Posamezna КетДка RM 0Д5 HarđtPdnkenSotc Uprava Klagenfurt, Postfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno fCM 0,20 za donafialce) / Odjavo naroćbe tega Usta za prlhodng meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter atolpeo •w. 9. Kralnbnrg, SO. januarja 1943. Leto S. Po desetih letih nacionalsocialističnega vodstva Nemčija odločnejša kot kdajkoli Zgled slalingrajskih junakov - IVemčija si je pomagala sama - taški narod je sirnjen v nenpogljiii bojni sknpnosH Nemški narod obhaja desetletnico prevze-oblasti po Adolfu Hitlerju v trenutku Najhujših bojev za svoj narodni obstoj, pelo, katero se je začelo pred desetimi leti ^ dalo Nemčiji neizmerni podvig v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru, ho-nam sovražni svet zopet uničiti. Bolj-»eviki in plutokrati so se združili in se med-seboj prekašajo v najbolj grozovitih načr-ki naj bi se uresničili po vojni in ki iniajo namen iztrebiti nemški narod, razna-^oditi nemško mladino, sterilizirati vse Oemške može in kakoršne koli še druge na-crte, vse to se ne razlikuje prav nič od na-inere boljševizma, da s svojimi vojskami preplavi Evropo in uniči vse, kar pomeni kulturo evropskih narodov in kar se dviga nad nihilizmom narode uničujočega aziat-stva. Boljševiki in plutokrati kličejo maščevanje za to, ker se je Nemčija radi svoje pridnosti, svoje zmožnosti in svoje narodne volje povzdignila do vodečega naroda Evrope. Vse, kar so rodovi pred nami napravili, kar je kmet izvil iz svoje revne zemlje, kar je inženir iznašel in delavec na-pravil, kar je pevec pel in znanstvenik iz-•jmil, vse to naj zopet zapade zmedi in naj no življenje. Kmetstvo je bilo izročeno na milost in nemilost židovskemu izžemanju. Mladina^ je bila prepuščena sama sebi na cestah mest. Gospodarsko izmozgana, vojaško zasužnjena je nudila Nemčija sliko strahotnega propada. Kot oddih je šlo skozi nemški narod, ko je Fiihrer 1. februarja 1933. naznanil prvo štiriletko in jo napravil za podlago rešitve nemškega kmeta in odprave brezposelnosti. Z pooblastilnim zakonom z dne 19. marca 1933. si je dal Fiihrer prenesti nase vsa ustavna pooblastila za obnovo Reicha. Že 1. junija je bil izdan zakon za omiljenje brezposelnosti in za razdolžitev poljedelstva. Nadaljnji zakoni so ščitili predvsem kmeta pred samolast-noatjo izkbriščujočih elementov in so ustvarili nato predvsem z zakonom o prehranjevanju in o dednih kmetijah podlago, da se je nemško kmetstvo obdržalo in na novo izoblikovalo. Zadolženi kmetje so bili zopet varni na svojih domačijah in niso mogli boljše izkazati svoje hvaležnosti, kdt s tem, da so izpolnili vse zahteve proizvajalne bitke. Nemčija, ki se je leta 1932. mogla samo do 65% sama prehranjevati, je lahko leta 1939. že krila 87% lastne potrebe iz lastnih pridelkov. Kot še nikoli, je vojna pozvala nemškega kmeta do največjih uspehov, in bo on tudi še nadalje izpolnil v polnem obsegal svoje dolžnosti. Nemški delavec leta 1917. in 1943. bo za vedno iztrebljeno. Kot kmetu, tako je bilo tudi nemškemu delavcu prisojeno mesto, katerega po pravici zasluži. Na mesto strokovnih zvez je stopila za delavca in podjetnika Deutsche Arbeitsfront. Ona mora skrbeti za de]avca in za zagotovitev delovnega miru v obratu. Danes ve umski in ročni delavec, za kaj gre v tej vojni. Kakšna razlika med četrtim vojnim letom prve svetovne vojne in da- Stallngrajskl borci so vzor naclje T^^^at se je židovskim ščuvarjem v Ideja pa, katero je Hitler najprej kot nepoznan vojak oznanjeval stotinam, nato tisočem in končno milijonom, je danes najsvetejša posest vsakega Nemca. Ta ideja J® usposobila nemškega vojaka, da je že v preko dveletnem neumornem napadu pre-^agal nasprotnika za nasprotnikom. Ona d&je danes borcem v Stalingradu moč da do zadnjega diha branijo zoper veliko Sovražno premoč. Njih junaštvo je ®yetal primer nemškega miš-jjenja v času nevarnosti. Sta-Hngrajski borci naj nam bodo ^Иегај zgled, kadar bomo mis-da ne moremo več prenaša-'i naloženega nam bremena. Ko je Fiihrer pred desetimi leti prevzel Sodstvo nemškega Reicha, se je sovražni svet najprej nadejal, da bo