1L V Kočevju c' L. junija 1939. Štev. 16. ' s .r i m- L.„J ! ! J V -n r 7 n ; j ! /• /X ( S i! j ■ Vlj' ! - n i ri ■ . - •- i ] f :; U ; rj; : 1 \\S ; \ V t ! i ! f 1 N V ’ 1} H. i V V: A j u I j ! ri n I v. '' J L - I V j | M \ sl H i '1 /T ; r \ ■ J i i X —I. /v x \ e ! L'j h- v: u. ■p ;; i lv_.. Avč. 'i ’ -Ov P ,, <" i■■■'.' v.1 ' .-ja 5., 15. in 25. dne v s :ssecn; če jo na ta!r čm prašnik, dan prej. — Pes. čtev. 1*50 din.; letca naročnina SO din., v zamejstvu 60 din. — PoStno-ček. rač. i •7.785. Ogla \ 3 ceniku. — Izdaja konz. lista, čigar predst. Je Karel Škulj, . v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Fran Eadešček, Kočevje. — Tiska liskama I. Pavliček, Kočevje j -i / tir, h : r-v !r n l-j, jpii V očetovski ljubezni in z božjo oblastjo je poslal Kristus svoje apostole in njihove naslednike k vsem narodom. Z isto ljubeznijo, s katero je Bog poslal svojega edinorojenega Sina kot Odrešenika na grešno zemljo, prihaja k svoji čredi na Kočevsko, prevzvišeni nadpastir, knez in škof, da se zveličajo vse duše. V Jezusovem imenu prihaja Prevzvišeni med nas po Gospodovih besedah: „Kdor vas sprejme, mene sprejme. Kdor pa vas ne sprejme, zapustite tisto hišo in otresite prah s svojih nog.“ In tisti, ki prihaja v imenu Gospodovem, prinaša mir in blagoslov božji. Zakaj Jezus je rekel: „Ko pa stopate v.hišo, pozdravite iti recite: Mir tej hiši! Če je hiša tega vredna, bo vaš mir prišel nanjo; če pa tega ni vredna, preide mir nazaj na vas." Na vsem svetu in v vseh stoletjih so bili . ivalci miru. In tisti ne- beški mir, ki ga vsi želimo in vsi po rijem hrepenimbj jo v nas samih. Ta mir je v naši vesti! In ta mir si moramo priboriti s pomočjo Sv. Duha, ki nam ga prinaša prevzvišeni naš knez in škof kot delivec 2 . . ■■ ■ ,1 :-o že ti i j jeni ; j mir, pravljenj na boj v obrambo proti skušnja-da bi zlo greha, vojašni a. Le n aio pa je tistih, ki jih oborožuje ljubezen do B: in do bližnjega. Hudič in njegovo seme . vraštvo, sovraštvo proti bližnjemu, sovraštvo proti Bogu vodi svet v nepomirljivo klanje. Če se je za mir treba boriti, se je treba boriti v prvi vrsti proti sovraštvu. Stivra- ■ po a n s k i n a c i o n a 1 i z e m. Strast sebičnosti, grešna želja po nadvladi številčno in kulturno sla-bejših narodov, zernljelačnost in gospostva-željnost spravlja svet v nemir in obup! Samo pravična ljubezen do svojega jezika, do svojega naroda in do države, v kateri živimo, ki nas varuje in brani, samo taka ljubezen je domoljubna in pravična; Grešna pa je domovinska ljubezen, ki sega krivično v tuja območja, ki nedolžne otroke raznaroduje, ki narodno in versko odpad-ništvo proslavlja za čednost in krepost, ki celo svojim sodeželanom drugega jezika odreka pravico, ki jim gre po naravnih, božjih in državnih zakonih, Mir nam prinaša na Kočevsko naš prevzvišeni 'nadpastir, mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! V tem imenu pozdrav- . ljairio verni kočevski Slovenci visokega cerkvenega kneza in škofa 1 Kočevski Slovenci želimo ih hrepenimo po tem miru! Težko pričakujemo tistega srečnega trenutka, ko nam bo mogoče v vseh cerkvah na Kočevskem vsako nedeljo in p ra zrn k slišati božjo besedo v svojem jeziku. Željno hre; nimo po pravičnosti, da slovenski ol il pride do polne veljave tudi na Kočevskem, ko gre za slovenske cerkvene prireditve in pobožnosti in pri delitvah sv. zakramentov in zakra-mentalov. Koprnimo po duhovnikih, ki bodo razumeli slovensko besov’o in slovenskega duha. Kdaj borno dočakali tisti srečni čas, ko se bo s prižnic na Kočevskem vernikom oznanjala pravičnost, ko se bodo v matične knjige Slovenci vpisovali s slovenskim pravopisom, ko se bodo staršem dajali resnični podatki o narodnosti njihovih prednikov, ko se bo odpadnikom odločno povedalo, da je po resnici in pravici narod- nost njihovih otrok slovenska, četudi se starši po odpadu morda celo prisiljeno čutijo za Nemce j Prevzvišeni knez in škof, ki je po svojem rojstvu iz tužne Koroške, pač najbolje ve, koliko trpe zaradi svoje narodnosti naši rojaki v mejah sosedne države! Zato pravično čuti in razume težki položaj prebivalstva v narodnostno mešanih krajih. Pravim in resničnim Nemcem je treba dati vse pripomočke za versko življenje in zveličanje njihovih duš v njihovem jeziku v tisti