*t. 54. V Gorici, v četrtek dne 11. maja 191 i. Isbaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto . . 15 K Vs .* • • 10 „ -Jtl ¦ 5 Poia"ihfčn^te>ilfe afMMja dO iii&l V Gorici se prodaja „SočaB v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu nKažipot po Goriškem in $radjščanskemu m dvakrat, v.letu „TbznT re ;>o glasovih iz ljudstva, po pogovorih in posvetovanjih, po teht-•nem preudarku je prišel izvrševalni od-4)or naše aiapf edite 4jifd*fte- stranke do jimen navedenih kandidatov. Zato je dolžnost vseh dobro mislečih volileev, da jih gredo volit ter jih izvolijo pA poslance. Prepričani naj bo'do, da bodo volili jprav ter da bodo imeli v njih dobre poslance. Proč z vsemi pomisleki: * aH bomo ^magali ali ne'bomo; vsak napredno in dobro misleč volilee ima ie ta čut, da jmora na volišče na dan 13. junija t. I. jNaj bo ta dan lepo ali grdo, solnee ali jdež — na volišče Vas kliče dolžnost! Ta dolžnost po vede do zmage. Zatorej, volilci, pogumno v volilni hoj, ponosnega lita na volišče! Volilci! Kandidatje so .proglašeni. Imena njih so tu. Sedaj v boj za naše kandidate! Volilci .morajo imeti sedaj pred očmi le to: da je njihova dolžnost, voliti proglašene kandidate, ki so: /a kraško-ajdovski okraj: dr/Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Za goriško okolico: Fran Kocjančič, veleposestnik in podžupan v Podgori. Za toltninsko-kanalski okraj: Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu. Dragi volilci! Nobenega ne sme biti med Vami, ki bi morda rekel: tega ne vo- Naši kandidatje. Veselje je zavladalo v naprednih vrstah, ko so bili proglašeni naši kandidatje. Klerikalci so zdehulj' in ugibali, spati niso mogli, .tako jih je skrbelo, kake kandidate proglasi naša napredna ljudska stranka. Ko so 'bili proglašeni, so se pa klerikalci prestrašili in obšinila jih je misel: kaj ko bi naprednjaki zmag-iH, kaj, ko bi bila zlasti Stepančič in Fon le . tev-na kandidata?!---------- Kraševci so si zlbrali, svojega rojaka dr. Gustava Gregorina. Na Krasu se je rodil, dobro pozna razmere Krasa, nje-|a težnje, zato bo mogel prav dobro zastopati Kras. Da je kandidat resen in mnogo vreden, ipriouje posebno »Gorica«, ker ga napada v vsaki številki; v eni robatejše kot v drugi. Strašno ga napadajo in mu,hočejo vzeti dobro ine — ali kaj jim pomaga vse to: Poslanec Kras,, in Ajdovskega okraja bo dr. Gustav Gregorin — volili, na Vas je to ležeče; -zato pojdite volit v kur največjem številu. Kras mora pokazati 13. junija, da se je otresel klerikalnih iarbarjev, klerikalnih škodoželjni'če v ljudstva. Z lažjo in obrekovanjem, s tatvino časti, s satanskim podtikanjem so hoteli črni inter-nacionalci umazati Kras. Kras «pa naj pokaže, da je čist, ter naj nažene na dan 13. junija 'klerikalne sleparje ljudstva tako, da bodo pomnili ta 'dan! Proti klerikalcem v 'boj, proti klerikalcem na volišče. —- Kraševci naj imajo vrlega sina Krasa za svojega poslanca! — Kaj je Stepančič proti njemu: Uboga reva, trepetlika, ki se maje v vetru, strahopeten gospodek, ponižen hlapček Pajcnčičev, ki bi rad služil še dr. Žlindri! V Gorici je bil revček zašel na zborovanje »Lege« — Bog ve, kam bi zašel na Dunaju. Morda bi Še zbornice ne naše!. Kdo bo takega (pošiljal na Dunaj?! Goriška okolica potrebuje pač dobrega poslanca. Tu'kandidira-veleposestnik in podžupan v Podgori Franc Ko-cjančič. Mlad, inteligenten, priden kmetovalec. Po celem okraju je znan. Ko so bile razpisane volitve, je prišla na dan vsestranska želja v tem okraju: Goriško okolico mora zastopati kmetovalec! Sedaj je. postavljen kmetovalec za kandidata, sposoben agilen anož, ki bi izfoomo zastopal Goriško okolico. Sam dela, sam kmetuje, pozna vse težnje kmeta; poleg tega je na-obražeu človek in bo kot tak mogel uspešno zastopati tudi obrtni del tega okraja. Kandidat fe,;sin tega okraja iz stare znane todbine. Kmetovalci ga poznajo dobro, zatorej tudi upamo, da- ga pojdejo voiit ter ga izvolijo za poslanca. \ . Klerikalci so se prestrašili Kocjanci-Čeve kandidature. Ko so izvedeli generali, so rekli: Kaj bo s.Fonom? Na to vprašanje naj jim odgovorijo volilci na dan 13. junija, ko pošljejo Fona na sodit ijo. Klerikalci že napadajo KocjanČiča, kakor hitro je (bil proglašen za kandidata. Strah jim je šinil v kosti. Naj jim jili le pošteno .pretrese. Napadali ga bodo — tako so napovedali, S tem spričujejo, kako nevaren Fo-aiov protikandidat je maš Frane KocjanČič! Kaj hoče proti njemu Fon? Liberalec je bil Fon pa ie postal radi grošev klerikalec in za to, da ie mogel zbežatl od dela na sodniji. Kako se imen"ie tak človek? Ali se mu more reči: imož? Mož dela je Kocjančič. Z delom in skrbjo si služi svoj kruh, Fon pa se je bil preskrbel lepo iz brezdeljem, veliko plačo vleče kot sodni uradnik pa nič ne dela in zraven je vlekel še dijete kot državni poslanec. Tako se je bil odvadil dela, da je vskliknil takrat, ko se je že skoro vedelo, da bodo novo volitve: — »8og varuj, ČC bi moral nazaj na sodnijo, tako sem se odvadil dela!