C/?°SS	HO SPI JfIL, PMLRDEL PHtfl, a M D IHTEfZlOfZ OF WMZD TENT O
—---♦	photo A BY counTKsr or aro c boss Hfta/tz/ne.	*
Jk^l	' ' ' 1 '	11	i,-	|
0t°' ^ eourUsy of th. Ked Crou Magazine.
Rti * •
Do M eci iž je bil pripravljen za voj-n'k y a.Vl. ['eo Ani'stein, podpredsed-"^yorTSkega P°n,0Žn«Ka odbora Rdeče^ , __Podružnice Ameriškega •iriŽa' Ko v°j"a izbruhnila '". m so dalekovidni možje in Vulc]i1 da se ta dežela utegne
končno zaplesti v isto, so ravnatelji Rdečega križa začeli priprave v veliki meri za tako njuno potrebo. Po vsej deželi so organizatorji izpodbujali občinstvo k nabiranju denaraja za bol-nično opremo. In nabrala se počasi ogromna vsota, zlasti v tednu od 18.
Veleizdajalci pomiloščeni.
Amsterdam, 3. jul. (Čez Loncjon.) — Cesar Karel je izdal, kakor poročajo Dunaja, splošno pomiloščenje za politične hudodelce in take, ki so bili zaradi veleizdaje in razžaljtve veličanstva obsojeni. V državnozborskih krogih je razglas cesarske kabinetne kancelije vzbudil senzacijo. Splošno mislijo, da bo nepričakovano postopanje vladarjevo ugodno vplivalo na nadaljnji potek državnozborskega zasedanja.
Kaj mislijo Čehi.
London, 4. jul. — Po mnenju tajnika Češkega odbora, drja. Beneša, ki je pravkar dospel v London in bil in-terviewan po nekem zastopniku Central Nevvs-agencie, ne bi bil cesar Karel pomilostil političnih hudodelcev, če ne bi bila nova ruska ofenziva uspešna. Dr. Beneš je rekel med drugimi:
"Položaj stvari v Avstriji je zelo re-■sen. Cesar misli, da bo z razglasom o pomiloščenju očistil politično o-, zračje, katero vedno bolj ogroža via-' do. Toda prepričanje gojim, da se tipanja dunajske vlade ne uresničijo. Razglas o pomiloščenju ne bo ugodno vplival na nadaljnji potek državnozborskega zašedanja, ampak baš nasprotno.
"Postopanje cesarjevo ne izbriše sramotnega madeža. Mi vemo, zakaj je cesar tako ravnal. Pridobiti želi zase vse stranke, <Ja bi se udeležile na obrambi proti Rusiji*. Toda Čehi razumejo te razloge in se ne bodo dali zvabiti v past."
Iz istega vira.
Amsterdam, 4. jul. (Čez London.) — Ko je po neki dunajski brzojavki ministrski predsednik dr. von Seydler v državnem zboru prečita! cesarski razglas o pomiloščenju, so nemški radi-kalci krepko protestirali. Ostale stranke pa so razglas pozdravile z glasnim ploskanjem.
Hindenburg pri cesarju Karlu.
Berlin, 3. jul. (Čez London.) — Uradno naznanjajo:
"Feldmaršal von Hindenburg#in general von Ludendorff sta dospela včeraj v avstro-ogrski glavni stan na razgovor o sedanjem in prihodnjem vojskovanju združenih armad. Oba gene-la je cesar sprejel v avdijenciji in sta se posvetovala z avstro-ogrskim ministrom zunanjih stvari in z nemškim poslanikom na Dunaju.'
Kaj pravi Hindenburg.
Amsterdam, 3. jul. (Čez London.) — Kakor poročajo iz Berlina, je feldmaršal von Hindenburg po svojem povratu iz avstro-ogrskega glavnega 'stana izjavil, da "bodo sovražniki Nemčije prisiljeni, v nepredaljni bodočnosti skleniti mir." O sedanjem položaju je feldmaršal baje rekel: •
"Če se moremo proti sovražnim napadom obdržati, dokler podmorski čol ni ne dovršijo svojega dela, potem je vojna za nas dobljena. Naši sovražniki morajo svoje napade nadaljevati, najsi so še tako brezupni. Naprihod a-meriških armad ne morejo čakati.
V dvojni monarhiji.
"Želim samo, da bi sovražni državniki enako poznali moč in neuklonljivo ^magal-ko voljo avstro-ogrske monarhije kakor jaz. Potem bi svoje sedanje načrte opustili. S svojega obiska v Avstriji seru prinesel s seboj trdno prepričanje, da bomo do zmagovitega konca držali vkup. Nič ne more naše zveze omajati."
Zmešnjava na Kitajskem. *
Peking, 1. jul. — Povsod naznanjajo cesarske barve in zastave, da je Mandžu-dinastija zopet zavladala. Nemiri se niso pripetili. V daljši izjavi naznanja cesar Hsuan Tung, ki je danes zopet zasedel prestol, da ga je sedaj odstavljeni predsednik Jitan Ši Kai prisilil k odstopu.
Tientsin, 3. jul. — Iz Pekinga je dospela semkaj vest, da je cesar imenoval generala'Čang Hsuna zalprvega ministra in podkralja pokrajine Čili.
San Francisco, Cal.. 4. jul. — V tukajšnji glavni stan Kitajske narodne lige je danes dospela brzojavka, da na Kitajskem besni državljanska vojna in se je danes razvila bitka med četami južnih pokrajin, ki se bojujejo za o-hranitev republike (ljudovlade), in severnimi četami mladega cesarja.
Po neki nepotrjeni govorici, ki je razširjena povsod v Pekingu, je bil predsednik Lijuanhang umorjen.
- _
Rusi v Galiciji se močno napadajo.
Petrogra,d pravi, da so v dveh dneh ujeli nad 18,000 mož ter uplenili 29 topov in 33 strojnih pušek.
MESTO BRZEZANY OGROŽENO.
Benetke bombardirane. Druge novice z bojnih torišč.
Laška fronta.
Dunaj, 1. jul. (Čez London, brezžična brzojavka britanskega admiral-stva, posredovana po Wireless Press, 21 jul., 2:45 zj.) — Uradno poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva:
"Italijansko bojno torišče: Ob soški fronti so močne patrole ogrskih pešpolkov št. 71 in št. 72 blizu Vrtop-be izsilile svojo pot naprej do druge sovražne linije, kjer so odbile več sovražnih napadov. Privedle so enega častnika^in 156 mož kot ujetnike."
Benetke bombardirane.
R.in», 2. jul. — Italijanski vojni urad priznava v naznanilu, da so avstrijski zrakcjplovci zopet napadli Benetke. Obenem je rečeno, da so Italijani v povračilo bombardirali Trst.
Italijansko dnevno naznanilo glasi:
"Skupina sovražnih zrakoplovcev je v petek zvečer bombardirala Benetke ter sosedni mesti Murano in Chioggia. Bombe so padle na razne hiše, a niso zahtevale človeških žrtev. Obrambni topovi so obstreljevali zrakoplovce in verjeti je, da sta bila dva zrakoplova zadeia. V povračilo so italijanski zrakoplovi bombardirali obrtni okraj tržaški,''
Nobenih važnih dogodkov.
Rini, 3. jul. — Navadno topniško bojv ^nje in patrolno delovanje se je vršilo včeraj. Nobenih važnih dogodkov ni bilo.
—- \
Makedonska fronta.
Pariz, 3. jul. — Bila je kanonada na obeh straneh.
Sovražen zrakoplov, ki je bil zbit in je padel v sovražnih linijah, je bil zajet pod naš ogenj.
Berlin, 3. jul. — Ničesar ni izporo-čiti. i
Rumunska fronta.
Petrograd, 1. jul. (Zakesnelo.) — Sovražen železniški vlak v premikanju je bil razdejan po našem topništvu ob gorovju Lamuntelu v Karpatih. Streljanje je bilo na drugih"točkah.
Berlin, 2. jul. — Ničesar ni izporo-čiti.
Petrograd, 3. jul. — Streljanje je bilo.
Ruska fronta.1
London, 2. jul. — Rusija se je pridružila v veliki ofenzivi ententinih zaveznikov ter je med štiriindvajsetimi urami, z nič manj nego 3(X),000 možmi v boju — po berlinski uradni cenitvi —, osvojila utrjeno vas Konjucy in ujela več nego 10,000 mož in uplenila število topov in zdlog na gališkem bojnem torišču.
Vsa ruska fronta proti severu je bila v plamenih danes vsled ruskega topniškega streljanja. Novica je povzročila največje veselje tukaj.
Po brzojavki iz Petrograda je vojni minister Kerenskiy, ki je na fronti, brzojavil prvemu ministru Lvovu danes, da je ruska revolucionarna armada zopet začela ofenzivo dne 1. julija.
Petrograd, 2. jul. — Ruske čete so osvojile Konjuče ob gališki fronti ter ujele 164 častnikov in 8,400 mož, je vojni urad naznanil danes.
Število ujetnikov v raznih odsekih v nedeljo je več nego 10,000. Jugoza-padno od Brzezanov so Rusi osvojili več močno utrjenih postojank sovražnikovih.
Uradno naznanilo priznava, da so nekateri ruski oddelki utrpeli velike izgube, zlasti Ha častnikih.
Berlin, 2. jul., čez London. — Danes izdano nemško uradno naznani-- -------------------- - »
ni!a g. Chamberlaima z upanjem, da se bo končno glasovanje lahko vršilo naj kasneje v ponedeljek in morda že v soboto.
Prohibicijsko vprašanje utegne biti rešeno dotlej, in sicer v prid pivo-I varnam.
lo pravi, da so Rusi včeraj osvojili ga-liško vas Konjučy, a da je bil ruski mnoštveni napad "zajet v past". Nov ruski napad proti tej postojanki, pristavlja naznanilo? je bil obrazuspešen.
Nemški generalni štab pravi, da so ruske izgube presegle vsako doslej zna no merilo. Nekatere ruske enote, pravi, so bile popolnoma razkropljene.
Rusi pritiskajo.
L6ndon, 3. jul. — Avstro-nemške čete zapuščajo Brzezane, 50 milj jugovzhodno od Lvova, glavnega mesta gališkega, pravi Reuterjeva brzojavka iz Petrograda.
Ruske armade so obkolile mesto Brzezany od severovzhoda, jugovzhoda in jugozapada.
Enote četverih ruskih, armad, pristavlja brzojavka, prodirajo vzajemno v Galiciji na fronti kakih dvajsetih milj.
Te enote hočejo zmagati ali umreti v največji preizkušnji ruskega moštva.
Imenujejo se odnosno polki, bataljoni, stotnije, baterije in konjiške čete "smrti".
Osvojili tri vasi.
V zvezi z bojevanjem v Galiciji kažejo uradna poročila, da' so okrog Zločeva, severno od Brezeranov in vzhodno od Lvova, generala Brusilova vojaki osvojili tri vasi in pognali Av-stro-Nemce onostran reke Mala Srir-pa.
Berlin priznava* poraz in pravi, da so bile samo nemške reserve zmožne, upirati se pritisku ruskega navala.
Število ujetnikov v ruskih rokah se bliža 20,000.
V Volhiniji so znamenja, da se Rusi pripravljajo na ofenzivo, in že je bilo podjetih nekaj napadov proti tev-tonskim postojankam ob železnici Ko-vel-Lutsk v smeri Kovela.
Nekaj bojev je bilo tudi okrog Rige in blizu Smorgona, severno od Pripje-tske močvare.
Francoska fronta.
London, 2. jul. — Pariz poroča 1 jut topniški dvoboj med krajema Cerny in Ailes. Francozi so prepodili Nemce iz linije zakopov. Topništvo je delavno ob cesti med Laonom in Reim-som.
Britanci so*uspešno napadli vzhodno od Loosa.
London, 3. jul. — Pariz poroča nadaljevanje dvobojev s težkimi topovi^ na zapadni fronti. Vsi namški pehotni napadi so še zlomili.
Britanci so uspešno napadali zapad-no od Havrincourta in severno od Nicuporta.
Turška fronta.
Petrograd, 2. jul. — Pod pritiskom naših oddelkov so se Turki umeknili proti Pannjwinu. Naše tapništvo jih je zasledovalo in je zasedlo vas En-gidja, severno od Deribarskega jezera.
Naše čete so zasedle utrjeni kraj Kajamirivan ter vari Alahen in De-rehue.
Petrograd, 3. jul. — Streljanje je bilo.
Usoda Poljskega.
Curih, 1. jul. (Čez Pariz.) — Po brzojavkah iz Dunaja je bivši finančni minister dr. pl. Bilinski med proračunsko razpravo baje izjavil, da "mora novo kraljestvo Poljsko biti inkor-porirano kot monarhija pod žezlom cesarja in z Galicijo tvoriti neodvisno kraljestvo kakor v slučaju Avstro-Ogrske". (Brzojavka očividno popačena po cenzuri.)
"Entente ne potrebujemo za našo osvoboditev," je rekel. "Mi smo mnogo svobodnejši nego drugi izven monarhije."
Baron von Plener, uradni poročevalec o razpravi, je rekel, da je ta rešitev poljskega vprašanja prava in je pristavil:
"Kakor stoje stvari danes, so Angleži v resnici glavni sovražniki Avstrije. Nobene druge dežele ni, kjer se bo z avstrijskimi podaniki po vojni tako slabo ravnalo kakor na Angleškem. Samo Vsled posebne prijaznosti-od naše strani ne povračamo hudega s hudim. Svet bo nazadnje spoznal, da želimo mir ne vsled slabosti, marveč vsled politike častnega miru.'
Plemenski boji * v East St. Louisu, 111.
Triintrideset črncev in četvero belo-kožcev usmrčenih, nad sto ranjenih in 310 hiš razdejanih.
GUVERNER NA LICU MESTA.
Kdo bo oproščen vojaškega nabora? Prohibicijsko vprašanje.
East St. Louis, 111., 2. jul. — Nad oboroženih črficev je danes zaseT dlo takozvani črnokrožni okraj in začelo streljati na policijski avtomobil. En policist je bil usmrčen in več je bilo ranjenih, med njimi eden smrtno-nevarno.
Miliške čete so bile takoj poslane v dotično okrožje.
Črnci so se zbrali davi kmalu po Polnoči na znamenje cerkvenega zvona m so korakali po e'esti, ko so zadeli ob policijski avtomobil. Na. vprašanje policistov, kam korakajo, jim Je bilo namignjeno, naj se peljejo da-in na drugo vprašanje so odgovori s streli.
Pravijo, da so se črnci zbrali, da se
Maščujejo za svoje izgube med prvim
Plemenskim bojem dne 28. maja, ki so
Sa začeli belokožci vsled dejstva, da
Jih črnci izpodrivajo od dela in zaslužka.
Druhal streljala črnce.
East St. Louis, 111., 2. jul. — Na be-iz njih gorečih hiš, ki jih je zažgala slepobesneča druhal, je bilo nocoj "ajmanj petnajst črncev ustreljenih. Koliko črncev je storilo smrt v plame-n'h, ni znano in se bo dalo šele jutri Ugotoviti, ko se preiščejo razvaline. -z kmalu po 7. uri zvečer je gorelo ■lad dvajste nigrovih hiš in razdevanje Je šele začelo. Ob 8. uri zvečer je Proglašeno vojno stanje. Obenem ,e začela policija prijemati krivce in v
kratkem se je nahajalo nad tristo be-lokožcev pod ključem.
Kupčijski okraj ogrožen.
V	več delih' mesta razsajajo veliki požari in plameni segajo prav v bližino kupčijskega okraja. Število črnih žensk, otrok in mož, ki so bedno poginili v plamenih, ker jim je druhal o-virala beg ter jih je ali ustrelila ali podila nazaj, cenijo na kakih sto, čeprav še ni mogoče povedati nič natančnega o tem. Gotovo je 'samo, da so: belokožci s puškami oboroženi stali ob meji gorečega okraja in gledali na to, da ni noben črnec utekel.
28 mrtvih, 75 ranjenih.
East St. Louis, 111., 3. jul. — V pri-zadevi, preprečiti nov zibruh plemenskega boja, ki je besnel tu vso zadnjo noč, je nocoj trinajst stotnij državne milice stražilo po mestnih cestah. Še vedno pa živi vsa občina kakih 80,-000 prebivalcev v strahu in trepetu. Na ijjieniku ^mrčencev je doslej 28 žrtev. Ranjencev, od katerih so mnogi smrtnonevarno poškodovani, je najmanj 75. In na okolišu 16 in pol akra je bilo 310 nigrovskih hiš razdejanih.
Lowden dospel.
Iz državnega glavnega mesta je dospel ob 9. uri zvečer semkaj guverner Lowden. Z istim vlakom je prišlo še nekaj miliških stotnij. Guverner se je takoj posvetoval z generaladjutantom Dicksonom in županom Mollmanom ter pozneje udeležil seje trgovinske zbornice. S tukajšnjimi delavskimi voditelji se je pogajal Thomas H. Walker, predsednik illinoiške "Federation of Labor" in član državne obrambne komisije.
Nesposobni in strahopetni.
V	dveh sejah tukajšnje trgovinske zbornice so govorniki neusmiljena obsojali policijo in miliške čete zaradi njihove nesposobnosti, zatreti snočnje
nemire. Govorili so celo odkrito o strahopetnosti in povsod po cestah je bilo slišati enako obsodbo.
Po viharju.
East St. Louis, 111., 4. jul. — Polkovnik George H Hunter, glavni vojaški stano-rednik osrednjega oddelka zavezne armade, je tu danes začel preiskavo plemenskih bojev, tekom katerih je bilo 33 črncev in četvero belo-kožcev usmrčenih, nad 100 oseb ranjenih in 310 hiš razdejanih po ognju.
Prvikrat izza nedelje opolnoči, ko so boji izbruhnili, je bilo mesto res popolnoma mirno danes.
Kdo bo oproščen nabora?
Washington, D. C., 2. jul. — Po da-lnes naznanjenih pravilih za vojaški nabor ima predsednik v sogla-ju z zakonom, izdanim po kongresu, polno o-blast, oprostiti ozir. izločiti od vojaškega nabora sledeče:
Člane duho^skega stanu.
Dijake bogoslovja.
Vse osebe v vojinski (armadni) ali pomorski službi Združenih Držav.
Podaniki nemške države, ki prebivajo v Združenih Državah.
Podaniki tujih držav, ki še niso pridobili svojega "prvega papirja."
Na prošnjo.
Poleg tega se utegnejo oprostiti vojaške službene dolžnosti sledeči, ako se obrnejo s,primerno prošnjo na krajevna prigledna oblastva (exemption boards):
Mestni in okrajni uradniki.
Mitninski uslužbenci.
Vsi uslužbenci pri poštni pošiljatvi.
Uslužbenci v orožnicah, arzenalih in pomorskih postajah Združenih Držav.
Prohibicijsko vprašanje.
Washington, D. C., 3. jul. — Senat se je danes odgodil do četrtka, ko so bili z razpravo o živežnem nadzorstvu do-eženi tako ugodni uspehi, da je senator Chamberlain opustil svojo namero predlagati uporabo novega pravila v pospešitev razprav. G. Chamberlain je opustil tudi svojo namero, predlagati vršitev seje na jutrišnji praznik, ker je bil videti prepričan, da je upati na hitro rešitev predloge.
Zasebna pogajanja med voditelji posameznih strank so bila, ki so napol-
Amerikanski Slovenec
_____	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
Številka _ v_joliet. Illinois, julija 191?. ~	~ letnik xxyi.
do 25. junija t. 1., ki je bil posebej določen v nabiranje prispevkov za A-ineriški Rrdeči križ.
Sliki kažeta splošen pogled ha Rde-' čega križa osnovno bolnico v Phila-delphiji in notranjost šatorske dvorane.
°8«ovna bolnišnica Rdečega križa, Philadelphia, in notranjost šatorske dvorane.
RdnA: , ...
| IZ SLOYENSKIO
Joliet, 111., S. jul. — Lep dan je bil včeraj, ko smo obhajali najlepši narodni praznik ameriški. Posebno lepo je bilo včeraj popoldne in zvečer v Theilerjevem parku na proslavi 25 letnice si. društva sv. Cirila in Meto da št. 8. K. S. K. J. Na tej zabavi je bilo zbranih par tisoč naših ljudi in tudi mnogo gostov iz drugih krajev.
