemrd ne IkkIo našli, toda Nataša spi kljub temu s strojnico pri postelji.
Vinilno je nekaj endovitega, če srečamo v življenju ljudi, o katerih so nam prej prip>* vedovali. O majorju-generalo Stanetu, ki je poveljnik Naro-dno-osvolHMlilroe vojske v Sloveniji, mi je pripovedoval No-
Xennoe »Mianditsko gnezdo" maj za pol ducata. Na skrivaj
smo jim nosili hrano. Včasih smo mislili, da ne bodo vzdržali. Ko pa so nass Lahi zapustili in ste prišli vi, Angleži, smo vedeli, da bodo uspeli*'. Nato mi je svečano zatrdil, da 44so morali storiti vse, da bi ?ae ohranil slovenski jezik v Evropi'*. Zdel se mi je kot vsi drugi tisoči in tisoči, ki potrpežljivo prenašajo vse težave osvobodilnega gibanja.
Božidar Jakac je mednarodno znani uiroeftnik. Morda ste že videli njegov portret maršala Tita. Pokaaal mi je original — risba napravljena, z rdečim pa.stelom. Vse njegove sliko« je zaplenil sovražnik v Ljubljani. NSamesto tega pa hrani proklamacijo kvislingov v Ljubljani, s katero so ga počastili 7. besedo 44 izdajalec". Tudi .Jakac je preživel nekaj (mescev v podzemeljskih votlinah. Tina sliko, na kateri je on sam medtem, ko riše maršala Tita, v neki bosanski katakom-bi. Se<laj živi v mali hišici ipod hruško in kostanjem in portretira bojevnike, ki mu pla-č u jej o ravno take honorarje kakršne dobivajo oni sami zato, ker se bore, to je — nič. Njegov album je ena sama narodna biografija: maršal Tito. Jože Vidmar, general Stane cela vrsta angleških, ameriških in ruskih častnikov, ki so obi-skali Slovenijo, major Jones. ki je vodil prvo angleško vojaško misijo itd. Jakeev al bum bo liepa spominska knji pra.
Micko sem obiskal na nekem majhnem hribčku, ki ni prav posebno primeren prostor xa njenega otroeička, ki ima komej teden dni. Mictka je bila pridna bojevnica, čeprav je imela še otroški obraz. Zaljubila se je v tovariša, ki je boril v njeni brigadi. Politični komisar ju je poročil na bojišču. Nekega dne je bil njen mož ubit, ona sama pa ranjena. Vrnila se je k irmplu svojega moža in mu sama izkopala grob. 6 težko rano je ležala na kraju, ki ni prav nič primeren za ranjeno mater Zdiavo do4e je spalo pod svilenim pokrivalom — padala
Vsakdo, ki je šel tod mimo, je rad pogledal to malo stvarco. Karkoli sem videl v tej voifni, me ni tako ganilo, ko tale prizor. Kar srečen sem biti "bandit" v taki družbi.
" Bazovica*'.
a bičali. Potem je videl .Jefim kamen z luknjama za n°vi Kristovi. Hoteli so poikazati še več, a ljudstvo je sililo naprej: vsi so hiteli, da bi prišli v grobim kapelo, k r;Hkvi (i<»spoflovi. Tuja maša je bila na kraju, začela se je pravoslavna. Jefim je (šel z ljudstvom h kapeli.
Hotel se j^ iznubiti romarja. ki se mu ni zdel pošten, a ta ga ni izpustil, in tako sta šla skupno h grobi* (iosjmhIo-vemn. Hotela ista stopiti na-ospred, a nista priš4a skoz množico, ki se je rinila in dre-nJala, tako da ni mojrel človek ne naprej ne nazaj.
Jefim je gledal naprej in o-pravljal svojo pobožnost: zdaj pa zdaj se je pot i pal, če je njegova mošnja še tu. Njegove misli so bile razdeljene: prvič je mislila — da ga romar goljufa; drugič je mislil — če ni skoparil, ako je v resniei o-kraden, da 'bi se njemu utegnilo istotako goditi.
*
Tako je stal Jefim, molil in gledali naossipred v ka.pelo, kjer je gorelo mwl grobom šestintrideset svetilk; ko je pogledal preko glav, kako čudo! ravno ]>od svetilkami, prvi od vseh, je stal star mož v sivem kaftanu, plesale je svetila čez glavro kaikor pri Jeliseju Bo-drovem. Podoben je .Jeliseju, je premišljeval, pa saj ne more 'biti. Prtnl menoj ni mogel priti sem. teden pred nami je bila odfšla zadnja ladja — in na naši ladji ga ni bilo, videl sem vse romarje.
iStarec je opravil svojo po-božnost in so priklonil trikrat: enkrat naprej pred Bogom in
še je bilo sedemdeset verst hoda do Jeruzalema. Pri izkrcava n j n se je drenjaia vsa množica ljudi mi ladji. Ladja je bila visoka in z ladje dol v čoln so spuščali ljudi; in čoln se je zifoal; vsak trenutek je labfko padel kdo v vodo. Dva sta se premočila, vendar so prišli vsi -srečno na suho.
'Sli so j>eš in dosjH^li četrti dan v Jeruzalem. (Mali s« pred mestnimi vratmi v ruskem zavetišču, prejeli vsto-pniee, |x>južinali in se odpravili v svete kraje. Kaj>ela 1k»-žjega grofba je bila že zaprta. K maši so Šli v patriarhov samostan molili in priv.gali sve-ee. Od zunaj so si ogledali tempelj vstajenja, ki hrani krsto Gospodovo; ista je tako zazidana, da jo je le težko videti.
Prvi dan so obis»ka<li celico egiptovske Marije, kjer .ie molila. Postavili so luči in pustili ibrati zahvalno molitev. Za-rana so se hoteli vdeležiti maše na groibn Gospodovem, a je bilo že prepozno. Sli so v -samostan Abrahamov — videli kraj, kjer je hotel darovati Afbhraham Bogu svojega sina. Potem so obiskali kraj, kjer se je Kristus prikazal Mariji Magdaleni; potem cerkev Jakoba, brata Gospodovega. Vse kraje je pokazal romar in povsod je po učil, koliko denarja treba darovati in kje je treba postaviti luči.
Zopet so tse vrnili v zavetišče. Ko so se ravno hoteli u-leči. je romar prestrašen skočil pokoncu, preisikal svojo o-bleko, preta'knil vso . . .