« Kot poslanec je počival -~ samo za tisto katoliško oštarijo v Renčah Se je pehal in okoli justičnega minister-stva in namestništva je letal, da bj prišla cela vrsta kraških kmetov v nesrečo. — Za Božjo voljo, kdo pa bo še pošiljal Fona na Dunaj?! Goriška okolica poreče ha dan 13. junija: Foncv Pepe iz Volč ne bo več naš poslanec! V Gorah kandidira že dobro znan bojevnik naš Andrej Vrtovec, posestnik iti trgovec v Tolrnini«. Ali ste ga slišali govoriti v nedeljo? Ali ste čitali njegov govor? Lepo je govoril. Drastično je naslikal gorski okraj, kaico je zanemarjen, to je oni okraj, katerega tako meuspešno zastopa sam veliki don Antonio Gregorcig, vulgo Pajerčič. Vrtovec je priden, neumoren, neustrašen delavec. V časiih, ko se na. Tolminskem nikdo ni upal ganiti, se je že-boril on proti tistemu sistemu, ki nas tako grdo tlači k tlom. Vrtovec je delaven na gospodarskem in šolskem polju. Kakor doma, tako delaven ibi bil tudi v parlamentu na Dunaju-. Prav lepo je omenjal, VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteii. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »O, sedite vendar brez strahu, gospod kaplan, stoli so vendar za to. »Vem, milostljiva, toda vaši so tako krasni, da se bojim jih pokvariti. Milostljiva je tudi edina, ki sprejema obiske v salonu, pri drugih ljudeh se mora sedeti na slamnatih stoleh. Chanatov salon, na primer, ni v nevarnosti, ; da bi se obrabil, ima zavedno zaprtega in se ga poslužuje j samo v redkih slučajih.« | »Da«, pravi gospa pl. Slepič, »oprava je.vedno pre- [ gmjena, in vendar ni tako dragocena.« j »Ne«, pravi 'davkar, »njegova oprava je tovarniško f delo, v vsakem ceniku jo dobite, in ne stane več, kakor T kvečjemu štiristo frankov.« »Res, gospod davkar, torej taka salonska oprava ni tako draga?« »Niti vinarja dražja.« »Tudi ta gospoda Provierom — Latoreta ne?« »Tudi ne.« ; In vendar se zdi ljudem prelepa, da bi jo rabili.« »Da, delali bi se radi lepe, končno pa vendar izpre-\idijo, da so slamnati stoii zanje tudi iobri.« »NiČ ni bolj smešno, kakor obisk pri Clinnatu,« pravi gosp pl. Slepič.; »Ivana '...« »Ha, ha, Ivana ...« : »Ali je kaj novega v deklici, gospod kaplan, da se ftako smejite?« »Da, milostljiva gospa, toda ne upal bi se povedati pred vami.« »Gospod kaplan, kar povejte«, pravi davkar radovedno. »Trdi se ... toda ne, ne morem povedati ,.. mogoče cela stvar tudi res ni.« »Le povejte, nam lahko zappate«, pravi davkarica. »Sicer stvar ni tako huda; pravijo, da je prišel zet svojemu tastu na sled, ne da b) imel zadnji pojem o tem. Gospod Felibien pa ttrdi sam nekoliko krade. Gospod in gospa pl. Slepič vdarita v glasen grohbt. »Sicer se pa ne more zameriti gospodu Felit" m, pravi ona; njegova žena ie res grda.« »In vendar se tudi odškoduge, gre večkrat v Valvai »O, gospod davkar, kako njorete reči kaj takega »Kako? Toda Ijtfbi gospod kaplan, saj ste vi sami...« »Imam dobro misel,« pravi igospapl. Slepič, »najbolje bi bilo, Če se Alfonzo m Ivana vzameta.« »Izvrstna misel! Vi gospcild kaplan prevzemite nalogo, da ju spravite skupaj«, pravi davkar. »O, gospod pl. Slepič, to bi'bilo še bolj nenravno.« »Zakaj? Ostalo bi lepo vse v družini«, odvrne oni. »Prosim, milostljiva gospa, hoteli ste povedati o obisku pri Chanatovih, pa' sem vas prekinil«, pravi kaplan. »Da, obisk pri Chanatu. Ivana odpre duri, v resnici je jako čedno in Jako ljubko oblečena — in nas pelje po temnem, obsežnem hodniku,, po stopnjicah v salon. Počakati moramo pri vratih, ker notri je popolnoma tema, odpre okno, odstrani zavese, kajti ti ljudje zadržujejo svitlobo zato, ker se boje, da bi škodovala opravi. V salonu je vlažen vzduh. Ivana potegne še hitro preproge z divana in naslonjačev in potem obvesti svojo gospodo. Ljuba družina pride, nas pozdravi in povabi sesti, pri, čemer Clianat ljubkuje pogleda na divan, dva naslonjača in šest stolov. Potem pa se govori o domači sreči.« »Kaj hočete milostljiva, niso prišli nikdar iz svojega rojstvenega kraja in nimajo pojma o življenju, samo bogati so.« »Kaj pa vestie še kaj novega, razven one zgodbice, ki ste nam jo ravnokar povedali, gospod kaplan?« »Ne mnogo, milostljiva gospa, otrok kmeta Girontfo-na je bolan.« »Kaj'pa mu je?« »Kašija.« ; ... »Ali ima oslovski kašelj?« »Lahko, anogoče.« .. *Pa vsaj ni kaka davrca?« . . ... , - »Ne, v Roy!boni se prikaže jako poredko, kajti zrak je prerezek in suh.« »Kaj meni zdravnik?« »Zdravnik? Saj ne pride v hišo.« »Nemogoče!« , . A »Tako je milostljiva gospa, saj veste, tukaj nimamo zdravnika, priti bi moral iz Saint Marcellina, to pa mnogo stane, vrhutega se pa dajo gospodje še ]ako prositi.«. »Ali to je vertdar grozno«, prav? gospa pl. Siepič, ki je imela za bolnike m revne jako mehko srce. »Pojdi in poglej, kako je z otrokom«,.pravi davkar svoji ženi. , ' ,. Bil je mnenja, da spada izvrševan je,del usmiljenja v delokrog katoliških žena, kaiti prvič to ljudem ugaja,, pq-tem se ipa pri priložnosti tudi lahko vporabj.« '. . »Ali so Grondonovi revni?«, vpraša davkarica., !,. ¦ italieprih.) na-čenutoi-gorski okraj, katerega ie I vlfo#dila/it*&esti tudi sloveča nedelav- J je steze so in nevarne stnrmne, ni čuda I torej,. čft»;e"tain:pn mrtič, ubil živega I Člo$eJ&'Ž^emkripnJe gorski okraj, pod I težo davkov ,^wpp: ^ajvečji kos te za- I nemarjeriosti-pa imana vesti dični Pa- I jerjW za^e^r^c dr," tpae z Vršnega. I aGr;egorč^odJeta 19Q1, dalje ni več I slovenski posanec, ampak deputato tri- I ujano. Zato pas'tudi nič: ne, dela za Slo- j vence. Sramotna-je njegova zveza s Pa- I jerjem in v neizmerno' škodo goriških K Slovencev/rKd6ga bo .