njegova vlada pomenila, ravno tako kakor vse prejšnje, Samo epizodo. Kmalu so pa morali spo-*Rati, da ima nacionalsocializem neupogljivo konstruktiyno moč, ki hoče in je tudi ^Riožen premagati vse težave. Fiihrer in ^ožje okoli njega so se v 14 letnem boju ytrdili. Poleti 1932. je pokret smatral, da Je že na cilju. Toda še enkrat je usoda preskusila vse nacionalsocialiste glede njihove zvestobe do FUhrerja. Volilni poraz 6. novembra 1932. je ločil pleve od zr-^a. Nasprotniki so mislili, da so National-^zialistische Deutsche Arbeitspartei na vi-°ku njenega boja strmoglavili in s tem uni-Sledeči meseci naj dokažejo, da se ne ^ore moči ideje FUhrerja zlomiti z začas-*^^»1 neuspehi. Nasprotno, samo slabotnež Se jim uda. Močni bo pa radi njih postal ^ močnejši. Milijoni mož in žena, ki so se * trdni veri v idejo FUhrerja okoli njega 2?mili, so šli z novim pogumom na delo, so Vlomili vsak odpor že zmage pijanih nasprotnikov in so dosegli s prevzemom moči "lie 30. januarja 1933. najlepše plačilo za *vojo požrtvovalnost in zvestobo. Nemčija ob prevzema oblasti Nemčija je bila takrat na tleh v kaotič-em stanju: preko sedem milijonov brezpo-^Inih, prištevši osem milijonov ne popol-0 zaposlenih delavcev, je živelo svoje bor- domovini posrečilo, da je naščuvala nem- in kmetje skupaj industrijo in poljedelstvo, sedaj za pojačenje nemškega vojnega potenciala, pozneje pa za razcvet nemškega gospodarstva in za zagotovitev nemških potrebščin za vso bodočnost. Močni si pomaga samemu sebi Povojna leta so dokazala, da je zaman pričakovala Nemčija milosti in pomoči od onih, ki so se radi imenovali zmagovalce. У&Аћ, L,"Л..... , 'nr ..... > . w ško delavstvo zoper vlado in zadala s stavkami v municijskih tovarnah fronti bodalo v hrbet. Nacionalsocializem je iz razrednega proletarca napravil zopet časti si sve-stega nemškega delavca. Dan in noč dela sedaj v oboroževalnih tovarnah Reicha mu-nicijo in orožje za vojaka na fronti. Ve, da je usoda vojaka tudi njegova lastna usoda. On sam, ki je morda nekdaj verjel hinavskim rečenicam komunističnih strankarskih funkcionarjev, se je lahko sam prepričal o »raju delavcev, kmetov in vojakov«. Kjer je nacionalsocializem napravil zdrava naselja, tam so v Sovjetski uniji borne koče, kjer morajo zasužnjeni proletarci in mu-žiki živeti življenja nevredno življenje. Kot zasmeh občuti nemški delavec, da so oni morilci iz vzhodne Evrope obljubili, da privrejo Evropo v novo in boljšo bodočnost. Nič ne more delavca bolj prepričati o lažeh boljševizma, kot lastno izkustvo na bojnih poljih Vzhoda. Kjer je poprej vladala stiska In revščina, tukaj grade danes delavci Nemčija je bila izmozgana do zadnje kaplje krvi. Od posledic vojne si ni mogla opo-moči. Kjer je napravila poskus, da si sama pomaga, — nameravana carinska zveza s takratno Avstrijo naj bi prispevala k temu, — so nam zaprli naši sovražniki pot. Nemčija je bila prisiljena k samopomoči, kajti kjer so vrženi milijoni ljudi na cesto, kjer so milijoni otrok zastradani in tisoči trpe lakoto, kjer propadajo industrijske naprave in so izgnani kmetje iz svojih doniov, kjer stiska razdvaja ljudi in se rojaki v številnih strankah medsebojno koljejo, tu ni več mesta za prosjačenje in moledovanje, če 14 let z dobrimi besedami nismo ničesar dosegli, temveč tu pomaga samo dejanje. K tem velikanskim naporom moči je pozval PUhrer nemško nacijo v njeni celo-kupnosti. Gospodarstva ni mogel spraviti zopet v tir niti delavec sam ali kmet, niti Eodjetnik ali inčepir* temveč samo-gelokug. nost vsega nemškega naroda. In ie po nekaj letih 80 se pokazali uspehi tega začetka: iz dimnikov se je kadilo, in delavci so hiteli v tisočih v delavnice, prehrana naroda je bila zagotovljena in poleg tega si je ustvaril nemški narod skoro iz niCesa velikanske socialne naprave, ki nimajo nikjer na svetu primere. Težki milijoni denarja, katere so poprej požrle stavke, tvorijo danes osnovo socialnih naprav za nemškega delovnega človeka. Lahko se je na lastnih ladjah vozil po morjih in obiskal daljne dežele. Kar je bilo popreje pridržano samo posedujočim plastem, je tudi