"Ukradli so mi mojo mošnjo —triindvajset rubljev je bilo notri — dva bankovca po de- potem pred pravovernimi na o-
HELP WANTED s: DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
The Wv Man Power Commission hu ruled that no one in this area now employed in essratiat activity may transfer to another Job without statement of availability.
W OMEN
for
BKAXCH OFFICK OF CARPET CI.KANINC COMPANY Typing siimI switcli-lKKinl fX|»eri*iH-»* .ilfsiraltlf. hut mrf »sspiiti.il. Plinne: RE
i.'Mt
SKLEPNIH MIŠICAH
D O B t T K
PAIN-EXPELLER
Oi late IMt ...
set riibljcn' in za tri rublje drobiža.*'
Žalovali je, tarnal. Kaj je
bilo storiti? Legli so spat. «
Ko se je Jefim ulegel |>oei-vat, ^n je obšla iakrušnjava. Xiso okrali romarja, je premišljeval. Zdelo se mu je, da oni ni imel nič. denarja. Nikjer ni nič daroval. Mene je pustil plačevati, sam ni dal nič in pri meni si je vzel robelj.
Tako je premišljeval Jefim in si očital: kaj ibi slabo sodil človeka, greh si na pravil jam, nečem več misliti na to. A vedno zopet se je spominjal, kako je imeli romar piko na denar, in da ni prav nič verjetno, da ibi mu bil ukradel kdo mošnjo — denarja ni imel. La-
v
ze.
Zjutraj za rana so šli k maši v veliko eerkev vstajenja, h gfroibit Kristovpunu. Romar ni izipustil Jefima, šel je z njim skupaj.
Kako vrvenje ljudi najrazličnejših narodov okoli cerkve! Rosi in Grki rn Armenci in Turški m iSirci, nepregledna množica. Jefim je prišel z vsem tem ljudslvom k svetim vratom, šel mimo turške straže h kraju, 'kjer so vzeli Kristusa s križa in ga naimazilili, in kjer gori zdaj devet velikili svečnikov. Postavil je luč.
Poitem £a je peljal romar po stopnicali navzgor na desno na Golerato, na »kraj, kjer je stal križ; Jefim je opravil svojo molitev. Pokazali mu razpoko, kjer se je odprla zemlja dol do pekla, pokazali mu ti«ti 'kraj, kjer so roke in no-<?e Gospodove z žeblji pribili na križ, pofkaizali nui Adamov o^rolb, kjer je Kristova kri tekla na njegove kosti. Prišli so do ikamna, kjer je sedel Kri«tns, iko so ga s trnjem kronanJmi; k steibru, kamor so
be strani; in čim je obrnil glavo na desno, ga je spoznal Jefim. On je ibil, Bodrov sam! Črna, kodrasta bradica, ob ličili osivela, in obrvi in nos in ves obraz — Bodrov je! On sam je, Jelisej Bodrov!
Jefim se je veselil, da je načel tovariša, in se obenem čudil, kako je došel Jelisej pred njim.
Ej, Bodrov, si je rekel, kako ti je prišel čisto na-ospred! Moral je dobiti koga, ki ga je peljal. Pri izhodu ga gotovo najdem. Svojega romarja v kil t i pustim in potem grem z Jelrsejem; morda me spravi trn na-ospred.
(Dalje prihodnjič".)
Cigarete se bodo vrnile
Med prodajali™ in izdelovalci je prišlo do sporazuma, da bodo v pričetku prihodnjega tetina cigarete zopot prišle na trg, toda urad OP A naznanja, da bo samo okoli 70 odstotkov eigaret, kolikor jih je bilo leta 104'J.
ŽENSKO DELO
Help Wanted (Female)
MILLINERY
SlVALKE SLAMNIKOV
MOŠKI ALI ŽENSKE
DOBEB ZASLUŽEK
PRIJETNA OKOLICA
54 W. 39th ST., 14th floor
-	(31—33 >
ŽENE — DEKLETA
ZA ZAVIJATI ŽIVILA
IZVEŽBANOST NI POTREBNA Veliko Podjetje za Procesiranje in Zavijanje Živita ponuja sledrte:
Plačane počitnice; Stalno službo; "Group** zavarovalnino; Prazniki plačani; Bolniško podporo; Nadurno delo; Premijo za ponočno delo; Avtomatični povixki. Celi ali delni čas. Jutranji, popoldanski in vetrni čas na rwzi»oloženju. QUAKER MAID CO. 39th St. BTtlyn, N. V.
GIRLS
KXPERIEN«'K1» ON ARTIFICIAL FEATHER FLOWERS
CiMiIt SAUUY - STE Al »Y WtiRK KxiHIrttl Working ('»iinitiniis M A X n I* R X S S*_rr RRoAl»\VA¥	X. Y. i'.
i ::i ::T »
GIRLS
KXPER1KN«*E1» «»X ARTIFICIAL FLOWERS
«:<H»|» I'AY — STKAI »V Work OVERTIME llxtt-lli'iit WorkiiiK f«>ndlrioos A. HI A V A S C* H 1 13S RLKKl KER ST. NVw York «"ily
t31 371
G I R L S 18
35,
immmI wa^es. rapid advancement. REX(T| WORK & MArmXE WoRK SIi-hIv: fine i»i»[m trt unity. — A|q>l.v:
I'XIVKRSAI. Mir A, IXC. 10TS ATLANTIC AVE.	B'KI.YN
ma
_____ EXI'ERIEXCEI> OPERATORS nX
LADIES BELTS
(;<mm) pay — Time and % for overtime Siendy work	— Pnion SJiop
ANCLO NOVELTY CO. 33T» WEST 3Sth ST. New York City
(31—371
GIRLS
EXPERIENCED ALSO LEARNERS for ARTIFICIAL FLOWER TRADE
4 rf m mI (siv.	Stea«ly work. — Ex-
<*H-llent worklnu eonditi««is. AMERICAN ARTIFICIAL FLOWER <"0.. Kill — 6tli AVE., X. Y. V. __»(31—37)
—G I R L S—
NO EXPERIENCE NECESSARY TO MAKE
ARTIFICIAL FLOWERS
<;<mn1 pay.—Steady work.—Ex<-elW*ttt working eonditi«»ns. J (» S . S C H E C H T F. R 114 EAST Lin h ST. New York City (3rd fi«K»rl	(31—37»
a I R L s
EXPERIENCED & I.EARXERS ON
ARTIFICIAL FLOWERS
COOI» PAY — STEADY WORK FINE WORK1NO CONDITIONS
SCPERVAI.I"E FLOWER CO. C4 WEST .'Mith ST.	N. Y. C.