še volil? Kdo bo j na^opavai; Sloveitcem zapet na ramena I to črno -nesrečo?- :¦- I Votilci V Gorab! Volite moža, ki bi I delal, ne dr. Gregbrčiča;;ki ni vajen dela, I itiarveč živi komodno* hoče, pa, da drugi j zanj dfclajo; on mora.biti samo čašče« hi I velika kadilnica se" mora vihteti pred i njim-..... I : ; Zanemarjeni gorski okraj naj voli 1 Vrtovea pa bo imel dobrega poslanca. K Z Gregorčičem proč. Naj gre kandidirat I v Furlanijo. za katero dela! I Splošna volilna pravica I in Madjarstvo (Dalje.) I Po svoji.nepričakovani sijajni z-magi, I pridobljeni z oblastvenim pritiskom in po- I sebno s podkupovanjem volilcev išče tu- I di grof Khuen okolnošti, kako bi zavlekel I (predlogo volilnega zakona, kakor je svoj I čas to storila koalicija. I Najprvo hočejo počakati rezultat I ljudskega štetja in seveda je treba rešiti I •najprej budget, rekrutni kontingent, I aneksijsko predlogo, civitfnopravdm red, I novi obiambni zakon in še mnogo druge- I ga več ali manj nujnega. Na dnevni red j postavljena splošna volilna pravica, to I le kot sredstvo za potlačenje koalicijske I opozicije proti militarističnim izdatkom I brez kompenzacij, nevarnih skupnosti ar- I made, je postala naertkrat manj nujna, I ker brezvoljna iChnenova parlamentarna I večina vse zahteve »Dunaja« votira brez. I pomisleka. Samo Justhova stranka se je I drži trdno, ko je celo grof Apponvi kot I člatt manj radikalne Košutove grupe pri- I znal in pritrdil temu, da 'je pri sedanjem I volilnem sistema prava volitev, in s tem I zmaga kake opozicije izključena. I Kakšne politične poteze pač napra- j vijo v bližnjem času v ogrski poslanski I zbornici 4ili v ogrski delegaciji, v kako j sjner in ;y kaki reči, vodilna misel osta- i ne ta: zavlačevanje demokratske volilne I reforme,, in ako že ne 60 mogoče pred- I logi volilne reforme se izognfti ali jo od- I ncsti, ostane popačenje splošne in na I vsak način preprečenje tajne volilne pra- I vice. Čeprav je brez najvažnejše politične j pravice širokih ljudskih mas sprememba j Ogrske v moderno pravno državo sto- I kra-t riemogočaVpo tem ne praša vladajoči j razred; Da obdrži vživanje prednosti po- j litične moči; da ohrani v svojih rokah za- j konodajo^ si varuje ogrsko siupremacijo pred pošteno volilno pravico. Kako pa je potrebna, ne sledi samo j iz dejstva, da leta 1874. z zak. čl. XXXIII izvedena modifikacija, in dopolnitev volilne pravice, feiŠIe ''.&'. pravega svobod-nostnega Stremljenja; razširitev doslej le plemstva* spadajoče pravice na široke plasti ljudstva, ni stremila (po možnosti prostega delovanja ljudsfke volje, marveč po omejitvi in preprečitvi nje. Nagodba iz leta 1867. je imela ibiti varovana po dale-kosežnem vplivanju na voliJce pred na-skdkom našiprotne opozicije. Zato je bilo dotedaj fakultativno od odločitve vsakega municipija odvisno tajno glasovanje odpravljeno, 'naprava volilnih'Imenikov vezana na foranalrtete, ki so olajševale odstranitev opozicijskih volilcev; ker se je dala predsedniku volišča diktatorična oblast, .so bile odprte' vse poti štrahova-nju volilcev, in celo nasilni zabrambi po- I ta na volišče, in volilna praksa je dala j oblastvenemu, terorfetriu' širOko polje," ra- ' di česar se. niso mogle ojpozicijske stranke «a čaš|a vtote. liberalne stranke nikdar dosti ijritdžiji. r,.;' "',/'. VseWbftei& so složni odobravale, največjo kam6v'6lj6,'najbolj kričeče' zlo-" i rabe, kakor hitro je šlo za volitev kakega j nacionalističnega, romunskega, srbske- I ga ali slovaškega poslanca* L (Konec prih.) * ,v j DOPJŠI. ' S Pristave pri Št. Andražu. — Redki I so glasovi fes našega sela, ki prihajajo v I javnost, danes in morebiti še kasneje se I zopet oglasimo, da izve javnost o nas in I naših nasprotnikih. — iPristava je do 1. V 1830. ibfla zdflttiena politično in cerkveno l z občina St. Amdrež. Tega-leta so meje I občine Šti Andrež potisnili nazaj, koliikor I se je fpač dalo> postali smo občani mesta I Gorica, a cerkveno smo ostali pri materi I cerkvi Sv. Andreja. Ko je bila dozidana I juž. železnica je železniški tir postal me- I ja cerkvene občine. Odpadlo je zdaj tudi I selišče Leoni od Št. andreške cerkve. I r Kdo si je stekel zaslug za te omejitve, I zgodovina molči, le še imena tod pravijo, I I da je tu bivalo čisto* sto vensko ljudstvo. I H— Sedaj grozi tretji napad: St Andreški I I kurat g. Jož. Kosovel se trudi na vse I I kriplje, da bi nas Pristavce priklopil k I I stolni cerkvi. Mož teka in lazi okoli do- I I stojanstvenikov, da bi ugodili njegovemu j I nepremišljenemu koraku. Hvali se tudi, I I da je vsa nadeva v najlepšem tiru in *se I I gotovo reši po njegovi želji. I I Obračamo se tudi mi do merodainilf I [ faktorjev in vprašamo: Kdo je g. -kurata I I pooblastil za ta izdajski čin? Koga je I [vprašal? Ali je on ljudstvo in občinsko I I poglavarstvo ob enem? Ali je on radii I nas tufcaj, ali smo mi radi njega? — Iz I I gotovega vemo, da naši sosedje niso bili I I nikdar o tem vprašani. Gotovo vemo, da j I občinsko starešinstvo v Št. Andrežu ni o j I tem ničesar sklepalo. — Vsaka zdrava I I pamet pravi, da predno se sklene kak 1 I pakt, treba merodajne faktorje vprašati I I za. mnenje. Morda -zadostuje mnenja kake I I babnice in g. kurat vizame to za važneje I I in gotoveje kot sklepe starašinstva in I j prizadetega ljudstva. Mi