—	Smrtna kosa. G. Anton Rolih star 35 let in nekaj mesecev, neože-njen, ki se je zadnji petek pri delu v tovarni ponesrečili je umrl v Silver Cross-bolnišnici v pondeljek popoldne ob polšestih. Pogreb bo v soboto 7. julija dopoldne. Pokojnik je bil rojen dne 28. septembra 1881 v Spodnjem Zemanu pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Tam blizu, in sicer v Brezju pri Bukovici je rajnikovo posestvo z lepo hišo, v kateri menda sedaj stannu-jejo njegovi stariši, če so še živi, kar pa ni zagotovo znano vsled vojne. V Ameriki je bival vsega vkup kakih devet let. Prvikrat je prišel semkaj pred trinajstimi leti in je ostal tu tri leta, nakar se je vrnil domov; zadnjih šest let pa je živel zopet v Jolietu, in sicer na stanu in hrani ves čas v hiši spoštovane družine M. Sekola, Indiana street.. Delal je v tovarni Illinois Steel-družbe in sicer v "converter" oddelku; zaslužek je imel prav lep, toda pri najtežjem delu. Bil je od 19. do 22. leta svoje starosti vojak; šel je prostovoljno v vojake; in po vojaško čvrst je bil do dne, ko se je ponesrečil. Zadnji petek zjutraj ob šestih je začel delati svoj žalibože zadnji "šiht" in ob 11. uri dopoldne ga je doletela nesreča. Po obrazu ga je u-darilo neko železo in ga precej poškodovalo, vendar je bilo upati, da kmalu okreva. Pa prišlo je vmes zastruplje-nje krvi — in mladi čvrsti mož je moral umreti. Smrt ne izbira, vse pobira, kakor še ji zljubi. Drugo soboto, dne 14. t. m., je pokojnik nameraval peljati svojo nevesto pred altar. Sedaj pa popeljejo sedem dni prej njega v hladni grob. Tako je življenje. Rajni je bil miren in prijazen mož, jako inteligenten; govoril je več jezikov in je mnogo čital, najrajši slovenski, ker je bil navdušen Slovenec in Slovan. Bil je član Slov. podp. društva sv. Barbare št. 65 in zavarovan tudi pri neki angleški zavarovalni družbi. Vsled svoje varčnosti si je prištedil lep ime-tek. Poleg svoj'ih starišev zapušča tri brate, ki so g. Louis Rolih tukaj, g. Josip Rolih sedaj v vojni in g. Maks Rolih v državi Washington; potem dve sestri, namreč gospo Jozefo Prims v starem kraju in gdčno. Mary Rolih tukaj. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a pokojniku večen mir in blag spomin!
—	G. John Simonich ml., sin rojaka John N. Simonichana Clement St., ki je pred par leti dovršil študije na illinoiškem vseučilišču kot električni inžener in je bil zadnjih par let vpo-slen v neki elektrarni v Youngstownu, Ohio., je pred kratkim vstopil v vojaško službo, kot kandidat za častniško mesto. Zdaj se nahaja v pittsbur-ški okolici, kjer se vežba med drugimi mladeniči, ki se žele povzpeti do časti in slave v Stric Samovi suknji.
—	G. Edvard J. Mensinger iz Pue-bla, Colo., '-lovenski tiskar ter bivši izdajatelj in urednik Slovenskega Naroda, dokler je zadnji izhajal v Pueblu, se je med svojim potovanjem v Detroit, Mich., ustavil zadnjo soboto v Jolietu, da si ogleda našo "slavno naselbino in njene znamenitosti", kakor se je izvolil izraziti. Mr. E. J. Mencinger je rojen Američan, in sicer porojen pod zvonom sv. Štefana v slavnem Brockwayu, Minn., in ni hodil v nobeno slovensko šolo, vendar govori tako pravilno slovenščino, kakor da bi bil živel vse svoje žive dni "somewhere' na Sloven-kem. Je pač potomec prave kranjske korenine, ki poganja "naše gore liste" tudi povsod na tujem. "V Joliet pa še pridem, če Bog da," je rekel g. Mensinger. Zatorej mu kličemo: Ne svidenje!
•
—	G. Mat. Papich iz Peorije, 111., je prišel za Fourth of July in nekaj dni čez na obisk v Joliet, kjer biva pri svojem bratu, g. Johnu Papichu, v zadnjega novi hiši na Broadwayu.
—	G. Mat. Stukel, znani 'kamenosek, ki se je podal pred nekaj tedni iskat zdravja na neko farmo blizu mesta Dubuque v Iowi, nam piše z dne 26. jun.: "Vam naznanjam, da se mi zdravje na bolje obrača, hvala Bogu, in se bomo spet kmalu videli. Tu v Iowi imamo večkrat dež. Letina ni posebno lepa; ampak črešnje zorijo in so tako lepo polne in prav tako slive, da je lepo videti. Jabolka so že prav debela in jih je toliko, da se vse šibi in morajo gospodarji jablane podpirati, ako hečejo, da se ne poderejo. Trava lepo raste ter je velika in gosta. Trtje slabo kaže, mislim, da letos ga bo malo Bog dal. (Kakor šokec pravi: če je malo, ga Bog da in če je do-
sti, ga sam pridela prihodnjič. M. S."
hahaha). Dalje
— Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet.	Adv.
Gregson, Mont., 1. jul. — Slavno ur. Amerikanskega Slovenca.
Iz vročih montanskih toplic želim naznaniti rojakom po Ameriki razmere v Montani.
Tukajšnja mesta 'so odvisna od dela v Butte. Tu se namreč šteje najbogatejši hrib na svetu. Tule se kopa bakrena in druga ruda in je pride baje največja množina na površje dnevno. Pred par tedni, kot znano, je storilo mnogo rudarjev nesrečno smrt in to je dalo povod, da so rudarji zastavkali. Boj je hud in bati se je, da delavci po-dležejo, ker je vedno dosti stavko-lomcev, Rojaki, nikar sedaj ne hodite sedaj v Montano, ker gorje onemu, ki bi hotel iskati dela v rudnikih, ki iščejo izboljšanja svojih tužnih raz-er!
V Anacondi topilnica popolnoma stoji, ker ni rude iz Butte.
Še enkrat, rojaki, ne sem, ker je štrajk!
Pozdrav vsem in tebi, list, mnogo uspeha.
Poročevalec.
Drobiž iz slovenskih listov.
Calumet, Mich. — Umrl je dne 25.
jun. v starosti 32 let Armour Arnold po tritedenski vročinski bolezni. Pokojnik je bil rodom Nemec, rojen na Laurium, kjer še živijo njegovi starši. Poročen je bil s Slovenko Katarino roj. Vertin. Uposlen je bil kot pismo-noša na Tamaracku. Akoravno lute-ranskega veroizpovedanja, je bil pokojni zelo naklonjen katoliški veri in je večkrat izrazil željo, da bi prestopil v našo vero, česar pa iz ozira do starišev ni storil do tedaj, ko ga je bolezen vrgla na posteljo in je bil po obredih sprejet v edinozveličavno cerkev, —
Ely, Minn. — Poročil se je v cerkvi sv. Antona Pad. dne 16. jun. ameriški Slovenec Jacob Butala z gdčno. Marijo Smuk, hčerko Jakoba Smuk, rojeno v Dolenji Paki pri Črnomlju. .
Hibbing, Minn. — Sedem inozem-cev, vsi mestni uslužbenci, je izgubilo svoje delo, ker so se branili darovati za Rdeči križ.	•
Cleveland, O. — Poslovodstvo pri "Slogi je prevzel mr. J. Debevec, ker je mr. Albin Poljanec, dosedanji poslovodja, zapustil Cleveland in se preselil v Barberton. — Dolga roka je olajšala Mike Kovača za 120 dolarjev, ko je stal v nedeljo pred cerkvijo v gnječi. Ne nosite večjih vsot denarja po nepotrebnem s seboj! — Dr. J. Se-liškar je radi preobilnega dela dobil novega pomočnika. Teta štorklja mu je namreč prinesla krepkega 'sinčka. — V Collinwoodu se je vršil dne 23. junija veličasten pogreb Maksa Serše-na, ki se je zadnjo zimo močno pre-hladil pri neki nezgodi poulične kare, na kateri je bil zaposlen, tako da ni več ozdravel. Maks Seršen je bil starejši od dveh sinov Seršenove družine in star komaj 20 let. — Ludovik Huč, eden najbolj znanih in priljubljenih rojakov v Collinwoodu, je bil v nedeljo 24. junija zvečer ob pol-osmih zadet od brzovlaka in na mestu usmrčen. Ker ni bil prehod čez železnico zaprt, je Tluč pognal svoj avtomobil črez tir, na katerem je stalo nekaj vozov in mu zakrivilo pogled na prihajajoči brzovlak. Tako je bil stroj ujet skoro na sredi tira in zdrobljen, a nesrečni voznik vržen daleč naprej. Ko 'so ga pobrali, so videli, da ima polovico glave odtrgane in je seveda mrtev. Star je bil 37 let in šele pol leta oženjen. Bil je v štirih društvih. — Dne 26. junija je bil pokopan Anton Hočevar, ki sc je ponesrečil pri delu poleg dvigala v železni tovarni dne 23. jun. Bil je vdovec in zapušča tukaj eno hčer, v starem kraju pa sina.
Barberton, O. — Prvega slovenskega trgovca z grocerijo smo dobili v Barberton. To je g. Albin Poljanec, dosedaj upravitelj pri listu "Sloga."
NOVA POLITIKA AVSTRO-OGR-SKE.
("Slovenski Svet", Cleveland, O.)
Pod tem naslovom je priobčil bazel-ski list "National-Zeitung" 19. aprila t. 1. t. I. članek o težnjah Avstrije glede preosnove v smislu o samoodločeva-nju narodov, kakoršne 'Stavijo danes zavezniki in predsednik Wilson. Članek v bazelskem listu ni ničesar drugega, kakor posnetek po člankih, ki so bili pred kratkem priobčeni v avstrij-
skih listih "iz najbolj informiranih krogov". Članek v National-Zeitung se glasi:
Vesti, ki prihajajo iz dvojne monarhije, obračajo vedno bolj pozornost nase. Tudi tu se spaja zunanja politika z notranjo, pojav, ki se more opažati danes povsod kot neposredna in zelo važna posledica ruske revolucije. Skup no s vojim prvim svetovalcem, grofom Czerminom, skuša mladi ce^ar Kari očividno stvoriti nov položaj v zunanji in notranji politiki. Naravno je, da je čutiti tudi nasproten vpliv, na O-grskem od strani grofa Tisze, v Avstriji od strani avstrijskih nemških strank; važnost tega nasprotnega delovanja ojačuje očividno splošni politični in vojaški položaj. Danes se še ne more predvideti, ali se bo mlademu cesarju posrečilo, obvladati vse, zapreke, ali dobiva se utis, da on ve, kaj hoče in da bo morala ta volja — ako se sploh more izvesti — dovesti vsekakor do značilne spremembe v celem političnem položaju in v vojni. S tem seveda ni rečeno, da bo mogel vse izvesti, kar bo hotel, ker je to odvisno od bojnih dogodkov in od drugih, tajnih dogodkov, katerih izid je negotov.
Od smrti cesarja Franc Jožefa so se razvijale razmere v Avstriji tako, da je cesar Kari že v začetku svojega vladanja pokazal, da želi preprečiti v notranji politiki enostransko nemško ori-jentacijo in prikleniti k sebi Slovane, na katere se je naslanjal tudi Franc Jožef od nastopa svoje vlade pa do izbruha vojne. Najboljša avstrijska tradicija je bila vodena z gledišča, da se ne sme stvoriti enostranske nacionalne vlade . V vojni so prevladali vojni o-ziri. Razni, napram Avstriji neprijazni pojavi med Čehi so bili pretirano visoko ocenjeni; zdelo se je, da zahtevajo tudi oziri napram nemškemu zavezniku močno nemško direktivo — katero naziranje se je izkazalo z vsakim dnem bolj napačno. Po dolgem o-mahovanju je bila upostavljena s Clam-Mariinicevim kabinetom v^ada, ki si je s pridobitvijo nemških strank postavila za program: izvesti načrt o upostavitvi avtonomne Galicije, vsled česar bi bili odstranjeni iz avstrijskega parlamenta Poljaki, tako da bi bila na ta način popolnoma avtomatično zagotovljena Nemcem za vse čase v parlamentu večina; odobriti dalje nov poslovnik za državni zbor, po katerem bi bili vsaka obštrukcija manj šine nemogoča, in tretjič izvesti zakonitost nemškega kot državnega jezika ter upostaviti narodne garancije za nemško manjšino na Češkem.
Nemški ministri so podali sedaj naenkrat svoje ostavke in tudi minister za Galicijo namerava odstopiti- In ako je, po najnovejših vesteh iz Dunaja, avstrijski kriza rešena, kakor se z(fi, tedaj pameni "zavračanje nemških zahtev na ustavno pot" približanje željam Slovanov. Cesar se je namreč odločil, da ne bo izpolnil onih treh zahtev nemških strank. Razloge revolucija je stvorila popolnoma iz-premenjen položaj. 2e prej namerova-no pritiskanje na velike, Avstriji udane narode, je bilo v protislovju s staro avstrijski tradicijo; pojasniti bi si moglo samo z enostranskim vojnim na-ziranjem in s silo mednarodnega položaja. Ko je velika Rusija proklamirala svojim narodom svobodo, v onem trenutku, ko sta se ruska revolucijia in predsednik Wilson zedinila v formuli glede pravice o samoodločevanju narodov in ko so zavezniki proglasili to pravico za svoj vojni cilj, tudi Avstrija ni mogla kratiti svobode nobenemu svojih narodov. To je tako naravno, da je komaj mogoče razumeti odpor nemškega strankinega kluba na Dunaju, ker bi mu moralo biti jasno, da bi se mogla nasilna akcija nad narodi obrniti, in sicer v drugi obliki proti Nemcem, in da so življenjski interesi Avstrije odvisni danes bolj kot kedaj prej od zadovoljnosti in sporazuma raznih avstrijskih narodov, ne pa od njihovega podjarmljenja.
To je seveda tudi v interesu Nemčije, ker se more stvoriti močna Avstrija '-anio z demokratsko enakopravnostjo njenih narodov. Avstrija bo vedno ostala najvažnejša pomočnica Nemčije, ki je vsled tega zaintereso-vana na moči svojega soseda.
Drugi razlog cesarja Karla se nahaja v težnji za čim hitrejšo ristneje za avstrijsko monarhijo, čim bolj se bo svet prepričal o tem, da bodo imeli mali narodi v bodočih "Združenih državah Avstrije" zajamčeno in zašči-tano eksistenco. Sile zaveznikov žele, da bi bili avstrijski narodi zaščiteni, Avstrija pa odgovarja na to, da jih more sama bolje in popolnejše. Zdij se, da je Avstrija pripravljena predložiti Rusiji in zvaeznikom sledečo ponudbo: Avstrija bo sprejela formulo miru o samoodločevanju narodov in bo sama prepustila svojim narodom, da odločijo in rešijo vprašanje, h kateri državi hočejo pripadati. Pripravljena je sprejeti najbolj demokratični princip, princip referenduma. V resnici si je težko misliti, kako bi mogle sile sporazuma odbiti tako ponudbo, ne da bi s tem preklicale svojih najsve-čanejših izjav. Da bi pa imela Avstrija gotovost, da ne bo ta referendum izpadel v njeno škodo, je treba, da ne bodo avstrijski narodi preglasovali po nemški manjšini. V tem se nahaja tu-
di globokejši pomen avstrijske krize.
Sličen slučaj je tudi z Ogrsko, samo da tu komplicira položaj grof Tisza. Pred vojno je on zel,o veliko storil za povzdig moči monarhije; s trdo pestjo je vladal s pomočjo Ogrske četo od njega odvisnih uradnikov, ki so bili u-siljeni narodu z raznimi sredstvi; on je poosebljena ideja podjarmljenja, podjarmljenja nemadžarskih narodov, pod jarmljenja celo velikega števila samih Madžarov, katerim trdovratno odreka pravico volitve; grof Tisza predstavlja v smislu agresivne politike najtrdnejšo vez. Cesar ga ni hotel dosedaj odpustiti ne samo iz razloga lahko razuntljive hvaležnosti, temveč tudi vsled strahu, da bi mogel igrati Tisza vsled svoje pohleposti po vladi ulo-go Bismarcka proti Viljemu II., kar bi zamotani položaj še bolj komplici-ralo. Cesarju plava pred očmi koncentracijski kabinet, v katerem bi bili zastopani tudi grof Tisza in zastopniki opozicije. Toda Tisza noče, da bi moral deliti svojo oblast; v magnatski zbornici je vodil dovolj odkrito in jasno polemiko s svojim kraljem, čin, katerega si je smel privoščiti samo on v svoji trdovratnosti in v samozau-panju na lastno svojo moč. Razmere pa so se na Ogrskem tako poostrile, da je težko misliti, kako bo mogel o-hraniti Tisza tudi v bodoče oblast v svojih rokah. Vrjetno je, da bo vsaj prevzel vodstvo koncentracije strank, ki bo proglasila enakopravnost vseh narodov, pravico glasovanja in demokratizacijo Ogrske. V tem slučaju bi bil izoliran tudi madžarski car, grof Tisza.
a
Nehote se vsiljuje človeku misel, da znači taka izprememba v notranji politiki obeh državnih polovic tudi iz-premembo zunanje politike. Tako tolmačenje pa bi bilo pretirano. Nemci v Avstriji bodo obdržali vedno takšen po ložap, da bodo ostale razmere med o-bema državama (Nemčijo in Avstrijo.) vedno najboljše; do tega jih sili tudi celokupni gospodarski položaj. Pri vsem pa smatra najbrže cesar Kari, vzdržavajoč se vsega ponemčevanja (?) in ostro naglašajoč v vseh svojih diplomatskih aktih neodvisnost svoje države, da je mogoče pridobiti si za upanje si sporazuma. Avstro-ogrska monarhija nima nikakih protislovnih interesov ne s Francosko, ne z Anglijo, niti ne — odkar se je Rusija odpovedala panslavizmu — s petrograd-sko republiko. To spoznanje je prodrlo na Dunaju in na podlagi tega se skuša danes tam tudi delati. Ako je avstrijska monarhija pripravljena, da se skliče na pravico samoodločevanja svojih narodov, tedj leži v tem odločen dementi vsakega iredentizma, tedaj je to dokaz, da avstrijski narodi ne teže za tem, da bi se odcepeli od državne zveze in državnega sestava, na katerega so tesno prirastli, potem je to dokaz zaupanja napram notranji opravičenosti obstoja Avstrije in napram njeni nezlomljivi sili — dokaz ki mora prepričati vsakega nepristranskega opazovalca.
Nova avstrijska politika noče stvoriti samo miru s popustlivostjo napram narodom, temveč hoče postaviti tudi most med vlastmi sporazuma in Nemčijo, na katerem bi se mogel doseči sporazum. Za enkrat vlada nezaupanje tako na eni, kakor tudi na drugi strani; brezprimerne težkoče ogroževajo načrte cesarja Karla, ali vsekakor pa dajejo svetu iskrico upanja na toli za-željeni svetovni mir.
ski ropot se sliši namreč do znatnih višin. To pa zavoljo tega, ker se zvočni trakovi razširjajo v višino mnogo laže, ker prehajajo v višino mnogo laže, ker prehajajo z gostejših zračnih plasti v redkejše, pa tudi zato, ker se zvočni trakovi odbijajo od zemlje in ker zvok ne zadene na potu v višino na nobeno oviro, kakor se to zgodi na površju zemlje. Po poročilu Flammariono-vem se sliši pisk lokomotive do višine 3000 m, ropot drdrajočega vlaka do višine 2500 m. Lajanje psov in strel puške se sliši 1800 m visoko, krik velike množice, zvonjenje in petje petelinov pa do višine 1600 m. 1400 m visoko se sliši bobnanje in orodja in orkestra. 1200 m. visoko se sliši ropota-nje voz, ki vozijo po tlaku in v višini 1000- m se sliši klicanje ljudi. 900 m visoko se sliši celo kvakanje žab in cvrčanje kobilic. Če bi se hoteli umakniti vsakemu pozemskemu šumu, bi se morali vzdigniti do 4000 m visoko. Čudno je pa, da obratno, ako se hoče zrakoplovec pogovoriti s človekom na zemeljskem površju, da ne pride njegov glas niti z višine 100 m do nas, pojav, ki je že zgoraj pojasnjen. Megla nima za razširjanje zvoka nobenega znatnejšega pomena.
sluge še ni nazaj. Vrne se ob pol 12. uri po noči.
Častnik: "Tepec, kje si bil!?"
Sluga: "Gospod poročnik, ravno sedaj se je odpeljal zadnji vlak za danes."
Prošnja.
Jaz spodaj podpisani se obračam do vas, dragi mi rojaki, s ponižno prošnjo za kako malo pomoč v moji nesre-či. Za vsak najmanjši dar se vam že vnaprej zahvaljujem. Mene je pobilo (v premogokopu v Sunnyside, Utah, ! dne 4. avgusta 1913 in mi je zlomilo križ tako popolnoma, da ne bom mc; gel nikdar več hoditi, ker noge so čisto mrtve. Torej dragi rojaki, u-, smilite se mene siromaka, ker večjega j siromaka si skoraj misliti ne morete j kot sem jaz. V starem kraju imam I ženo in tri otroke od 6—10 let stare. I Kar sem dobil od društev, to sem vse domov poslal. Jaz moram pa zdaj že eno leto sam plačati bolnišnico in zdravila, kar jih rabim. Nadejam se vašega usmiljenja in Vas pozdravljam vaš nesrečni rojak
ANTON KOSEC, St. Mark's Hospital, Salt Lake City, Utah.
fflKHSillHiBffiE Hi rn ifi ® KiSHiUffig K i--1 ifi
II I ZA KRATEK ČAS. | @
1--1 y;
IltfiBifilSlfiiaifi® Ifi SI Ifi HSfiHlfiSifi®
Brihten sluga.
Častnik, (ki se hoče odpeljati z vlakom, a mu ni znan vozni red, zjutraj strežaju):
"Idi pogledat na kolodvor, kedaj se danes odpelje zadnji vlak!'
Častnik nestrpo čaka celi dan, a
JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace)
Kadar imate kaj posla na sodišču ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku.
Uradne ure: jutro od 8.—12. Popol-od 1:30—5. Zvečer po dogovoru.
Urad imam na:
321 JEFFERSON STREET,
(nasproti Court House), Joliet, Ills.
h
BQ BB BB BB
DO BB BB
II
BB
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te ne-rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Life
(SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM)
IZVRSTNA TOPS IK A.