(31—371
YOITXH (JIRL WANTE"
LEARNER ON PL.\IN SEW I NO M A C H 1 N E (;<M»D PAY	STEADY WORK
SPLENDID OPPORTUNITY FOR RIGHT GIRL SUPERIOR LEAF MFG. CO. 1S7 MERCER ST.	ew York City
(31—37)
COUNTER-GIRLS
EXPERIENCED OOOD PAY	STEADY WORK
7:30 A. M. to 4 ::i() P. M. $25 plus tips and no Sundays.
Apply: SHAW'S LUNCHEONETTE 73 W. .'With ST.	X. Y. C.
(31—33)
GIRL LEARNERS EASY FACTORY WORK
< »OOD SALARY
LADIN'S
41 EAST 11th ST.
N. Y. C. (31 —33)
GIRLS
EXPERIENCED ON-
ARTIFICIAL FLOWERS
PLENTY OVERTIME
GOOD PAY	STEADY WORK
ART FLOWER CO. 25 WEST 37th ST. New York Citv
(31—33)
S I Y A L K E
NA KRILA IN SLACKS "Section" delo ali celotni oprati.
STALNO; DOBRA PLAČA
Vprašajte: WILLIAMS SP<»RTSWEAR 470 It ROOM E ST.	N. T. C.
(Fifth floor) (Subway at Canal St.)
(31—33)
(30—36)
GIRLS
EXPERIENCED ON
ARTIFICIAL FLOWERS
STEADY WORK — O OOD PAY Pleasant Working Conditions. B & S FLOWER CO. 13.1 BLEECKER ST. New York City ___(31—:t3*>
S IVALKE
IZVEŽBANE NA
Wilcox and Gibs strojih.
M. and D. PLEATING 344 W. :tftth ST.	N. Y. C.
(8th Ave. subway.)
(31—33)
M A N I C U R I S T
ZA SPLOŠNO DELO Dobra plaru, Stalno delo. Prijetno. Vprašajte: JULIETTE
40ir, 1.~»tli AVE.	KRimiKLYN
»»
DEKLETA ZA
LAHKO TOVARNTčSKO DELO
l*«ibr:i j > bi čil. — Stalno 'b-lo. .\lmo> iiiidiirne^a dela.
MAVCo SALES INC. 14 EAST '►Mil ST.	N. Y. C.
i
E
DEUI IMIItE
IZVEŽBANE Š I V A L K E
N A M ALE STROJ ZA ŽENSKE KLOBIKE NA BELIH "COARSE** KITAH
V|mi5ajl<' pri:
LEGIS HAT CO. 28 West 38th St. N. Y. C.
(3rd floor, i
(i I R L S
EXPERIENCED and LEARNERS in Ll'CITE WORK
COOD WAGES STEADY WoRK Pleasant Working unlit bm-j. PLASTIC CRAFTSMEN C«». •_M ANN ST.. N. Y. C.
cxt
S 1 V A L K E
IZVEŽBANE NA ŽENSKE O B L E K E
STALNO DELO	DoP.RA PLAČA
Vprašajte: WESTMORE MFC. CO. 13C W. *^ltb ST.	N. Y. C.
t7th Ave. snlnvyy.»
B I N I) E R V
GIRLS FOR TABLE WORK
EXPERIENCED Collating. Wire-st itehing "and Cans-stitchers. ALSO LEARNERS, |»ai<l while learning.- Apply: ESSENTIAL BINDERY INC.. 141 E. _'."th ST. N. Y. C. (Lex. Ave, sub.. l'.MT. >
BINDERY — GIRLS
Experienred table-hands; wire-stilrh-ers. (i<hhI pay. Steady work.
Apply : ACTIVE HINDER Y 22!» W. 28th ST.	N. Y. C.
(3U .'12)
Š I V A L K E
NA AWNINGS in LAHKO DELO NA PLATNU .
STALNO DELO Vprašajte: JENSEN— LEWIS co. Slir» W. l!»th ST.	N. Y. C.
(7th Ave., subway at IHth St.)
(2i>-
S O D A - G I R L
EXPERIENCED: $30: TIPS. PLUS MEALS. STEADY WORK. PLEASANT WORKING CONDITIONS Apply: BOYD CHEMIST 6ti7 MADISON AVE.	N. Y. C.
-:;i i
ŠIVALKE NA KRILA
na Singer šivalne stroje. Stalno delo, dobra plaea.
Vprašajte: MI FASHION SPORTSWEAR CO. 122 WEST 27th ST.	N. Y. C.
(Subways: St h and 7th Ave. >
\ 3tK3t;>
GIRLS—YOUNG WOMEN
$22.0() PER WEEK TO START Piece work after two weeks
EASY WORK — NO EXPERIENCE PLEASANT SURROUNDINGS AMERICAN PEARL & READ CO. 1D-01 STEIN WAY ST. ASTORIA. I..I.
(2f»—31 >
DEKLETA
ZA SORTIRATI GUMBE DORRA PLAČA — STALNO DEI.O PRIJETNA OKOLICA PAUL ZGUR1S INC.
42-14 — 74tli ST., ELM HURST. L. I.
(2S—34)
HIŠNA
POSKRBETI ZA MAJHNO DRUŽINO Bnsineški ljudje. DOBRA PLAČA — LAHKO SPI AKO HOČE TUDI DOMA Telefon podnevi: LO 3-468« Zvef-er pa jntklir-ite: TR S-0T»72
(27—321
BINDERY GIRLS
Talile Workers and Wire Stitrher«.
Ex|terirtutHl. fine s:ilarit*s. Also Itnmi ••rs. p;ii.l while Iwiruing fin«- trn«b* St»-s«dy euH»loyiuent. — Apply: LAFAYETTE BOOKRINDlN( I Co. I.M IJ>f;i\>-tte St.. 3rd floor. N. Y. C. I I^xiiistmi Ave. Subway.»
(27 32•
CAFETERIA WORKERS
TUDI
SLIŽKINJE in ŽENSKE za ČISTITI
POLNI ali DELNI ČAS Dobre delavske razmere. Stalno. Vprašajte: MR. VAN DUYNE 500 RIVERSIDE DRIVE. N. Y. C. Pokličite: Monument 2-8300
(25—31)
TYPIST - CLERK
$100 PER MONTH $110 — automatic increase in three months.
STEADY WORK EXCELLENT OPPORTUNITY
POST WAR FUTURE CONGENIAL SURROUNDINGS
MUZAK CORP.