meri, ki se daje našim rojakom na Koroškem I Nikoli i n v n o b e n e m primeru pa ne sme zaradi te velikodušne pravičnosti trpeti slovensko prebivalstvo na Kočevskem! Velika je slovenska potrpežljivost in strpnost! in v tej svoji potrpežljivosti in strpnosti hočemo svojim sodeželanom drugega jezika ponuditi kot kristjani svojo roko v spravo in pomirjanje, dokler nam to dopuščata naša narodna čast in ponos! Mir, toda mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, nikakor pa ne mir pod škornjem sirovega poganskega nacionalizma! Prevzvišeni! V vsej svoji sinovski vdanosti Vas pozdravljamo kočevski Slovenci na teh žgočih tleh! Rad ujem o se Vašega prihoda iz vsega našega vernega srca, ra-d ujemo se tembolj, ker prihajate med nas v ime u v pri ■ j n njegov mir in njegov sveti blagoslovi Potrdite nas vse v Kristusove vojščake, mi pa poje za Vami za zveličanje svojih duš in za slavo Kristusovega imena in za zmago njegove svete katoliške Cerkve! Dobrodošli 1 Blagoslovljeni, ki prihajate v imenu Gospodovem I innnim 11 'rm—Trnrrii«iiinnin ih ii \ • jaKtapsapEJsaassEs* (žTDvG!! Prva država da svetu je bila iz družine. Poslej si sploh ne moremo misliti nobenega Rajnega občestva, ki ne bi imelo družine za svoj temelj. Najlepše in naipomenlji-vejše pa sc izraža tako skupnostno, obče-stveno življenje v starih slovanskih zadrugah ali. mirih. Tu je prišla do polnega življenja in izživljanja družina. Pomen zadruge je bil toliko večji, kolikor več družin je Rjjela v svojem okrilju. Bog ne zadeni, da. bi.se kdo tedaj predrznil omejevati število rojstev in s tem izpodkopavati temelj in m°'- zadruge, t. j. družino ! iz tega naravnega občestva, ki ni umetna Pravna tvorba, so zakoni narave izhodišče 7fl vsa .občestva. Le-ti se po božjih zakonih dopolnjujejo in uravnavajo, ne da bi bila ovirana narava v svojih bitnih dogajanjih. . 1 pr> primitivnih narodih so neka nrav->:vena načela po božjem navdihu, ki dru-lne ohranjajo zdrave in številne. . Družini pa je najtrdnejša Vez ljtibezet ; ki spaja dvoje src, se. ustvarj v!žj., Otroci iščejo v svoji nebogljenos družine, pri materi in očet 1 ,plV tako kalmr nicrr-ll n n rl Imtlin T\ pl Žin dri ge Pa , . —--or piščeta pod kokljo. Tc u 5 d ; druge; naslanjaj rastejo in s< ob dri a vi j a j svoj moči, svoje udobnost, svoje riajdražje — življenje. En sam nasriieh trpeče matere razvedri skrbi polno očetovo čelo, da tudi žena pozabi na svoje trpkosti ob jasnini moževi ga ljubečega pogleda. In srečna roditelja ne štejeta glav svoje družine, ampak le Še število rojstev, ki pomiiožujejo toploto družinske skupnosti. V takih družinah je le ena volja, le en Bog, le en jezik, le eria skupno s t, le ena ljub ez e ni In take družine ne poznajo stapljanja z drugimi družinami, one so in hočejo biti v svojem področju svoje, avtonomne, popolnoma samobitne. In te svoje pravice ljubosumno branijo in ohranjajo. Toda družina ob družini ustvarja po življenjskih nujnostih nadaljnja občestva, ki se prepletajo z neštevilnimi vezmi vere, jezika, izobrazbe, obrambe, gospodarstva, sosedstva in krvnega in idejnega sorodstva. Kakor se ne more spreminjati pripadnost k družini, prav tako se ne more menjavati narodnost. Prav pravi „Koroški Slovenec" : Narodnost ni nikak fabrikat, ki se svobodno kupuje in odklanja. Poznamo tovarne, ki izdelujejo n. pr. cikorijo ali sladkor. Da bi pa kaka tovarna prodajala narodnost in to celo še zastonj, take tovarne pa ni. Družina, ki drži na svojo čast, ki ji je sveta dediščina prednikov, bo vzgajala svoje člene v svojem jeziku, in ne bo vpletala v lnost tujega jezika in ž njim misel: i, ki je sovražna družinski narodnosti. Narod lil društvo, kjer je člen, kdor hoče, in ga upravlja odbor, ki danes je, jutri ne več. Naroda nihče iii ustanovil iri tilu nihče ne predpisuje pravil. Narod je kakor družina iz naravnih danosti po božjih zakonih -se razvijajoča skupnost. In narod ni prav nič drugega kakor velika družina družin, ki jo veže v skupnost ljubezen. Iti če družina ljubosumno brani in ohranja svoje, kako naj bi narod mogel odreči se svoji samobitnosti, svoji avtonomiji, svoji volji iri svojemu razvoju v svojem področju I Kako bi mogel narod dopustiti, da se vtopi v kakem drugem narodu, dokler je živ in trden v svoji ljubezni do