on lahko svoj dopust preživel v najlepših predelih Nemčije, zgrajena so bila kopališča za delavce in z ljudskim avtomobilom se bo lahko vozil po nemških deželah. Poleg tega naj se zgrade v obsegu velikopoteznega stanovanjskega programa zdrava stanovanja, od katerih se jih je že veliko število zgradilo. Vse to je zbudilo nevoščljivost pri naših sovražnikih. Niso hoteli, da vlada med Nemci mir, da sta praznovala delavec in podjetnik skupno praznik narodnega dela in da so se nemške žene lahko т lastnih domovih odpočile na račun skupnosti. Kjer Fiihrer gradi, tu hočejo podirati, kjer ljubi, tu hočejo zasejati sovraštvo, kjer dela za mir, tu pripravljajo vojno. In to je zgodo« vina zunanje politike zadnjih desetih let. Nemčija naj bi bila zopet obkrožena Zidovstvo je v Nemčiji doigralo svojo vlogo. Njegovi prijatelji pa so sedeli v Kremi ju, Downingstreetu, na Quay d' Or-sayu, na Kapitolu in v Wallstreetu, njegovi rokodelci so bili Stalin, Roosevelt, ki je nekako istočasno kot Fiihrer prevzel pred-sedništvo v Ameriki in Churchill, ki je stal spočetka samo radi politične preračunje-nosti v ozadju. 2e 15. februarja 1933. je stopil v veljavo pakt o nenapadanju med Francijo in Sovjetsko unijo. Kmalu nato so pripravili angleški in francoski ministri v Parizu obkrožen je Reicha. Izjalovili so se poskusi ^Fiihrer ja, da doseže jsopet enakopravnost Nemčije, tako da je bila primo-rana Nemčija 14. oktobra 1933. izstopiti iz ženevske lige. 8 tem se je pričel nov oddelek nemške zgodovine. Nemčija se je hotela tudi brez pristanka svojih nekdanjih nasprotnikov, s katerimi bi se bila rada sprijaznila, rešiti pred poginom. Kljub temu je poskušala, da vzdržuje prijateljske odnošaje s svojimi sosedi, kar se ji je najpopreje posrečilo s Poljsko radi dalekovidnosti maršala Pilsudskija. Njeni nasprotniki pa so ribarili v kalnem. Takratni lord-čuvar državnega pečata Eden je pregledal na svojem evropskem potovanju februarja 1934. 1. teren in je pripravil tla za nadaljnje motilne poskuse nemške obnove. Njemu se ima zahvaliti žid Litwi-now-Finkelstein, da je lahko zavzel kot zastopnik Sovjetske unije leta 1934. stalni sedež ženevske lige. Ni se še posrečilo angleškim vojnim ščuvarjem, da vprežejo Francijo v svoj voz. Z glasovanjem v saar-skem ozemlju dne 13. januarja 1935. so bile izpolnjene teritorialne zahteve, ki jih je stavila Nemčija Franciji in Fiihrer je Franciji ponudil zopet roko za sodelovanje. Odgovor pa je bil podpis pakta o vojaški pomoči med Francijo in Sovjetsko unijo dne 2. maja istega leta, kot me je sploh Stalin trudil, da si pridobi prijateljev v Evropi, kot je bil n. pr. sklenjen v Pragi sredi maja sovjetsko-češki pakt o pomočL Sklenitev mornariškega dogo**. stran 2. — #t*T 9. KARAWANKEN BOTE Sohota, SO. jffnnarja 194& га z dne 18. junija 1935. 1., v katerem je bilo ustanovljeno razmerje med nemško in angleško mornarico s 35:100, ni ovirala Churchilla, da je koncem oktobra v grdih izpadih zavzel stališče napram nemškemu oboroževanju. Dne 22. decembra 1935. je vstopil Eden kot zunanji minister v angleški kabinet Baldvina. Z odstopom Lavalove vlade mesec dni kasneje se je vrnila tudi Francija k svoji zunanji politiki iz leta 1918. Položaj je bil sedaj jasen; Nekdanji vojni hujskači so ščuvali na nov svetovni požar, Kar se je s špansko državljansko vojno .leta 1936. začelo, naj bi dobilo svdj višek v novi svetovni vojni vse Evrope in vsega Bveta proti Nemčiji in njenim prijateljem. Nismo bili nepripravljeni Nemčija pa ni bila nepripravljena: Dne 16. marca 1935. je odredil Fuhrer zopetno uvedbo splošne vojaške dolžnosti in s tem odstranil neznosni člen 173.versajskega dik-tata. Malo pred tem, 1. marca, je bilo razglašeno neniško zračno orožje za samostojen del oborožene sile. Dne 7. marca 1936. 