25« W. 34th ST.	N. Y. C
JEWELERS: solderers, filers, and light foot press
worker*. Izvt-2)>atii. tinti nekaj, ki ^o nekoliko ixvHHuini. UČENCI, plat'-jini me«l tnVnjeii). I*ol»ra pbi«\i. staliio d«*Io. |N»tujji<i. Vpr:iš;ijtf: JAKI.OW MAM KACTCRINO. CJ W. I7ili ST.. N. V. c.	(:tr.i
š T v A 1. K E
IZ VEŽ RANE NA JoPlCE, K It I LA
JUMPERS LAIIKO ZASLUŽITI MED SI-". NA TEDEN CEI.IA SPORTSWEAR ::n W. Kith ST.	NEW YORK
t Fourth fl<»n
• 27 32>
GIRLS LIGHT FACTORY WORK
No Experience Necessary. 40 Hours Pins Overtime.
POST WAR awl ALL YEAR R i» I' N D W o K K
Beacon Cut Poducts Co.
139 WEST -25th ST.
i loth floor» New York
O I R L s
FINISHERS and FLOOR GIRLS Good pay.	Steady work.
.1. GINSBERG
::s e. 'Ji-t ST.
N. Y. c. 12s ::41
BINDERY 11 ELI*
EXPERIENCED GIRLS IN BINDERY
Stead v work. ^oim| pay. Apply: UNITED BINDERY 1«1 (ilCANP ST.
N. Y. r. i 2K :u >
O I K Ti s
STIC HERS — GANG STITCHERS — TABLE WORK FOR NIGHT WORK $27. PER WEEK — OVERTIME S 1» E ED RIND E R Y 24."» 7th AVE.	N. Y- «'•
(2N ::i>
ROČNE ŠIVALKE
S T A L N O DELO D O P. R A 1» L A A
PARIS K X T T SPORTS W E A R
32« W. 41st ST. N. Y. C. ____<27-32»
M A N I C U R I S T
SPLOŠNO DORRA DELAVKA DoImt zaslužek, stalno d«-lo. prijetne delavske razmere. Vprsissijte: FRANCIS & A MAI.IE in W. ."»Stil ST.	(N. Y*. C. i
Plume: PL 3-2(120
(27 32»
BINDERY WORKERS:
Table Workers and Wire Stitrliers.
Exjwrieneed help, fine pay; also LEARNERS, paid while learning. Steady work; pleasant. — Apply: FRUMAN BINDERY 17 THOMPSON ST. N. Y*. C. __127—321
G I R L S
HAND P A I N T I N G ON BUTTONS
Steady Work.	Go»*l Pay.
Pleasnnt Working Condition-. W 1 L I. I A M II A T K I X 31."» W. .Mith ST.	N. Y. C.
(30—321
BINDERY WORKERS
EXPERIENCED - TAltI.E WORKERS AND STITCHERS
LEARNERS ALSO. 40 In nr week.
I1; f<»r overtime. Steady wi»«-k. Pl»*au-suit workin«; conditions. Post war. Apply: WAVERLY BINDERY
W. 4f»th ST. Phone CII t-'JO N. Y. C.____<2»i- 32.
ŠIVALKE XA SINGER STROJE
I.AHKO DF.LO DORRA PLA«V"A S. N E W M A N 110 E. 27th ST.	X. Y. C.
GIRLS
18 TO 25
NO EXPERIENCE NECESSARY Easy Light Work Sitting Down Start f»0e Hour — 7tie in Six Months. — Postwar WABASH 374 President St.	Brooklyn
(28— 34)
DEKLETA — ŽENSKE
za LAHKO TOVARNIŠKO DELO Izvežbanost ni jtotrebtta. Dobra plača. Stalno. Nadurno. Prijetna okolbtt. Izvrstna priložm»st. V^raSajte ,*eli teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West 18th ST. N. Y. C.
<27—32)
s utuuA** M KEW TOIB
TUESDAY, PEBftTTABT 13, 1945
VSTANOTIJFn L
....................................................................iiiiiiiiirc^iiiiig
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
Stric jo jc večkrat opazoval, ko je sedela tako zamišljena. In /.godilo se je, da jo je poklical: " Anica!"f
"Kaj jo, Ktrlčotk?" "Kaj premišljuješ*** Pogledala ga j«- pl;i<ih» in odgovorila: 'Nič, stričvtk! Samo sanjarim malo.'' ''Ti nisi odkritosrčna, Anica!" " Ali, s t l iček . . . "
"\ t«<i»i >e nekaj vr-i, Anica, a ti nočeš povedati. Ti * kriva * nekaj pred menoj!
Sh-očila je po koncu in odhitela. A pri drugi priliki je vzkliknila nenadoma kar sama: "Ah, strieek!" "Nič, nič!"
In ničesar ni hotela povedati. Samo oklenila se ga je, i\ v očeh so se ji lesketale solze.
Stric jc pre udarjal semtertja ter sklepal to in ono. Xe-umevno se 11111 je zdelo, da se tako trdovratno hrani možiti, hrani vzeti tako uglednega mladeniča, kakor ji ga je bil 011 Ubral. liil je tudi v nemali zadregi, ker je bil z Dušanovim oeetom velik prijatelj in ga je bil, zaim^iJoč se na Anično -M^lasno^t, zagotovil, da dobi njegov «in Anico za ženo. 1'ustil j«, j,- dalje časa pri miru. a nekega večera jo je vprašal zopet:
"Kaj pa Dušan, Anica." "N * morem, stric!**
Hotela je na url o iz sobe, toda za Hitelo se ji je prej, ko - dospela do vrat. Sedaj je vedel stric, da je stvar bolj ro*nn. nego j,- mislil in da Diišauu ne bo preo^tajalo nič drugega, ih-uo odpovedali -e svoji izvoljenki. A tedaj se mn trdi hi}K»ma posvetilo nekaj. In rekel ji jo:
"Anica, tebi je dolgčas tukaj, dolgčas! Povej, ali ni
res*'
"Ah. -trie, jaz ne vem, zakaj uhajajo zadnji čas moje ».ii-li tako pogosto v oni čas nazaj ..."
Stric je jtomolčal. potem pa pripomnil: "V oni ča-. in tudi v one-kraje, kaj ne da.' Vem, kak<> jc to! prej ali slej >e človeka loti . . . Toda, kaj hočeš tam, Anica ' Ti predstavljaš marsikaj drugače, nego je Tvoje sne je spomnilo morda tudi tistega dečka, ki si se -ojčas igrala / njim . . . Dober li je bil
Anica je povesila oči in v obraz je bila rdeča kot veli-•onočni piruli. Stric pa je vedel, da j«- na pravem sledu in dostavil je:
••Hočeš mar zavrniti ženina, ki je odlične rodbine siu i:< v z** t i za moža kuieta Kajti, kaj veš . . ."