svojcev 1 Kako naj narod, ki je družina, mirno gleda, da se udje te velike družine izneverjajo svojemu rojstvu, svojemu poko-lenju, jeziku in veri 1 Mati, ki ljubi svojega otroka, se spoprime tudi z levjim žrelom, s tveganjem svojega življenja, da reši svojo kri in ji ohrani življenje. Narod, ki je prav za prav ena sama, velika, medsebojna ljubezen vseh njegovih pripadnikov, je zgrajen na žrtvah prednikov in svojo prihodnost gradi na pc žrtttovalnosti in na pripravljenosti za žrtve svojih" sinov in hčera. Narodu j c bitno izrazilo skupnosti j zik njegovega ljudstva. Če odmre j. o c’ e tudi narod in-njegovo vzvišeno p >sl družine družin v človeški d*. Z noben narod ne odpove svojemu j zik j ro-stovoljno, in ni je sile na svelu, ki bi mu Stran 2 KOČEVSKI SLOVENEC nj ico, dokler je j l š kaj d jul : ljul In v prav n i domoljubni lj.sbcv.ni temelji tudi vsa pravna ureditev države. Ni pa i ljul li, če" Si S iie ; ' / v »slanstvu, L S ■ 'S5. Kakor ni družina le vsota posameznikov, ampak je, majhna ali velika, vedno celota zase, v vsej polnosti svojega poslanstva, tako je tudi narod v enakem odnosu do drugih narodov. Narod, majhen ali velik, ima svoje neokrnjene pravice in dolžnosti do življenja, ima svoje poslanstvo in svoje mesto, svoj prostor in svoj pomen na svojem ozemlju. Vse, kar je v njem tuje, ostane tuje! Državne oblasti in oborožena sila države na narodnem ozemlju, ki izvršujejo v svojem področju narodno voljo reda, miru in varnosti, so polnopraven del tega naroda in so torej deležni iste domoljubne ljubezni, istega spoštovanja in narodne discipline. Zato ne more nobena državna oblast dopuščati razkrajanja, odtujevanja in raznarodovanja državnega naroda. V najvišjem interesu države je, da se preprečuje in ovira vsako odpadništvo, ker izdajstvo nad narodom je izdajstvo nad državo, o tipa d od naroda je odpad od države! Slovenci moramo zahtevati, da nas država z vso svojo močjo varuje od raznarodovanja. In vprav tu na Kočevskem morajo državne oblasti že v kali zatirati vsak poskus odpadništva ali raznarodovanja, ker je odpadnik od naroda bolj ali manj tudi odpadnik od države. Svojega jugoslovanskega kralja in jugoslovanske domovine ne more nihče bolj ljubiti in njima zvesto služiti kakor pripadnik državnega naroda, ki je v Sloveniji — slovenski! Ves naš narodni boj veljaj odločnemu • itiranju odpadništva 1 Zaradi Čistosti svoje narodnosti, svojega jezika in svojih posebnosti odklanjamo, da bi n. pr. iz Nemcev ustvarjali Slovence. Nemci naj le ostanejo to, kar sol G slo nam bodi: Niti ene nemške duše v slovensko narodno družino! Enako stališče pričakujemo tudi od nemške skupnosti. Na obeh straneh z vso strogostjo prerešetujnio svoje pripadnike. Basfarde odklanjajmo! Potem bo na Kočevskem znosno življenje med obema narodnostima, Nemci bodo končno spoznali, da na ponemčevanju zgrajene tvorbe nimajo trajne vrednosti. Časi „deutsch gesinnter Slovenec so minili za vedno in v narodni državi Jugoslaviji za nje ni več mesta ne prizanašanja I Kaj si storil za „Kočevskega Sle ’ Ali si že uredil letošnjo naročnino, in V 'roči 1 jim i ' Tvoj G. jak, in svojo najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družine ! ■ 't—t 1. .v................:rr.. .rta 'G Z-"'' , ti -j l. r n er 3U C - ■' Ljudstvo je bilo vedno nosilec narodne misli, četudi se tega morda niti za trenutek ni zavedalo. C~) čl vJ£2ijQC7v:CvDulhdQQ mšikaEa L>©jGt7 Mogočna in ganljiva je bila v Celju slovesnost v spomin dvajsetletnice koroških bojev za našo zemljo in našo kri. Zlasti pomenljiva je bila ta slovesnost, ker se je izvršila v okviru naše hrabre vojske, naše obrambne moči. Legija koroških borcev v Celju je v soboto zvečer ob pokanju topičev in ob mogočnem plamenu kresa na Starem gradu sprejela odposlanstvo iz Guštanja, ki je prineslo Malgajevo slovensko zastavo, pod katero je, bila po hudih bojih 28. maja 1919 zavzeta Črna na Koroškem. Na binkoštno nedeljo letos so se na Glaziji zbrali Malgajevi in Maistrovi borci in odkorakali k žalni službi božji v opatijsko cerkev. Sv. maše so se udeležili številni zastopniki vojske, oblasti in organizacij. Po maši se je na Dečkovem trgu ob veliki udeležbi navdušenih množic zbral ves 39. pešpolk, ob njem pa koroški in Maistrovi borci. Polkovnik g. Defar je