80 vzpostavile nemške čete z vkdrakanjem ■ v razmilitizirani pas Rheinlanda nemško brambno neodvisnost. Nemško oboroževa-nje se je začelo. Zunanjepolitično je dobil Fiihrer močne prijatelje. Fašistična Italija je stopila na stran Reicha. Dne 22. maja 1939. sta sklenili Nemčija in Italija prijateljski in zavezniški pakt. S paktom proti kominterni med Nemčijo in Japonsko, h kateremu so pristopile pozneje Italija in druge prijateljske države, je bilo sklenjeno trdno prijateljstvo z največjo silo na Daljnem Vzhodu. Vkljub vsemu prizadevanju FUhrerja se ni bilo moči izogniti vojni. Naši nasprotniki so bili ugonobljeni v velikanskih vojnih pohodih. Dne 22, junija 1941. se je začela vojna proti Sovjetski uniji in s tem največji boj, katerega je sploh kdaj morala Nemčija prestati od pričetka svoje narodne samostojnosti. Neugnana volja preveva danes ves nemški narod. Ve, da gre v tem boju za biti ali ne biti svojega narodnega obstoja. Pred njim stoji sovražnik, ki si je zgradil v 20 letnih naporih ob zanemarjanju vseh civilnih potreb vojno industrijo in izvedel oboroževanje, ki presega vse, ka,r si sploh moremo misliti. Narod 180 milijonov ljudi je bil po majhni kliki usmerjen na cilj brezumne ideje zavojevanja sveta v svrho go-spodovanja nad človeštvom. Carizem je bil izbrisan v krvavih izpadih. Z vsemi sredstvi moči so propovedovali destruktivno idejo boljševizma in odstranili vse, kar se je upalo njej upirati. Vzgojen je bil mlad rod, ki ne pozna ničesar drugega kot divje sovraštvo in katero je bilo postavljeno v jasnih slikah za najvišji cilj gospodovanja nad svetom. Kot ogenj gre skozi nemški narod; Možje In žene se združujejo v totalnem naporu vseh sil, k neupogljivi bojni skupnosti, ki ne pozna ničesar drugega kot voljo do odpora in ki ne veruje v nič drugega kot v zmago. Pred nami Fiihrer, z nami ves narod, tako korakamo trdno in odločeni bodočnosti nasproti. Friedrich Horstmann. Stalingrajski borci ^junaki za Eiropo ' Vsa Evropa gleda na Stalingrad - „ABG"; „Vzhodna fronta - skupna Ironta vseb evropsliih držav" Madrid, 29. januarja. O junaških obrambnih bitkah nemške armade nft Vzhodu piše vodilni Španski list »ABC« v svojem uvodnem komentarju: »Vzhodna fronta je skupna fronta •vseh evropskih držav, vse civilizacije. V tej vojni ne gre za kak spor med dinastijami. Vojna mora biti totalna in dokončna in mora izključevati vsako možnost nadaljnjih katastrof. Pri tem gre predvsem«, tako piše dalje, »za zrušen je vojaškega potenciala Sovjetske unije. To je baza vojaške zmage osovine, „sine qua non" (neizbežni pogoj) končnega triumfa. Nemčija in njeni hrabri zavezniki se ne bojujejo na Vzhodu samo za sebe, temveč za dobrobit vsega civiliziranega sveta. Branilci Sta-lingrada, ki stoje pod pritiskom nezaslišane premoči, zaslužijo naslov »Junaki za Evropo«. Dalje piše časopis o strategičnih položajih na Vzhodu, da je nemško vojaško vodstvo izvedlo obrambo z največjim hranjenjem moči in čeprav je bilo nekaj garnizij v njihovih oporiščih prepuščenih samim sebi, je bila z njihovimi žrtvami oslabljena in razbita udarna moč napadajočih mas. Nemška oborožena sila je sicer zgubila nekaj ozemelj, toda ohranila je svojo moč za bodoče bojevanje. Obupne mnoštvene napade boljševikov v zadnjih dveh mesecih premotriva vojaški sotrudnik romunskega časopisa »Curcntul« in pride do zaključka, da so Sovjeti dosegli nekaj prodorov, zavzeli nekaj ozemlja in predrli v gotovih odsekih, kjer se je nemško vojno vodstvo odločilo, da spremeni postojanke, v namenu, da zboljša svoj stra-tegični položaj. To pa še ne pomeni zmage. Vse te boljševiške prostorne pridobitve predstavljajo v primeri z neizmernimi razsežnostmi vzhodne fronte, nič več kot samo lokalne uspehe, ki ne morejo omajati stalnosti celokupne fronte in ravno tako niso spremenile splošnega strategičnega položaja. Stalnost celokupne fronte ni omajana Tudi ogrska javnost pozorno gleda na heroične branilce Stalingrada. Časopisna agencija »Budimpeštanska poročevalska služba«, ki ima tesne zveze z ogrskim zunanjim ministrstvom, pri tem opozarja na velik strateški pomen odpora branilcev Stalingrada, ki leži posebno v tem, da ta ježu nalikujoči položaj veže niti eni strani izredno močne sovjetske sile, na drugi strani pa napravlja boljševiškim novim pošiljkam največje težave. Velikanske zgube, ki so jih utrpeli boljše viki pri Stalingradu na ljudeh in materialu, so pričale o heroizmu nemških