Anici je postalo te.-siio pri sreu. Xa kaj takega ni mi-" da. Saj ji to sploh ni ugajalo, da bi se možila. J^ada bi bila tako živela poleg strica kakor doslej. A ko ji je 011 pri-poro al. da naj se moži in ji celo izbral ženina, se je je lotil nenadoma iflU'ntek. kakor da ima nekdo večjo pravico do nje nego Dušan.
Zdelo se ji je, da bi ne bilo prav, ako bi v tako važni stvari, kakor je bila možitev, ne poslušala glasu svoiega sron in ta glas ji je rekel, da bi bilo nehvaležno od nje, ako i»i pozabila prijatelja izza mladih let in ako bi ne pozvedela p/ej, preden se odloči za najpomembnejši korak v svojem »-ivljenja, li ne misli morda tudi 011 Še včasih nanjo, li ne računi morda na to, da se spomni na vso tisto dobro, ki ji ;c nekdaj izkazoval . . .
< mino s«, ji j,. jaiHo zdil ^ kitko ga je bila mogla tako iozabiti i,, skoro v dolžnost si je štela, da je zdaj tem po-gMfeje mtslOa nanj. Stric jo je skušal še nckolikokrat po--ovoriti. a ko je izprevitlel, da se njeno srce ne da predruga^ Citi, je /a,VI preudarjati, kako hi stvar uredil, da bi bilo prav. Preveč j«, imel rad svojo Auieo, da bi jo bil silil, pre Več mu je bilo ležcVe iui njeni sreči, da bi se ibil ustavljal njenim željam. In ko je bil tako zaznal, kam jo žene njeno srce in je bil začel vsi«! tega tudi >am zopet misliti na svoj ojstni kraj, se j., tudi v njegovih prsih obudilo zopet nekaj in tudi v njegovih prsih j«- odmevalo . . . t udi k njemu se jo '. racala mladost ter mu lila sladko domotožje v srce Xa-<elo ga je klicati in vabiti črez širno ravan, črez hribe in doline je prihajal k njemu glas in ga klical in vabil kot dra-znanec, da naj pride še enkrat v kraj, kjer je tako prijetno siislelo list Je po drevju, kjer so je kopalo v zlatih solnčnih žarkih rodovitno polje, kjer je dnhtelo cvetje po sočnatih livadah, kjer mu je obetala domača gruda sladkega miru ob koncu zemskega potovanja . .
Mislil j(. in preudarjal, a liajiosled jo sklenil, da proda svojo trgovino in so preseli v domovino .
In nekega due je stopil k Anici in ji rekel: "Anica, midva greva — tja, kamor oba žene srce!"
Anica pa je vzkliknila, oklenila se ga okoli vratu in so 1; zjokala veselja . . .
XVII r.
Anica je drhtel« jki celem životu razlburjenja, ko sta se /ožila s stricem po znamin ji -kraju proti ljmbi domači vasi.
Ah, ifako se ji je zdelo vse i »preme njeno! Kako nizek je bil griček na katerem je stala cerkev sv. Petra, kako nizka cerkev sama in nje* atolp! Vse je bilo še tako, kakor prod trinajstimi loti in vendar zopet vso drugače!
(Dalje prihodnjič.)
VZGOJNO IN POKLICNO VE2BANJE POHABLJE NIH VETERANOV
•Načrti za poklicno pripravo in nameščen je pohabljenih vojnih veteranov to vojske so že i-zdelanii in deloma tudi izvajani v praksi, kot je izjavil II. V. Sterling, direktor urada za poklicno in vzgojno rehabilitacijo (Vocational Rehabilitation and Education Service of the Veterans* Administration).
Po zakonu sprejetem mesca marca 194.'» je vlada Združenji držav odobrila ta program, katerega glavni cilj 111 namen je, da s"e pohabljenim vojnim veteranoniv ki se bodo vrnili tlom o v, oziroma se delonui že vračajo, pomaga kolikor mogoče temu, da se prilagodijo stanju povzročenem potom za-dobljenih ian ali poškodb 11a bojiščih in v
HELP WANTED
MOŠKO DELO
Help Wanted (Male)
HELP WANTED
The War Man Pmver Commission ha« ruled I hat no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
I> K N T A I. TKCIINH 1 A.N
FIRST CLASS SKTI'I' .MAX . . . FINISHER FOR PLASTICS . . . VI TAl. I I'M FINISH Kit . . . A«*RYLI«" WORKER . . . Ex.-HI on t opi>ori unity and pennnnont. <S|H'.-ik English* Vprašaji**: SFPPI.EE. 11» I NION SQI'ARK X. V. C. «IRT »V KMT Subways.) __:fc;»
S T R O J X 1 K I
ZA IZDELATI OFMRE IZ ŠK«»L.JK Prijetna okolica	Stalno d«M«»
vi^fke plaiV. PAT I. /.UFRIS IX«*. 1 I 7#th ST. EI.MHFRST. I.. I.
sploh. V tem oziru bo zgoraj omenjena veteranska administracija poskrbela, da bodo taki veterani dobili predvsem: potreben nasvet glede primernega poklica, dalje vežbanje in nčenje v jzbranem poklicu, in končno npo?litev.
"Pohabljenemu veteranu se bo nudilo potrebnih nasvetov) glede njegovega bo<ločoga poki I ca že v času njegovega zdravljenja v bolnišnici", je dejal Mr. Stilling, ki je dodal,' "da mora vsak »tak svetovalec predvs em gledati nato, da si pridobi za upanje pohabljenega veterana, napram kateremu mora b:ti odkritosrčen in i — kien. Vpoštev je treba pri svetovanju vzeti ozadje prizadetega veterana z ozirom na njo-govo izobrazbo, izuijenost. in poklicno zanimanje. Treba je tudi razumevati v koliko je v vojski dobljena pohabi jenost prizadetega veterana onespo-Isobila za njegov prejšnji po-Iklic. Deilje je na vsak način treba vzeti ^|>oštev želje veterana z vidika poklica, ki bi bil zanj pr moren in sposoben".