Cena T5 centov.
Bg
BS BI
II
no
Oni, ki dvomijo, naj blago vol j o čitati naslednje pismo, kate-ro smo pred kratkem prejeli:
"Želim se Vam -zahvaliti ta Severov Življenski Balzam. Imela »m neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba in tudi teka nisem Imela. Co sem porabila eno steklenico Severoveea Življenskeea Balzama, so izginile vse nerodnosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine."
Mrs. Pagai of Moquah, Wis.
BB BB
Kupite Severova zdravila v vaSi lekarni. Zahtevajte edlnole Severova, da se tako izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovib zdravil v vaSem kraju, tedaj pilite naravnost na
W. F. SEVERA CO„ Cedar Rapids, Iowa
SB?
RAZNOTEROSTI.
Pij VII. in Rim.
Napoleon si je hotel napraviti iz rimskih papežev slepo orodje #voje volje, kot so bili carigrajski patrijar-hi nasproti vzhodnorimskim cesarjem. Pij VII. naj bi se vdal v to vlogo ter se predvsem odpovedal Rimu. A sv. oče je vedel, kaj je njegova dolžnost. Zato je bil s silo odveden v Savand. Tu je moral živeti z eno krono na dan. Vzeli so mu spovednika, tajnika, zvestega služabnika; ni imel luči, črnila, papirja; obiski so bili prepovedani. Ta kc stiskanemu, zaprtemu Kristusovemu namestniku so ponujali prostost in milijone, ako se odpove Rimu. A Pij VII. odvrne: "Ne potrebujem ničesar. Papežem odrekate' svetno oblast — ne potrebujem je. Vzemite vse — a Rima nikdar. Od tod morajo duše vladati in jih posvečevati. A ne zahtevam vatikana, nego katakombe. Naj se mi dovoli, da se vrnem tja s starejšimi duhovniki, ki me bodo podpirali s svojim svetom, in tam bom izvrševal svoje dolžnosti ter se kot prvi apostoli pokoril cesarski auktorite-ti." Da, če preženejo sedanjega vatikanskega ujetnika iz njegove palače — potem veljajo besede Pija VII: "Ne Rima, ne vatikana ne potrebuje Kristusov namestnik." Katakombe, nova skrivališča po večnem mestu bodo rezidenca največjemu oblastniku na zemlji, dokler ne vrže Bog njegovih sovražnikov i ž prestola.
Kako visoko se sliši pozemski ropot.
Kdor se vzdigne v zrakoplovu v zračne višine, ni obdan od popolne tišine, kakor se navadno misli. Pozem-
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone £575
A. Nemanich & Son
bank
Real Estate Insurance Loans Renting "
Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišč« v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornad*) ali drogi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujejo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, koA-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
STRANI OBSEGA
430Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih moji!" slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnic«, Vs»kd«njl r«*g®" vori, Angleška pisav«, Spisovanje pisem, Kako se pokune drlavljM poleg največjega Slov.-Angl. in Angl..Slov. Slovarja. / Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, d« je to edin« knjig« brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenec. Cena knjige y platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. V.
Dr .Janez Bleiweis in njegova doba
Postanek in razvoj narodno-političnesja programa Slovencev do razcepljenjs v konservativno in liberalno stranko.
SPISAL DR. DKAGOTIN LONČAR.
(Dalje.)
Prešeren je videl pasivnost, nesa-mostojnost, nezavednost slovenskega ljudstva in spoznal, da je treba narod najprej dvigniti moralno, kar prepričevalno dokazuje dr. Prijatelj. Prešeren je pasivnost premagal s slovensko kulturo, kakor nihče drugi med nami, a Stanko Vraz ji je ušel. Njegova rešitev, je čisto moderna, v dobi kaotičnega in meglenega slovanstva je podal umsko znanstveno formulo pri vsem svojem gorskem čustvovanju: zedinil je evropski razum s slovanskim čutom. Ako dr. Prijatelj kliče Slovencem: Več Prešerna! dostavljam temu klicu: Nazaj k Prešernu!
Vse drugačen je drugi tip slovanstva, ki ga predstavlja Simon Jenko. Jenko je bil mnenja, da učenjaški zbori in znanstvene terminologije, navdušene pesmi in učene akademije nikoli ne zedinijo in ne proslave slovanstva, marveč slovanska vzajemnost se osnuje s krvjo. V pesmi "Dan slovanski" poje:
V potocih prelivaj se kri! Le zemlja, ki prejšnje si dni Kri hrabrih očetov popila, Se is trupli njihovim' gnojila, Sovražnikov krvco popij, Sovražnikov trupla pokrij!
Nad črnimi grobi vesel Slovan bo zastavo razpel, God svobode bode praznoval, Sveta bo stranem oznanoval Veselega petja oglas: Da tu je odmenjeni čas! Slovanske nesreče — "tega kriv je tuji meč!" ("Adrijsko morje"). Klasičen dokaz Jenkovega slovanstva je njegov "Naprej", ki se je rodil, kakor pripoveduje Stritar, najprej v glavi Davorina Jenka in potem postal kot skupno delo obeh Jenkov slovenska marzeljeza.
Naprej zastava Slave, Na boj, junaška kri! Za blagor očetnjave Naj puška govori!
Z orožjem in desnico Nesemo xragu grom, Zqfpisat v kri pravico, Ki tirja jo naš dom! Spasa in rešenja slovanstva se je nadejal Jenko od ruske kot edine mogočne slovanske države, zato je
bil
tudi nasprotnik Poljakov. To je bil dualizem Kollarjev in ruskih slavja-nofilov.
Oba tipa slovanstva bijeta boj za prvenstvo med nami v literaturi in poetiki. Pravimo, da smo narod Prešernov, toda naša marzeljeza je "Naprej!" To je katastrofalno slovanstvo, • ki omogoča velike besede, a tako fa-do pozablja dejanski položaj in drobno delo. Prvi, ki se je postavil proti te-•Du tipu v literaturi in politiki, je bil Levstik, dedič in nositelj Prešernove tradicije med Slovenci, velik v svojem trpljenju in svojem delu. Levstik j« kritik slovenskega rodoljubja, kakor ,la književnem tako na političnem po-
Iju.
onega rodoljubja, ki je rodilo Koseškega in Tomana ter doseglo svoj Vrhunec v Jenkovem "Napreju."
Stritar pravi, da nam življenje kaze dve raziični vrsti rodoljubov: eni -v^pijcjo, drugi delajo; eni se za mizo goste. drugi strežejo; eni imajo sad, dru8» trud; enih je mnogo, drugi so l'edki. Levstik je bil med onimi redki-lni> ki nc govore veliko o rodoljubju, žive in delajo rodoljubno; zato Je bičal ono vrsto rodoljubja, ki s pol-n'n kozarcem v roki poje: "Naprej Ustava Slave!" Čistil je ozračje in po-tegnil za seb0j predvsem akademično gladino, ki je videla v njem svoj vzor, je pokazala na svojih shodih dne 14 avgusta 1868. in 4. septembra 1869. cta. Saj je bil nauk, ki ga je dejal Levstik mladini, čisto drugega kova, "e80 ga je doslej bila vajena slišati:
Resničnost
je dolžnost, uljudnost nc '••• Na bodi te strah sentiinentalne-8a zdihovanja po zlati slogi, miru in. ®pravi, po blagi edinosti; iz tega zdi-h°vanja bomo slab kruh pekli.... V javnih stvareh: v ljubezni do naro-domovine, v poštenosti, v resni-^iubju, v boju zoper svoje nasprot-a e smo in moremo biti vsi složni, v drugih rečeh smo in hočemo biti ^obodni. To je bila moška beseda, azna solzave deklamatorike, priha-roT * 'Z PrcPr^a"ja. da svoboda na-a zahteva svobodo posameznika v
stik 8 koristi celote- Kar ic Lev"
Je i S|)ozna' pravo in resnično, to jm >ranjl z ognjevito zgovornostjo, z c0jv"Ujočo odkritosrčnostjo in resni-. ubno.tjo; svoje nazore in prepri-n0 e JC 2aKovarjal odločno, brezobzir-biv-S sl,Vercnsko samozavestjo, zgra-Po.ši Za nai08trejše orožje. In temu va stUJakU je °iita,a Bleiweis-Costo-: >ista r*nka- da je podkupljen od vlade, i>ovul *nka ki je sama na Dunaju ku-renj^ . 1>r°dajala koncesijo za Go-0 »eleznicol Ko ga niso mogli
uničiti gmotno, so ga hoteli ubiti moralno! Levstik je upravičeno odgovarjal, da se Slovenci, boreč se z nepoštenimi nasprotniki, sami več ne boje nepoštenega orožja; zaničuje se znanje in prava izobraženost, ker je nima še niti narod niti njegovi prvaki; navideznemu velikečenju in brezobzirnemu absolutizmu se druži najko-smatejši materializem. Tako je mogel in smel govoriti mož, ki je rekel o sebi:
Uboštvo, skrb, od vas teptanje I mraz i glad sem pretrpel, Izgubil zveze vse nekdanje; Pred jasli vaše nise rnšel!
A vendar glave ne uklanjam Ter vam ne bodem je nikdar, I brez bojazni še oznanjam: Ti slepec si, a ti slepar!
("Sovražnikom") Očita nje podkupljivosti ni imelo sicer nobene podlage, kar je bilo znano tudi Bleiweisu; toda dosegla je le svoj namen: Levstek je plačal s svojim izkrvavljenjem drzen korak, da je učil Slovence književne in politične kritike.
Levstik je prvi krenil za Prešernom in s svojo orjaško naturo trebil kamenje s pota, dokler ni prezgodaj obnemogel. Pobijal je katastrofalno slovanstvo, kakor sem nazval Jenkov tip, ki Slovane samo šteje in ne tehta, "ker, da je moč samo v številu, misli' ("Zbor zverine"); ono slovanstvo, ki vso filozofijo slovanske zgodovine izraža s priprosto formulo: Tu German — tam Slovan, kakor bi bilo s tem iz črpano in utemeljeno vse naše kul turno, gospodarsko in politično življe nje! Najbolj značilen je v tem oziru sonet "Naša nesreča", priobčen prvi krat v "Mladiki", 1868. leta, ki izrazito nasprotuje dosedanjemu enostran skemu pojmovanju slovenske zgodo vine:
1.
Kaj čaka drage naše domovine? Vsi viri nje živenja so odprti Od nekdaj i polagoma jo k smrti Samo slovenskih grehov kletva rine.
2.
Sramotni dan, ki bode zadnje sine Kropil stideč jej na mrtvaškem prti, Brez solze pokopaval rod zatrti — Ta dan poplača nam vse naše čine.
3.
Izdajstvo, samoljubje i mehkota, Trepet, domač razpor, neskrb, slepota, I svojstvo, s kterim opicam smo
rodi;
4.
Do vsega gnus, kar s tujstva k nam
ne hodi:
To šiba naša je, ta nas stvorila V nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila!
V dobi ko je njegovo življenje viselo tako rekoč na tanki niti in ko ga je zapuščal celo Tomšič s "Slovenskim Narodom", tedaj je Levstik v "Pavli-hi' s svojo ironijo in satiro odkrival velike listine, ki kažejo globok vpo gled v'slovensko dušo. Vse, kar se po kranjski deželi godi
Molčimo!
Ker k zmagi najprvo potreba je sloge,
Molčimo!
Naj v prsih nam bridko srce krvaVi,
Molčimo!
Ce
staro ošabnost in puhli ves red Z molčanjem pohlevnim utrdimo spet, Potlej kričimo! ('»Molčimo".)
In dalje: Slogo nebo nam povrni, Blagi med brate daj mir, Ko o nezgodi ga črni Domač moril je prepir!
Vendar je drugo vprašanje, Ali pozabiti res Modro je grehe nekdanje, Modro nekdanjo v.io zmes?
Koliko britke nesloge Zaradi sloge nas tre; Kaj li sramot nas uboge Z jeklom razbeljenim žge!
Prva zatorej potreba Glas je zagnati grmeč: Trepet i lakota hleba Slogi najhujši sta meč.
Konec slovenstvo mu bodi, Bodi začetek vsekdar, Kdor če slovenski usodi Biti, pstati krmar.
Potlej se sloga povrne, V srca povrne se mir, I razkade se nam črne Megle — i črni prepir!
("Slovenska sloga.") Levstika njegov vzor, da bi se vsi Slovani zedinili v jezjku in*slovstvu nikakor ne odvaja od konkretnosti in realnosti, ker on ni le mož krepkega čustva, ampak tudi kritičnega razu ma. Dasi je pisal tako ostro proti nem škemu vladnemu sistemu, kakor dotlej še nihče med Slovenci, vendar obso ja nasilno taktiko s stališča zakonito
sti, ki zameta samosilstvo, s kulturno-človeškega in političnega stališča. Možem, ki so obudili "sveto iskro slovan-kega čutja v mrzlih slovanskih prsih' ostane po njegovem mnenju večja sla-v slovanski zgodovini, nego da z mečem pomagali zopet osvojiti, kar je nekdaj bilo slovanskega, a kar so Slovani pozneje izgubili po svoji in po tuji krivici. Levstik je bil nevaren človek, ne narodnosti in ne nrav nosti, marveč sanjarskemu brezdelju in rodoljebnemu slepomišljenju.
V Levstikovi smeri nastopa Stritar, njegov učenec — kakor se imenuje (sam — in popularizator Prešernov med Slovenci, proti golemu čitalni-škemu in pivniškemu domoljubju, Jenkova patriotična poskočnica "Naprej" mu ni vrhunec domovinske ljubezni in rodoljubje mu ni nobena zasluga, ki bi se smeli ž njo ponašati.
Stritar pobija katastrofalno slovanstvo in priznati moramo, da je njegova kridka — zlasti iz poznejših let — mojsterska in trajne vrednosti, posebno v "Dunajskih sonetih" je naravnost nedosežna.
Boriš se vedno ti samo s prvaki, Vse nanje tvoje letajo puščice, Le njih napake vidiš in krivice; Glej, kaki so nemškutarju! —"Enaki!" Zakaj ne mahaš njih? — Prijatelj.
čaki!
Lepo po vrsti vse! — Naprej resnice Pri sebi mi iščemo in pravice; Sami naprej bodimo poštenjaki! Ti Schreyi, Schafferji, in kar
gospode
Enake je, kaj meni ti? — Sramoto Ko v naši krvi čutim, ta me bode. Napako tujo vidim pač in zmoto, A iz domače dvakrat več je škode; Ta peče me, ta vžiga mi togoto!"
(XIX. sonet.) Molčanje lepo res je, modro delo, Ki misli: Kar ne peče te, ne gasi! Z njim človek sitnosti ne nakopa si, Celo koristi svoje bo imelo. A vendar, bratje! meni bi se
zdelo:
Molčali smo dovolj, — prišli so časi, Da jasna, krepka se beseda zglasi, Ki reče: To je črno, to je belo! Da vse nam gre narobe, kaj je
krivo?
Povedati je treba to med brati: Molčanje naše potrpežljivo. Čas je, da že prestanemo mižati; Pomislite, vam priporočam živo: Tuj greh na grehe drugih je -
molčati!
(XLVI. sonet.)
Pri vsi tej opravičeni kritiki so pa endar Stritarjevi temelji nazori o slo-vanstvu nevzdržni, ker so v ostrem nasprotju z zapadno kulturo, kakor se je larjeva in ruskih ej glasila zgodovinska filozofija Kollar-jeva in ruskih slavjanofilov. Stritar pra vi, da je našel tako rekoč intuitivno, do česar so prišli drugi po svojih izkušnjah in preiskavah. Slovan prine se "ljudstvom bratoljubje sveto" ("Mo jemu narodu") in človeštvo ena bode naj družina, rešitelj svetu bode naj Slovani! ("Rojakom"). Kakor slav janofili pripisuje tudi on ruskemu narodu ono veliko poslanstvo, ki prinese svetu odrešenje. Slovanstvo edino je poklicano, da reši socialno vprašanje, socialnost mu je — kakor se glasi njegova formula iz poznejših let, — eno s krščanstvom in slovanstvom.
Temeljno vprašanje, za katero se gre, je to: Ali se res ločijo Slovani po svoji plemenitosti, po svojem blagem čutu toliko od Germanov in Romanov, oziroma drugih narodov, da so poklicani rešiti človeštvo? Dejstvo je, da je ■razloček med • Slovani, Germani ,in Romani, toda kakšen? Pri natančnejši psihologični in sociologični analizi se pokaže, da je ta toliko slavljena slovanska mehkost v resnici le pasivnost resignacija, naravnost fatalizem. Znan je V tem oziru zlasti ruski inužik. In Slovenci? Ali ni znak našega značaja potrpežljivost, vdanost, prepučšanje svoje usode tujini silam, brezbrižnost? Ali se ne prepričujemo dan na dan, kako nas šele zunanji vplivi, n. pr. Nemci, vlada itd. pripravijo do dela, na vadno potem, ko je že prepozno? Ako ne dobimo sunka, se ne vzdramimo. Tožimo o svoji usodi in igramo radi vlogo nedolžnega jagnjeta, pri tem smo često brutalni na zdolaj in klečeplazi na zgoraj, Navadno se razlaga, da je naše tisočletno hlapčevstvo krivo te pasivnosti. Videli smo, kako o-stro je nastopal Levstik proti temu enostranskemu pojmovanju. Deloma je resnično, da sta tlačanstvo in nemško gospodarstvo vzgajali v nas servi-lizem; toda na drugis trani je pa zopet ravno doba fevdalizma in valpotov-stva rodila slovensko književnost in socialne boje slovenskih kmetov za "staro pravdo". Kje je bila tu pasivnost? Ona ne bi bila mogla spočeti tako velikanskih činov, kakršne je u-prizoril krog Trubarjev in Gubčev. A sedaj naj bi se s pasivnim značajem, ki nima dovolj ali nič inciative, ki mora dobivati povelja od tujcev, dal re šiti svet, človeštvo?
Kaj naj storimo?
Ako hočemo biti Slovani, Slovenci gospodarski in kulturni napredek, potem nam je treba sinteze krepkega čuta in kritičnega uma, iz katere se poraja odločna volja. Ne Slovani v ostrem nasprotju z germansko-roman-skim svetom, marveč premagati slovan
čiste ljubezni do naroda.. .. Mi ne tajimo, da bi radi hodili v lepi složno-sti z duhovništvom, katero čislamo kot izvrsten steber naše narodnosti, ali zopet mu svetujemo, naj ne išče nikjer drugje zvez nego v narodu, katerega podučuje in z vzvišenim svojim poslanstvam posvečuje. Mi nismo in ne bomo podkopavali večnih resnic niti se uprli napravam in obredom cerkve, katere udje so naši rojaki; ako pa ne polemikujemo zoper napade cer kvenih nasprotnikov, držimo se samo svojega načela, po katerem nismo u-stanavljali cerkveno-političnega časnika.... Kako bi se tudi mi mogli postaviti za odvetnike duhovskih koristi, saj' še sami kakor uči izkušnja, niso našli kompasa v novem ustroj-stvu držav....
(Dalje prih.)
. .Tako je.
Mali sinko: "Mama; Kadar se bom jaz oženil, ne bom povabil razun neveste nikogar na gostijo.'
Mati: "Sram te bodi, da boš pri tem celo lastne stariše prezrl.'
sko pasivnost in sprejeti vase nekoliko germanske samostojnosti —to bodi naša naloga. Prevelika pasivnost vede do neodkritosti in neplodne sentimentalnosti, ki slabi našo voljo in poraja prazne deklamatorje; prevelik samostojnost pa navaja k brezobzirnosti in krutosti: zato je treba sinteze obeh, seveda ne samo nam, ampak tudi drugim, da nastopi doba humanitete, ki naj obsega značilne lastnosti Slovanov in Germanov. Ako sta Čeh Cheičicky, ustanovitelj krščanske sekte Čečkih bratov, in Rus Tolstoj tipična zastopnika ideje človekoljubja, ne smemo pri tem pozabiti, da je Chelcicky sin reformacije, ki nosproti univerzalnemu katolicizmu postavlja načelo individualnega razuma, in da je filozofija Tolstega v svojem jedru pozitivistna.
Kar ima slovenska zgodovina velikih monentov; od slovenske reformacije in socialnih dni — povsod vidimo, da jih je omogočilo premaganje pasivnosti v obliki, ki je bila lastna dotični dobi. Kar posebno hvali na pesniku Stritarju dr. Tominšek: rae-hkosanjavost, ki je last slovenske duše, ta je sicer polna miline in prinaša morebiti posamezniku srečo in za-dovoljnost; toda kulturni in politični program malega naroda ne more biti. V življenjski borbi fie odločuje sanja-vost, zakaj: Čujte in molite, da ne pridete v izkušnjavo; Ne drugi strani je pa tudi brutalna in fanatična taktika za moderno dobo zastarela, ker ne dovaja nikdar do trajnih uspehov niti pri velikih narodih, a najmanj je mogoče tako postopanje pri nesamostojnih narodih, ki morejo svojo živ-ljensko upravičenost utemeljevati le kulturo in pravičnostjo. S tega sta
Sin: "Vi me tudi niste povabili na Vaše ženitovanje."
Slovencem in Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo in podajamo fine cigare:
-Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Kochevar,
Chicago- Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, IDfc
Antonija Rifel
izkušena in diplomirana
babica
907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W
A.:	"Včeraj, sem se mislil ustreliti, tako sem bil obupan."