prispevamo s j I 30% dokladami na vse izravne davke za j I cerkvene potrebščine, prispevali srno za I I zvonove itd. — Sedaj pa, ker se gospodu I j iz Št. Andreža sanja, hoče nas lepo brcni- I I ti. Ne boš brez nas ničesar zidal! I I Pristave;. . I Iz ajdovskega okraja. I . Vel. Zabije. — (Malaventura.) V ne- j I deljo je bil pri nas zopet dolgo pogrešani I j *trjatr«. Poskrbel je zanj kakor običajno I I naš dični Malaventura. Ha, ha, In žaba- I I vali smo se krasno, reči moramo: Bilo j I je fletno! Lepa hvala! Priporočamo se j i zopet za kaj stičnega- z vljudno prošnjo, I j da se namenjeno ne naznani le ožjim ov- I I čicatn in babnicaan* ikafcor običajno, tem-1 I več, da se. raje javno razglasi — bo ve- 1 I čja udeležba. In pa še nekaj prosimo: I I »Učenost« naj se blagovoli prihodnjič bolj j I jasno izraorti, koga si je izbrala za tarčo, j I kajti mi smo neuki ljudje in zadnjič ni-j I smo prav razumeli, kateri »faliran urad- I I nik« jo je tiščal v želodcu, ker pri nas ta- I I km ni. Tudi bi mogoče ne izgubile na I I vrednosti temeljite »brumnosti«, ako bi I I jih »Učenost« izvolila bolj na lahko, bo/i I I krotiko povedati — saj je!za in sovraštvo I j niste čednosti. I I Tora) h -koncu prosimo, javno naj se I I razglasi, kedaj bo delila »Učenost« svojel I .modrosti. Slednjič pa :naj- vendar ne mi- I I sli "Malaventura^ da je ljiuldstvo res pes, 1 I ki Me roko onetnu, ki ga tepe in zmirja! j I —Ne! I I Raziimno ljudstvo, — če tudi ne j J izšolano, kakor trdi »Učenost« — znal j vendar soditi z f zdravo pametjo, kaj je I I prav in kaj ni, in .zna tudi vrniti »ljubo J J za drago1« če je treba. Da (zna biti vrhu I J tega še hudomuSno in imisli, da na Mala-1 I ventoiro upljiva mlada luna — ali pa celo, I j na'j naan ne zameri, da ni pri njem vse v I T redu, bm hm... Pa bašta! Saj vidi lepe J uspehe jaf ja, to pa to! na, ha, ha! Brrr I »Bojnanož« je že kuš, pa bo tudi I »Učenost« Le ne ž lepa ipa s šibko. — Na I I zdar! \ j Iz kemenskega okraja. j Iz Teumlce. ~ (Veselica.) Na binko-rštni ponedeljeik ipriredi tukajšnje Bralno I i« ipevSko društvo »Jenko« svojo 1, ver I selico, za katero se ie dolgo časa boje-] vato. Saj ni čuda. Gotovo je rodoljoibont 1 t znano o tej postojanki, ki zahteva precej I [ truda» požrtvovaslnosti in vstralnoga dela. I i Razne zapreke, s katerimi se imamo bo- I i jevati, niso dopuščale, da bi še že kdaj I prej uprizorila veselica. Pa maj 'bo. Mala I vrsta nas fe, U hitimo s prosveto k svo- I bodi, a ta Četa je čila in neustrašena. To- I liko večja čast Vam, vrli naprednjaki. S I svojim nastopom "pokažemo, da se da tudi I •tu. v marsičem napredovati, da smo tudi I * tukaj sposobni in vneti za duševne delo. I t Ne plašimo se zaprek, ne bojimo se I gmotnih stisk, saj naš trud bo gotovo-J Obilo poplačan. Bratska društva vedo, I koliko stanejo prireditve, zato nas tudi I posetijo ter nam bodo gmotno pomagala. I da nam bo moč: korakati po začrtani #o- j ti. Prihitite torej, somišljeniki-narodnjaki, I da pomagate rešiti to važno postojanko. I Pomagajte mali bojni četi narodnjakov, I ki stoji trdna in iki se ne ustraši nobenega I navala od strani svojih pol. nasprotnikov. I ... Bodi tudi mimogrede omenjeno, d** I se iz vasi,nudi tudi krasen razgled poj sinjej Adriji tja* do Pirana, z Renskega I sedla pa na krasno Vilpavska dolino. I Franceij tudi poskrbi za izvrstno kapljico I in jed — kakor vselej. Torej na veselo I snidenje na Binkoštni iponcdeljek! j Iz kanalskega okraja. Gospod nune Grbec v Kalu je člo- i vek, ki se odlikuje z lastnostjo, da se I I rad vmešava v reči, ki ga čisto prav nič j ne brigajo. To spričuje pred kratkim vr- j j seča se sodnijska razprava učitelj Polj- I šak-Lazar. Kot nepoklican je hotel za- I j stopati Lazarja, ali blamiral se je in I odslovljen je bil revež kot neupravičen I I zastopnik. Misliimenda, da živi v srednje- I j veški dobi, ko je vse trepetalo pred du- I j hovniki. Se motite! Vaša črna suknja je I I imela kakor vidite v tem slučaju malo da I I prav nič vpliva, j I Po Kalu pa jrovorijo, da je učenjak, I i ki je avanciral v zelo kratki dobi to je otl I I zadnjih Občinskih volitev sem od politič- I I nega komisarja za odvetnika, ki zastopa I I .stranke brezplačno pa tako izvrstno, da j I mu pokažejo na soduiji. kje so vrata. I Družba sv. Cirila in Metoda. Iz Čepovana. — Dne 5. maja 1911. je daroval gosp. Franc Podgornik učitelj na Vratih, 7 K.in gosp. Mirko Podgornik, učitelj v Čadrgu, pa I K tukajšnji podružnici sv. C. in M. Denar hrani podružnica. Veselica tukajšnjih podružnic družbe sv. C. in M. se bo vršila dne 18. junija in ne 11., kakor naznanjeno. Vršila se bo najbrže»pri jelenu«. Domače vesti. Prispevajte za otroški vrtec na I I Blanči! — G: vodja Franjo je daroval 2 I I K. g. M. Avbel, pis. pom. 1 K. Hvala lepa j i darovalcem in nabiratelju! J I 10 K je daroval g. dr. Krn. Dereani I I iz veselja, ker je vrtec že pod streho. i I Reklamirajte! — Kdor v Gorici še ni j I reklamiral, aaj se požuri. Časa je le še I 3 dni. Za nastavljence v javni službi za-I došča dekret ali overovljen prepis istega. I Kdor drugih ima pri rokah domovnico, I krstni list ali izpisek pa ni upisan v ime-I iilk, fnaj odda te dokumente v slov. brat-I nem. in podpornem društvu v ulici sv. Iva-I na Lt. 7. aii nafsam reklamira. Reklama-[ cije je ^nasloviti na magistrat, reši jih pa I tok. okrajno glavarstvo. I ^ Poročil se je g. Stanko Legat, asi-I stent c. kr. drž. železnice v Gorici, z J g.