čet, ki se upirajo, kot poudarja dopisnik agencije, na ozkem prostoru z o« per veliko premoč neprestano napadajoče-ga sovražnika in vedoma doprinaša žrtve. Ta odpor ohromuje sovjetsko napadalno moč in veže sile, ki so na drugih delih vzhodne fronte odločilne važnosti. Na Ogrskem kar najbolj občudujejo branilce Stalingrada. Po ogrskem mnenju nimajo njihovo bojevanje, njihova vzdržnost, njihov vojaški duh in požrtvovalnost primere v vojni zgodovini in stoje na najvišji stopnji poleg heroičnih dogodkov svetovne zgodovine. Pot slave 6. armade. Finsko časopisje označuje junaški boj nemških čet v Stalingradu kot višek velikanskega boja 6. armade, ki je izvršila v tej vojni nepozabna dejanja. 2e v vojskovanju na Poljskem je svojim zastavam priborila nepozabne lavorike. V vrsti svojih uspehov sta bila zavzetje in znamenita uničevalna bitka pri Charkovu najbolj blesteča poglavja. Nepozabni bodo ostali hudi boji, s katerimi so si priborili pot v Stalingrad. Presunjena zasleduje sedaj Evropa junaški boj 6. armade pri Stalingradu, kjer se vsak vojak ne bojuje samo za Nemčijo, temveč za vso Evropo, na način, ki mu ni primere, zvest slavni tradiciji te armade. ^oii veliki uspehi naših podmornic Neomahljivo vztralanle naših armad na Vzhodu Oberkommanđo der Wehrmacht je dne 28. januarja objavilo: Na žariščih obrambne bitke na Vzhodu vzdrže naše armade neomahljivo ob najtežjih bojnih in vremenskih prilikah pritisk sovražnika. V Stalingradu je nezlomljen odpor branilcev. Naskoki Sovjetov na zahodno in južno fronto so se zlomili ob težkih sovražnikovih zgubah. Močni, po bombnikih in oklo^njakih podprti napadi Sovjetov v Zahodnem Kavkazu so se izjalovili. Na stepnem ozemlju južno od Maniča so sile oklopnjakov zavrnile sovražne napade. Stab neke sovjetske divizije strelcev je bil ujet. Motorizirane edinice so očistile kot med Maničem in Donom od zadnjih sovražnikovih ostankov. Težki boji zahodno od Voroneša še trajajo z nezmanjšano trdoto. Ko so se čete ubranile vseh poskusov zajetja, so šle po povelju bojujoč se na svojo novo skrajšano črto nazaj. Močnejši odredi zračnega orožja so posegli v boje na tleh in prizadeli napadajočim Sovjetom težke zgube ljudi in materiala. Na srednjem odseku fronte so le krajevna bojna dejanja. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so bili doslej za nasprotnika brezuspešni moč- ni napadi, ki jih je sovražnik pričel 28. novembra s številno močnejšimi silami ljudi in materiala. Pod vodstvom Generalober-sta Buscha so čete vojske ob sodelovanju z odredi zračnega orožja pod najtežavnejšimi bojnimi pogoji, ob ledenem mrazu in snežnem metežu, v hudih premenljivih bojih odbile naskok boljševikov in povsod obdržale svoje položaje. Zadnji boji te obrambne bitk« so dovedll do ugonobitve neke obkoljene sovražne skupine sil. Od 28. novembra naprej smo odstrelili 515 oklopnjakov in privedli številne ujetnike in plen težkih in lahkih orožij pehote, kakor tudi drug vojni material. Sovražnikove krvave zgube so izredno visoke. V bitki ob jezeru Ladoga je sovražnik ponovil na široki fronti svoje napade z oklop-njaki in pehoto. Kakor prejšnje dni, je bil sovražnik tudi tokrat krvavo odbit in je pri tem zgubil 19 oklopnjakov. V Severni Afriki je obojestransko živahno delovanje izvidniških čet. Zračno orožje je znova težko zadelo pri- stanišče v Alžirju. Neka trgovska ladja in neko skladišče gonilne snovi sta začeli goreti. Nemški lovci so razgnali v tunezijsko-libijskem obmejnem ozemlju neko britansko skupino lovcev in brez lastnih zgub sestrelili pet sovražnih letal. Sovražnikov poskus, pod zaščito oblakov podnevi bombardirati cilje ob Nemškem zalivu so ubranili lovci in protiletalsko topništvo. Osem štirimotomih bombnikov in neko drugo sovražno letalo so lovci in pomorsko protiletalsko topništvo zbili na tla. Pri nočnih zračnih napadih na zapadno nemško ozemlje je imelo prebivalstvo zgu-b# Nastale bo škode po t poslopjih, kulturnih ustanovah in bolnišnicah ter v stanovanjskih četrtih. Pri teh napadih smo sestrelili šest ■ bombnikov. NeinSke podmornice so, kakor je bilo Javljeno že s posebnim