B.:	"Čemu se pa niste?" A.: "Ker sem bil preveč stra-hope-
ten."
I OSI P I/LEPEC
%J Javni Notar	lOlet. skušnjo
izdeluje vse pni v no in postavnoveljavnel za vse sluiaie. Ce vam kdo Dlačo earni5ira:i
_	,	_ potrebuje otrok certifikat za delo; če imate kak
lisča se nam sele prav kaže vsa veli- drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovin ■r,	. T . se obrnite na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111
cina Prešernova in po njem Levsti-1 kova ter njiju pomen za slovenstvo
23. Z Levstikovim nastopom in z u-stanovitvijo "Slovenskega Naroda prihaja nekaj svežega in mladega v slovensko narodno življenje. Dne 26. marca 1868. leta je pisal "Slovenski Gospodar": Poleg narodne stranke se je v najnovejšem času začela ustanavljati t. zv. mladoslovenska. Tudi ona je narodna. Nastala je iz opozicije proti našim prvakom. Prvaki se ji zde premalo odločni, prepohlevni, prepo-nižni. Ni vse hvalevredno, kar hvalijo "Novice"; treba je še vse bolj, še vse več grajati, kakor grajajo "Novice" — — to je prepričanje mladih. Oni spoštujejo "Novice", toda si ne prikrivajo, da bodo morale izročiti gospodarstvo mlajšim rokam. Prvaki bi mogli pri sedanjih razmerah za naš narod kaj več izkresati nego so izkre-sali; toda oni so preyeč obzirni, boječi, brez zaupanja v svoje moči, v moči našega naroda. Mlada Slovenija se ni odcepila od narodne stranke, ona je prirastla, kakor priraste mladika na drevesu. Ne dela stari nasproti, ampak jo sili naprej. Ona nosi bodočnost našega naroda v svojih prsih, naš narod sme s ponosom gledati na svoje mladike — dela je čaka ogromno. Jurčič je bil pa mnenja, da se je v domišljiji rodila mitična sekta "mladih Slovencev", češ, da že samo ime vrže razdor med Slovence in da ta ločitev ni upravičena, ker razlački, ki so glede državnopravnih razmer med "Slovenskim Narodom" in "Novicami" ter "Triglavom"' ne vladajo samo med mladino in starino: Vsi so ena stranka v kateri so mladi in stari; mladina ne-če, da bi se smatrala za posamezno stranko.
Ko je glede konfesionalnih, t. z^ majnikovih zakonov dr. Srnec priznaval državi oblast v vsem, kar se tiče |
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejem« raznovrstne deaarme ter poiiija denar na ne del«
Kapital in preostanek 1300,001 M.
Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pel leta $1, da Vam lis t ne ustavi-, Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, £e ga hoče kdo točno dobivati...Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite.
Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO.
Primatu dobita vsako reč 20 odsto cenaja kot karkoli drugje. Prodajam samo jamče-no blago. Popravljam vsa vrsta amerikanske in starokraj-ska ura in zlatnino sa vsako delo jamčim.
SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki.
Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje.
JOS. SPOLARICH
901 N. Hickory St.	JOLIET, ILL.
C.
E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podprcdsrthl HENRY WEBER, kaiir.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bom« • lej postregli z najnižjimi tržnimi (•• nami. Mi imamo v zalogi vsakomfc* nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki !■ trdi les, lath, cederne stebre, desk it šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines aM blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, ogtui M pri nas in oglej si našo zalogo! Mi K bomo zadovoljili in ti prihranili d«
zunanjih in pravnih razmer o razdružitvi1 in sklepanju zakona, ter se izrekel zoper izključno duhovsko oblast nad šolstvom in učiteljstvom, sicer pa pro ti ločitvi šole od cerkve, je Jurčič cer-kveno-politično stališče "Slovenskega Naroda" označil naslednje: Nekateri zahtevajo razpravljanje cerkvenih vprašanj. Mislimo, da je naša narodnost v veliko večji nevarnosti nego katoličanstvo.. .. Onim, ki zahtevajo v listu člankov o verskih postavah in enakih rečeh, dajemo na pomislek, ali bo raztrganje Slovencev v dva tabora (katero ni nemogoče) koristilo naši narodni stvari v današnjem položaju. Vse za Slovenijo, najpryo! To je na še geslo in zato nismo prijatelji Costa-Wurmbrandovih fuzij.
Značilno za tedanje naše razmere razpravlja o tem vprašanju Davorin Trstenjak: V istini ni niti starih niti mladih Slovencev. "Slovenskega Naroda" ne vzdržujejo mladi, materialni njegovi podporniki so možje, ki so se že pred 20, leti zbirali okrog "Novic Ne ljubljanski nezadovoljneži, ne gra-ški in ne dunajski dijaki niso uteme Ijitelji "Slovenskega Naroda", ampak domoljubi iz dob pred konstitucionali-zmom in ti imajo ter bodo vedno ime li splošno nanj vpliv. "Slovenski Narod" bi se ne bil ustanovil kot organ slovenskih domoljubov, ako bi se ne bilo pokazalo, da so poprejšnji politični organi slovenski hodili pot, ki ne vodi do narodne blaginje. Ker so slovensko akcijo bile vzele v roke le ne katere osebe, ne ozirajoče se na večino mislečega naroda, in ker so tc o sebe storile obilo nedoslednosti, škodljivih narodu, ni ostalo nesebičnim u-stanovnikom 'Slovenskega Naroda" drugega nego stopiti v pošteno opozicijo in to ne iz trmoglavosti nego iz
Chicago teL 3399. N. W. tel. 125?
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SM0DKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
SPGMLADNE IH LETNE • OBLEKE.
Čedna in moderne obleke za odrasle in mladino s« dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.
Velika saloga najmodernejih klobukov in kap vsah velikosti.
Posebno velika saloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moike, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimc ter povrnemo denar, ako ni v popolno sadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne snamke ali pa register tiket« isvsemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na sevam) strani mesta.
FrankJuričič
1M1 M. rklim It JOLIBT. IL*
W. «F. LYONS
Naš office in Lumber Yard na v« DES PLAINES IN CLINTON STS,
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino
*
fornijsko vino, dobro žganje in t najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki pram««
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway ' JOLIKT, ILL.
FRANK GRUM ft COMPANY stavbeniki in kontraktorjL
1506 N. Broadway Joliet, Illinois Chicago Phone 1706-R.
Sprejemamo vse vrste stavbjnske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih.
Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sent šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit t Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane.
Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi.	FPANK GRUM.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol Veta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj §e pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and_ the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
8.	julija	Nedelja Elizabeta kralj.
9.	"	Pondeljek Anatolija dev.
10	"	Torek Amalia, dev.
11	"	Sreda Pij I., papež.
12.	"	Četrtek Mohor in Fortun.
13	"	Petek Anaklet, papež
14.	"	Sobota Bonavent, škof.
niki apostolov. Njihovo posvečenje prihaja od apostolov, njihova moč pa prihaja od papeža, poglavarja Kristusove cerkve. Kdor ne sprejme posve-čenja in moči na ta način, ni in ne more biti naslednik apostolov, najsi nadene kakoršenkoli naslov. Da smo apostolski moramo biti v zvezi z apostoli v veri in pripomočkih zveličanju. Spoštujemo cerkev in njene nauke; ne privoščimo si z njo nikake šale. Živimo po veri in, če treba, umrimo za njo.
Nek katoličan je vstopil v armada perzijskega šaha in si je pridobil veliko spoštovanje. Nekega dne ga šah nagovarja, naj zapusti svojo vero in postane Mohamedanec; če to stori, da ga bo povzdignil v najvišjo čast. Mladenič odgovori: "Moj oče je umrl v vaši službi in tako sem tudi jaz pripravljen. Če pa mi hočete vzeti vero, tukaj je meč in vmorite; kajti rajše vmrjem, kakor da bi odpovedal od vere. Šah ga je pohvalil za imeniten odgovor in zvestobo do Boga in kmalu ga je povzdignil do najvišje časti v perzijski armadi.
Rev. J .Plaznik.
KAJ NAS UČI NARAVA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
ŠESTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH.
Evangelij današnje nedelje nam pripoveduje, da je Jezus nasitil štiritisoč mož s sedmimi kruhi in dvema ribama; bili so vsi nasičeni. Ta telesna hrana pomeni duševno hrano, katero je dal Jezus in deli po svoji cerkvi.
Nad devetnajststo let, od apostolski čaov pa dosedaj, je hranila sveta cerkev na milijone in milijone mož, žen in otrok znaukom Kristusovim, z vero, katero so apostoli oznanjevali, z zakramenti in drugimi posvečevalni mi sredstvi, katere je ustanovil Jezus Kristus. Tako dokazuje sveta cerkev, da ima tudi četrto znamenje prave cerkve, da je apostolska.
Sveta cerkev izhaja naravnost od upostolov in uči človeštvo resnice in i-tcrivnosti, katere je Jezus izročil apostolom. Zato vaši duhovniki, vaš škof, kateri pridiguje v vaši cerkvi, v vaši škofiji, pridiguje isti nauk, katerega so pridigovali apostoli; vaša fa-ra, vaša škofija, je del iste cerkve, katero so ustanovili apostoli po naročilu Jezusovem. Naš^i vera ista, ka-koršno so imeli oni, katere so spreobrnili apostoli, zavoljo katere so u-mrli mučeniki. Piše uči spise sv. Ci-prijana (umrl 258), sv. Avguština (u-inrl 430), sv. Bernarda (umrl 1158, sv. Tomaža (umrl 1274), sv. Frančiška Šaleškega (umrl 1622), in sv. Alfonza (umrl 1787), kateri so pisali o veri in jo razlagali in videl boš, da se strinjajo.
Apostoli so učili, da je Kristus ustanovil sedem zakramentov; Krščevali >o, birmovali, nroševali, spovedovali, •obhajali in devali ljudi v poslednje olje, posvečevali duhovnike in poro-■čcvuli ljudi, kakor se sedaj gpdi v katoliški cerkvi. V Rimu sc šc hrani ravno isti oltar na katerem je maše-val svetu Peter pred 1850 leti. V rimskih katekombah so oltarji in podobe, kakoršne imamo mi v naših .Cerkvah, kažejo nam, da so tedaj ravno taRo častili svetnike in svetinje, kakor mi. Po preganjanju je bilo dovoljeno ma-Acvati samo jna oltarju, kjer so bile shranjene svetinje.
Cerkvena oblast prihaja od Kristusa in apostolov, sveti Peter je bil prvi -4>a|>ež, postavljen po Jezusu Kristusu, sedanji papež je njegov 264-eti naslednik. ?kofjc katoliške cerkve so nasled-
DRUGO POGLAVJE.
(Nadaljevanje).
Katoliški zvezdoslovci.
Prvi, kateri je opazoval planet Mer-kurij, da je šel čez solnčni disc, je bij opat Gassendi.
Theatine Prazzi, menih je prvi od kril asteroide, male planete. Drugi ka toliški duhovniki, kateri so si priborili veliko slavo na ostronomičnem polju, so še: Clavius, F. S. J. Grimaldi, S. J., Boscovič, S. J., Mayer, S. J. De Vico, S. J., Casoni. Orioli, Picard in Denza. Ti učeni možje so ravno tako poznali zvezde, kakor sveto življenje.
Pietro Angelo Seechi, S. J., kateri je umrl 26. februarja, leta 1878, zasluži, da se ga še posebej imenuje zavoljo iznajdb v spektroskopični analizi in zvezdni fiziki. Njegovo čudoviti delo o solncu sveti na njegovo ime.
Tudi Leverrier, o katerem smo govorili, je bil pobožen katoličan; ljubil je križ in teleskop. On je tudi precenil Merkurijevo težo, kar je zelo težko, ker je ta planet tako blizu solnca.
Tudi Messier, Maroldi, Castelli, Bi-anehini, Lacalle in Descartes zaslužijo, da se jih tukaj spomnimo.
Če pridemo da današnjih časov, sme mo s ponosom pokazati na Rev. Fr. Hagen-a, S. J., prejšnjega profesorja zvezdoslovja in matematike na Georgetown vseiičelišču,! Fr. Hagen je bil postavljen za glavnega direktorja vatikanske opazovalnice: "Atlas Stellarum Variabilium" bo še dolgo slavil njegovo ime.
Mis Agnes Mary Clerke, ki je umrla meseca januarja 1987, je-bila članica kraljevske zvezdoslovile družbe in vdana katoličanka. Spisala je tri moderna znanstvena dela, katera se ime-, nujejo: "Astronomy During the Nineteenth Century, Problemos on Astrophysics in Modern Cosmogoniels."
Veliko je pripomogel k napredku na polju zvezdoznanstva tudi Fr. Perry, S. J., bivši rektor Stonyhuritove opazovalnice.
V pripoznanje zvezdostevnih in drugih znanstvenih del je bil sprejet V kraljevsko astronomično društvo na Angleškem Rev. William Fr. Rigge, S. J., profesor astronomije na Crcigh-ton vseučilišču, Omaha, Nebraska.
To so samo nekateri cerkveni učenjaki, kateri so proslavili svoje ime na polju z ve z d oz n a n s k eg a raziskovanja. Katoliška cerkev sedaj, kakor tudi v preteklosti, sc sme imenovati varuhinja zvezdoslovja. Katoliška cerkev ima več zvezdnih opazovalnic, kakor druga verska sekta v katerikoli deželi. Vatikansko opazovalnico'je dal napraviti papež Leo XIII. s svojim lastnim denarjem.
Odtod so se širile po vsem svetu. Jezuiti sami imajo sedemnajst opazovalnic po svojih kolegijih in misijo-n ill.
(Nadaljevanje sledi.)
•
KATOLICIZEM IN MODERNA KULTURA.
(f>alje.)
Kjerkoli se je prikazala meniška ku-ta, vstalo je novo višje življenje; krog samostanov so vstajali trgi in mesta, blagostanje je rastlo pod čudovitim vplivom katoliške cerkve. To kakor beli dan jasno pred nami ležeče zgodovinsko dejstvo je dokaz, da cerkev ne ovira materialne kulture, temveč jo pospešuje, kjer to le količkaj more storiti. Kako važnost polaga nanjo, je priča dejstvo, da so bili v srednjem veku metliški redovi, ki so imeli specialno nalogo svojega življenja n. pr. napravljati mostove čez velike reke, poučevali neuko ljudstvo v umetnih delih rokodelstvih iad. Prve ljudske šole so ustanovili menihi. — Nadnaravna kultura je nujno zvezana z materialno.
Ni pa materialna civilizacija nujno zvezana z nadnaravno kulturo. Tako-je bila prva pri starih poganih na visoki stopinji, dočinl 0 zadnji ni bilo govora. Pogoje in velik del moderne kulture je ptistaVila in ustvarila kat. cerkev. Se-
dajnja moderna ne prizna več posred-njega cilja — posmrtnosti, je torej brezbožna in je tako vsaka zveza med njo in katolicizmom pretrgana. Toda ne dovolj, da bi šla paraelno s cerkvijo, ona postaja čedalje bolj nasprotna cerkvi in odvrača človeštvo od nadnaravne kulture. Da, materialna civilizacija brez ozira na Boga in večnost je skrajno nevarna. Zato je v sv. pismu novega zakona postavljena kot nasprotje in ovira nadnaravne božje omike; na mnogih mestih se govori o "svetu", mundus, kot nasprotniku Boga, dalje o "otrokih tega svefa" v nasprotuje z "otroki luči". Zato je tudi take nujno svaril Kristus pred bogastvom" in slikal v drastičnih primerah (o kameli in šivankinem ušesu) njego-njegovo nevarnost za človeško dušo. Zato je blagroval "uboge v duhu" in nujno odsvetoval "navezati svoje srce na svet." S tem ni zavrgel "bogastva" in blagostanja, marveč je je postavil v službo čeznaravne dušne omike, ki je edino potrebna za večnost. Sama na sebi je materialna kultura v istem razmerju z dušno omiko, v kakršnem razmerju sta materija in duh. Duh ima neizmerno večjo vrednost nego materija, zato se mora zadnja pokoriti prvemu. Drastično je izražena ta misel v splošno v cerkvi citiranem stavku: Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš, pa na svoji duši škodo trpiš!
Tako stoji moderna civilizacija brez Bog5 v nasprotju s katolicizmom. Zastopniki in delavci njeni trdijo, da je katolicizem sovražnik vsakega materialnega napredka; zveste pripadnike njegove označujejo kot nazadnjake in postavljajo v svoja gesla besedi: napredek, svoboda. Z materijomalno hitro, ker so najboljše moči v njegovi službi. Tudi v časih splošne vlade cerkvenega duha je materialna kultura napredovala, vendar normalnim naravnim korakom; od časa emancipacije sem pa vlada čudna nezdrava hitrica.
Tudi jareje so se redno vršile*tznajd-be na vseh poljih materialne prosvete, toda dandanes se vsak dan skoro kaj epohalnega iznajde. A vse to nima pečata večnosti. Na drugi strani cfela cerkev "za dušni blagor" človeštva. O-samljena, zapuščena od zastopnikov naravne prosvete, rešuje, kar je mogoče rešiti in gleda žaiostno, kako se pojavlja in širi prepad med njo in "svetom". Nji ne škoduje brezbožna materialna prosveta prav nič, ona bo po zagotovilu Početnika obstala do konca, toda duša za dušo odpada od nje in generacije vstajajo, ki nimajo za dušno izomiko že nityikega "z m is la več. In po njenem prepdičanju s«b vse te duše, vse tc generacije zav^cnost izgubljene, ker "kaj pomaga, če .si ves svet pridobe.. .."
Res, kdor vidi globlje v vrvenje modernega sveta, ga mora prijeti nekako "svetobolje". Na eni strani velikega prepada mase, ki vpijejo "vse ka napredek in svobodo", na drugi strani — pusilus grex, ki vidi edino svojo, rešitev V katolicizmu. Na eni strani sovraštvo, na drugi 'strani ljubezen. Ljubezen, ki je kot plod nadnaravne kul-turč zapustila mase, ki drve "za»iv<5bo-do in napradkom", je gnala večkrat vnete katolike, katere je posebno bq-lela bodočnost zaslepljenih duš, .da so premišljali, kako je posebno oolela bodočnost zaslepljenih duš, da s6 premišljali, kako premostiti ta velik prepad. Drug za drugim stopajo prati, cerkev in ji svetujejo in jo moledujejo, gaj se sprijazni z modernim svetom, naj se poniža v korist človeštva pred njim, da zavlada tako zopet blagotvor-na harmonija med čeznaravno in materialno kulturo. Vsaj večino je gnala ljubezen do teli svetov, nekatere izmed njih morda pa je ostrupil strupeni moderni duh, duh ošabne samozavesti.
Tako vidimo v novejšem času celo vrsto katoliških učenjakov, ki hočejo najti pot, na kateri bi se sešla V mirnem času celo vrsto katoliških učenjakov, ki hočejo najti pot, na kateri bi se sešla v mirnem sporazumljcnju katolicizem in moderna civilizacija. Zadevajoč se ob trdovratno ošabnost slednje ji delajo koncesije, meneč jo tako pridobiti izlepa zase. Vsak zaveden okrak katoliške cerkve jih zaboli, češ, da bo "svet" še bolj razjarjen. Ostre, nazorom sveta diametralno nasprotne pokrete katolicizma zavračajo (glej dogmo o nezmotljivosti papeža), boječ se "provocirati" moderni svet. Skratka, ti katoliki hočejo kompromis med "svetom" in katolicizmom.
Nastane sedaj vprašanje* je-li mogoč kompromis med katolicizmom in moderno civilizacijo?
Pred kratkim je izšla knjiga dunajskega vseučiliščnega profesorja Ehr-harda "Katholicismus u. d. XX? Jalir-hundert", v kateri hoče profesor cerkvene zgodovine pokazati pot, f>o kateri je treba hoditi katolicizmu, da .sreča moderno kulturo, se žnjoizveže in se tako povzdigne nova doba človeškega časnega in večnega blagostanja. Pisatelj je za to, da se katolicizem bolj ozira na moderno, se prilagodi novim potrebam sveta in ga tako za se pridobi. — Ta poskus sprave med katolicizmom in modernim svetom je označil P. A. RoeSsler kot katoliški liberalizem", katerega , nasprotnik je bil posebno veliki PijJX. Taki nasveti niso novi, le da je razprava Ehrharda nenavadno dtihovita in tla se zfcali v
nji res odkritosrčna ljubezen do cerkve. Toda in merito je le katoliški liberalizem, kar uči pisatelj. Njemu nasproti so konservativni katoliki, ki ne-čejo vedeti prav nič o kompromisu in trdijo, da se brez velike škode za cerkev ne da sprijazniti se z modernim svetom.
Kdo ima prav? Da odgovorimo na to, se nam je treba emancipirati od blestečih vtisov, katere napravlja moderna civilizacija dan za dnem na nas. Vmislimo se edino v bistvo njeno in njen cilj, opazujemo njene posledice v socialnem oziru, ter je tako cenimo.
(Dalje pride.)
MATERINO PISMO.
In niso vsi me pozabili, Ki sem jim bil prijatelj drag; Ljubezen pač so ohladili, Spomin pa hrani name vsak.
Spomin, da bil je kdaj med nami, Da z nami tožen bil je in vesel. A hladni so le to spomini sami, Po pismih zadnjih sem posnel.
Med temi pisanimi listi Dobil sem list preprost, ubog; Ljubezni barve in zavisti Ni nosil, niti zlatih prog.