y spremstvu svojega štaba obhodil vojsko in borce, nato pa pozdravil visoke goste: armadnega generala Jurišiča, inšpektorja pehote diviz. generala Kostiča, inšpektorja topništva diviz. generala Lukovica, poveljnika konjenice diviz. generala Milkoviča, brigad, generala Lokarja in celo vrsto zastopnikov oblasti, poslancev-in organizacij. Solze ganjenosti so rosile oči vsem navzočnim, ko je g. Rajko Kotnik iz Guštanja izročil Malgajevo slovensko zastavo, okrašeno z rožmarinom in nageljni, z besedami: „Sveta nam je bila ta zastava, pod katero smo sc borili, sveta predvsem zato, ker je poškropljena s krvjo naših bratov. In ko jo izročam celjskemu polku, želim, da bi bila ta zastava, pod katero so šli v boj Malgaj, Puncer in drugi, sveta vsem, da bi jim bila vodnica tudi v bodoče." Polkovnik Defar je v daljšem govoru to obljubil in sprejel zastavo v polkovno varstvo. Pred vojašnico sta kot častna straža stala dva koroška borca v koroški narodni noši s puškama... Poslej je tudi slovenska zastava v sklopu zmagovitih zastav jugoslovanske vojske in Slovenija je varna v neprebojnih mejah kraljevine Jugoslavije. Naj živi hrabra jugoslovanska vojska! .gvasjurajnesr-r--;r-rm.j--.~ir.:>.:TVTE.-rr.^.ngan.r-...i irgiiniii n n. m.av: Knez namestnik Pavle in G.jginja Olga sta v sredo odpotovala na uradni obisk v .Pri dnevov v Italiji uradni obisk v Nemčiji ne bo spremenil. — Za mir je neprecenljive i sklep t td« povsem nasloni na Anglijo, Francijo in Rusijo ter v tej zvezi odpre dardanelske ožine za nemoten prehod vsem zavezniškim bojnim ladjam iz Črnega v Sredozemsko morje in obratno. — Te di i bo dokončno podpisana pogodba zapadnii; demokracij z Rusijo. Poljska in Romunija sta dovolili, da ruska vojska sme preko njunega ozemlja v primeru vojske z Nemčijo. — Anglija je Poljski posodila 8 milijard dinarjev za oborožitev, Rusija pa bo v isti namen dobila 13 milijard posojila iz Londona. - Napetost med Poljsko in Gdanskom je zaradi obmejnih napadov še vedno velika. :— Češki general Prchala je zbežal na Poljsko, kjer zbira politične begunce, svoje rojake, za propagando proti Nemčiji. — Stanje na Češkem je zelo zamotano. Časopisje je pod strogo cenzuro celo v čisto kulturnih zadevah. Agenti- iz-zivači z letaki izpodkopavajo ugled češki vladi. Draginja narašča. — Tudi Slovaški ni z rožicami postlano. Ljudstvo se nagiba k bivšemu ministru Sidorju, ki je prijatelj Poljske in je zato bil poslan v Rim za poslanika Slovaške pri Vatikanu. — Volitve v Madžarski so se končale z veliko vladno zmago. Slovaki, ki jih je 600.000, niso smeli postaviti svojih kandidatov. — Binkoštne izjave: Na letnem kongresu britanske legije bivših bojevnikov je izjavil zastopnik Jugoslavije, general Bogdanovič med drugim, da bo njegova dmiovina trden branik svobode. Jugoslavija, je dejal, ni še nikoli omadeževala svoje časti in je tudi ne bo. — Predsednik turške republike Ismet Inonii je dejal na kongresu turške republikanske stranke, da. „bomo doživeli vojno, če ne bo zmagal zdravi razum . . . Vsaka nevifrnost, ki grozi našim sosedom, utegne malo pozneje groziti tudi nam. Zato bomo gledali da onemogočimo vsako nevarnost, ki utegne ogražati naše sosede . . . Razmerje med Rusijo in Turčijo ni bilo še nikoli tako toplo in zaupanja polno kakor danes ... Ko se uredi aleksandretsko vprašanje (po oajno-vejših poročilih je stvar v načelu že urejena, formalno bo pa v nekaj dneh, če ne celo urah. Op. ured.), je ne bo več sile, ki bi mogla razbiti prijateljstvo med Turčijo ih Francijo." — Ameriški zunanji minister Huil v Cikagu: „Nobena država se ne more zanesti, da bo živela v miru, dokler obstoje narodi, ki se hočejo zaplesti v vojno. Samo politični slepci verjamejo, da je moči odkupiti mir z brezpogojnim uslišanjem tujih 7L EdbIIkti ©spBsdkjb Fran Radešček (Nadaljevanje.) * Ustanovitev slovenskega društva „Triglav" v Belgradu Balkanska vojska je mogočno vplivala na duhove v Sloveniji. Neglede na strankarsko prepričanje se je slovenska samozavest dvignila do take višine, da je avstrijska birokracija ni mogla več krotiti. Valovanje bojnega navdušenja z jugovzhoda je zajelo vse prebivalstvo v Sloveniji s tako silo, da je poslej vsaki narodni dejavnosti bila edina in izključna smer k jugoslovanski skupnosti. Odmev tega stanja