poročilom, na Sredozemskem morju in v Severnem morju potopile iz malih močno zavarovanih konvojev z novimi pošiljkami šest ladij z 28.000 brt. Na Atlantskem morju so vzlic izvanred-no dolgo trajajočim najtežjim viharjem med Grenlandijo in ekvatorjem potopile nadaljnjih deset ladij s 75.000 hrt. S tem je sovražnik zopet zgubil 16 ladij s 103.000 brt. . Heroična obramba i Stalingradn Na ostaU fronti preprečeni vsi sovražni poskusi predora In zajetja Zimska bitka na lihodn se razširja Poskusi vdora pri Voronešu odbiti - 97 sovjetskih ietai sestreljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. januarja objavilo: Velika zimska bitka na vzhodni fronti traja z nezmanjšano silo dalje in se razširja na nove prostore. de za boj sposobni deli šeste armade so se oklenili ruševin stalingrajskega mesta. Zbrali so vse obrambne možnosti proti brez presledka na tleh in iz zraka napadajočim Sovjetom in vežejo sile več sovjetskih armad. Neka sovražna skupina sil, ki je vdrla v mesto, je bila v srditih bojih razbita. Na kubanskem ozemlju potekajo lastna premikanja po načrtih. Sovražne napade . zahodno od Maniča smo odbili deloma v nasprotnem napadu. Pri napadu nemških divizij med Maničem in Donom se je ojačani sovražnik srdito upiral. Pridobili smo znova prostora. Sovražnikov poskus, preprečiti izgradi-, tev nove obrambne fronto zahodno od Voroneša in vdreti v njo z uporabo močnih sil . pehote in oklopnjakov, smo krvavo odbili. V bitki pri jezeru Ladoga so naše čete ob VerluK uiid Uruck; NS.-OauTerlag and L>rucker«i KUriileii OmbH^ Kljuenfort — VcrlaSBlelttr; Dr. Emil Heif j»n. — HaaptschriftlelUr; AkdriA Hontmana. • ZotmH iit AaMiimUaU N&l gOMg. najtežjih sovražnikovih zgubah zavrnile močne napade oklopnjakov in pehote, ki so se ponavljali na enem mestu Jesetkrat, na drugem osemkrat. Posamezne manjše vdore smo izravnali s takojšnjim protisunkom. Zračno orožje je razbremenilo skupine vojske s številnimi napadi na nared stoječe sovražnikove čete in njegove zveze v ozadju. Odredi lovskih letal so v petih dneh pri le eni sami lastni zgubi sestrelili južno od jezera Ladoga 97 sovjetskih letal. V Afriki Je samo delovanje izvidniških čet. Brza nemška bojna letala so razgnala v Tuneziji motorizirane sovražnikove oddelke in uničila ali poškodovala na nekem letalskem oporišču večje število odstavljenih bombnikov. V alžirskih vodovjih smo zažgali neko veliko sovražno prevozno ladjo. Pri podnevnih in nočnih sunkih v zasedena zapadna ozemlja je sovražnik zgubil devet letal. Posamezni sovražni bombniki so v pretekli noči, kršeč švicarske vladarske pravice, prileteli v Južno Nemčijo, ne da bi odvrgli bombe. Včeraj smo na južnovzhodni angleški obali napadli neko pristaniško mesto, na jugovzhodu pa nek kraj z bombami težkega kalibra. Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. januarja objavilo: Sovjetski naval proti širokim delom vzhodne fronte se je včeraj glede silovitosti zopet stopnjeval. V težkih .obrambnih bojih so nemške armade vzdržale proti vsem poskusom velikokrat močnejšega sovražnika, da bi predrl ali jih zajel. V Stalingradu so se branilci, pri katerih se poleg romunskih divizij nahaja tudi neka mala hrvatska skupina, združili v južnem in srednjem delu razvalin mesta na ozkem prostoru. Tam se pod vodstvom svojih generalov Se dalje heroično upirajo sovražniku, pri čemur jih ob najtežjih prilikah službe po možnosti podpira zračno orožje. Na kubanskem ozemlju in onem ob Ma niču smo v trdih bojih zavrnili sovražne napade, v ostalem potekajo po načrtih premikanja za ukazana skrajšanja fronte, čete oklopnjakov in motorizirani odredi so med Maničem in Donom z uspehom nadaljevali svoj napad. Sovražnika smo vrgli dalje proti severovzhodu. Na ozemlju med Donecom ii. Donom še trajajo srditi obrambni boji. Jugozapadno od Voroneša je sovražnik z novo pripeljanimi silami znova napadel na široki frontL V bistvu je bil krvavo odbit. Krajevni napadi Sovjetov pri Rshevu in jugozapadno od Velikijega Lukija so se izjalovili. Tudi južno od jezera Ladoga so se zrušili sovražni napadi po srditem boju. V Severni Afriki je