Dolžnost tozadevnih sveto valeov jo tudi, da pohabljenemu vojaku ]K>jasnijo namen in smoter poldične priprave veteranov za zopetten vstop v kolikor mogočo normalno življenje in zaslužek. Mr. Stilling je posebno poudaril, da iglični svetovalec predvsem no sme na noben način svetovati veteranu poklica, ki bi mu po zaključeni vojni ne nudilo potrebnega zaslužka. Dejstvo je namreč, da je tronotno mnogo služb m poklicev, ki bodo po zaključku vojne postali nerabni 111 brezpomembni iz vidika pre življenja in zas-lužka. Temeljni poklici in obrti ter pro-fesije morajo nuditi veteranu stalen zaslužek tudi po vojni. V te se mora vključiti vse poklice v zvozi s proizvodnjo ži-vežnih izdelkov iin sličniii potrebščin, dalje o4)lač:lno stroko, stavbinstvo, prometne poklice in komunikacijske službe.... stanivniški poklici, ki bodo ostali stalni tudi v mirni dobi, so: uči tel je vanje, medicina, pravo, arhitektura, ter inžonirstvo. Novi poklici se bodo po vojni razvili tndii na polju plastike, televizije in z ra č nega p rom o ta.
Ha bo mogoče pohabljenim veteranom nuditi čim bolj vešče in st'roikovnjasSke poklicne svetovalce, se je vladna veteranska administracija obrnila na razne univerze in kolegije, da organizirajo posebna središča v svojih ustanovah, kamor bodo veterani poslani v sviho posvetovanja z ozirom na zaželjoni oziroma primeren poklic. CMavni namen ustanovitve takih centrov je, da se nudii pohabljenemu veterann
BINDER V WORKERS vojaški službi f«»lders. operators. expkki-|
EXCED .»ti CI.KVKI.AXI» MACHLNF Fin.* salary, <t«»:idy work, jhwi -war finim-. — Apply: I »A VII ► MITXICK ««». - H« III I »SOV ST.	X. Y. «".
»2* i t
P O L 1 S II K K S
Izrožlinni na srehniino in I.urite
I >«>hra f»i ira. sia'n»). Izvrstna priložnost. Vprašajih	t»Hi:*n.
XATIOXAI. SILVKIt I»KP(»StT WARE «-«».. \Vi'-r isrli s*l\ N. V. C.
{ —X.' >
BOY OR YOt'XG MAX ,
T«» I »KI. IV F. P. IX MKAT MAUKKT| .1 I »AY WKKK: «:»n>|» SALARY POST WAIt lt«»«;KUS A V K. P.U» M »KI.YX	t 11ST Suhway »
Al O Š K I ZA TOVARNO ZA KOVOEOE
lC«senti:il il«»lo. Slalno. IZVKZP.AX ;ili NKIZVKZP.AX za NA I LI N« I .MAC11INK Po-vojn«. Vprašajte ]»ri: M. STKHI KIS Ac •«».. ."W» »JISKKXK ST. X. Y. tKaieriki»li >til»\va.v <l<» «'anal.»
1 .ni—:ci»
H O V S
WANTED FOR SHIPIXt, IIKIT anil IJ(;ilT FACTORY WORK in PLASTICS PLANT
Ihiu-ntmvn X»'\v Vurk STKAI»Y WOISK «;«»»»I» \VA»;KS Phone: COrtlandt 7-17:tl
FOIS A PIN UNT MKNT ______'__4 nO—3tt)
M O X .1 K
WORK OX MACH1XE COAT I X (J PA PER
IZVKZIIAXI IX F«"KXC1 Pltn'a	ua Iwli'ii xii 7a«Vti-k. I »<>hra
]<riložii.kst z:» pr;ivesra tjk>>wi. COCVJHI.IX MAXFFACTriSIX«: Cl». «a»!> EAST i::-Jnd ST. N. v. c. ____(is—n 1»
JEWELRY:
PRVOVRSTEN MEHANIK NA FINO ZLATNINO
STALX«» I >KLO; NAIMRNO V|»ra5jijto:	WASI.OW
.'I! yy ITfli ST. (lit h A vi«. <iilt\vny» X. Y. «'.
_______« - tV2»
KUPITE	"EXTRA" BONO DANES
HELP WANTED
(Male and Female)
HELP WA N T E D
(Moško in žensko delo)
MOŠKI IX ZKXSKK
LAHKO TOVARXISKO I> E L O
NA IMLIMI1 fvETUICAH
1»<'I»i;i |>Li«'-:i Siitliin	Izvrstno
<4<»l:t\>k«* razm»i'o
s. p.kis«;kis a «*«». -i ::.". :;nl A V K.	x. Y. C
1 :u»
K A
M O S K I ali Z K N S IZVKZUAXlA » NA GORTON PANTOGRAPH ENtiRAV-INO MACHINE
I>"l>ra platsi Stalno <l«-l.. Izl.or-11:1 i>ril«>žjn»>; /.a pravf^a nn>/,:( ali žensko,
MoliKiSN KXC1SAVIX«; «».
st.	n. v
«::<»
c.
'■i— 1
ŠIVALCI(KE)
MOŠKI in ŽENSKE
NA SIN (J L E IN DOTBLE NEEDLE
1'IiŽAVNo 1»KI.«» \ N« »V L M« »K X.\ li IŠKI Tt»V A RN I VISOK A PLAČA STALXt i I»Kl.o X:ijl»«>lji.> rajaiicri-	P<» v.ijna
S\«-tl:». 1 »ri jji zna. sttii.-iui fiivarna
Coat Corporation of America
Is Nori lit-rn ltlv.t.. I. fITV Mih i»r sih A v«-. Siiluvav t.. :u;th st. ____________________:u; i
ROOK IIINDERY WORKERS
MKX AN I» WOMEN HAND-SEWERS. Or PREPARERS FOR SKW1M; ON ROOKS
stt-a.iy Km J ill.y merit, wi-ll paid, pleasant Wiirkintr <iuuIirionK. — Applv : KNOLL 1UMIK IJINI»EUV
US K. 57th ST.	N. y p
(near all suhways. i _____(IN .14)
STRONG BOY ^ GIRL
WANTED TO LEARN BINDERY TRADE
Steady work, plcticmt working «-omli-tions. Paid while learning. — Applv: FUAXKLIN P.OOKP.IXDIX CO. L1> \V. L-JikI ST.	N. Y. W
(Suliways: KMT. Ttl; Ave., Le\.)
i :;»)
MOSKI in ŽENSKE
POLISHERS
NA PL.1STICS r»olVltA P LA«* A STALX«» OKI.o IZVHSTXK I »KLA VSKK ICAZMKISE
F. J. XFSSIiAC.M & CO. IT:: HCDSitX AVE. P.!t<M»KLYX\ X.Y. NKvin< s *JI'.»7
i ::n—:«1
OPERATORS and MECHANICS WANTED . . . also (ilRI.S _ SKILLED AND IUNSKILLED for
CIGARETTE FACTORY
Apply:
SIMPS« »X. STFItWELI. »V SWUK LTI».. L.l WEST llili ST.. X. Y. C.