Razmotam pismo radoveden: Krivenčasta pisava vrst — In stavkov slog, kako nereden! Pozna se piscu stari prst.
In jaz? Zagorel sem radosti In pismo često sem prebral. Nikdar ga nisem bral zadosti, Krog ust nasmeh mi je igral.
Na stolu nemo sem ob visel, Zatisnile žive sem oči. Na njo sem vzbudil sveto misel, Ki zame je srce gori.
In videl sem, kako vodila Okorno trdo je pero. A rada celo bi izlila Na list bila srce mehko.	'
Poljubil sem te črke mrtve, Kot bile njeno bi srce, Ki mnoge je preneslo žrtve Za sina mati — ti za me!
F. S. Finžgar.
Verska zavest in moč narodov.
Po strašnih izgubah, ki jih je doživela Napoleonova armada že ob začetku ruske vojske, je bil Napoleon prisiljen, poskusiti z Rusi pogajanja. Način, kako je vodil Napoleon diplo-matične razgovore, je znan: ponižati, osramotiti, prestrašiti je skušal svojega nasprotnika ter ga storiti tako voljnega za svoje namene. A pri tem razgovoru je imel opraviti, s krepkim Rusom Balašavim, ki mu ni ostal dolžan odgovora. "Koliko prebivalpev šteej Moskva?" omeni Napoleon med pogovorom. "Sire, tristo tisoč," odvrne Rus. "Koliko hiš?" "Deset tisoč." "Koliko cerkva?" "Tristoštirideset." "Zakaj toliko?" Naš narod jih pogosto obiskuje." "Odkod to?" "Zato, ker je naš narod zelo pobožen." "Ha," reče Napoleon zaničljivo, "dandanes ni več pobožnosti!" "Oprostite, Sire!" ga zavrne Balašov. '"Povsod ni tako. Po Nemškem in po Italiji ni več pobožnosti, a pobožni so pa še Španci in Rusi." In znano je, da je bila verna Španija in Rusija grob Napoleonove slave in moči.
Krilate besede Mirabeaujeve.
Dan 13. junija je bila obletnica naj-ustavnejše krilatice v zgodovini človeštva. Padla je v Versaille.-u, izrel pa jo je znani grof Mirabeau, ena naj-silnejših osebnosti na viharnem po-zorišču francoske revolucije. Bilo je 1. 1789., ko je kralj Ljudovit XVI. po nasvetu ministra Neckerja sklical državne stanove v Versailles, da se posvetujejo, kako preprečiti državni ban-kerot, ki je takrat pretil Francoski. Sestali so se poslanci vseh treh stanov in se sprli že prvi dan. Poslancev plemstva je bilo 270, svečeništva 290, a zastopnikov meščanskega stanu 557. Ti so zahtevali, da glasujejo vsi skupaj, ne pa ločeni v tfi stanove kakor svoje dni,' in da se vrši glasovanje po glavah; ne po stanovih. Temu pa so se protivili zastopniki plemstva in svečeništva. Po daljšem brezplodnem prerekanju se je proglasil tretji stan za narodno skupščino in pozval ostala dva stanova, da se mu pridružita. To je bil pravi začetek francoske revolucije. Ko je dal kralj po tistem dogodku obkoliti narodno skupščino, je poklical predsednik poslancc v drugo dvorano kjer so vsi prisegli, da se razide-jo, dokler ne dobi Francija nove u-stave. Zaman je poslal kralj dne 23. junija zapoved, naj se razglasonoši: "Povejte svojemu gospodarju, da smo se zbrali po volji naroda, in se umaknemo samo sili bajonetov!" To je bilo dne 23. junija; diie 14 julija so osvojili Pa-rižani Bastiljo — državno ječo —( na jtiriš; zmagonosno je vzplapolala krva — tako je pričel — "ko takole vas in sebp opazujem, sg mi zdi, da gledam sliko svoje mladosti. Moj zabuhli o-braz je bil nekdaj tudi tako lep in i.ftrav kbt jih med vami vidim. Moje
suho in trebeče telo se je pred dolgimi leti lahko ponašalo na čelu oddel ka mojih vojakov. Bil sem mož v svetu možkih. Tudi jaz sem imel Svoj dom, katerega je obdajal razkošen vrt, po katerem je tako rada šetala mo ja soproga; žena, lepa kot sen umfet-nika. A jaz sem zavrgel njeno zvestobo, in vdanost. Gledal sem mirno kako izginja najina sreča v vinski časi. Imel semotročiče, lepe kot poniladanske cvetke; videl sem kako so hirali in u-mirali pod prokletstvom očetovega pijančevanja. Ustvaril sem zares zakon: ski raj, kjer je več let plamtel ogenj iskrene ljubezni; a kakor vse drugo, sem tudi to čustvo zatajil v sebi. Mer sto ljubezni in žadovoljnosti je nastalo sovraštvo in razdejanje. Sedaj sem mož brez žene. — Oče brez otrok. — Potepuh brez doma. — Mož, v katerem je zamrl zadnji človeški čut. — Jaz umiram vsled alkohola!" Končal je. Čaša, katero je ves čas krčevito stiskal, je zdrknila na tla. Iz staklenih drobcev pa je šumelo mladi družbi na uho: "Jaz umiram vsled alkohola!"
Razlika med Dansko in Rusijo.
O ruskem carju Aleksandru in danskem kralju KVistijanu pripovedujejo za Rusijo jako značilno anekdoto: Ko je bil sedanji danski kralj še prestolonaslednik, je prišel o neki priliki car Aleksander v Kjobenhaven. Pri ogledovanju mesta se je ustavilo carjevo oko na cerkvi tamošnje ruske kolonije in kazoč na njene tri pozlačene kupole je dejal car Aleksander danskemu prestolonasledniku: ''Ali vidite tam one kupole? Takih imamo v Rusiji na tisoče in tisoče. Pod njihovo zaščito je vsak ruski podanik varen, da v miru lahko opravi svojo molitev." — Na to je pokazal bodoči danski kralj na strehe hiš in odgovoril: "Sire, ali vidite te strehe? Takih imamo na Danskem na tisoče in tisoče. Pod temi strehami pa je vsak danski podanik varen, da more mirno in brez skrbi opravljati svoje delo!"
Govor pijanca.
Ze dolgo ni napravil kak govor proti nezmernosti tako globokega vtisa, cakot izpoved starega propadlega pivca pred družbo elegantnih mladih gospodov v restavraciji nekega hotela. V gostilniško sobo stopi starček bledega obraza, udrtih motnih oči, zabuhlih lic, po vsem životu se tresoč. Uprl je v navzočo družbo proseč pogled. Mladi gospodje so ga razumeli ter mu naročili nekaj pijače. Kot plačilo za to so zahtevali, naj ubogi capin napravi kak govor, pri katerem bi mlada družba uganjala svoje burke. Ko je mož napravil zadnji požirek ter se parkrat topo ozrl po gostih, je pričel govoriti s tako resnimi besedami, da so vsi ostrmeli: "Dragi gospodje",
Slaba navada, slabša poleti.
Mnogi ljudje so preleni za hojo, in ta škodljiva navada se poslabša posebno v vroči letni dobi. Tisti, ki radi sedajo v kare ali se vozijo v avtomobilih, nimajo dovolj zdravju potrebnega gibanja, telesna in duševna moč jim peša. neprebavnost in želodčne neprilike so na njih dnevnem redu. Trinerjeva ameriško zdravilno grenko vino je dobrodošel pomoček. To zdravilo preganja zapeko, pospešuje prebavo, izpodbada slast in krepi ves ustroj. Uživajte ga radi zdravja, — to je zdravilo, ni opojna pijača. Cena $1.00. V lekarnah. — Triner's Liniment je tudi zdravilo za to leti^ dobo. Izvrstno je za izpahe, izvine, o-tekline, odrge. Če namažete mišice po trdem delu ali atletski telovadbi, ali če rabite za trudne noge po kopeli za noge, boste presenečeni po prijo-tnem učinku. Cena 25. in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Joseph Triner, Manufacturing Chemist, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. —Adv.
Zaradi krompirja.
.J.
Amsterdam, 2. jul. — Po "Han-deltsbladu" se je pripetil v Amsterdamu Upor zaradi krompirja. Ob Cruiss-cesti, kamor je dospelo nekaj nakladov krompirja, se je zbrala množica ljju-di, ki so pozneje, ko jih je le malo moglo biti preskrbljenih z zaželeno podzemljico, napadli nekaj bark, obloženih s krompirjem. Pri spopadu med policisti na konjih in izgredniki, ki je sledil je bilo na obeh straneh več ranjencev.
Holandska zastopa Grke. ^
Dunaj, 2. jun. (Čez London.) — Pred prekinjenjem diplomatskih od-nošajev vsoboto je grški poslanec izročil avstro-ogrskemu uradu zunanjih stvari izjavo, ki je trdila, da se je na Grškem sedaj med vsemi doslej prepi-rajočimi strankami dosegla zedimba in da se Grška čuti nagnjeno, prekini-ti-diplomatske odnošaje z dvojno monarhijo. Holandsko poslanstvo da bo zastopalo grške koristi.
Dne 4. julija v Parizu.
Pariz, 2. jul. — Dne 4. julija se bo vršila v francoskem glavnem mestu parada, katere se udeleži tudi bataljon ameriške zavezne armade.
Ameriške čete dospo semkaj v jutro 3. julija in bodo nastanjene v Grand Ealais. Za sprejem častnikov so poskrbeli v tukajšnjem vojaškem klubu.
V jutro četrtega bo francoska vojaška godba ameriškemu vrhovnemu poveljniku, generalu Pershingu, igrala podoknico.
Francoza oblastva so bila, ki so naprosila za udeležbo ameriških čet pri nameravani slavnosti.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICB) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravint*. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupanoič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in L*»t Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O;: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick-Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerick. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret-Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. " Kansas City, Kans.: Peter Majerl*. La Salle, 111.: Anton Kastello in J*" kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Peruiek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Griča* Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Leka» Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, III.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljane* Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Nebj Frank Kompara. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie TorkaT.,k Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nim* mo zastopnika, priporočamo, da & zglasi kdo izmed prijateljev našega sta, d^ mu zastopništvo poveri®®' Želeli bi imeti zastopnika v vsaki »l®1 venski naselbini.
Uprav. "A. S."
22 Karat slate krona in <£C AA Bridgework v»ak »ob «PO.UU
Plate« najboljše vrst« Ar A/l
is gumija in kovine o J|UU in viija
Zobe izderomo brez bolečin z "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vno delo jamčeno.
% RITRPHWQ ZOBOZDRAVNIK ^ DUIVIWJ VV J D'ArcyBldg.2nadstropje
Vogel Chicago in VanBuren ceste.	Joliet, M*
Odprto Tkaki dan svečar in ob nadeljah do poldna. SaMMKW\>\\\\\>\\YV\\\\\\\\\\\\\\\V\
| Večina zobozdravnikov zahteva previsoke »vote za | popravo zob, toda naie geslo je:
) Bolje zobovje za matije stroške.
Zobe Vam pregledamo zastonj.
moja smrt, če slišim iz vaših ust. No, poglejte! Vzel sem na rame jarem svetega zakona. Bo že Bog pomagal, sem rekel. Saj skrbi tudi za rožico v polju! In zdaj in zdaj, o gospod šef, večna čast in slava nebeškemu očetu! — obsipal me je z blagoslovom, z neskončnim blagoslovom. Po poroki prvi otrok, prvo leto drugi otrok, drugo leto tretji in tako do danes. Oženjen sem pa že šesto leto. Lani sem rekel: "Žefka, sem stopil, na koleno mi sedi, lepo se objemiva in poljubiva!" Vse sem ji razodel, kakor sem bil iztuhtal. Zdaj pa nič več ne, nobenega otroka več v hišo, konec naj bo! Ona je jokala in tudi meni se je storilo inako, pa sva oba jokala. Tak adijo, lepo zakonski življenje! Vse gre vragu v grlo!"
Kociper je prestopil na kratko nogo.
"Gospod šef, ne bi povedal naprej, če bi ne bil tako odkritosrčen. A pri meni velja to-le geslo: Resnica nad vse!"
Silno se je udaril trikrat s pestjo po prsih. Bobnelo je kakor po sodu.
"Laži ne poznam! Kar je tu znotraj v teh mojih prsih, to je tudi na jeziku! Vse bom povedal, poštenje je prvo, skrivati ne znam. Sklenila sva z ženo in jokala sva se. Kako ne? Prej mož in žena, zdaj ne to in ne o-no. Pa sva šla za veliko noč k spovedi
A
in oba sva tzvedela isto. Kako pa kaj živiš? Tako in tako! Kaj pa to, kaj pa ono? Še tako, ko ni vedno treba, govorim samo sveto resnico, nikar še pri spovedi. Povedal sem vse — po duši. Kaj, kaj? so rohneli duhovni oče. In kar napihnjeni so bili in rdeči, da sem se bal zanje. Še mrtvoud jih bo, še mrtvoud, sem si mislil in straašnsko sem jih tolažil. Saj bom, saj bom,
kakor rečete, tako bom živel! O, sveta nebesa, da bi bil zavoljo mene, grešnika, duhovnega očeta mrtvoud, to bi bila zagata! Samo zaradi tega sem obljubil. No vidite, gospod šef, imejte srce, pokažite ga revežem!"
"Kociper, vi ste spet —1"
"Gospod, gospod, izkažite mi svojo sem oženjen in sedmič bomo krstili. O, kako jaz ljubim svoje otročiče, kako skrbim zanje, samo jesti jim nimam dati kaj. Ona, moja žena, pere, pere, ves dan pere. Če pogledam ponoči izpod odeje, ona pere, če se zjutraj prebudim, ona pere. Roke si je že premencala — res, o kako res, gospod. Jaz to gledam in meni silijo solze v oči. Kako trpi, kako se suši, a druge, gospod, v atlazu in svili z mož-kimi za zabavo. Takrat vem, kaj je to, socialist! Jaz sem socialist, gospod demokrat!
Prestopil je na dolgo nogo in se udaril po prsih.
"A tudi Boga ne zapustim. Tudi on ima srce za reveže, kakor je to zapisano."
"Kocier, kakšni pa ste? Kaj boste tako delali? Vi ste spet —"
"Gospod šef, po smrti se vse izravna. Berač bo kakor bogataš in bogataš kakor berač. Takrat ne pojde zato, koliko si imel, ampak kako si ravnal, kar si imel. Pošteno, porečem, gospod, pošteno, to je moja čast! Malo je bilo, potrošil sem za najpotrebnejše. A drugi so imeli veliko in so potrošili za nič. Revežem nisem dal ničesar, ker nisem imel sam ničesar. Če pa sem imel stekleničko žganja, pa je šel mimo mene žejen človek, sem rekel: na, požri, pogrelo te bo, kakor pogreje mene! Mi, reveži, bomo tam kralji, oni, bogataši, bodo tam reveži.
Otvoritev, katera otvori oči!
Ob poldeveti v pondeljek 9. julija se prične naša medletna razprodaja vsega najboljšega pohištva, preprog, linoleuma in vsega blaga. Vse blago bo razprodano za eno četrtino ali celo polovico prave vrednosti in prejšnjih cen.
Ne opustite te izvaredne priložnosti.
Gugalniki Preproge in linolej I
raznih Trst. zdaj |Jjj|	-
jih dobite za če* 7*11' IP ffr^lfo^P1' r \{
PRI ŠEFU. — Ivan Pugelj.
Šef piše.
Njegova soba ima dve okne in skozi tleh se svetijo široke lise in po žarkih pleše svetel prah. Na steni nad o-maro knjig se giblje medena in bleščeča ploča nihala, ki jo giblje ura tiho in diskretno. Na visokem cilindru ki je povezn^en na obešalo tik vrat, sedi debela in kovinasto modra muha. Nekaj časa je brenčala po sobi, zdaj počiva in si mane zadaje dve nogi.
Šef piše. Širokopleč je težak, v o-braz teman in zalit in diha z močno sapo. Pero onolično škriplje.
Muha se je dvignila in brenči po sobi.
"Hudir, hudir!"
Šefu ne gre nekaj po volji, ozre se, zasliši muho in strese takoj vso nejevoljo r.^njo. "Hudir vražji, hudir!" Vstane, stopi po palico k obešalu in se-odpravi na muho. Muha pribrenči, on čaka s palico v desnici. Muha pribrenči, on čaka s palico v desnici. Muha se vrti v krogih in elipsah, šef Udriha s palico za njo in na njo, a je ne zadene.
Nekdo potrka. "Naprej!". Vstopi ponižno sluga Kociper. "Kaj pa vi?" ga ogovori šef. Palico drži na hrbtu in se obrne proti njemu. Sluga je ešpast. Eno nogo ima krajšo in sicer levo. Prišepa bliže.
"Prišel sem, gospod šef, o, gospod šef, o, gospod šef, da bi razlili cezme svojo milost, čezme, čez ubogo 'n nevredno stvorjenje, nevredno, da se ozro vanj vaše prejasne oči, nevredno, da bi izvolili obrisati vanj ----
milostno .. svoj .... čevelj..."
Kociper čuti mokroto v nosu in zaporedoma smrka. Oči ima zalite s sol-! '-ami.
' Jaz, o, nesrečno stvorjenje, ki sam nisem imel s čim živeti, sem šel in se zamešal med ženske in te so za nas kakor limanice z neumne ptiče. Pri-meš se takoj, ko pa hočeš SftxSti, he nioreš več. Če bolj opletaš, bolj si zavozlan. Eno roko sem ji dal, ko sem se je pa otepal z drugo, je ujela tisto in takrat je bilo izgubljeno, pa se še ne more reči: Zdaj pa Jc> kar je! Ne! Ne liiore se! Ali v žen-® je nekaj vražjega, nekaj takega, kakor bi nas sam satan dražil. Prede 1'rede okoli nas, dela nedolžne oči, a
čop! smo naenkrat tam---- kako
bi rekel — za turškim gričem, kakor St' pravi, tudi jaz sem jo zaoral."
Kaj pa hočete? Kociper, vi ste sPet, vi ste —!"
Ne, gospod šef, samo te besede Bog varuj, iz vaših ust me je Bog ^pr«j in sveta pomočnica Marija! Zao-fril "cm jo! To se pravi: rekla je, da iniela z menoj otroka! O, satan 3e tega kriv."
Kociper je silno smrkal in solze so I,u> kapalc na sršeče brke.
Satan je kriv! Večer, spomlad, vi-bosta — tukaj je satan doma. Mi-da bi jo vzel, č» bi ne bil tako P°sten kakor sem? Ne, nikoli ne! Pu-J1'.1 W jo bil, kar tako pljunil v stran:
b\ botli! A niislil sFm: VidiJ-otrok je tvoja kri in tako naprej
lik ZIVal *ma ratla »"latliče. O ptiču pe-Pravijo, da kar samega sebe V* /U3e* >,a J't0 da piti svojo kri. L* sem jo.... vse po katoliško, ka-®f sveta vera uči."
vi stc spctl vi ste »pet—I"
Ha J' "e: nel 0 Soboti šef, samo te-. e recite!'To je moje pogubljenje,
Opomba Teh stvari imamo po en ali več kosov.
Dressers
delan je iz trdega lesa inima-jo tri predale z velikim ogleda-}om zdaj se cene
$10.75
trt ali pol prave vrednosti.
9x12 Brussels rug______$11.75
9x12 Seamless Tap. rug $14.95 9x12 Seamless velvet rug $ 17.95 9x12 Plush Axmis. rug_$23.75
6x9 Lynola rug_________$4.50
6x9 Lynola rug_________$5.50
Linolej, yard po__________45c
Otroške postelje
Obedne Mize
iz finega hrastovega lesa, 45 col. in se rategnejo; tujih dobite po lastni ceni
Rabiš postelj?
uiamnuiwMmuMU
Tuitneš nekaj najboljšega in najlepšega na i/;ber v veliki zalogi Itn* jo 2 cole ^ to-lpce in 10 srednjih pregraj
so lepe in moderne. Nikjer jih ne dobite tako ceno $5 95
Kitchen Cabinet
Imamo jih več vrst in cen V njih je prostora za poso dje in dru e kuhinske pot-
MODROCI
Ledenice
čiste, brez duha, trpežne iu so tako fino izdelane, da vam prihranijo toliko leda v enem leta, dajo plačate. Zdaj jih damo po
$R95
40 raznih modrocev ki so mehki in trpežni Kriti so s finim platnom. Zdaj jih dama po posebni ceni $4.95
rebščine cena $8.95
Merchandise Clearing House
119-121 N. OTTAWA STREET, JOLIET
Družba sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH Bodo*. mi IPT III	Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915
SEVERNE AMERIKE.	ODllDi' JUilllil« lljL, Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916
Vstanovljena 29. novembra 1914 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNf ODBOR:
Predsednik....'........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1S06 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, III
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St., La Salle, Illinois.
JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
■■ t
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. t:lani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvanij'i z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
Mi krone na glavah in zlate plašče krog ram, oni peklenski ogenj okoli beder! Grem po cesti tako, lačen sem, žejen sem, ne upam si domov, ker zija doma šest lačnih kljunov, vidim že?n-sko v atlasu, vso dišečo in čumečo in pregrešno, pa si mislim: pekla se boš, to se boš žgala in pekla! Peklenski ogenj ti bo lizal bedra in te zba-dal v bela prsa in pod pazduhe!"
Kociper je prestopil na kratko nogo.