v slovenskem ljudstvu se je očitno pokazal tudi v vse večjem vseljevanju Slovencev v Srbiji in Bolgariji. Samo v Belgradu se je v nekaj mesecih nastanilo 64 Slovencev. Računam v to število samo tiste, ki so se držali slovenske •družbe, medtem ko je bilo precej tudi takih, zlasti delavcev, ki so se odtegovali družbi s Slove G bodisi iz čisto osebnih ali pa kakih drugih razlogov. Bilo je treba misliti na neko središče slovenske družbe. V gostilni „Kosovo" izza sedanje državne zbornice smo se Slovenci shajali vsako soboto k družabnim večerom. Tušem sta zdaj, pa zdaj zavila tudi polkovnik Vuka-sovič in dr. Niko Županič, enkrat celo inž. Roš. Donela je pesem in — In saj bi drugače ne bili Slovenci! — praznili so se kozarci, marsikomu pri tem tudi žepi 1 Treznejši smo skušali ustanoviti društvo z zasebnimi prostori, da bi se izognili gostilni in njenim mikom. Toda preden je prišlo do pravega delovanja društva, je že bila na pragu svetovna vojska. Pravila so se še dokaj hitro sestavila in sprejela. Društvo smo imenovali Slovensko društvo „Triglav", cla bi v njem našli okrilje, družbo in pomoč vsi Slovenci brez razlike stanu in mišljenja. Težja je bila stvar s sestavo odbora. Najprej smo izvolili za predsednika polkovnika Vukasoviča, ta pa je odklonil, češ da kot vojak ne spada na to mesto. Z nekaterimi drugimi sem se bil zavzel za to, da bi bil predsednik društva dr. Niko Županič iz dveh razlogov: ker je bil med Slovenci, v Srbiji bivajočimi, tudi med S.bi priznana najuglednejša slovenska osebnost in ker je že več let živel v Bel-gradu in bil znan v družbi prestolnice. Nepričakovano pa je njegova kandidatura zadela na odpor; nekateri so mu celo očitali, češ da se več ne čuti Slovenca. N.- da bi bili obveščeni vsi členi društva, je omizje v gostilni „Kosovo" kar iz- bralo za predsednika dr. Leskovica, ki je kak teden prej prišel v Belgrad. Ko sem to zvedel, sem se bil temu uprl in zahteval pravilno, sklicanje občnega zbora in novo volitev odbora. Nato me je dr. Leskovic poiskal v kavarni „Moskvi", kjer se jc opravičil, češ da je nepoučen o razmerah vpadel v slovensko družbo v gostilni „Kosovo", kjer so ga takoj razglasili za predsednika društva. Dr. Leskovic je seveda odstopil kot predsednik. . Sklical se je nov ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležil tudi dr. Niko Županič. Doseglo se je popolno soglasje in dr. Županiča smo izbrali za predsednika društva „Triglav". Za izvolitev se je zahvalil z daljšim programatičnim govorom, za njim pa so govorili tudi nekateri drugi Slovenci. Ob splošnem navdušenju za slovensko stvar se je ugotovilo, da smo Slovenci dolžni sebi in jugoslovanski misli, delovati med Srbi za medsebojno spoznavanje, s čimer bo mogoče velikosrbski zamisli odlomiti njeno ost ter delati za združitev vseh jugoslovanskih narodov, ne pa samo za nekatere pokraji kjer prevladujejo Srbi. Predsednika dr. Županiča smo pooblastili, da izposluje odobritev pravil in morebitno podporo, da začnemo s predavanji o Slovencih in o jugoslovanski misli med Srbi. (Se bo nadaljevalo.) Neki je izjavil donskega #Daily-Tcicgrapiia“: „Priključitev Gdanska k Nemčiji je samo vprašanje časa. Morda bo trajalo dve leti, morda mnogo, mnogo manj, a Gdansk se bo vrnil v Nemčijo." — Ameriški pariški poslanik Buliitt pri odkritju .spomenika padlim Američanom v Parizu: „Človeštvo utegne prestati strahotne preizkušnje, preden bomo učakali trajen mir, toda mi smo se zakleli na življenje in smrt, da bomo v boju za mir na strani svojih prijateljev." Draga pri Loškem potoku V Novem kotu so letos ustanovili gasilsko četo in je to sedaj druga prostovoljna gasilska četa v naši občini in četrto društvo v vasi, ki ima komaj 200 prebivalcev. Nabavili so si tudi že brizgalno in bodo skušali postaviti še letos Gasilski dom. — Te dni jc nadzoroval naše ljudske šole okrajni šolski nadzornik g. Matija Briški iz Delnic. Z učnimi uspehi je zelo zadovoljen in je tudi poudaril, da je učiteljstvo tega okraja prav marljivo. Okrajna učiteljska konferenca je bila 23. maja v Trstju. — Tvrdka Fr. Premrov in Bin iz Martinjaka je nakupila v naših krajih veliko lesa, ki se bo izvažal, obdelan in neobdelan, n?. Rakek. Naša pota bodo zopet „gor plačala11, ker so po zadnjih nalivih v takem stanju, da je