delovanje izvidniških ht. v Tuneziji so se izjalovili sovražnikovi poskusi, da bi si zavojeval zopet položaje, ki jih je prejšnje dni zgubil. Njegove zgube znašajo v dobi od 18. do 24. januarja: 4000 ujetnikov, 21 oklopnjakov, 70 topov, 200 avtomobilov, nad 100 strojnic in številen drug vojni material. Na nizozemski obali je sovražnik pri vojaško neučinkovitem podnevnem napadu zgubil štiri bombnike. Brza nemška bojna letala so podnevi z dobrim uspehom napadla nek kraj na južni angleški obali. Italija je potopila 322 ladij Rim, 29. januarja. Italijanska mornarica je v 30 mesecih vojskovanja od junija 1940. do 31. decembra 1942. prizadejala sovražni vojni in preskrbovalni plovbi sledeče zgube: potopljenih je bilo 132 sovražnih vojnih ladij, med njimi štiri bojne ladje, 18 križark, 30 torpednih lovcev, 80 podmornic s skupno 270.000 brt, nadalje 190 trgovskih in petrolejskih ladij z 1,3 milijoni brt. Skupno je torej potopila italijanska mornarica 322 sovražnih ladij. Obsedno stanje v Irakn Ankara, 29. januarja- V Iraku so ustanovili tri britansko-iraška vojna sodišča. Akte sabotaže, rope, dezertacije, v bodoče ne bodo več sodila redna sodišča, ampak vojaška sodišča. Le ta so dobila navodilo, da podvojijo kazni. Ti ukrepi pomenijo praktično neizrečeno proglasitev obsednega stanja nad vsem Irakom, čegar uporabljanje je 1 odLodilni meri x •britanskih rokah, Sobota, 30. Jnnnarja 1943. KARAWANKEN BOTE stran S. — štev. 9. ram Tse to hoče bolpevizem i Manovanjske zgradbe, v kalerfli se oiirani zdravfe naših delavcev - M lastnih ladjah preko morja - IVSV |e najveCja socialna ustanova na svetu Velika plastika na Reichsportfeldu En del proge državne avtomobilske železnice. Naštevanje vaega tega, кат vse je nacio- ■ nalsocialistično vodstvo storilo v zadnjih desetih letih, je vedno le krparija. Ko je nacionalsocialistična nemška delavska stranka stranka prevzela moč v državi, so stali Fiihrerju že oh strani možje, ki naj bi nekoč vodili razna ministrstva in urade. Štirinajstletni boj stranke za moč je ni le okrepil, ampak je vrhu tega dal možnost, da se je dolgo časa pripravljala na vladne posle. Sedaj je šlo za to, da se ideje tudi uresničijo. V središču vsega nacionalsocialistične-ga dela stoji človek. Dozdnevno socialistično vodstvo države od strani marksistov je sicer delavcem dalo priliko, da so demonstrirali na ulicah in v stavkah, pomagano pa s tem delavcem ni bilo čisto nič. Od 30. januarja naprej ni bilo v Nemčiji nobene stavke več, pač pa so se delavcu podelile pravice, ki mu na vsak način zaiamčijo dostojno življenje in mu dajo socialni položaj, ki ga lahko zahteva. Denar, ki so ga izdajala delavska društva za stavke, pride danes delavcem v resnici prav. Danes stori lahko to, kar je nekoč nek socialdemokrat veliko pred prvo svetovno vojno oznanjal kot veliki cilj svoje stranke, da se lahko vozi na posebnih ladjah po morjih v Norveško, v Madeiro, Grško in Italijo. Danes lahko preživi svoj dopust kjerkoli v deželah Nemčije za malo denarja in vendar veliko vidi. Posebna kopališča so bila ustanovljena — spominjamo na naše poročilo a slikami o kopališču KdF RUgen — v lastnem avtomobilu se bo lahko vozil po Nemčiji — poročali smo že o tem v velikem poročilu o Ttemškem ljudskem avtomobilu — in kadar bo enkrat zbolel, bo okreval v domovih NSV ali siceršnjih socialnih ustanovah. Danes jih je veliko število že v vsakem Gauu, celo že v alpskih in podonavskih deželah, ki so šele po 1938. letu imele priliko, tekmovati z dragimi deželami Rei-cha, ki jih pa naravno zaradi vojne še niso mogle dohiteti. Koliko mater, ki so leto za letom izpolnjevale svoje gospodinjske dolžnosti in preje skoraj nikoU niso imele prilike izpreči za nekaj dni, kaj šele za nekaj tednov, je bilo danes že v domovih NSV, deloma celo s svojimi otroci, za katere je še vedno zadosti strežnic, da jim lahko vzamejo vsakoršno delo. Okrepčane in dobre volje se potem vračajo v svoje staro delovno področje. Vsega, kar stori NSV na vseh področjih socialnega skrbstva za narod, se sploh v pičlih stavkih ne da povedati. Veliko dela je bilo na področju preskrbe