čno Olgo Franzotovo iz Šiške. I Družabni zlet »Slovenske Čitalnice« J iz Gorice v 'Podmelec se bo vršil ob I ugodnem vremenu v nedeljo dne 14. ma-I ja 1911. I Odhod z državnim vlakom ob 11 do-I poldne. Pešpot iz Podmelca čez Ljubiti k ISv. Luciji. I Avskultantom ie imenovan sodni I praktikant dr. R. Flegar. | I N. D. O. v Gorici sklicuje za 21. t. m. I zjutraj javmi. shod, popoldan pa priredi I veliko Veselico. Slov. delavstvo in dru-I go občinstvo se že sedaj opozarja na to I prireditev. — Odbor. I Občni zbor »Učit. društva °«žanske-I ga šol. okraja« bo v Komnu, dne 18 ma-I ja t. 1, ob 10. uri predp^ldne. Vspored: i. 1 Poročilo predsedništva in predlogi. 2. I Overovljenje zapisnika, zadnjega zboro-I vanj a. 3. Tainikovo in blagajnikovo letno I poročilo. 4. Referati: a) Ljudsko štetje, I poroča C kr. okr. š. nadz. g. M. Kante, I b) Kako tdetuj šola za telesni razvoj mla-I dine? poroča tov. g. A. Hreščak. 5. Voli-[ tev delegatov in odbora. I Mnogo Slovencev v Gorici, na sto-I tine najbrže, bo opeharjenih za volilno I pravico pri državnozborskih volitvah. I Potrdila o enoletnem bivanju v mestu kar I ni mogoče dobiti. Pri anagrafičnem ura-I du pravijo, da če ni upisan v imeniku, ga I sploh nimajo upisanega, na glavarstvu I ne dobi takega potrdila, torej kako bo re-I klamiral! -r-- Reklamaciijsko postopanje j se mora urediti prav tako, da se bo res I moglo reklamirati; in potreba je več ča-I sa za to ikot 14 dni. Tako kot je sedaj, sle-I parijo Slovence v Gorici Lahi, na deželi I pa naprednjake klerikalci, kjer imajo ob-I čintfki zastop v svojih rokah. I Klerikalna agitacijska sredstva. r~ |"Da niso izbirčni klerikalci v agitacii«kih I sredstvih, je «nana stvar. Vse jim P^ide K prav. Prfcžnica, posebno pa spo\'ednica I sta dva agitacijska lokala, kamor mora I priti volilec, naj je že tega prepričanja aji I drugega. Toda s tem še niso izčrpana I sredstva klerikalne agitacije. I Tako kroži sedaj tik pred volitvami I neverjetna vest po ajdovski dolini. Ženi-I ce, pobožne 'ženice si jo pravijo s straT I hom v očeh in se hudujejo na liberalce. I Kdo si je taamjslil to »storijo«, se ne ve, I lahko si pa vsak misli, čemar si je neznani I far bar izmislil to bajko: I »Bilo je pred kratkim v San Giovanni I di Nogaro v bližnji Italiji. Tu je živel hud I in strasten liberalec. Naročil je hlapcu, I naj gre po duhovnika, ki naj prinese zad-I njo popotnico bolniku. Če bo vprašal du-I Jiovnik po bolniku, naj ga pelje k bolnemu I p rase u v svinjak. Hlapec je storil kakor j mu je bilo ukazano. Duhovnik je res pri-I šel s popotnico in ko je vprašal po bolniku: I in mu je pokazal hlapec svinjak, ju stopil I iz hiše gospodar, ki se je na mah izpre-I menil v prešiča. Tako je Bog kaznoval I liberalca.« I S takim; izmišljenimi .pravljicami lio-I čejo vplivati klerikalci,na izid bhžujih vor I litev, češ, taki so liberalci, ne sarno v I bližnji Italiji, ampak povsod. Zato ne vo-I lite liberalcev pač pa klerikalce. I Tej »štoriji« se bodo ipo vrsti smejali I vsi klerikalni kandidati: dr. Gregorčič, I dr. Stepančič to Fon, vedeli bodo, da je I to »štorija«, toda ubogo ljudstvo naj le I verjame takim budalostim, samo da po-I maga tako sredstvo njim. klerikalnim I kandidatom in da jim ugladi pot v državni I zbor. In s takimi nasprotniki je boj hud; I zato pa je tem lepše zapisati vsak uspeh I proti takim nasprotnikom pri tako neena-| kem orožju. I Mesto, da bi se slišalo v spovedniei I lepe nauke, se agituje za dr. Stepančiča I in Fona. No. tako sta prišla tudi onu dva j v spovednico in njihovo ime se izgovarja I menda ravno ob istem času, ko bi sicer I moral nalagati spovednik grešniku I pokoro. J Smatrajte voJilci-grešniki strankar-I sko agitacijo za klerikalne .kandidate v I spovedniei kot pokoro, obljubite — po-I boljšanje in ne bo Vam treba nikdar več I opravljati pokore, ker jo z glasovnicami I v roki odpravite. I Briški koloni bodo kot en mož »voli-I li« 'Pepeta Fona za državnega poslanca. I Tako se nam je sporočilo iz Brd. No, ko-I ga pa, če ne Pepeta Iz Volč! Pepe je I vroč zagovornik kolonov -— pardon: la-I stnega žepa. Ej, koloni ga poznajo kakor I slab denar. Zep ima velik: denar mu teče I vanj v Gorici, ker »dela« na sodniji, na I Dunaju pa, ker »dela« v rlamentu. Za I tak žep se mu je splačalo prodati prepri- I čanje. Nič se bati..... Po hrbtih kolonov I se težko še priplazi do Dunaja! «Prele-I hek« je postal. I Dr. Šusteršič hodi že nekaj dni po I Dalmaciji okoli. Moža namreč skrbijo vo-I litve v Dalmaciji. Pravaše ima na svoji f strani in tem l^li popolne izmiage, da bi se I mogel postavljati on potem kot voditelj I večine Jugoslovanov. A!ko »Hrvatska I stranka« s koaliranimi skupinami v Dal-I maciji zmaga popolnoma, bddo njeni po-I slanci s Srbi, s poslanci iz Istre in drugi-I mi slovenskimi poslanci tvorili klub, ki bo I večji od Soisteršičevega ter se Šusteršič I ne bo mogel bahati, da je on predstavi- teli Jugoslovanov! To bi bil rad in minister tudi, zato se lomi po Dalmaciji. Pa m« Dalmatinci najbrže ppeterifeajo račune, — Vlada mu bo pomagala' pri volitvah, on pa njej v parlamentu ~- seveda le v škodo Jugoslovanov! Prt sobotnem tamburaškem večeru je na sporedu več lepib točk. Posebno zanimiva je spevoigra »-Dijakova zarubi-tev*^Lvsp^>lJoyaj^ zbora. Pa tudi * zabavVrieH)d'*trR3Čnjkal6. Čisti dobiček je namenjen naši prepotreb-ni »Dijaški kuhinji«, zato tembolj priporočamo to prireditev. Kdor pomotoma ni prejel vabila, ga dobi^pri blagajni! Na svidenje! ' • "^ . '"¦ Porotno zasedanje v Gorici prične 22. junija t. 1. Detomor. •—V torek popoludne je našel pokopališčnj Čuvaj v GoTici Padovan blizu uhoda na pokopališče -trulpeke deklice v papimati škatlji zaprto. Komisija je konštatirala', da je otrok pred dvema dnevoma-umrl. • •.