izdatno popravilo nujno potrebno. Lesni trgovci bi morali prispevati tudi k „izrednim11 dajatvam, ker imajo možnost, da te izdatke prevale it:; kupca, kmet pa ne ruore. -— Iz Francije se je vrnilo že mnogo naših ljudi; do košnje jih pričakujemo še nekaj. Vračajo se največ gospodarji, ki si po nekaj letih trdega dola v obširnih gozdovih Francije vsaj toliko prislužijo, da plačajo najnujnejše dolgove. — Vreme n gaja, skoraj venomer dežuje in smo imeli v mesecu maju 297 mm padavin. Zato so pa dnevi precej hladni, noči pa še vedno mrzle. — Nedavno sc j c odprla avtobusu« proga Ljub- Preži ki je v naši po sredni bli- je velikega pomena, če upo-- d bi se : pasivnost teh ublažiti s tujskim prometom. v . ■ ^ la,'.. t7 V „Koroškem Slovencu11 beremo: Sto poletnih otroških vrtcev namerava ustanoviti organizacija NSV tekočega leta na Koroškem. Kot so vrtci koristna naprava in pomoč podeželskemu ljudstvu, vendar so s slovenskega narodnega vidika naravnost poraznih posledic. Kajti nemški vrtci odvajajo slovenskega otroka že v njegovi najnežnejši dobi od.njegove materine govorice in — tako bi dejali Nemci v Jugoslaviji — ga vzgajajo za hinavca. Nekoč na vprašanje, kakšne narodnosti je, ne bo vedel odgovora. Zlo raznarodovanja .potom vrtcev bi bilo manjše, če bi bili poleg nemških dovoljeni tudi slovenski vrtci. Slovenski vrtci pa so prepovedani. -— Nemci na Kočevskem, kaj pravite k temu? „Trgovski list" poroča o občnem zboru ljubljanske borze. Iz govora predsednika g. dr. Slokarja posnemamo, da je gospodarstvo močno prizadeto, ker države skrbe za svojo vojaško pripravljenost. Kopičijo se zaloge živil in obrambnih sredstev. To pa povzroča strah in s tem gospodarske izgube. Vrednostni papirji kolebajo, nepremičnine se precenjujejo, zlato beži v varnejše države, cene,, surovinam so močno nestalne in devizni tečaji se spreminjajo. V tej negotovosti jo tudi dobremu gospodarju težko vzdržati ravnovesje. „Kočevjee.- Zeitung11 poroča o občnem zboru zadruge v Kočevju: Kljub ivahni društveni delavnosti je zanimanje za za-o maji nou. Celo od upravnega legi odbora so bili samo štirje člani n&vzočni. Predsednik g. Krauland jo zlasti vabil ' K: i v r.’ v;>- °sti dokažejo, da no odhajajo v Nemčijo samo 5 uga j< z pospeše emače obrti prejela od tovarne Hi v 7 iie'!'-! y°,no v vrednosti 5000 din brezplačno, : 1 pa je zadrugi ( i na 70.; gornj bi imel: občutno izgubo, tako pa izkazuje 151 din dobička. Pri razpravi se je zahtevalo, naj nikdo, ki ni člen te zadruge, ne dobi dovoljenja za krošnjarstvo. i . —r—vriCTP. .saesszr•* Jtsnseea BBBSsnaassSESEZErasrz so E; as h to c ep b 0 © O čem naj bo beseda v mesecu Srca Jezusovega, če ne o pobožnosti k najsvetejšemu Srcu? Kaj je ta pobožnost, ki nam jo Cerkev tolikanj priporoča? Kateri je njen namen ? Pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu je — kakor beseda pove — to, da častimo presveto Srce našega Odrešenika. Pravo telesno srce. Ne, kakor bi si mislili to Srce mrtvo, ločeno od ostalega telesa, od duše in od božanstva Kristusovega. Ne, marveč živo Srce, v podu-ševljenem, živem ielesu Kristusovem, združeno z drugo božjo osebo. Torej Srce Jezusovo, kakor ga ima Gospod v nebesih, ali kakor živi in bije v Kristusovem resničnem telesu v zakramentu presv. Evharistije. Jasno je, da tako to Srce smemo in moramo častiti: saj je Srce Sina božjega, Srce našega učlovečenega Boga. Toda zakaj izkazovati prav posebno češčenje ravno Srcu Jezusovemu? Kakor veste, častimo tudi presv. rane Jezusove, njegovo presv. obličje. A Srce njegovo častimo prav posebno. Zakaj? Glejte, srce je vedno in povsod veljalo za znamenje ali simbol ljubezni. Samo srce ga je, pravimo, t. j. sama ljubezen. Daj mi svoje srce, t. j. svojo ljubezen. Srce Rimu! je dejal veliki 0’Connel, t. j. ljubezen katoliški Cerkvi J Srce naše je namreč v najožji zvezi z našimi željami, čnv-stvi, afekti, sploh s teženjem našim. Zato je srce simbol čustev iti posebno simbol ljubezni. Ker pa je ljubezen učlovečenega Boga, našega Odrešenika, do nas tisto, kar najbolj zasluži naše občudovanje, našo hvaležnost, ljubezen našo — zato častimo prav posebno Srce Jezusovo kot vidno znamenje, kot simbol njegove neizrečene ljubezniprav kakor nam je posebno drago srce očetovo, materino, zato, ker nas