OBISK V KS VEVČE-ZG. KAŠELJ
Želimo bolj odgovoren in strokoven odnos do KS
INa podlagi na seji občinske kontcrcncc SZDI, sprejctega dogovora in ler-minskega plana obiskov po KS s strani občinske konlercnce S/.DL in občin-skega komilcja ZKS jc predsednik ubčinske skupščine KS Vevče-Zg. Kašelj Tone Bogataj 12. maja sklical predstavnike samoupravnih organov, družbeno-poGtičnih in dmžbenih organizaeijterdruštev na pogovors predslavniki občine Ljubljana Mosle-Polje.
Na sestanku precl sklicem smo ra-zmišljali. koga bi ob tci priložnosti s strani občinskih teles povabili. Odlo-čili smo se in povabili Iva Samca, predsednika občinske skupščine, Nika Lukeža, predsednika občinske konference SZDL in Ivana Kuharja. predsedniku občinskega komitcja '/.KS. Sicer bi lahko povabili še šte-vilne predstpvnike občinskih uprav-nih organov. sisov itd., saj imamo dovolj problemov. vendar iz vsebine sklepa OK SZDL za obiske smo ra-zumeli. da so obiski namenjeni scz-nanjanju in spoznavanju identitete KS in ne reševanju problemov. Oce-nili smo (že davno) da smo v KS ra-zmeroma dobro. samoupravno in družbenopolitično organizirani, da imamo za vse skupščine posebne de-legacije, da smo povezani, imamo plane itd., da bi lahko normalno sa-moupiavno in delegatsko reševali vse probleme in usklajevali naše s širšimi interesi. če bi bili temu primemo or-garrizirani. pa tudi samoupravno vzgojeni dejavniki na občinskem in mestnem nivoju. ln prav o tem smo
predvsem želeli potožiti našim povab-ljenim gostom. Tako smo tudi storili, vendar le Ivu Samcu in Ivanu Kuhar-ju, ker se je Niko Lukež zaradi daljše odsotnosti opravičil.
Najprej smo naša gosta popeljali po krajevni skupnosti. Malo po Vev-čah in malo po Kašlju. Pokazali smo jima široko paleto stilov organizirane individualne gradnje. sosesko 96 stanovanjskih enot v hišicah na rde-čem blatu, ki so bile zgrajene za po-gorelce iz Zelene jame ter barakarje širom po občini. Pokazali smo jima, kako na vse nemogoče načine se lahko gradi. kot da bi bili v povsem divje poseljenem svetu. Pokazali smo naš standard. naše zadovoljstvo in tiste osrednje probleme, ki jih že-limo vnesti v razgrnjeni ureditveni načrt, pa smo povsem nemočni in ig-norirani.
Na pogovoru za mizo smo predsta-vili našo organiziranost, od skupščine KS pa vseh njenih izvršilnih teles do socialistične zveze in vseh njenih frontnih delov. Smo dovolj dobro or-ganizirani in imamo aktiviste, ki se
nesebično posvečajo delu v KS, da bi lahko gradili in uresničevali vsebino krajevne skupnosti, kot jo imamo zapisano v ustavi, če bi bili deležni vsaj njalo več pripravljenosti. stro-kovne pomoči in za naš sistem pri-mernih pristopov tudi s strani zuna-njih dejavnikov. Ob razgrnitvi pro-storskega ureditvenega načrta smo to še posebno izrazito spoznali.
Le kaj naj počnemo z vso to sa-moupravno in politično strukturo v KS. če na razvoj in podobo svojega kraja nc moremo vplivati, če se mo-ramo v dobro »širšega družbenega interesa« povsem odreči lastnemu, krajevnemu? Že iz narave vemo, da vse, kar ni dejavno, prej ali slej odmre, ker je odveč.
Ali naj lo velja tudi za krajevno skupnost. saj le brezplodni sestanki niso dejaVhost in nikakršna privlač-nost ali stimulacija, kaj šele izziv, ki bi iz ljudi črpal bogastvo ustvarjalno-sti v osebno srečo posameznikov in v skupno zadovoljstvo ter splošno družbeno korisl.
Sstrani krajanovdobivamoočitke, da smo neučinkoviti, s strani občine pa, da smo proti družbenemu intere-su, čeprav so med nami tudi borci NOB in ugledni aktivisti povojne graditve.                                    S.G.