-•» » • >t-.y'»¦.*. SooiaJnodemokratlČne kandidature. — V Goriški okolici* kandidira za državni zbor dr. H. Turna; v kraško-ajdovskem okraju Josi|p Kopač; v Gorah pa J ust Černe. Žaljenja veličanstva je bil obtožen 22 letni Andrej Mrakič z Bovškega. Razprava se je vršila pri zaprtih durih. Baje je žalil našega cesarja in cesarico Marijo Terezijo. Sedem prič je bilo pri razpravi. Tri so rekle,.da niso slišale inkriminira-nih besed, štiri druge pa so.pričale, kakor je v obtožnici. Mrakič je obsojen na 14 dni strogega zapora. Ob tej priliki moramo omeniti to-le: Nič nenavadnega niso razprave radi žaljenja veličanstva. Mi svetujemo ljudstvu, naj pusti v miru cesarja in njegove prednike. Taki razgovori so jako nevarni. Nedolžno mišljena beseda se da včasih porabiti za obtožbo radi žaljenja veličanstva. Ovaduhov je polno okoli zlasti v današnjih časih, ko je sovraštvo tako razvito; vemo za slučaj, ko so spravili klerikalci v zapor moža, ki odločno trdi, da ni zagrešil tega, česar je bil obtožen. Obsodbe radi žaljenja veličanstva so navadno hude in še v Oradiško pridejo ljudje radi takega žaljenja. Zato priporočamo veliko previdnost, če se govori o cesar--ju, najboljši pač je molk! Okrajna bolniška blagajna v Gorici bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 21. maja 1911 cvb 10.30 uri pred. v dvorani urada, Via Morelli št. 16 s tem dnevnim redom: l. Čitanjc zapisnika rednega občnega zbora z dne 15. maja 1910; 2. Poročila; .?. Razprava in ukrepanje o računskem sklepu in razkazu premoženja od l. januarja 1910 do 31. decembra 1910; 4. Predlog .premembe §§ 11, 14, 18. 29 w 33 blagajniških pravil; 5. Slučajni predlogi; 6. Volitev dveh članov načelstva (upravnega sveta) od strani delegatov udov blagajne; 7. Volitev nadzorovalne-ga odbora; »S. Volitev razsodišča. Novo pelegrino je nekdo odnesel v Kihembergu 7. t. m. Poživljam dotičnika, iiziognomija je znana, da odpošlje takoj pelerino v Dorriberg — poste restante, sicer bi bil prisiljen nastopiti proti njemu sodnim potoni. Javni ples priredijo fantje v nedeljo, dne.14. t. ni. v Smežatnem. V slučaju slabega vremena se vrši ples naslednjo nedeljo. Listnica. — G. dopisniku iz mesta: Prihodnjič, berg dne 7. t. m. in so s svojim prihodom povečali slavnost, »bodi tem,.potom izre-Cena rfajprlsrčnejša zahvala, palje posebna zahvala onim bratskim društvom, ki so nam posodila telovadno orodje, gosp. Josipu Mihlju za prepuščeni naiin les, Albertu Arčonu iz Bukovice, ker nam je jako ceno napravil acetilensko razsvetljav vo v našo in gostov popolno zadovoljndst jjfl/iga kakor bratskim, tako tudi drugim "'cenj./društvom pri* veseličnih prireditvah-toplo priporočamo. Z eno 'besedo, hvala vsom, ki so na kakoršnikoli način pripomogli do krasno vspele veselice, katere čisti dobiček znaša K 305.32. Posebno se je občinstvo zanimalo za mične sestre »Sokolice« iz Komna in Skr-bine, katere se niso ustrašile daljega peš-hoda in so ponosno korakale v .naših vrstah. Živele! »Na zdar!« Odbor. •- Telovadno društvo »Sokol« v Prva-čini vprizori v lastni dvorani v nedeljo 14. inaia ob 4. ,uri popoldne gledališko . predstavo* s plesom s sodelovanjem članov Slov. gledališča v Trstu pod vodstvom režiserja g. Leona Dragutinoviča: »Grofica in Čevljar«. Burka s petjem v 4' dejanjih. — Spisal Popovič. Po predstavi ples. Dobiček je namenjen v dozidanje Sokolskega doma. Cene: I. vrste K 1 60 v, II. K 1 20 v; galerija 1 K, stojišča 60 v otroci 30 v, Sokoli 30 v. Na zdar! Škotski «esh)ik- Izobraževalni odsek Gš. S. Ž. naznanja, da se bodo vršila tekom tega meseca predavanja v sledečih društvih: 14. t. m. v Desklah, Crničah in Podgori, 20. t. m. v Kobaridu, 21. t. m. na Gradišču, Solkanu in Volčjidragi, 28. t. m. v Škrbini (dopoldne) in v Komnu popoludne. v Dobro-•vem in v Kojskem. Bratskim sokolskim, društvom priporočamo, da bodo skrbela za potrebno udeležbo. Na zdar! Predsednik. Telovadno društvo »Sokol« Deskle-Plave priredi v nedeljo, dne 14. t. rn. javni ples na vrtu brata Rafaela Zimic pod De-sklami. Začetek ob 3. uri pop. V.slučaj« slabega vremena se vrši ples v telovadnici. Iz Rlhemberga. — Vsem bratskim društvom in p. n. gostom, ki so se vdele-žilizleta I. okrožja »Oš. S. Ž.« v Rihem« fveza narodnih društev* Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazljah priredi veselico s petjem, igro in piesom v nedeljo, dne 14. maja t. I. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti Bral. in pev. društvo »Štanjel« iz Štanjela, —-Začetek točno ob 3. uri pop. Med1 posameznimi točkami in plesom svira godbe-no društvo »Lira« iz Sv. Križa pri Trstu. Vstopnina k veseli i: 50 v. sedeži I. vrste 40 v, II. vrste 20 v. — Čisti dobiček je namenjen za pomnožitev društvene knjižnice, 10 odst. dobička pa za družbo sv. C. in M. Na obilno udeležbo uljudiio vabi Odbor. Pevsko in bralno društvo »Grmada« v Mavliinjali priredi javno tombolo in ples v »nedeljo dne 14. maja v Ccrovljali. Dobitki: činkvina 80 K, tombola 150 K. Posamezna srečka stane 40 h. Finančno pristojbino plača dobitelj. Začetek tombole ob 5',-a pop. Pred tombolo m po tomboli javni ples. pri kateri svira domača godba. V slučaju slabega vreimena se preloži tombola na prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. Občinstvo in bratska sosedna društva so vabljena, da podprejo to dru-šteno prireditev. V nedeljo torej v Mavhinje! led za dirko in veselico, katero "priredi ptaštvo dne 30. julija t I. na. prtfgf Kota-*' dd-Tofonin, Popoldne so se člani odpeljali ! ik ustanovnemu občnemu /.boru »Idrijska ¦¦ dolina« na Slap. _n. Tajništvo kolesarskega društva »Gorica« naproša vsa bratska 'kolesarska društva na Goriškem, da blagovole tekom tega tedna gotovo na poslano dopisnico odgovoriti*- — Zdravo!' Politični pregled. V ogrskem državnem zboru razpravljajo proračuni iministerstva za poljedelstvo. Siimegi je izrekel željo, naj se strogo kaznuje ponarejanje živil. Ba-tyany je povdarjal, da vlada po mačehov* sko skrbi .za poljedelstvo. Do viharjev je prišlo, ko je Smrečany utemeljeval svoj predlog naj se razveljavi iiikompatibili-¦ tetni zakon. Predlog za revizijo zakona je -ibj} odklonjen, j ,,. 26 ruskih revolucionarjev so pred ¦kratkim .odgnali v; Sibirijo. To so oni, ki so obtoženi, da so zasnovali atentat proti velikemu knezu Nikoli Nikolajeviču, proti justičnemu -ministru in nekim drugim dostojanstvenikom. Obsojeni so bili za to v prognasnstvo v Sibirijo. Rusija in Japonska. — V japonskih listih se kaže velika riisoiilska tendenca. Nasvetujejo, naj se Japonska zveze trdno z Rusijo, tudi če .'bi to izzvalo mednarodne komplikacije. rrgovsko-obrtna in gospodarske vesti. Izvozni trg v Gorici bo otvorjen IS. maja t. J. Uslužbenci v drogerijah v Gorici so si ustanovili svoje društvo, čegar pravila je namestništvo že vzelo na znanje. Minlsterstvo za deželno brambo razpisuje natečaj za dobavo blaga za obleke ter usnja in kož. Interesenti naj ulo-žijo prošnje do 13. junija t. 1. Informacije daje tukajšnja trgovska in obrtna zborni- Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da priredi 2. julija t. I. veliko športno slavnost združeno z ljudsko veselico in I. cestno dirKo za goriško prvenstvo za 1. 1911. .proga AjdovŠčma-Go-irca. Natančen program se pravočasno naznani, ter so vsa bratska društva na-prošena, da blagovo'h'io uvaževati to obvestilo pri svojih prireditvah. Odbor. Kolesarsko društvo »Zarja« na Ai-ševici je priredilo preteklo nedeljo cestno dirko Šempas-Ajševiea. Pri društveni dirki je dobil 1. darilo Srebrnič Alojz, H. darilo škarabot Jožef in III. Cej Eiigel-bert. Pri slovanski dirki je dobil I. darilo Benko Josijp in II. Bavčar Viktor, oba iz Trsta od kolesarskega društva »Balkan«. Zahvaljujemo se vi.em bratskim kolesarskim društvom za udeležbo. Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« je napravilo minulo nedeljo svoj II. društveni izlet pod vodstvom reditelja g. JoŠko Sirka v Tolimin-Slap. Izleta se je udeležilo 12 članov. Z izletom je bil združen og- Razne vesti. V Tržaški okolici je postavila soc. j demokracija za kandidata za volitve v državni /bor Etbina Kristana. Isti kandidira tudi v Ljubljani. Avstrijski vojaški begunec. — V .Vidmu so prijeli nekega Josipa Žonta fe Idrije, ki je pobegnil od vojakov iz Trsta. Orožniki in vojaške vaje. — Vojno iministerstvo je baje odredilo, da se bodo odslej tudi orožniki udeleževali periodičnih manevrov in vojaških vaj. Albanija. — Pri Tuziju in Šipčaniku ¦so se vršili hudi boji med ustaši in turški-;mi četami. Turki so bili poraženi. ;¦ Pri Oiisinju je bila 3. t. nt. krvava, jbitka. Turške čete so bile tepene. Cela [okolica se je dvignila. Velike vojaške vaje letos bodo kakor znano v Severni Ogrski. Udeleži se j8t 200.000 mož. Navzoča bosta cesar in prestolonaslednik ter morda tudi — nemški, •cesar. Ivan Orth (bivši nadvojvoda Ivan Salvator) je proglašen mrtvim. Sodni senat višjega dvornega maršalskega urada je izjavi!, da je dokaz o smrti Ivana Ortha doprinešen. Prvi majnik v Rusiji. —- Revolucionarne organizacije • pripravljajo za prvi majnik velike manifestacije. Policija |je seveda vsa na nogah. ? Župan v Čedadu, advokat Brosadola, $c odstavljen, ker pri seji deželnega sveta ni hotel glasovati za to, da se spomin na 50 letnico združenja Italije proslavi z dobrodelnim činom., Ž njim je držalo Še nekaj drugih članov dež. sveta. Ti so se Izrekli za papeža, da naj zmaga in zavlada papež! Iz Meksike. — Ustaši so udrli v Juarez ter klali ljudi po mestnih ulicah. Število mrtvili je .300'. Ustaši so zažgali Juarez. Poroča se o bojih tudi na drugih krajih. Voli iz Argentinije. — V Padovi v Staliji je sklenil mestni svet, da bo uva-al žive vole iz Argentinije, katere potem orna zakolje jo, ker se je izkazalo, da uvoženo meso včasih vsled dolge vožnje preveč trpi. Pomorski oficir in tiger. — Nekoliko pomorskih oficirjev je bilo stopilo na indijsko obal blizu Madrase. V neki prazni kolibi so si napravili južino. Kar je planil med nje tiger ter pograbil