1 ::a—:u»»
Ž K X S K E
ŠIVAI.KE — IZVEŽBANE in l C E N K E FINISH Ens Jt PRESSERS
IZVEŽPANOST XI PoTKEIiXA Vprašajte: K. M. 1»RKSS 4<» K. _l»rh ST. N. V. C. _ _______ca»—:ui»
ŽIVALCI (KE)
MOSKI ali ŽENSKE
:: IZ VEŽBA XI :: IliLA PANTS ci». IN mit A PLA«"'.V -- STAI.No IUZLO ltltOADWAY New York City
MEHANIKE
se potrebuje
IZVEŽBANI PRVOVRSTNI MOŽJE
DVA ŠIHTA — I. POPOLDNE DO VI. OIH»LX(»Cl It. OPOLNOČI DO 9. ZJ1TRA.J
ESSENTIAL INDUSTRIJA DOBRA PLATA STALNO TZVRSTNA POVOJNA PRILOŽNOST Potem tudi Prvovrstni BODY FENDERMAN
VPRASA.1TK CELI TKI »KN
METROPOLITAN DISTRIBUTORS, INC. 501 — 10th Avenue tfiih flook, New York City
Telephone .ME 3-KMMi
B O V or M A N
TO MAKE DELIVERIES
41» IHM'R WKKK STEADY WOISK «;«M»|» WACF.S <:oi» OPPOISTFX1TY F«US TIIE iS I« • I IT MAX
X ATI I AX KSIS1«;, ^1»; W. Mil ST.. X. Y. «'.	i:u» :rji
MOŽJE — FANTJE ZA L\IIKO TOVARNIŠKO DELO
Š-7. NA TKDKX /.A ZA»'KTKK Izvrstna |n*il« »y.n<»^l za ua|»re<t>'k.
X:»«liirno .l<-lo 2=i	in
STAI.No l»KL«» "K" POSTER & NOVELTY CO. nsth KAST 11*1 li ST.	N. V C.
Tel.: AL 1-ir.U
1 :ui—:ui 1
YOl'NG MAX or BOY
FOIS LHHIT ALL AliOFXD WoISK: FOR FA t "T» )R V. STi:A I »Y \V« »RK. App'y: HARRY SCHXE1DER 4<» w. trriii s*r.	n. v. «*.
(Snl»*ray<: KMT :it L'^ili St.
sili Ave. or Tlh Ave. i
__ _______1 :".i»—
V O UNO M A N
TO WORK AS HELPER ON TRI CKS
.TDAY WKKK: S:w».
Apply:
FISCHER COMPANY ■".I*« SMITH ST.	P.R00KLYN
i ::i»—::»;.
KXPKRl KNi"Kl» ALL ARoFM*
FLOOR MAN
IN A IU XI »KIS Y K\I«-ri.Mi.-»'.l on :i «nnin^ ni.-o-him-. I"*rforat.-r. j.iin>-liiuK iu:i.-htiif »V taM«* work. Steady work, fin.- Hilary. Appl> : J»»H.\ P.IXDKRY. I.iii PKAISI. ST. N. Y. C. 1110:1 r City Hall. Snl»wji\-: 11 JIT. Nih ,\w.. 11ST. 1
Al E \ and BOYS
LAHKO STROJNO DELO v
INDUSTRIJI POHIŠTVA
C1V!I.X*» P.ISTVKXo POTICEP.NO
!» K L « » l»<»I!IJ.\ po V) »J NA Pli 11.OŽN« »S*t* Vpra.^ijif:
SUPERIOR
_ Mili A VENI F 1SKOOKIAX. N. Y.
< r.4 1
MOŠKI
IZVKŽIiAN I ALI NKIZVKŽP.ANl PRIVOUKXI SE IČITI Pit AT I BLVNKETE IN' (H.RINJALA I'oTK.M TFIU MOŠKEliA
za |x»m< 7,si razna 1 i naroOila in l.iti
v spln&uo F^1'""«* v ilelaxnii«-i. ŽENSKE: PRESSERS in FRA.MERS 1ZVKZMANK in 1«"'KN'KK NA CERTAIN S in DRAPES
izvRsrx 1: razmere
I M »BRA PLAČA. STALNO DELO
B«>Žlt"N"l lit »NFS
EXCEL CLEANER
lJ-L'-J BROADWAY ASTORIA, KON« I ISLAND Pokličite: AS S-.'-f^O
( jo
bo juiziti
Tli oziroma državni uposlje- doibave bencina in plasoev bo-valni urad. Ako potrebno, ho-jdo tudi nadaLie kritično nizke; do v to svrlio tudi ustanovijo- oibenem pa vlada veliko po n«* posebne agencij, ki bodo manjkanje svinca, tako, da b< šle veteranom vsestransko na| moralo olx'instvo zelo roke, da bodo mogli dobiti delo ali službo v svojem pokli-za n posli tov' v njegovem, novem poklicu ali delu....vendar pa zakon ne «lovoljuje, da bi vežbanje ali šolanje trajalo prekio dobe štirih let.
Tretja faza programa je u-posljenje izvežbane^a veterana — ta >.krb odpade na vladen. FLLS—Common Council
BINDERY WORKER
EK s PERTXI K N.I i\ EZ X1K v R«V'XEM DELE IX TFI'I Z t' S X.I EM : El Xo R< n'Xt > I»I: I o Stalno, prijetna niznn'ro. il.Jira p!.u"a Poklir-itf:	( | 7-4:{.'>t>
i 2»V
DELICATESSEN CLERK
SPLOŠNI I »KI.A VKC, M< »/ SliKI»X.IK STAR«»STI SK l»o-TI:KIIIMK.	zji
ZAČETEK: NOBENO KFHI.\'.ISK<»
I'»KL«». STAI.NO. PO-VO.IXO. Vpra>ajto:	IS A V * S
T.r»-L" - "Ttlj AVE.. JA< K SON IlEli HITS. L. I. _____i —v ::i.
P o R T E R .] E
SK POTREBF.IK iHtRRF I »KLA VSK F IS AZM KRI" Vpraijtjt«': M R S . F' F E I L .-*»»» RIVERSIDE DRIVE N. Y. «'.