"Se eno, gospod šef, še majhno potrpljenja, ne glejte grdo! Veste, človek je oče, kaj ne, pa ti pride domov m doma šest otrok in vsi lačni, lačni Oce oče, oče, kličejo, a to pomeni: Kruha, kruha, kruha! Groza je na svetu, gospod, o, in koliko je je! Tak majhen lačen otrok, ki še ne zna govoriti, ki samo vije roke, pači obraz in joče, je strahota. Če bi ga mogel nasititi s kazalcem ali palcem, pa bi vzel škarje in ga odstrigel. Samo, da bi se ne pačil in jokal, samo da bi imel mirno vest: ni lačen, sit je!"
"Gospod šef, odprite svoje milostno .srce, zvišajte mi mesečno plačo za deset kron mi jo zvišajte. Bogu iz-kazete dobroto, če jo storite meni Sest otrok, sedmi na potu! Bolehna žena, ki pere, pere, pere! In jaz pohabljen revež, ki imam eno nogo prekratko — poglejte nas, premislite nas, u-smilite se! Ali naj pripeljem pred vas moje otročičke, vseh pet in najmlajšega? In vsi naj povzdignejo ročice in zakličejo: Prosimo milost? In tudi naj manjši ubožec Franek? Plosim, plo-sim, plosim? — Kaj se pozna cesarju deset kron na mesec, a meni, o vse-gavredni in milostni gospod, a meni kakor bi mi dal cesar svoje cesarstvo!
"Vi ste. spet pijani kakor kanon!"
"Gospod šef, naj oglušim, naj o-
nemin, samo da ne slišim te strašne besede iž v?ših ust. Nisem, nisem .nisem! Jaz sem plah, ubog, nesrečen človek, brez poguma! Škrica — vrag me udari po ustih za to besedo—'— gospoda, gospoda se bojim in se ne u-pam pred njegovo obličje. Vsakega se bojim, slehernega! Pogum je ubit v nas kakor v psih, ki nimajo gospodarjev. O, poznam samega Sebe in da bi lahko stopil pred ves in da bi lahko to povedal, kar sem mislil, in da bi vas lahko poprosil, zato sem si kupil devet kozarčkov. Ne žganja, poguma sem si kupil. O, mi smo brez pravic, ne upamo se pred obličje gospode groza nas je. Če bi ne bil pil, ne bi bil zdaj tukaj."
Kociper se je mogočno tolkel po prsih.
"Če sem trezen, ne morem s tožbo na dan. Tu, tu, tu, v prsih jo nosim, ni je ne vidi> nihče ne pozna. Ponosen sem, imam svojo čast. Hudo mi je, življenje me tare, a ne rečem, ne prenesem, da bi pokazal nase in povedal: glejte me, jaz sem revež! Gospod, ako nimam ničesar, eno imam: svoj ponos m čast! In te ne dam, za nič je ne dam! Gorje mu, ki bi se je hotel dotekniti."
Prestopil je naglas: "Ža deset kron povišajte, izkažite svoje milostno srce, usmilite se revčka!"
"Vi ste pijanec! Prvega vas odslovimo!"
Kociper je dvakrat prestopil. Zravnal je glavo, potem jo je povesil postrani globoko na prsi. Naglo je smrkal in solze so mu kapale v sršeče brke. Ko se je obrnil, se je opotekel in se ujel za kljuko. Nerodno in z ropo-! tom je odprl, zaprl in se zapoletel na hodnik.
Opomba eh stvari ima-io po en ali več osov.
Wash Stand s ogledalom sosebna cena
$4.45
Odd Lot fatting Remn-nt (preostank) po yard
19c.
Vozički za deco leed side, posebna cena
$695
Naslonjač > modrocom,zd-ij samo
$4,50
Childs Sulky Rubber Tires po
98c
Oljnato Platno 1 1-4 yard široko platno za prte yard po
15c
Sheef Oil Cloth posebna cena zdaj yard
5c
Opomba Teh predmetov imamo po en ali več kosov.
Mizna pokrivala iz ipic, po 50c zdaj samo
25c
Zavese za okna vredne $1.50 zdaj po
75c
Zavese za okna vredne $2.50 zdaj po
$1.25
Zavese za okna vredne $4.50 zdaj p*
$2.50
Platnoza zavese vredno 25c zdaj samo
10c
Platno vredno $1.50 zdaj samo
98c
Springi posebna cena, zdaj samo
$3.65

OBE
ISb
I
SKRIVNOSTNI ZABOJCEK.
& & Spisal A. Conan Doyle. & &
- i n'	~

a b
(Konec.)
"Prijatelj" zelo se motiš" sem odgovoril precej občutljivo. "Spoznal boš vsvojo škodo kakor se bojim, da jaz nisem ne pretiraval, ne napačno razumel onega razgovora. Kar se tiče zaboja nisem nikdar poprej videl kaj e-nakega V njem je gotovo kak občutljiv stroj; o tem sem prepričan vsled načrta, lahko .sta možaka z njim rahlo ravnala in o njem govorila.'
"Ti delaš iz komarjev slone," dejal je Dick. "Ali bolj pametno da greva v dvorano in si naročiva steklenico rdečega vina? Tamkaj mi lahko pokažeš ta dva Orsinija.'
"'Dobro," sem odgovoril, "sklenil sem, da jih kar nič ne izpustim oči. Vendar jih ne opazuj preveč, kajti jaz ju ne maram potrditi v slutnji, da sta bila opazovana."
"Le zariši se name," je dejal Dick, "saj me poznaš, jaz bom tako nedolžen in preskrbljen, kakor jagnje."
Precej potnikov je sedelo okolo velike osrednje mize; nekateri so se borili z upornimi kovčegi in zavoji o-dej, drugi so jedli, nekateri pa čitali in igrali. Onih pa, ki sva ju iskala, ni bilo v dvorani. Napotila sva se iz salona in gledala v vsako kajito, vendar nikjer ni bilo sledu o njih.
"Sveta nebesa!" sem si mislil, "mor da sta ravno v tem trenutku pod nama, v prostoru za stroje, kjer se pripravljata za izvršitev svojega peklenskega načrta!" Bolje je bilo na jasnem biti glede na nevarnosti, kakor pa trepetati v taki negotovosti.
"Steward," je rekel Dick, "kje pa so še drugi gospodje?"
"Dva sta v sobi za kadilce, gospod,"' je odgovoril Steward.
To je bila majhna prijazna soba tik shrambe za jedila, ki je bila razkošno opremljena. Odprla sva vrata in vstopila. Prav odleglo mi je, ko sem ju zagledal. Sedela sta pri mizici in kadila. Pred njima je pa ležal kupček kvart. Skrivaj sem sunil Dicka, da bi ga opozoril, da sva našla kar sva iskala, nato pa sva se kolikor mogoče malomarno vsedla k bližnji mizici. Zdelo se je, kakor da se zarotnika le malo zmenita za naju. Pozorno sem ju opazoval. Igra, ki sta jo igrala, se i-menuje "Napoleon". Oba sta jo izvrstno igrala in jaz si nisem mogel dovolj načuditi sili duha teh ljudi, ki sta se s tako skrivnostjo v svojem srcu mogla tako živo zastopati v igro. Denar je urno prehajal iz roke v roko, vendar se je zdelo, kakor da sreča ni naklonjene večjemu izmed igralcev. Naposled pe zaklel, zagnal kvarte po mizi in ni hotel več igrati.
"Nc, ne igram več; vse#izgubim, ako igram še dalje," je rekel.
"Nič zato," je dejal njegov tovariš, ko je pobiral svoj dobiček, "nekoliko dolarjev več ali manj, po delu današnje noči pač ne pride v poštev."
Čudil sem se drznosti lopova, vendar sem upiral svoje oči v strop in sem pil svoje vino kolikor mogoče malomarno, da nc bi izdal svoje razburjenosti. Čutil sem, da je Flannigan gtedal kakor volk va-me, da bi se prepričal, če sem razumel njegovo nami-gavanje. Zašepctal je nekaj svojemu tovarišu, česar pa nisem mogel slišati. Bila je nekaka opozoritev, mislim, kajti drugi je nekoliko jezno odgovoril:
"Neumnost! Čemu ne bi govoril, kar mislim? Ravno prevelika opreznost je ona stvar, ki bi najine načrte uničila."
'Vendar nimam rad, da brez povoda kdo moje besede kritikuje ali prekinja. Jaz imam ravno toliko interesa pri našem uspehu kakor ti — še več, kakor upam,'
Zelo se je bil razvnel in je razburjen vlekel dim iz smodke.
Drugi lopov pa je živb opazoval Dick Mertona in mene. Vedel semt da sedim poleg obupnega človeka; najmanjše znamenje od moje strani, da vem za skrivnost, bi mu bilo dovolj, da mi porine bodalo v srce; vendar sem se bole držal, kakor bi v tako -težavnih okoliščinah samemu sebi pri (lisoval.
Dick seveda je sedel tako nepremi •čno in bil je na videz tako nezavesten kakor egipčanska sfinga.
Nepričakovano se obrne eden tujcev k meni:
"Ali mi morete povedati gospod," je rekel, "kdaj sc bo kaj čulo o naši ladji?"
Obadva s{a zrla vame; morda je moj obraz nekoliko prebledel, a moj glas je bil trden, ko sem odgovoril: "Jaz mislim, gospod, da se bo čulo o njej tedaj, ko do-pe v Quenstown."
"Ila, Ha!" se je zasmejal mali možak, ''vedel sem, da mi boste tO dejali. Ne suvaj me pod mizo. Flannigan, jaz ne morem tega prertašati. Dobro vem, kaj delam. Vi niste prave zadeli, gospod", je nadaljeval in se o-brnil zopet k meni.
"'Morda kaka mimovozeča ladja, je dejal Dick.
"Ne, to tudi ne."
taVreme je krasno," sem rekel, "za-
kaj naj bi ne culi o nas ob koncu vož-
nje.'
"Tega nisem rekel, da se ne bo čulo o nas takrat. Morda se tudi ne bo, na vsak način pa se takrat ne bo čulo naprej o nas.' '
"Kje pa torej?" je vprašal Dick.
"Tega ne boste nikdar vedeli. Zadostuje naj, ako povem, da bode neka hitra in skrivna stvar sporočila, kje da se mi nahajamo, in to predno napoči zopet dan. H! H!" In zopet se je začel hihitati.
zagrabil ga je za roko ter ga vlekel iz sobe; čula sva ju, kako sta ropotala po stopnicah navzgor in dalje po krovu.
"No, kaj misliš sedaj o tem?" sem šepetnil ter se obrnil proti Dicku. On pa je bil ravno tako miren kakor vedno.
"Kaj mislim?' je rekel; "no, ravno isto mislim, kakor njegov tovariš, namreč da smo poslušali blodnje napol pijanega človeka. Kar smrdel je po žganju.'
"Neumnost, Dick! Videl si, kako je oni drugi skušal ustaviti njegovo go vorjenje."
"Seveda. On ni hotel, da bi se njegov prijatelj delal smešnega pred tujci. Morda je no majhni norec, drugi pa je njegov varuh. Prav mogoče je to!"
"Pojdi gori na krov!" je godrnjal njegov tovariš, "nekoliko preveč o-nega preklicanega žganja z vodo si pil. Razvezal ti je tvoj jezik. "Pojdi!" In
"h, Dick, Dick! sem vzdihnil, "kako moreš biti tako slep! Ali ne vidiš, kako je vsaka beseda potrjevala moje prejšnje sumnje?"
"Neumnost!" je rekel Dick; "ti samega sebe razburjaš. No, kaj vraga vendar razumeš pod celo to nesmisli-jo o neki skrivnostni sili ali stvari, ki bo svetu sporočila, kje da se nahajamo?"
"Takoj ti povem, -kaj je misli Dick," sem rekel, se sklonil naprej ter prijel svojega prijatelja za roko. "Mislil je na nenaden ogenj in sij, ki ga bo daleč na odprtem morju ob ameriškem obrežju zagledal kak so-moten ribič. To je, kar je mislil."
'Nisem si mislil, da si tak bedak, Hammond", je rekel Dick Merion o-stro. "Ako boš hotel pametno razlagati pomen brbljanja vsakega pijanca, pri deš vedno do kakega čudnega zaključka. Ravnanja se po njunem vzgledu in pojdiva na krov Ti potrebuješ svežega zraka, kakor mislim. Pomorsko potovanje ti bo neznansko dobro delo.
'Ako srečno učakam konec te vožnje," sem vzdihnil, "obljubljam, da se ne podam nikdar več na morje. Mizo pogrinjajo ravnokar; radi tega pač ni vredno hoditi na krov. Jaz kar tukaj počakam kosila."
'Nadejam ,seda te najdem ob kosilu pri boljši volji," je dejal Dick in odšel.
Skoro mi ni treba praviti, da se moj tek vzpričo dogodkov, ki so se dogodili tekom dneva, ni zboljšal. Vendar sem se mehanično vsedel k mizi ter poslušal pogovore, s katerimi so se potniki kratkočasili. Bilo je vsega skupaj blizo sto potnikov prvega razreda, in ko je začelo krožiti vino, so se njihovi glasovi združili z žvenketom posode v pravcati Babel. Sedel sem med čvrsto a precej nervozno staro gospo in resnim mladini duhovnikom; ker nikdo od sosedov ni začel pogovora sem se tudi jaz sključil v svojem sedežu ter prebil svoj čas z opazovanjem svojih sopotnikov. Opazil sem Dicka na drugem koncu mize; del svoje pozornosti je posvečeval kuret-nini na krožniku, drugi del pa samoza vestni mladi dami, ki je bila njegova soseda. Kapitan Dowre je sedel na častnem mestu in mojem koncu ladjin zdravnik pa na drugi strani. Zelo sem bil vesel, ko sem opazil, da je sedel Flannigan ravno meni nasproti. Dokler sem ga imel pred svojimi očmi. sem vedel, da smo vsaj za ta čas varni. Moji pozornosti ni ušlo, da je zelo- veliko vina pil in veliko govoril. Njegov prijatelj Muller je sedel nekoliko sedežev nižje doli. Jedel >e malo in bil sploh videti zelo nemiren.
"Cenjene dame," je dejal naš veseli kapitan, "nadejam se, da se bodete počutile na krovu naše ladije kakor doma. Kar se tiče gospodov, nimam no benega strahu. Steklenico šampanjca, steward. Ta čaša velja ugodnemu vetru in hitri vožnji; Nadejam se, da bodo naši prijatelji v Ameriki čuti o našem važnem prihodu tekom o-sem ali k večjemu devet dni."
Ozrl sem se na svojo dvojico. Ako-ravno je bil pogled med Flanniganoni in njegovim zaveznikom, švignil kakor blisk, sem ga vendar vjel. Zloben na-smehljaj se je prikazal na tenkih ustnicah Flanniganovih.
Pogovor se je pletel dalje. Politika, morje, zabava, vera, o vsem se govorilo. Jaz sem molče in pozorno po slušal. Prišlo mi je na misel, da bi nikomur ne škodovalo, ako bi.napeljal smer pogovora na mojo stvar, ki mi je vedno rojila po glavi. Pretresavati
bi se dala čisto odkrito in doseglo bi se to, da bi bil kapitan opozorjen na nevarnost. Poleg tega bi tudi mogel o-pazovati, kakšen vtisek bi to naredilo na obraza zarotnikov.
aenkrat je pogovor nekoliko zastal. Bilo je videti, kakor da bi bili obi čajni zanimivi predmeti že izčrpani. Prilika je bila ugodna.
"Alf smem vprašati kapitan," sem rekel, se sklonil naprej in govoril zelo razločno, "kaj mislite vi o zarotah Fenijcev in drugih anarhistov?"
"To so posamezni prenapeteži,' je rekel kapitan, "abotni so seveda tudi in zločasti.
"To so tolpe breizmnih lopovav. je rekel nek ošaben star gospod poleg njega.
Kapitan! je rekla debela gospa ob moji strani, ali vi v resnici mislite, da bi bili zmožni razstreliti kako ladjo v zrak?
"Niti najmanj ne dvomim, da bi to storili, ako bi mogli. Zelo sem pa gotov, da moje nikdar ne bodo ' "Ali smem vprašatai, kakšne var-noste odredbe so proti njim ukrenje-ne?" je vprašal nek postaren gospod koncem mize.
"Vse blago, ki se ga pošlje na ladjo se matimatično preišče," je dejal kapitan Dowie.
"Mislite >si pa, ako bi kak potnik pri nesel seboj streljivo," sem pripomnil jaz.
'Oni so preveč strahopetni, da bi na ta način stavili svoje življenje v nevarnost."
Tekom tega pogovora ni pokazal Flannigan niti najmanjšega zanimanja za predmet. Sedaj pa je dvignil svojo glavo in se ozrl proti kapitanu.
'Ali ne mislite, da pili nekoliko o-nialovažujete?" je rekel. "Vsaka skrivna družba je proizvedla obupne ljudi zakaj ne bi jih tudi Fenijci? Mnogo je ljudi ki mislijo, da je častno u-mreti v službi kake 'Stvari, ki se jim v njihovih očeh zdi prava.'
"Umor ne more biti v očeh nobenega človeka časten in pravičen," je dejal duhovnik.
"Bombardiranje Pariza ni bilo niče-sa drugega," je dejal Flannigan, "in vendar ga jc ves svet gledal mirno in je spremenil odurno besedo "umor" v lepši izraz "vojska". V nemških očeh je bila popolnoma pravična. Čemu bi v očeh Fenijcev tudi dinamit ne bil opravičen?"
"Njihove prazne baharije vsaj do-sedaj še niso dovedle do nobenega dejanja, je rekel kapitan.
"Oprostite," je odvrnil Flannigan, ali ni dovoljeno izraziti dvom glede usode ladje Doterel? V Ameriki sem našel ljudi, ki so mi zatrjevali iz svoje lastne osebne vednosti, da se je na oni ladji nahajal premogov torpedo."
"Potem so lagali,' je rekel kapitan. "Dokazalo se je popolnoma natančno pred sodiščem, da je bila vzrok nesreče eksplozija plinov med premogom — toda bolje je, ako se razgovar-jamo o kaki drugi stvari, sicer bode-mo krivi, da dame ne bodo mogle spati," in pogovor se je zopet zasukal v Jntpr, manj nevaren tir.
Med tem razgovorom je Flanningan zastopal svoje stališče z gentlemansko obzirnostjo in mirno prepričevalnostjo kakoršne bi mu ne bil prisodil. Nisem si mogel kaj, da ne bi občudoval človeka, ki je- mogel tik pred obupno namero mirn©' razpravljati o stavri, ki je tako globoko segala v njegovo dušo. Popil je bil1, kakor sem že omenil, precej vina,, vendar je bilo njegovo vedenje ravrno tako umerjeno kakor po- navadi1; opazila se je samo rahla rudečica na njegovih bledih licih. Potem ni več posegel v pogovor; videti je bilo, da se je uglobil v svoje misli.
Vrtinec nasprotujočih si misli je divjal v moji glavi. Kaj mi je bilo storiti? Alf naj b£ sedaj vstal ter zarotnika javno razkrinkal? Ali naj bi prosil kapitana na kratek razgovor v njegovi kabini ter mu vse razkril? Za trenutek sem se sk®ro odločil za to, a takoj se me jc polastila stara običajna bojazljivost s podvojeno silo. Kone čno bi se utegnil vseeno motiti. Dick je čul dokaze, vendar ni hotel verjeti vanje. Naposled sem sklenil pustiti celi zadevi prosto pot. Neko čudno nemirno čustvo se me je polastilo. Če mu naj bi pomagal ljudem, ki so bili slepi nasproti svoji lastni nevarnosti. Na «vsak način je bila dolžnost častni kov, varovati nas in ne naša dolžnost, opozarjati jih na nevarnost. Izpil sem nekotifto kozarcev vina, n/ito pa sem omahovaje odšel na krov z namenom obdržati svojo skrivnost sam zase.
Krasen večer je bil. Celo v svojem razburjenem stanju sem se nehote naslonil na ograjo ter užival okrepčn-joči zrak. Občudoval sem lepo, jasno nego, a kakor meglica mi je legla na dušo misel, kaj bi biloy ako sc v tem začuje pok, ustavi udarec vijaka na ladji? Stresel sem se, in skušal se potolažiti.
"Konečno sem si mislil, k osem zrl na sinje globine pod seboj, "ako v resnici pride do najhujšega, je vseeno bolje umreti tukiy, kakor pa trpeti v dolgem smrtnem boju na bolniški postelji.' '
Človeško življenje se zdi sredi velikih sil narave prava malenkost. Vendar vse moje modrovanje ni moglo
preprečiti, da se ne bi otresel strahu, tem manj, ker sem na drugi strani krova ugledal dve temni postavi, ki sem ju brez težave spoznal. Bilo je videti, kakor da se resno razgovarjata, vendar nisem mogel slišati, kaj sta govorila; radi tega sem se zadovoljil s tem, da sem hodil po ladji in pozorno opazoval njuno gibanje.
V veliko olajšavo mi je bilo, ko je Dick priše na krov..
"No, fante," je dejal ter me v šali dregnil med rebra, "dosedaj še nismo zleteli v zrak."
"Ne, še ne," sem dejal, "vendar to ni nikak dokaz, da ne bomo."
"Budalost, fant," je rekel Dick; "ne morem si misliti, kaj ti je vteplo to izvanredno misel v glavo. Govoril sem z enim naših dozdevnih zarotnikov in reči moram, da se mi zdi prav dostojen človek; po njegovem govorjenju bi ga sodil, da je sportman."
