XIU-55-1992 obročkana tudi brkata sinica. Dare Šere, Langu- sova 10, 61000 Ljubljana Poročila od koderkoli Records from everywhere OSREDEK NA CERKNIŠKEM JEZERU OSREDEK ON LAKE CERKNICA Ves dan sem z različnih mest jugozahodnega dela Cerkniškega jezera pogledoval proti Osred- ku, kamor me je pritegovala jata belih ptic. Tega dne, 9. 6. 91, je bilo v jezeru veliko vode. S skalnega razgledišča na Otoku je bilo mogoče videti vsa gnezda lisk in ponirkov, saj so plavala med vršički trstja. Samo vedno suhi Osredek je molel iz vode in vse je kazalo, da bo mogoče peš priti tja. Nekako ob štirih popoldne sem od Žerovnice zabredel med redko travo proti belim pticam na Osredku. Izkazalo se je, da je bila voda med travo precej globlja, kot je kazalo, tako da sem na Osredek pritaval premočen in izčrpan, a zado- voljen, saj je ptičev mrgolelo. Vse naokrog so prepevale repaljščice Saxicola rubetra in poljski škrjanci Alauda arvensis in se spreletavale rumene pastirice Motacilla flava. Med hojo prek Osredka sta ločeno splašeni vzle- teli dve kozici Gallinago gallinago in en kosec Crex crex, drugi pa je občasno pel na drugi strani. Med pari in skupinicami mlakaric Anas plathyrynchos sem prepoznal samca žličarice Anas clypeata, v vodi med travo je pristal par dolgorepk Anas acuta, par regeljcev Anas quer- quedula pa se je splašen dvignil. Ves čas me je obletavalo in se razburjalo več deset prib Vane- Jus vanelus, na severovzhodnem delu Osredka pa kasneje še bolj glasno in odločno trije rdeče­ nogi martinci Tringa totanus. Očitno so tam gne- zdili 2-3 pari. In še tiste bele ptice: šlo je za kakih 30 rečnih galebov Larus ridibundus, med katerimi sem pre- senečen zagledal severno čigro Sterna caspia. Mučno pot nazaj mi je na koncu popestrila še družina škrjančarjev Falco subbuteo z dvema mladima, ki je krožila nad žerovniškimi travniki. Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 61291 Škofljica 1 ZADRŽEVALNIK VRBJE PRI ŽALCU VRBJE RESERVOIR NEAR ŽALEC Zadrževalnik leži za vasjo Vrbje, dva km južno od Žalca in ga od struge Savinje ločita cesta in ACROCEPHALUS nasip. Nastal je leta 1980 na območju nekdanje gramoznice za intenzivno gojitev rib bližnje Hme- zadove ribogojnice. Ribnik meri ca 6 ha. Zanimivo je, da je nivo vode v ribniku približno 2 m višji od nivoja Savinje, ker se polni 1 km višje iz struge. Posledica tega je nihanje gladine, saj ob sušnih obdobjih voda odteka v podtalnico. Bre- žine so umetno narejene in gosto porasle z rastlin- stvom, predvsem severozahodna tudi s trstičjem. Severna in zahodna stran sta plitki in zaraščeni z rogozom, kar je pomembno za nekatere vrste gnezdilcev. Žal ima tudi ta ribnik v pogledu ptic »prirojeno hibo«, kakršno navaja Borut Štumber- ger v reviji »Moj mali svet«, ker ga občasno praznijo zaradi biološke obnove in odlova rib. Ribnik je v ornitološkem smislu zanimiv tako v preletnem kot gnezditvenem obdobju, saj leži osamljen sredi Savinjske doline, prek katere po- teka JZ selitvena pot. Na to lokacijo hodim od leta 1985 dalje, podatke si beležim zadnja leta. Tako opažam, da se gne- zditvena gostota iz leta v leto veča. Na začetku opazovanja sem odkril le dve gnezdi čopastega ponirka, za leto 1990 pa imam zabeleženih 15 gnezditev, od tega 8 črnih lisk, 5 čopastih ponir- kov, 2 zelenonogi tukalici, opazil pa sem tudi malega ponirka z mladiči. Pri gnezdenju je čopa­ sti ponirek izbiral mesta na odprti globji vodi, medtem ko je črna liska gnezdila v plitvejšem delu ribnika med rogozom. Ker je ribnik nepo- sredno ob Savinji, je pestrost ptičjih vrst toliko večja; zlasti bližino reke izkoriščajo race v času, ko je ribnik zamrznjen. Na tem območju sem opazoval 70 vrst ptic, od teh naj omenim nekaj tistih, ki so stalno prisotne, in nekaj tistih, ki so na tej lokaciji redkeje, vendar se mi zdijo zanimive. Stalno prisotne: mlakarica (Anas platyrhyn- chos), črna liska (Fulica atra), čopasti ponirek (Podiceps cristatus), mali ponirek (podiceps rufi- collis), zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus), reglja (Anas querquedula). Občasni gostje: mala bela čaplja (Egeretta gar- zetta), rjava čaplja (Ardea purpurea), sabljarka (Recurvirostra avosetta), kreheljc (Anas crecca), žličasta raca (Anas clypeata), čopasta črnica (Ayt- hya fuligula) sivka (Aythya ferina), navadna žvi- žgavka (Anas penelope), dolgorepa raca (~nas acuta), labod grbec (Cygnus olor) in več vrst martincev. Miha Kronovšek, Ložnica 3Se, Žalec l ~ l