oče, mati — kakor bi dejali — z vsem svojim srcem ljubita. To je v bistvu pobožnost, k Srcu Jezusovemu. O, da bi bili mi vsi prevzeti od te pobožnosti! Kaj naj storimo? Za danes prosim vsaj to-le: Postavimo na očiten kraj v svojih stanovanjih podobo ali četudi le podobico Srca Jezusovega in darujmo pred njo božjemu Srcu ta mesec junij vsak dan posebej vsa svoja dela in opravita, svoje težave in bridkosti, pa iudi svoje veselje in tolažbo, in ce.l mesec mislimo na to, da delamo in trpimo, da živimo Srcu Jezusovemu. Po dr. M. 0pCki. „Straža v viharju11 odgovarja „Slovencu" na, članek o „zrelostnem izpitu slovanskih narodov" in pravi med drugim: Ob vprašanju o-brambe naroda in njegove zemlje smo letali za drugimi, postranskimi skrbmi, mašili smo si ušesa, kadar je kakšen posameznik ali kakšna narodnoobrambna organizacija klicala na pomoč, zapirali žepe, ako se je pripetilo, da je kdo nesebično prosil vbogajme za obstoj slovenskega naroda in slovenske zemlje. In vendar bi morali vsi do zadnjega slovenskega človeka poznati žrtve, ki so jih naši predniki doprinesli za narodni obstoj. Naša mladina si je zapisala na svojo zastavo: „Volja, delo, žrtve za slovenski narod, Bog in Jugoslavija!" S to, zastavo se bomo rešili pri zrelostni skušnji, da se nad nami v usodnem trenutku zgodovine ne bo izrekla st 7 i- la, da skučnje :.i: mo prestali. „Slovenija", v članku „Dva vzroka", ima t 7; ta-le od ’ : . Y> b i zo7'7' ■: ust v.-- : z ; j-s ta vij a na lagodno stališče, češ da ga politika ne briga, 1 j i!;" ali „uretui! :: ali kaj ; idobnega, množica izobraženstva pa t< i,l i i vsko klečeplazi pred „vodil Iji", da j id m pi ej do kakegi polo- žaj čk a, do „grupe", da spravi svojega sinčka do službice itd. Zadušen je v tem izobražen-stvu vsak idealizem, vsaka kritična sodba in vsak čut za odgovornost pred zgodovino lastnega naroda." — Točno! Toda življenje gre svoja pota . . . Osebna vest. G. inž. Vinko Vrhnjak je s tukajšnje šumske uprave premeščen v Stražo pri Novem mestu. V Kočevju je z vnemo deloval v slovenskih organizacijah in tudi našemu listu je b 1 naklonjen. Želimo mu mnogo sreče na novem terišču ! Ha gimnaziji v Kočevju se bodo opravljale skušnje privatistov 4. do 8. razreda od 1. do 4. t. m., za ostale razrede od 1. do 10. t. m.; popravne skušnje za 4. in 8. razred 9. t. m., nižje tečajne skušnje a) pismene 10., b) ustne od 12. do 15. t. m.; višje tečajne izkušnje a) pismene od 12. do 14., K ustne od IG. do 18. t. m.; sprejemne skušnje dne 23. in 24. t. m. Birmo vanj e v kočevski dekaniji se spremeni tako, da bo sedaj birmovanje v nedeljo 19. junija na Zdihovem, dne 23. pa v Mozlju. „Kočevskega Slovenca" posamezne izvode prodaja v Kočevju postrešček g. Fabjan. Tečaj za risanje. Tukajšnja kolektivna zadruga obrtnikov priredi tečaj za risanje in vabi vse mizarske mojstre in pomočnike, da se ga udeleže in porabijo to ugodno priliko. Tečaj je brezplačen in bo trajal do konca septembra t. 1. Poučuje se ob sobotah od 4. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 8. do pol 1 2. mx dopoldne. Zadružno vodstvo posebno opozarja pomočnike na ta tečaj, ker po določilih navodil za mojstrske izkušnje j. no s.: an_ vui pred- met. Kandidat, ki ne bo zadostil v risanju, ne prejme spričeval a sposobnosti za m ijstre. Vsa pojasnila daje z družno vodstvo. ] 'c vi. \ vs-7 7 iz Kih vjz v ijo vi ’ : ob 4, 12.15, 17.55; v Kočevje pa prihajajo ob 7.55., 1 G.10 rn 81.51. Dr. Antona Korošca, voditelja slovenskega naroda, je doslej izvolilo za svojega častnega člena 322 slovenskih občin. Zdaj je Županska zveza dala napraviti veliko skupno diplomo s podpisi vseh županov teh občin ih. z občinskimi pečati. To skupno diplomo bodo slovesno izročili g. dr. Korošcu v nedeljo 11. junija ob 10.15 v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Županska zveza vabi vse Slovence in njihove organizacije na to veliko prireditev v čast in zahvalo svojemu voditelju. Slovenske šmarnice so se v Kočevju nadvse sijajno završile. Ob polni cerkvi je g. dekan z asistenco opravil pete litanije. Vsa cerkev je pela' odpeve pri litanijah in prelepe naše Marijine pesmi, ob koncu pa je mogočno zadonela Zahvalna pesem in „Povsod Boga", za slovo pa še „Zbogom, danes Marija pravi". Pa naj še kdo reče, da Slovencev v Kočevju ni ali da ne hodijo v cerkev 1 Kar v zanosu je srce, ko opazuje te množice, s kakšnim navdušenjem so udeležujejo slovenskega ljudskega petja 1 G. kaplanu Skvarči, ki je ves čas tako lepo opravljal š m ar ničn o pobožnost naj Marija obilno povrne ! Predsednik senata g. dr. Korošec je iz sredstev senata naklonil po 10.000 din poplavljen-cem v Srbiji,^ Hrvatski in v Sloveniji, skupaj 30.000 din. človekoljubnemu našemu voditelju naj Bog obilno povrne! Znižane cene' na želer.nici se bodo mogli poslužiti vsi, ki bodo potovali na letošnji pomladanski velesejem v Ljubljani. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznieo z 2 ■ Ko bodo dobili potrdilo o obisku velesejma, 'bodo i: ieli s to i: k: zi ico in s stai v< 10 brezplačen povratek. V Ljubljano lahko potujejo do 12., vračajo pa se do 17. junija. Deževje, ki je drugo polovico meseca maj-kar zalilo, je h j j . ' tu i jšo tam v< 7 > šl I bije pri- KOČEVSKI SLOVENEC A- L V ' na očil > jih. T la tildi • j . i, ki j j6 trel jez, da sč jo ij 1 je p prekrila : /e, v in li celo V i 1 ja pod lo, me 1 ; in j in omajal ’ j let ni pravega prehoda v poletje. Noči so hladne, kakor V; najbolj mrzlih n^e-cih ob mili zimi. Kmečki tabor v St. Juriju pri Celju na binkoštni ponedeljek jo sprejel pomembno resolucije za poljedelstvo, hkrati pa tudi resolucijo, ki pravi: Zavedamo se, da bo mogoče našita zahtevam ugoditi le, če dobi Slovenija samoupravo. Zato pozivamo zastopnike našega naroda, da se z vsemi silami" zavzamejo za to, da čim-prej zagospodari slovensko ljudstvo a svojim denarjem samo na lastni zemlji. Samoupravna Slovenija v močni, složni Jugoslaviji je naš vzor in cilj. Nemška delavska fronta je poslala nekaj svojih zastopnikov v Novi Sad, da si ogledajo delovanje jugoslovanskih Nemcev v Vojvodini. Za tri dni svojega bivanja so bili gostje „Kul-turbnnda“ in Zveze nemških kred. in gospod, zadrug. — Zdaj bi bilo prav in v redu, da tudi zastopniki Jugorasa napravijo obisk našim Ko-ročcem!. Svojo politično pisarno so v Belgradu odprli jugoslovanski nemški državni poslanci. — Ali si smejo naši Korošci tudi kaj podobnega privoščiti? Resno napetost med Bolgarijo in Romunijo je povzročila Dobvudža, kjer je romunsko orož-niStvo postrelilo 22 bolgarskih kmetov, medtem ko so se trije težko ranjeni le prevlekli čez mejo na bolgarsko ozemlje. V Sofiji je zaradi tega prišlo do velikih in obsežnih demonstracij proti Romuniji. Razdražena množica je navalila na poslopje romunskega poslaništva in le s težavo je okrepljena policija odbila naskok. Bol-g . ’ i vladni krogi poudarjajo, da ne gre tu za samovoljo podrejenih romunskih varnostnih organov, ampak za sistem, ki se je izkazal pri zatiranju „železne garde“. Z. to Bi ’ arija od-. odškodnino za te bolgarske žrtve. Bolgarska , ij ka za eda . ) jo. Med našimi nemškimi in adž 'i jo prišlo do ostro polemike, ker jo objavil mu, s svojo , : so ga na dosmrtno ječo. jaki dolarjev, ža narodni sklad v Strela je ubila, ko so te dni divj de ne-t vilite, ha tnadž rsko-vom ' Buteni (koroitat Bihor), 17 letno Fili■.. mo Dripsa; Orož liki so našli v. 1 i večji daljno 'led na gori Palovaev (Kalifornija). Z njim so mesec približali očesu na samo 40 km. Smodnik nove vrste je izumil neki belgrajski čevljar. Izdelava tega smodnika bo znatno cenejša. Izum zdaj preizkušajo vojašl i -dri. lijaki. — Posebno brihtne glave imajo torej vendarle še možnost, da izumijo smodnik. Le enkrat bom obšel ta svet; zato vsako dobro, ki ga storiti morem, ali Vsako .ljubeznivost, ki S njo morem komu ustreči, naj opravim zdaj. Naj tega ne odlašam niti zaiie larjam, ker nikdar več se ne vjfnem na to pot. Gals\vorthy. Ol V n ri ijtešji *eiisM pp motaril mmi n / ] n 1 V ! ■ '>, "X i i t \ 11 ni 'V U L/ L ■ :.j • .V ti Li u 'Gi 1 . Bfi A ' č ;" .i j •. ' - H E • 3 “J G j ji [i G i i | : i t.i. : j ,, ..GHhHHHIiidiGdi LJ Li V.iu ,|J t Li u \.,j cj n u n io | j p -1 n . : ti) w nu i. j j j nn@ j ir:; i; :xx- . im ■■ o. m U v... Ij L j \ Ve.. Stanje vlog , Lastne rezerve Din 420,000.000 „ 28,650.000 Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči i’mm mmm Mimsm Naša čisto domača' zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole i V la :: d ■ ' Ij I Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč“.