"Dick", sem rekel "jaz sem tako prepričan, da imata ta dva sportsmana peklenski stroj pri sebi in da se mi nahajamo ob robu večnosti, kakor da bi ju že videl, kako sta prižgala vžigalo."
"No, ako v resnici tako misliš," je rekel Dick, za trenutek skoro prestrašen vsled mojega resnega zatrjevanja, "potem je tvoja dolžnost, da obvestiš kapitana o v-sem kar sumiš."
"Prav imaš,' sem rekel, "hočem. Mo ja abotua bojazljivost nit je dosedaj ovirala, da tega še nisem storil. Moje mnenje je, da je mogoče naše življenje rešiti samo na ta način, da mu razkrijemo celo zadevo."
"Dobro, pojdi in stori sedaj," je re-'Govoriti hočem ž njem, ko pride s poveljniškega mosta," sem odgovoril, 'e'm edecttemsmasktom ril, "med tem pa ne smem izgubiti onih dveh izpred svojih oči.'
"Obvesti me o uspehu,' je rekel moj tovariš, in odšel, kakor se mi je zdelo, iskat prijetnejše zabave, kakor sem mu jo jaz ponujal.
Ko sem ostal tako, prepuščen sam sebi, sem se spomnil, kam sem se zjutraj umaknil; splezal sem na ograjo, zlezel na rešilni čoln in se vlegel vanj. Tu sem nemoteno živel svojim mislim, lahko sem pa tudi vsak trenutek vide! svoja neprijetna soseda, ako sem malo vzdignil svojo glavo.
Minula je cela ua in kapitan je bil še vedno na mostu. Razgovarjal se je z nekim potnikom, vjokojenim pomorskim častniko. Od tam kjer sem ležal, sem mogel videti rdeče' konce njihovih cigar. Tema je bila sedaj, tako tema. da sem komaj mogel razločevati Flannigana in njegovega tovariša. Sedela sta zopet na onem me-(Nadaljevanje na 7. strani.)
J. C. Ailer & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.
JOLIET, IL1
W. O. VSOOIVE^
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate ^aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
THE CAPITOL BAR
G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicag« in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
DOBRODOŠLI!
Alpentiuktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo las^e odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75.—\Yahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ce-^lov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turovo, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, * " ........."* * * J«
mogla
želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z WahfiiC "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa vznamkah požev pismupošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHClC
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St.
Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
3f
Joliet Steal Dye Honse
Profesional Cleaners and Dyer*
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Časa
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
i Oscar J. Stephen
Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča ! v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti | nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notar-I sko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
FIRE INSURANCE
Kadar zavarujete svoja poslopja zopal ogenj pojdite k ANTONU SCHAGB) North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank*
JOHN
N.' W. Phona 34«
§TEFANICH 1
g :.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. jgjj
915 N. Scott St., Joliet, IU. [f|
1 I
V Časih sedanje draginje
naj bi bil vsakdo pripravljen- braniti se proti nevarnim boleznim, ki bi izpraznile družinsko blagajno. Potrebno je upoštevati izrek: "Pripravnost je najboljša varnost." Zabasanosti, glavobol, zguba okusa, vsestranska onemoglost; vse take neprilike naj vas opomnijo na pretečo nevarnost, da iščete dobro in zanesljivo zdravilo, ker takojšna pozornost na prebavni sestav bo preprečila morebitne zle posledice.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino
m
m
je pravi lek, katerega potrebujete v takih slučajih. Izčisti notranje dele, odstrani nabrane nepotrebne snovi iz drobja, v katerih se zaležejo razni bacili in se razvijejo v pošasti, pomaga prebavljati, da je slast do jedi in okrepča kri in želodec, da jima je potem mogoče nadaljevati boj do zmage zoper naval bolezni v večini slučajev. Pa tudi v slučajih nervoznosti, želodčnih neredov žensk v slučajih prememb življenja, ali rudarjev in gozdarjev zoper nerede povzročene radi dela in podnebja, itd., je znano to zdravilo, da prekosi vse druge take priprave. Je pripravljeno le iz grenkih zelišč, korenin, skorje, znane zdravilne vsebine, ter iz pristnega, čistega, močnega in rudečega vina. Najnežnejši želodec ga sprejme in porabi v zadovoljnost. Cena $1.00 v lekarnah.
TRINERJEV	prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Ncprekosljivo je v slučajih
_ | »i i »i p »i	protina, nevralgije, otekline, otrplosti v vratu, itd.; je tudi osvežujoče utru-
M I Ml till	ien'm mišicam po težkem delu in bolečim nogam po dolgi hoji Cena 25 in ———50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjevo zdravilo zoper kašelj
je najzanesljiveji lek zoper prehlad in kašelj, hripavost, bolečine v grlu, naduho, itd. Cena ista kot aa liniment.
Trinerjevi leki so dobili najvišje priznanje in nagrade na raznih mednarodnih razstavah. Zadnjič na-gradeni a: Gold Medal — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
-IZDELOVATELJ-
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
f'
Naša velika iti najmoder-neje urejena tiskarna

izdeluje najhitreje in najličneje VSE VRSTE TISKOVINE ZA
slavna društva, cerkve in šole,
trgovce in obrtnike, ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
Predno naro.čite tiskovine, kakor: Pismeni papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pravila in poročila, ali tiskovine za prirejanje veselic in razne druge take stvari. Pišite nam za cene, da si prihranite denar.

Amerikanski Slovenec
Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
(Nadaljevanje s 6. strani.) Skrivnostni zabojček.
iUl'mm

LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in. najmočnejšo banko
v Jolietu
Hranilnica
Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'»»mmm»mmmamm»mmm*mmmmm*mmm*mmmmmmmmmmmmmmm*mm0mmm»mtm»m»*rmam»*mmmmmm*rmm^
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji • najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Mestna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Koncem leta 1915 je imel« vlog.......................K 48,500,000.—
Kexervnega zaklada...................................K 1,330,000.—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po

brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
k Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, Ven Kranjske pa proti 5*4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-J^'t odstotkov odplačevanju na dolg.
stu, kakor po kosilu. Nekaj drugih potnikov je bilo raztresenih po krovu, vendar jih je že mnogo odšlo v salon. Čudna tišina je vladala v zraku. Glasovi straže in ropotanje krmilnega kolesa so bili edini glasovi, ki so motili tišino.
Minulo je pol ure. Kapitan je bil še vedno na mostu. Zdelo se je, kakor da ne bi nikdar hotel priti doli. Moji živci so bili skrajno napeti. Pogledal sem preko čolna in opazil, da sta naša dva sumljiva potnika prišla na to stran in stala sedaj skoro naravnost pod menoj. Svetloba kompasne hišice je obsevala obraz lopova Flannigana. Celo pri tem kratkem pogladu sem videl, da je Mulerju visel njegov plašč preko njegove roke, kojega vporaba mi je bila tako dobro znana, aječal sem in se zgrudil nazaj. Bilo mi je, kakor da je moje osodepolno odlašanje povzročilo smrt dvesto nedolžnih ljudi.
"Ta-le prostor bo zadostoval," je rekel nek glas.
"Da, od vetra obrnjena stran je najboljša.'
"Radoveden sem, ako se bo dal petelin izprožiti.' '
"Prepričan sem, da se bo dal.'
"Ob desetih sva nameravala spustiti v zrak, ali ne?"
"Da točno ob desetih. ' Še osem. minut imava časa."
"Slišali bodo udarec petelina, ali ne? "To nima npbenega pomena. Potem bo že prepozno za vsakogar, da bi pre prečil izproženje.",
'Prve novice bodo dospele najpreje nekako okoli polnoči.' "To bo moje delo." "Ne, moje."
"Ha! Ha! To že poravnamo." Zopet je nastal premor. Za tem sem slišal Mulerja šepetati: 'Samo pet minut še.'
Kako počasi se je zdelo, da minu-vajo trenutki! Lahko sem jih stel po glasnih udarcih svojega srca.
"T bo povzročilo senzacijo na suhem, sta nadaljevala razgovor.
"Da, pisanja bo mnogo po časnikih."
Vzdignil sem glavo in pogledal preko čolna. Nobenega upanja ni bilo videti. Smrt mi je zrla v obraz. Kapitan je naposled odšel s poveljniškega mostu. Krov je bil prazen samo oni dve temni postavi ste stali v senci rešilnega čolna.
Flannigan je držal odprto uro v svoji roki.
" Še tri miuute,' je rekel. "Postavi zaboj na krov." "Ne postavimo ga sem na ograjo," Po glasu sem vedel, da sta ga postavila poleg obešala za čolne na tla kel Dick; 'vendar nikar ne vmešavaj moje o-ebe v to zadevo." in sicer skoro popolnoma pod mojo glavo.
Zopet sem pogledal iz čolna. Flan nigan je stresal neko stvar iz papirja v 'svojo roko. Bilo je nekaj belega in zrnatega, ravno ista stvar, ki sem jo zjutraj videl v njegovi roki. Brez dvoma je bilo to vžigalo, kajti stresel jo je v malo škatljo, in zopet sem začul oni čudni šum, ki je že poprej vzbudil mojo pozornost.
"Še eno minuto in pol," je rekel. "Ali naj potegnem jaz za vrvico ali ti? "Jaz potegnem," je dejal Muler. Klečal je natlch in držal konec vrvice v svoji roki. Flannigan je stal za njim s prekrižanimi rokami in izrazom silne odločnosti na svojem obrazu.
Jaz nisem mogel več strpeti. Zdelo se mi je, da mi je ves moj živčni u-stroj v trenutku odpovedal službo.
"Stojte!" sem zavpil in skočil na noge. "Stojte, zapeljani in brezbožni ljudje."
Oba sta omahnila nazaj. Menim, da sta mislila, da sem kak duh, ker je mesečina oblivala moj bledi obraz.
Sedaj sem bil bolj pogumen. Šel sem predaleč, da bi se zopet umaknil.
"Kanj je bil zavržen,' sem dejal, "in on je usmrtil samo enega; ali hočete imeti kri dvestoterih na svoji duši?"
"Človek je blazen!" je rekel Flan nigan. "Čas je. Izproži, Muller!"
Skočil sem na krov.
"Ne storite tega!' sem zavpil.
'S kako pravico hočete to preprečiti?"
"Z vsako pravico, človeško in božjo."	s
"To ni vaša stvar. Proč od tod;"
"Nikdar!' 'sem zavpil jaz.
"Preklicani človek! Za preveliko stvar se gre, da bi imeli ceremonije ttukaj. Jaz ga bom držal, Muller, ti pa izproži petelina!"
Boril sem se z orjaškim Ircem. Na por je bil brezuspešen; otrok sem bil v njegovih rokah.
Pritisnil me 'je bil ob ladjino ogra jo in me držal.
"Sedaj", je rekel "pa le pazi. On nas ne more ovirati."
Tovariš se je sklonil preko zaboja in prijel za vrvico. Nato je bilo slišati oster glas. Petelin je padel, zaboju se je dvignil pokrov. Iz njega pa «ta
izletela — dva siva goloba-pisnionoši! * » *
Le malo ham še ostaja povedati. S takimi stvarmi se ne bavim rad natančneje. Cela stvar je preveč abotna in odurna. Najbolje, kar morem sto-
riti, je r^orebiti to, da se dostojno u-maknem s pozorišča ter prepustim športnemu dopisniku "New York He-ralda", Az. zavzame moje mesto. Evo izreka is rijegovih predalov kmalu po našem o<lhodu iz Amerike:
Polet golobov-pismonoš. Izvanred-no! — Ptopolnoma novo tekmovanje se je minuli teden vršilo med golobi John a H. Flannigana iz Bostona in Jeremije \Mullerja dobroznanega meščana iz Low'ella. Obadva sta žrtvovala mno go časa'in truda, da bi vzgojila boljšo vrsto golobov in poziv na boj je izšel že davno* pred časom. Golobe sta dobro pri^i^vila in zanimanje za kone-čni vsptjh je bilo prekooceanskega par-nika "Spartanec", ob deseti uri zvečer onega dne, ko je ladja odplula in se je sodilo, da se nahaja kakih st6 milj daleč od suhe zemlje. Dogovorjeno je bilo, da je oni golob zmagovalec, ki prvi pride domov. P naših mislih je bilo treba obema gospodoma biti zelo opreznim, ker imajo nekateri kapitani svoje predsedoke proti temu, da bi se vršili športni poskusi na krovu njihovih ladij. Navzlic neki mali težavi v poslednjem trenutku so iz-: pustili goloba skoro točno ob deseti uri. Mullerjev golob je dospel naslednjega jutra v Lowell zelo izmučen, o oczotenoovddn angnite,?pej Uno Flannii*anovem pa se dosedaj še ni ničesar čulo, a njegovi prijatelji, ki so stavili veliko denarja na njegovega goloba imajo zagotovilo, da se je cela zadeva vršila z največjo nepristrano-stjo. Goloba sta se nahajala v posebnem, v ta namen izumljivem zaboju, ki se je dal samo s pomočjo vzmeta odpreti.
Na ta način je bilo mogoče jima dajati živeža skozi odprtino na vrhu, ^•sako dotikanje njunih peruti pa je bilo izključeno. Nekoliko takih tekem bi kmalu splošno priljubilo polete go-lobov-pismonoš v Ameriki in bi prineslo prijetno izpremembo in zabavo v zelo dolgočasno dostavljenje liajno vejših novic.
HSHHHSSSHSS!
RAZNOTEROSTI.
S 5] 5] HO dE 511
DANAŠNJA ŠPANKA.
Kadar govorimo o Španjolkah, si predstavljamo nehote vedno vročekr vno, strastno, temnopolto, žarkooko .rražico z bodolam za pasom, kakor-šno vidimo v znameniti Bizetovi ope ri "Carmen". Španjolka in "Carmen" to tsa za nas dva nerazdružljiva pojma V resnici pa je Španjolka vsa drugačna, kot jo poznamo mi .po raz nih operah in operetah ter slikah in kakor jo opisujejo literati, ki jim je Španka — španska vas.
Španjolka je krasotica prve vrste, vzor ženske klasične lepote, kakoršno je predstavlja v neumrljivih kiparskih delih grška klasična antika. Ta klasični španjolski tip je ostal do danes neizpremenjen. Murillove madone lahko sreča, potnik tudi danes še prav pogostokrat v Madridu in drugih španskih mestih. Celo starke so še lepe. Zlasti rodovi, ki so se križali z Židi, imajo krasne žene.
'Španjolka nosi že skozi stoletja neizpremenjeno visoko frizuro. Klobuka ne nosi skoraj nikoli. Navadno nosi na glavi črn pajčolan, črno ali belo mantilo.
Obraz Španjolke je mrtev, brezizra-z en.Kaj >se godi v njeni duši, tega nikdar ne kaže njeno lice. — Špansk ženski zdravniki, učenjaki psihologi ter znameniti poznavalci španske žene trdijo, da je Španjolka popolnoma brez temperamenta. Ona ne pozna koketnosti. Španjolka ni zločinka in se nc udaja alkoholu. Samostojnosti ne pozna Španjolka nikake. Na cesto ne gre skoraj nikdar sama; spremlja jo služkinja ali mati. Tudi omožena žena ne hodi sama okrog. Kot nevesta uživa Španjolka od strani ženina največjo pozornost in pretirano ljubeznji vost. Po poroki pa neha vse to. Mlada žena je doma pri svoji materi, ki ima vedno in povsod prvo besedo v hiši. Mož pa živi največ izven hiše, razmerje med njim in ženo je jako rahlo. Kmalu se naveliča žene in hodi za drugimi. Žena pa mu je vkljub temu zvesta ter je dobra gospodinja ki ljubi red in čistost, ter je predvsem mati.. Na Španskem je prav dosti rodbin, ki imajo po 15—18 otrok. Ti otroci so navadno zelo razvajeni, saj ^Španjolka živi le njim, zato jih često-krat preveč razvaja. V obče je malo izobražena, čita, a je po naravi bistrega duha. Vpliv duhovščine je na njo zelo velik.
sko, ki se zna prisrčno smejati; ako e njen smeh prisiljen, potem ni priporočljiva soproga. — Vzemi žensko, ki se zadovolji v gledališču tudi s slabim in cenejšim prostorom, ako so boljši že razprodani. Taka žena te ne bo nikdar mučila s svojo častila-komnostjo in ne bo nesrečna, če bodo drugi zasedli boljša mesta nego ti.— Če srečaš z izvoljenko berača, tedaj je ne jemlji za zeno, ako ga sma tra za lumpa in žganjarja, kajti to kaže, da je dekle brezsrčno in sebično. Preden se ženiš, pozveduj, kakšna je tvoja izvoljenka zjutraj, ko vstane. Če je vesela, živahna in sveža, tedaj se poroči ž njo, sicer ne. Ne jemlji ženske, ki je z domačimi o-sorna, a s tujci ljubezniva. Pomni, da si za sedaj njen bodoči izvoljenec, ki ga odlikuje danes še s svojo ljubeznijo, a boš spadal pozneje — ko bo pač prepozno — med njene domače in bo ravnala s teboj prav tako, kakor ž njimi. Ne brani se ženske, ki ne beži pred teboj, ako si jo našel slučajno v priprosti domači obleki; na noben način pa je ne jemlji, če te pušča dolgo časa čakati, da se za te na-lišpa. Poroči se z deklico, ki rada izkazuje svojim sorodnikom majhne u-sluge: pripravi očetu pipo, mu pripravlja na pisalno mizo poostrene svinčnike, prinaša materi domačo obleko, ko se vrača domov ter jej pripravi blazino,. ako hoče počivati. Skratka: tvo-a nevesta naj bo do svojih ljudi ljubeznivo uslužna. Tudi ono dekle smeš vzeti, ki ni zamerljivo in zna prenašati male nagajivosti svojih bratov. Taka žena ti bo dober tovariš, ki poj-de s teboj črez drn in strn.
Kakor čudno se sliši, vendar je resnica, da povzroča morska bolezen strašne bolečine ribam, ako jih prev vežeš žive na dalji. Baš to je glavni vzrok, da vidimo v naših velikomest nih akvarjih tako redkokdaj ribe iz vročih tropičnih oceanov. Zaman jih obdajajo na prekomorski vožnji z vse mi previdnostmi, zaman jih imajo ve kih, prostornih rezervoarjih, kjer se vzdržuje voda z neskončno pažnjo vedno na isti stopinji gorkote: nič ne pomaga.... Šele nedavno je poizkusil neki ameriški parnik s 400 živimi ribami vožnjo iz Key-Westa (Florida) v New York: nad 100 jih je poginilo med potjo, ostale pa kmalu po prihodu.
N"Sokolu."
Žensko vprašanje ej v češkem so-kolstvu rešeno na ta način, da uži vajo ženske popolno enakopravnost v vseh odborih. Sokolice morejo biti — prav tako kakor Sokoli — voljene v odbore žup ter celo tudi v zveze in vsesokolske zveze. Seveda morajo i' meti te Sokolice pravo sokolsko iz obrazbo.
Kakšne žene naj si izbirajo moiki.
Francoski humorist O'Rell svetuje vsem moškim tako-le: Oženi se z zen
toda domačini ne odnehajo ter se vedno iznova upirajo. Vojna brez konca. Do 80,000 vojakov mora vzdrževati I-talija v Tripolitaniji in razne ekspedi-cije proti upornim rodom nalagajo I-taliji skoro neznosna bremena. Zlasti Arabci, ki so izborni jezdeci in so tudi dobro oboroženi, vznemirjajo laško vojskoneprestano. Oaze v libijski puščavi so pribežališča upornikov domačinov, ki se branijo laškega gospodstva. Junaki so ti Tripolitan-ci saj se bore za svobodo svoje domovine proti tujstvu in tuji lakomnosti. Seveda imajo Lahi moderno o-rožje, moderne topove in moderne generale, zato so Tripolitanci navadno premagani. V Italiji pa vlada največja nezadovoljnost, ker Libija je že požrla več tisoč laških sinov.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street,
JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOO.
Chicago telefon 50 N. W. telefon 215
Eadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje pouteeieni. Fino pwo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JO LIB T
Bitka pri Custozzi.
Dne 24. junija je bila obletnica bitke pri Costozzi, ki je — ob nenem z bitko pri kraljevem gradcu — jako pomenljiv "hiejnik v novi avstrijski zgodovini. L. 1866, je namreč dosegla borba za nadvlado med Avstrijo in Pru-sijo svoj višek. Zgled Zedinjenja Italije iza 1. 1859. se je bil silno odjmil Nemcev in jih navdal z novimi nada-mi v bodočo veličino. Najbolje je ocenil položaj Bismarck, ko je rekel pruskemu kralju Viljemu: "Zdaj se mora vprašanje prusko-avstrijske rivalitete odločiti na bojnem polju, zakaj drugače se ne da več rešiti." Zato je stopila Pruska, da bi .bila mogočnejša in sigurnejša uspeha, v zvezo z Italijo in si zagotavila nevtralnost Francije, t. j. cesarja Nepoleona III. V juniju 1866. se je začela prusko-italijansko-avstrijska vojna, ki se je končala na severnem (češkem) bojišču s porazom Avstrije. Narobe pa je zmagala Avstrija na jugu vsled požrtvovalne hrabrosti hrvatskih in slovenskih čet dne 24. junija pri Custozzi, skoraj mesec dninato, dne 20. julija, pa tudi na morju pri otoku Visu. Ti dve zmagi, ki ju je pripisovati krepkim jugoslovanskim mišicam pa nista mogli izbrisati pora ža na severnem bojišču. In tako je morala Avstrija kljub svoji zmtgi odstopiti Italiji Benečijo; njena izguba je bila ne severu še večja, dasi zgolj moralnega pomena: iztisnjena je bila za vse čase iz nemške zveze.. .. Oble tnica Custozze je avstrijskim Jugoslovanom grenak pomnik zaman prelite krvi; vse kar smo dobili za junaštvo padlih borcev, je to, da se jim ne godi nič boljše, kakor Italijanom pred letom 1859. in 1866. pod železno pestjo avstrijskih generalov.