*rt'!«-foiiirajt«*: .M o i: - nTh h » _ i ::t \
Č E V L J E
MACHINE ami IL\NI> lASTKRS
POLNI ALI DKI.XI «*AS dobra plača STAI.No DI
\'l>raš;ijt«':
T II A T C II E R ar.l J.\Y STREET	B't«MIKI
i -
i »».
i^l h A\> Till A\ <
B I N D E i; Y
Two BOX BOYS on M,-M >Y liia.'iiiiit*: aln, HANDYMAN.
Stoa.lv work. tr<»•»1 j.a\ : -|i» hour \\<h !;. (•las plenty <.f overtitno. Apply: EE INBI-AIT F«»LI»1X * i lta> VARI« Iv. ST.. X. Y. C. sni.way :»t Spring St. *or SnUway at Houston Si.t
M O Š K I za RAZVAŽATI NAROriLA 7. konjem in vozom.
l»o).ra p!a."a, -talno ilt-lo. S ur na ilan. Vprašaji.-: MR. MAXSBA« "I I 1.17J — r.th AVE.t i noar .V.tli Sl.t X. Y. <*. i War i'.iIj Av»> Subway»
PORTER — FIREMAN
>1L'»». PER M« »XT11 SOFIA XA RAZPr»|.A«;i» STAI N.»
I'Kl.o ZA PR.\VK«;a M» »ŽA Vprašaju«; M B. *;KRSTKXK» iRX .".!» J!» «.H KKXS BoFLEVARO \v.H.|.sil»Et LON«; ISLAM*
v o r x <; m a x
EXPERIENCED IX PIHX'l IX«; SHOP.	OPPORTFXITY '|o
LEAISX A »:«»»»!» TRADE Apply: HERALD S«.»« ABK PBKSS -■'"I S PL'IN'C ST.	X. V I .
I.« I
YN
»
M I Z A Jt J I
IZVEŽBANI NA OPKEMI MESNICE
FNI.ISKA PLAČA STAIA'O DKLo Vprašaj to : P. WASSKRSTKIN S."»l — 1st AVE. (Storei X. Y
i IN
. C. •M >
Težki časi obetajo posestnikom avtomobilov
Washington. — Office of
War Information pravi na si odpri liko šolanja ali učenja no- 11 j^' v poročilu, ki daje pregled ve«?:a poklica v okolju, ki ni in precej novih podatkov ^le-
na svoje baterije.
Office of Price Administration naznanja, da je predvideti novo omejitev prodaje avtomobilskih plašf-ev za civilne potrebe. Mr. M<*Cullogh, namestnik OPA a<lministratorja za raeionii*anje, je dejal: Omejitev kvot za avtomobilske plašče za civilne potrebe naglasa velikanskih važnost takojšnjih in pravočasnih popravil obrabljenih plaščev. Vzrok j sedanjega pomanjkanja je lahko razložiti: vojaške potrebe.
DELICATESSEN' CLEKK
IZVKŽP.AN : VISI »KA PLAČA : P« ► V« ».I N« L X K DEI ..I K P IS« »STE
Vprašajte: <13 E. .14til St.
X. Y. C.
»27
MOŠKI ALI FANTI
SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO
K S S E X T I A L STALNO
BELMOXT SMKLTIX« I »V IC E FINIX t > WOI.'KS.	.L'lti BELMOXT AVE
P.RDOKI.YN, X Y.
______ _ _________ ____»1
M O Š K I ti E N E R A L XV O K K K K S \ C K K R S INSPECTORS an,I «;KNKKVL LABORERS
Es^nria! itnhistrija	Povoji.a l.o-
'I.H-tjo<r .v.V( „., TEDEN za ZAČETEK DAVID K. KENNEDY ' L'n.l AVE. .F. h,t .,, >;th S1 , Brooklyn. X. Y.
American Elevator and Machine Corporation
potrebuje
SPLOŠNEGA. V VSEH STROKIH
MAŠINISTA
/a delo v Jobbing sh»p. ELEVATOR MECHANICS
HELPER
preveč oddaljeno od njecrove-era bivališča. — Odgovorni ?ve-foralci se zavedajo, da je prla-
de sedanjeara problema avto-mofliilov: V letu	IkkIo i-
meli posestniki avtomobilov vni čili poklVnih tečajev zazačetka-vojn«—največ! Elliot Roosevelt, sin predsed-pohabljene veterane usposob- težav — 1,500.000 avtomobilov] nika Roosevelta, povišan v čin ljenje posameznega veterana se !bo pokvarilo v teku leta; major general.
Predsednikov sin postal major general
Po enourni debati je včeraj senat potrdil s 53 trla sovi proti 11 predlog; da ie polkovnik
DELIVERY BOY
STROX«;, LEARN TRADE ESS EXT IAL 1X1 »FSTR Y M EC n A NIC A L	POST \Y A R
»OPPORTUNITY Apply: M. & S. AFTO KJNITION CORP., S14 — 7th AVE., X. Y. C.
(J i
OFFICE BOY
BI Tl'Dl VPOŠTEV ALI STA B E.I S E-«;.V MOŽA. Tui I i za LAHKA NAROČILA. SOBOTE PROSTE. STALNO Vprašajte: WILLIAM A. CAMP CO. 100 IIF D SOX ST.	X. Y. C.
127
M O S K I Nemiifno In lahko sestavno delo na PLASTIC NOVELTIES
Stalno delo — Povojno—Nadurno
Vprašajte veli teden. NATIONAL SILVER I>EPOSlT WARE CO.. II West IS tli ST. N. T. C.
(27—32)
-IS ur na i<H|«>n
nadurno.
Sni I no.	Povojno.
17 Vanderwater St., N.Y.C.
Telefon: BA 7-SUKrj Pokličite zjutraj.

BINDERY HELP
POMOČNIK ZA DELATI NA CLEVELAND EOI.l»lX«; MACHINE Staln«» di'lo. di4>ra plara, pov-ijua služIta. — Vpra^«jt«»: M ORRIS S II A I X 114 W. -JTth ST.	* X. V.
MOSKI !
MOŠKI :
MOLDERES SPLOŠNI TEŽAKI MAINTENANCE MEN
ZA DELO V DELAVNICI Z LESOM
ESSENTIAL 1NDISTRLIV fi DNI NA TODEN — ČAS IN POL ZA NADI KNO DEIX> PO 40 1 R DOBRA PLAČA — PRIJETNA OKOLICA POVOJNA BODOČNOST
ECKENROTH & CO. Inc.
901 EAST r»lh ST.	n. t.
(VsM'iuite 8th Street Cross-town Bus.»
(28—34)