jednega izmed družbe in ga vrgel na tla. Hotel je prijeti še jednega. Jeden oficirjev js imel pogum, prijel puško ter meril na tigra, da bi tako oprostil onega oficirja pod zverjo. Tiger se je pri tem malce okrenif, kar; je oni pod tigrom pokazal oficirju, da ima oster nož pri sebi. Ta oficir je še dalje meril, tiger je stal neodločen, kar mu je zasadil oficir pod njim nož v srce. Tjger je zarjul, se izvil Vpogftijl. Poguimni oficir pa se je dvignil izpod njega. Svojega župnika sta hotela zastrupiti I v Italiji v Rupalti kaplan $cajMelli ii» pre- fekt Vailatti. Župnik se zove Cjsarfi. V kelih sta ^KmU^^m^^k U •le začutil, da je .nekaj v vinu, zato m iz-pil. Grda itevoščljivost za;sMbo 'j^rrf-* vedla oba ma&iika, da "sta;'hotela-. zaMu^ piti župnika. Maio vere morata imeti ta : -dva katoliška duhovnika! '"-. ' -V ;^ Rove vojaške predloge, ^ (Konec.) Po stari, še zdaj ^veljavni, postavi morajo služiti avstrijski dirža^ianfr/1 Rezervisti tri leta v stalni službi m tri orožne vaje, ki trajajo 84 tdni. Oib; dveletni.: prezendni službi, deželna bramba:- : štifi orožne vaje, ki trajajo 112 dali Nado-" mestni rezervisti imajo tri ordžiieni, ob dveletni stalni ;slu^bi-cler'; želne brambe pet orožnih vaj, ki trajajo-175 dni, nadomestni rezerivniikiarntade 4 orožme vaje> 105, oziroma 119 dni. Po desetem službenem letu po novi-postavi ne bo nihče več pozvan k orožni vaji, razum če je zamudil kako vajo. Mornarji ne bodo pozvani k nobeni orožni valji, kakor tudi tisti ne, ki služijo prostovoljno Četrto leto.Nadajje bodo imeli glede na orožne valje ugodinosti tisti rezerT vistr, ki so izivežbaini še pred* vojsko: službo v vojaški telovadbi in streljanju in tisti rezervisti, ki so vsaj dve leti sodelovali pri izobrazbi mladine v vofaški telovadbi in streljanju, če to potrdi politična oblast. Enoletni prostovoljci, ki postanejo rezervni častniki, vojaški uradniki, častniški in vojaSko uradniški asniran-ti skupne armade, kii so inteli po stari 'braoiibni postavi vojaško vajo lahko tudi vsako leto 4 tedne, bodo morali imeti normalno-4 orožne vaju; in le, ce bosta to zahtevali praktična iizobrazba, in napredovanje, še dve, ki bosta imeli trajati 4 tedne. Po nameravani novi brambni postavi bodo imeli pravico do enoletne prosto-voijjne vojaške islužbe vsf,4¦ ¦< Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. >•.....< Za zabavo služi kCOljiŠGB, po zimi zakurjeno. sStf§eJa senčnatem vrtu. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Ivan Millonijj. Dober dan! Kam pa greš ? Kupit vro! H kateremu urarju pa greš? .Ta, — vsi grojo k Suligoju u Gosposko ulico. Prav imaš. Ako hočeš imeti dobro uro in po ceni pojdi k Suligoju. Tudi jaz sem svojo kupil pri njem, vže j-L1 11 let preteklo in ni med tem časom zgrešila niti 5 minut. Take ure nima vsak urar v zalogi. — Tam dobiš' tudi vseh vrst verižice, zlate in srebrne ure, ure za birmance že za ii 7 itd.'Kupujte tedaj le pri zanesljivi domači tvrdki; JAKOB SULICOJ, (3osposk.a ulica šretf. M. na h krasnim gostilničarskim vrtom se odda takoj v najem radi bolezni lastnika Kje, pove naše upravništvo. Anton Matzky v Čorici, naslednik Jos. Terpln, ** »red! B.aite)}» t. TRGOVINA NA 0B0BN0 IN DEBELO. Ntjoenoje kupovilioe alruherikeo* In drtbaeg« bl*e* ter tkK«li, preje li nitij. POTRBBftOjNFv n pitarnlce, Nilu in popotnika. Najbolj&e šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE ia Arojašt trt Secijatfd. SvotlnJSee. _ %oint rencl. — MaSne knjlilee. lišna obuvala za Yse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oBkibljfEB zaloga za kramarje, krošnjarja, prodajalce po aojmili iti trgih j •¦ ter na deželi * *s- ¦« lidlikovana pekirija in tlaiiigarna Karol Drasčik i v Gorici na Karna v (lastni fciii) zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna i , pince itd. ' Prodaja razli&na fina vina In llkarja , na drobno ali v originalnih butelkah i Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo* brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo . oir- po jako zmernih cenah. -*** 3» }| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici ¦I regiBtrovana zadruga z neomejenim jamstvom. •€ Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom |L na premenjena in dne 21. decembra 1906. v zadrnžni register vpisana pravila, pri 9* ^ , skupni seji dne[]30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: L* S . , ^6Je Bv°i{m članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po |* «2 krom na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. m m Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevaleft duloči *SP 1^ tudi na 10 ah več let. f* 2 i V.sak izP°5oJevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine i* "* !%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. «4 .. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»;,* 5* večje, stalno naložene pa po dogovoru **¦.»<» g^ Deleži bo dvojni; opravilni po % kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v"časopisih »Soča« k »Primorec«. Nova pravila so^se razposlala vsem članom; čelih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Velike zaloge novili dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki poštnine prost5. OPOMBA: Kdor mi proda dvokolo, gramofon In šivalni stroj, dobi za nagrado eno novo dvokolo. 84