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Malokomu so znane tragične razmere, v katerih je preživela Napoleo nova mati ^adnje dni svojega življenja. Poslednja tri leta je stanovala v podstrešni čumnati palače Pamphili v Rimu. Ena njenih snah je bila avstrijska nadvojvodinja in- velikovojvodinja parmska, druga pa hči kralja wuertem-berškega. Toda hčere in sinovi so zapustili staro majko. Nje edina družba je bila služkinja in sluga Goachi-mo Plezza ki mu je prišlo nekega dne na um, da bi kazal mater velike ga Napoleona za denar. Dogovoril se je s hotelirji, da so pošiljali tujce k njemu. Kadar se je nabralo večje šte vilo zvedencev, je odprl Goachimo sobico ter jim kazal na postelji leže čo bolno starko — Leticijo Ramoli-no — mater velikega junaka korzičan skega.
Boji v Libiji.
Lahi so sicer s težkimi žrtvami o-svojili Tripolitaiiijo v Severni Afriki,
10S Jefferson Street, JOLIET, ILL.
ZA
Zavarovanj?
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
*
V So. Chicago, Ills.:
Soba 218—9206 Commercial Av«.
Telefon: South Chicago 579.
ANTON ZABUKOVEG
BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ilia.
Chicago telefon 3406.
Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jacksoa St»
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLttl
m a
REVMATIZVU HR0U0ST1 BOLESTI . KOUCU BOLESTIH . ČLENKIH NEVRALGIJI PR0TWU
onvLom mSc ajaoTNBM nttv
SUBOSTW T &MH PLJUiNH M raw I
MRATDiJU . ŽIVOTU
vnetju ena
FREHLAJBUU BOLESTIH . L2EJOI BOLESTIH . Ddtl
Kapitan Žar ali kleč v Tihem morju, povkst.
i.
Na morje! '
Sijalo je krasno poletno jutro, ko je stopal še ne šestnajstleten dečko po ozki gozdni poti, ki je peljala od male vasi v gore, ki so se vlekle ob desnem bregu reke Hudson. Na ovinku je postal, si odrezal potno palico od mladega grma in se obrnil, da vidi še enkrat kraj, ki ga je zapuščal. Dosti prijateljev ni imel tam, ni imel ljubeče matere, ki bi ga gojila in hranila, in skrbna očetova roka mu ni kazala poti, po kateri naj bi hodil skozi dolgo življenje. Ni zapustil bratov, niti sester, a očeta, kyje bil vedno osoren in neprijazen ž njim, >so mu včeraj pokopali. Culico v roki je korakal zapet drugam in samo ob robu gozda je sedel na kamen, da še enkrat vidi kočo, ki je bila njegovo bivališče.
Dolgo časa je gledal proti malim, z deščicam kritim hišam, solze so mu lile iz oči in padale po bledih licih.
Ali vse mine, bolest in veselje, skrb in žalost. Izjokal se je dečko prav iz srca, se otešil in si oprostil prsi vsega, kar jih je težilo, in česar še niti popolnoma razumel ni. Potem pa je vstal, vrgel zopet culico črez pleča in krepko korakal naprej, kjer so mu novi vtisi kmalu pregnali iz duše žalostne slike in mu {»osušili solze raz lice.
Ali kam sedaj? Napotil se je iz a-meriške naselbine, kamor je prišel nj.e gov oče pred tremi leti iz Kranjskega, da si onstran morja v daljni tuji deželi poišče srečo.
Dečko se je spominjal z žalostjo v duši svoje slovenske domovine, kjer je preživel svoja najkrasnejša, otrožja leta. To so bili časi sreče, ko je sijalo solnce tako lepo, kakor nikoli pozneje, ko so mu solnčni žarki lili radost in veselje v mlado, zadovoljno srce. Po bregovih in poljanah je tekal v krogu svojih tovarišev, ki so se zbirali vsako jutro sredi vasi, ležeče v mirnem gorskem zakotju. V svoji nedolžni ražpo-sajenosti niso mislili na drugi dan, da je !e trenotek jasen in čist, in je zlato obzorje.
A vstalo je žalostno jutro. Že dalj časa je opažal deček, da pri hiši ni vse ■v redu. Domačijica, lastnina ngejovih starišev, je bila sicer mala, a jako prijazna. Slamnata streha je krila njegov rodni dom, in na ograjenem vrtcu tik praga so cvetele poletu visoke rože. Negovala jih je hjegova mati, preskrbna in tiha ženica, a zadnji čas so bile njene udane oči često polne solz, da so se izlivale po bledem licu. Ob takih časih? je hodila na vrtec k rožnim grmom in vračala se je vedno vedrejšega obraza. Potem pa je vzela vedno njega v naročje, in vroče materine solze so mu kapljale na lice.
A tisto jutro mu je ostalo v bridkem spominu. Oče se je navsezgodaj odpeljal od doma, mati se je obračala v stran in tajila solze, ki so ji šiloma vrele na dan, ter dušila jok, ki ji je stresal prsi. Deček se ji je približal in vprašal:
"Mamica, kaj vam je, da jokate?"-
"Moj ljubček, ako ti tudi povem, ne boš razumel." In zopet je glasno zajokala. Dečku ni šlo v glavo, kako bi tega ne mogel razumeti, kar mamico tako žalosti. Zato je nedolžno omenil:
"Zakaj ne? Ali je vrana odnesla piščeta?"
Na otročje vprašanje pa se je materi razjasnilo lice, objela ga je, in v smehu so ji sipale solze.
"Vse večja nasreča nas čaka. Prodano nam bo vse. Se danes pridejo možje iz mesta, da vse popišejo in precenijq. Vse pojde na dražbo, in hiša, hlev, v hlevu kravica, vrt in njiva, vse nam bo prodano."
"Zakaj? Saj je vendar naše!" Deček je zajokal in spregovori! nevede veliko očitanje zoper ljudi, ki mu hočejo vzeti očetov dom.
"Bilo je naše. Sedaj je vse zadolženo. O, kako smo nesrečni!"
Bilo je dopoldne. Solnce je teklo e-nakomerno svoj pot po visokem nebeškem polju, ko so ljudje od vseh strani napolnili vrtič pred dečkovim domom. Pel je boben, in ne kčlovek v dolgem, rjavem plašču je izklicaval cene in se drl na vse pretege. Popoldne se je vrnil oče, bil je ves upehan in potrt. Z materjo sta dolgo govorila; razumel je le toliko, da hoče oče nekam stran. "Tukaj še pošteno umreti ne moreš!" Te besede je slišal zaporedoma. Ko je šlo zvečer solnce za goro je obsevalo tožno z zadnjimi žarki malo kočo, v kateri so trije stanovalci obžalovali izgubo svojo in se poslavljali za vedno od rodnih tal.
"A kaj bo z našim Borisom?" se je obrnila dečkova mati k možu.
Oče je gledal v kot, potem se ozrl nanj in temno rekel: "Kaj bo z njim, ve samo Bog. Hujše se mu ne more goditi, kakor se,je meni."
Deček še ni čutil kako velik, odločilen hip je prišel, ko se je odpravljal v tuji svet. Nastopili so vsi, trije potovanje, najprej po železnici, kjer jih je
čakalo nebro neprijetnosti. Predno so stopili na ladjo, je Borisova mati vsled vednih skrbi, žalosti in strahu pred bodočnostjo tako oslabela, da se je bi lo bati za njeno življenje. Na morju pa je nevarno zbolela. Tresla jo je mrzlica, in začelo se ji je blesti v glavi. Vedno je klicala Borisa in jokala obupno in pretresljivo.
Ti moj golobček, ti beli golobček", je klicala sina. 'Zleti na moje srce! Razkljuvala si bom prsi, dam ti piti svoje srčne krvi, da ne umrješ gladu in žeje...."
Božala ga je po laseh in blagoslavljala s tresočo roko. A bolezen je vedno bolj napredovala, in tretji dan vožnje po morju je umrla. V zadnjih trenotkih pred smrtjo se ji je povrnila zavest; ni več jokala, temveč le s tihim glasom govorila Borisu, naj bo vedno, kjerkoli bo v življenju, priden in pošten. Vedno naj ostane veren zvest sin svoje domovine. Svet naj mu bo spomin njegovih očetov, ter naj ni kdar ne pozabi svoje slovenske do movine, one zemlje, ki je bila raj nje gove mladosti. Vedno tišje so posta jale njene besede, in ugasnila je mirno, brez smrtnega boja. Zaprle so se ji oči in več niso spregledale. Boris je izgubil mater. V dno mladega srca ga je to pretreslo, in sedaj je prvikrat začutil v življenju,,kaj je gorje, ki mu ni leka na vesoljnem svetu. Bil je še otrok, a že je vedel, da je nenadomest Ijiva ta njegova izguba, in bol njegova je rastla. In kako bolno, pekoče je bi lo čustvo, ko so drugi dan po smrti zavili mornarji mrtvo truplo v vrečo in po kratkem govoru ter cerkvenem blagoslovu, ki ga je opravil navzoči duhovnik, spustili v morje. Jokal je neutolažljivo in naslanjaje 'se na oče ta gledal solznih oči v mrzle, zelene valove, ki so peneč se in šumeč objeli v svoje naročje njegovo nesrečno mamico.
Ostal je sam z očetom, ki je postajal vedno čmernejši. Stopili so na ame riška tla, in začela se je borba za vsa kdanji kruh. Prve dni še ni bilo sile novima Američanoma, a treba je bilo iti takoj za služkom. Na severu Združenih držav so odkrili tedaj nov ru-dokop, in od vseh strani sveta so drli podjetni in srčni ljudje, da si nabero hitro bogastva. Tudi Borisov oče jo je mahnil v ono smer, odkoder so pri hajali glasovi o čudovitih podzemlj skih zakladih. Prišel je tja, a spoznal takoj, da priti do premoženja ni tako lahko. Za to je treba premetenosti, zvijač, katerih ni zmožen preprost pošten človek. Sreča mu ni bila mila; kamorkoli se je obrnil, že ga je kdo izpodrinil. Vsled vednih neuspehov mu je upadel pogum, izgubil je veselje do dela in življenja. Ko je umrl, ni zapustil sinu ničesar. Žalost vsled neizpolnjenih nad in upov ga je gnala v grob.
/Po smrti očetovi ni vedel Boris nikamor; samo proč je hotel, kam, to mu je bilo vseeno. Prišel je kmalu na široko cesto in se ogledal, kje je prav zaprav, kam ga pelje pot. Popolnoma zadovoljen je bil ob pogledu, da ima lepo reko Hudson na svoji strani in da gre ob njej navzdol. Kako brzo so plavali čolni s svojimi snežno-belimi jadri po blesteči se reki! O, kako lep je bil razgled, ko je stopal poleg njih po prašni cesti.
'Tudi jaz bi se peljal rad na takšni ladji," je dejal poltiho zase in se skoro ustrašil, ko je zaslišal tik zraven sebe besede: "Zakaj pa ne?" Tako zatopljen v misli je bil, gledaje na raznovrstne ladije, da ni niti opazil pomorski oblečenega moža, ki je sedel na hrastovem deblu poleg pota in opa zoval z daljnogledom ladje', ki so plule po reki ali se zibale, zasidrane na valovih.
"Zakaj pa ne dečko?" je ponovil mož. Obstal je skoro prestrašen pred njim in mu pogledal v lice.
"Ako ima človek veselje do slane vode, ne sme bežati pred njo in laziti po suhem; to ni nikoli dobro."
"Ali jaz sem se hotel samo po reki navzdol peljati, da pridem hitrejše z mesta", je rekel dečko.
"Torej samo kot popotnik", je za-klical zasmehljivo pomorščak, "samo kot popotnik? A, vraga, mislil sen} boljše o tebi! Kakšen rojak pa si?"
'Slovenec!"
"In kako ti je ime?'
"Boris Draginič.'
"Kdo so tvoji stariši?" je vprašal mornar dalje, ki se je zanimal za mladeniča.
"Mrtvi so, oba sta mi umrla", je rekel Boris žtlostno; "očeta so mi še-le včeraj pokopali!"
"In ti hočeš sedaj v daljni svet? In morda niti ne veš kam?" je nadaljeval mornar in položil Borisu, ki je žalostno povesil glavo, roko na ramo.
Dečko je vzdihnil, ker so mu tujčeve besede vzbudile žalostni glas v prsih. Mornar pa je čutil de je zadel pravo, in smehljaje se nadaljeval: "Glavo pokonci, moj dečko, gla*o pokonci! Za dežjem pride vedno solnce, pravi
star, dober pregovor, in noben veter ni tako slab, da bi komu ne koristil. — Ali vidiš tu spodaj ono lepo ladjico z belim robom ob krovu? Na njej se lahko pelješ, če te veseli. Ali ne kot malovreden popotnik, temveč kot vrl mornar, kakršen še lahko postaneš.
"Ali jaz se prav nič ne spoznam na morju", je rekel Boris, pol v strahu pol v veseljeu. Zunaj v širnem svetu med samimi tujci nas že vsaka najmanjša nada do zaslužka pomiri in vzbudi v srcu sladek pokoj. Tu pa se je odklenilo pred njegovo dušo nenadoma jasno obzorje in kazalo stezo njegovemu življenju, na katero še ni mislil doslej, ki pa ima toliko vabljivega za mlado slce. Saj tako je z nami, zlasti kadar smo še mladi; vsak, tudi najtežavnejši stan nam kaže samo svoje solnčne strani, ako si ga želimo.
In prav tako je z morjem. —Ako stojimo na bregu in vidimo srebrno se blesteča jadra švigati po širni modri plani, se vtopimo v življenje onkraj morja, kamor prijadra čolnič in se ustavi v luki, ob senčeni od velikih palm. Domišljija nam pričara pred oči divje rjavokožce, ki radovedni privro od vseh tsrani, prineso raznih stvari in jih zamenjavajo s pisano drobnjavo, ničvrednim steklenim blagom, ki ga opazijo pri nas. In potem začne nemirno biti srce v prsih in na tihem ■si mislimo: "O, ko bi se mogel popeljati čez prostrano, lepo morje v tuje, krasne dežele! O, kako divno mora biti se zibati in plesati na valujočem morju!'
A v bližini? Ali, tedaj skopni malone vse skupaj, in začetkoma tako blesteče strani mornarskega življenj^ so nazadnje podobne malim kresnicam v temnem grmovju ali morski vodi, ki se v temni noči svetlika in žari, a če jo zajamemo v majhno vedro, se spre-meniv motno tekočino. Veličastna ladja puhti od blizu naprijeten vonj po smoli, na krovu leže razmetane vrvi kosi lesa, in zibanje ladje postane mučno in strašno, da človek nehote zaželi trdnih tal po nogami.
Boris pa do sedaj še ni videl tega temnega ozadja, morje mu je še bilo skrivnostna uganjka, in čim dalje je opazoval ladjo, tem bolj ga je vabila k sebi, da bi odplul na nje z razpetimi jadri in v širni svet.
"Ali jaz se prav nič ne spoznam na morju", s temi besedami je povedal, da bi se vseeno ne branil zaplavati po sinji poljani.
"Se že naučiš, moj dečko", se je -mejal pomorščak in ga potrkal še enkrat po rami. "Se že naučiš, kakor so se naučili drugi, ki so imeli manj srčnosti kakor ti in tudi niso nič' poznali morja, a so postali vrli morski mladenči. Na svetu se lahko vsega naučiš, in biti mornar, ni nikaka u-metnost, čeprav se je treba s početka oprijeti z obema rokama. Ali življenje je veselo zunaj na morju, življenje, ki ti bo ugajalo! In ko boš pol leta pri nas, niti ne boš hotel več na suho. No, ali greš z menoj?"
Boris je pogledal možu v oči in si ogledal natančnejše njegovo postavo. Oozdaj je opazoval samo ladjo, belo ladjo, ki je imela postati njegov novi dom.
Bil je široke, krepke postave; oblečen je bil v navadno mornarsko obleko, višnjev jopič, široke bele hlače in pokrit z nizkim, širokokrajnim klobukom, na katerem je frfotal črn trak. Široko obličje je kazalo, da je mož odkrit in pošten, in res se mu ni mogla obetati nobena korist, ako privabi dečka. Zdelo se je, da se morna na ti hem smeje, ker je Boris tako dolgo odlašal z besedo. Ali mož od sinjega morja ne sme misliti, da je boječ, in hitro je bil >klep storjen.
"Dobro", je zaklical in udarij v ponujeno mu de-nico mornarjevo, "dobro' mornar bom in grdili z vami na morje, ako vam je všeč. Zamudim tako nič ne na suhem", je pristavil tiho — "in čimprej pridem od tu, boljše je."
"A tako! Ali se koga bojiš, moj dečko?" se je zasmejal oni in mu čvrsto stresel desnico. "Nič se ne boj; nikdo ti nič ne more, ako je stari Tonit) Žar s teboj."
"Ne, ne", zakliče Boris, ki se je resno prestrašil, da bi mogel njegov novi gospodar misliti kaj slabšega o njem — "ne, nikdar še nwem napravil nič hudega, vsakemu človeku pogledam lahko prdsto v obraz."
"Tako?" mu reče mornar in pogleda ostro v oči, kakor bi mu hotel s pogledom preiskati srce. Boris ni odmaknil pogleda, njegove čiste, modre oči so zrle trdno in zvesto'inomarju v temno oko.
"Prav torej, moj dečko!" je dejal končpo Tomo Žar; tako namreč se je imenoval. "To je bilo odkritosrčno povedano, in upam, da postaneva še dobra prijatelja. Sedaj pa z menoj", je pristavil in premeril hitro s steklom še enkrat okolico.
"Pojdiva, čes je, da vzdignemo sidro; moj krmar mi je dal že dvakrat znamenje, naj grem na krov. Torej, Boris, še enkrat si oglej ta kraj, potem ga ne dobiš tako hitro pred oči. Videl boš le sinje morje, predno dosežemo kak pristan."
"In kje je cilj našemu potovanju?" je vprašal* Boris radovedno.
"ajprej gremo proti Braziliji, kamor peljemo tovor in potem skozi Tiho morje proti vzhodno azijskim lukam,
kjer naložimo raznovrstnega kupčij-skega blaga."
"Proti Braziliji!" Bilo je, kakor bi električna iskra prešinila mladeniča po vseh udih, tako ga je prevzela beseda: "Brazilija!" Doma je imel staro knjigo, v kateri je bila popisana vožnja v Brazilijo in čudoviti dogodki v etj deželi. Zato se mu je zdela najlepša dežela na svetu, katero si je pred stavljal v mladostni -sveži domišljiji. In ravno sedaj, ko je stal na pragu in ni vedel, kam bi obrnil korak, ga je dobra sreča pripeljala na tir, ki si ga je želel najzgodnje mladosti. Nenadoma je stala bodočnost pred njim, vsa obsijana od vedrega, svetlega solnčne-ga sija, vsa gorka in vesela, a pred pičlo uro je bila še vsa zastrta od temnili oblakov. Zato je sledil svojemu voditelju z lahkimi koraki po obrežju navzdol in kmalu nato je stopil v čoln, ki ga je pripeljal na prijazno, nepreve-liko ladjo.
(Dalje prihodnjič.)
DENAR V STARO DOMOVINO
to je: v Avstrijo in Nemčijo, se zdaj ne more pošiljati.
Pošljemo pa denar vojnim ujetnikom in drugim v
ITALIJO, RUSIJO IN FRANCIJO
istotako v one kraje na Primorskem, ki so zasedeni od Italije.
Kadar pošljete denar, priložite tudi naslov, ki ga je prejemnik sam napisal, da se preprečijo morebitne pomote.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
NAPRODAJ. — VEDNO SE PRI-
tožujete zoper draginjo. Kupite posestvo od nas, pa si boste pridelali dovolj krompirja, zelenjave in drugih stvari. Imeli boste lahko kokoši in sveža jajca, a obenem' delate lehko v mestu in živite po mestno. Prodamo 2. nadstropno hišo 7 sob in loto 100X 300, eno hišo 6 sob loto 100X300 in eno hišo 4 sobe s loto 57X132. Na loti je gas in elektrika in blizu kare. Več pove Anton Težak, 211 Jekson Str.
(62-70.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik............George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v edenindvajse-tih mesecih plačalo nad $2706.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
meso, grocerije
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso ter vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in- firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexandet naras^
t\ ChL Phone 376 gj N. W. 9Xt. 120 Jefferson St JOLIET, ILL.
Kadar rabite obleko, se oglasite pri-nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509J/2 Cass St., Joliet, 111.
POZOR ROJAKINJE !
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj "(12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$lfi.M
Baraga, zdravilno grenkf vino, zaboj (12 steklenic) za.............$S.M
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................|7.H
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10Ji S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $i0.W
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................M JI
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.........................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.W
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M
Calif orni j sko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................M.*
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7it
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
JOUCT. IU»
PIVO V STEKLENICAH
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINuf
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
EAGLEI EXPORT

aa..*' r• - Vif—
ter je najboljša pijač«
E Porter Brewing Company
Ml ttMm 405,	S. Bluff St.. Jelkt. Ill