stanovanj, predvsem v velikih mestih, kjer so ljudje prebivali včasih naravnost v luknjah. Velikopotezni stanovanjski načrti so po večini že uresničeni, na žalost so bili tudi tukaj prekinjeni po vojni, ki je še vrhu tega poostrila stanovanjsko vprašanje. Toda tudi tukaj so že pristojni ljudje na tem, da povzamejo delo v pojačeni meri, kakor hitro mogoče. Mimo tega si je stranka stekla zasluge za ustanovitev velikih reprezentativnih stavb. Na drugi strani poročamo o stavbah v Niirnbergu. Regulacije so se izvršile skoraj v vseh mestih Reicha, izvedba je deloma obtičala v začetkih. Pred vsem so se v Berlinu in Munchnu lotili novega oblikovanja mestne slike in naprave raznih stavb. Za ves narod so posebnega pomena častni templji na kraljevskem trgu v Miinchnu, ki so postali zadnje počivališče prvih padlih bojevnikov nacionalsocialistične stranke. Vse pa, kar je bilo doslej storjeno, je le začetek, zmaga bo tudi tukaj prinesla s seboj velikanski podvig, katerega bo sedaj deležna tudi Gorenjska, ki bo v okviru Gaua Karnten doživela nov razcvit predvsem kot tujskoprometna dežela. Ko je Nemčija začela z vsemi temi so cialnimi ukrepi za delavce, nihče tega ni hotel prav verjeti. Vodeči krogi so z zavistjo gledali na nas. Ko so nemški dopust-niki na nekem vmesnem pristanku podvzeli vožnjo v špansko obrežje, so naleteli na nekega vaškega kovača, ki jih je vpraašl, kdo so. »Nemški delavci,« so dejali, španski kovač se je temu propagandnemu dovtipu smejal. Nek nimški kovač, ki se je nahajal med potniki, si je izposodil predpasnik in v kovačnici Spanca koval železo, da se je kar iskrilo. Sedaj so tudi iipanci, ki so se bili med tem v trumah zbrali, verjeli, da imajo pred seboj nemške delavce, ki so na posebnih ladjah izkoristili svoj dopust. Takrat se je začela velika prememba. Nam' sovražni Svet jo je sicer ovrl, ne bo pa nikoli mogel zavreti naše volj'e, da porn a g a m o F lih r e r j u pri ustvaritvi prve socialne države na svetu! F. H. NS-seatra v neki delavski naselbini. Dietrich Eckart-ovo filmsko gledališče na planem na Reichssportfeldu. ■/ ' 1 Naselbina vojnih žrtev v Potsdamu. Plavalni stadion na 1936. leta zgrajenem Reichssportfeldu v Berlinu. Notranjost redovnega gradu Crossinsee v Pommernu. K našim slikam na čelu; Levo; .Vhod % Fiihrerjevo upravno zgradba v Miinclmu; y sredini: Ladja KdF »Robert Ley«; desno: Ehrentempel (častni tempelj) y Miinchnu , 9алт AtlMtte m А«Л»Г m, fOMbmt Klrat««. »4%, 4. — Nr. 9. KABAWANKEN BOTE Samstag, 30. JSnner 1941. Unerschiitterliches Standhalten an den B/ennpunkten der Abwehrschlacht im Osten Herolsdier Wlderstaod Ш Stalingrad nngebrothen - 15 Flugzenge abgesdiossen Aus dem FUhrerheuptquartler, 28. Jinner. Hiis Oberkommando der Wehrmaoht gibt bckannt: An den Brennpunkten der Abwehrschlacht iiii Osten halten unsere Armeen unter ichwer-stcn Kampf- und Wetterbeddngungen dem •Druck dM Feindes unerschfltterHdi stand. Tn Stalingrad ist der heroische Widerstand ''or Verteidiger ungebrochen. AnstOrme der Sowjets gegen die West- und Sfidfront bra-irlicn unter schweren Verlusten fur den Feind 7.iv-.ammen. Starke von Schlachtfliegern und Panzern iMiterstutzte Angriffe der Sowjets im West-kr'iikasns scheiterten. Tm Steppengebiet sCdlich des Manytsch ^'^'i/'sen Panzcrkrafte heftige feindliche An-priffe ab. _ Der Stab einer sowjetischen ^"hiitzendivision wurde gefangen. Motorisierte T'.inheiten sauberten den Manytsch-Don-Win-kcl von den letzten Resten des Feindes. Die schweren Kampfe westlich von Woro-halten in unverminderter Harte an. Xach Abwehr aller Urnfassiingsversuche gehen (lie Tnippen befehlsmaBig kampfend ,auf ihre ■n?ue verkitrzte Linie ч^гаск. Starkere Ver-''iinrle der Luftwaffe griffen in die Erd-V.-impfe ein und ffigten den angreifenden Sowjets Starke Verluste an Menschen und Material zu. Tm mittleren Frontabschnitt nur Grtliche ICnmpfhandlungen ■Siidostlich des Ilmensees waren die am rR. November vom Feind mit zahlenmaBig i'berlegenen Kraften an Menschen und Material begonnenen starken Angriffe bisher fur ''en Gegner erfolglos. Unter Fiihrung des ("eneralobersten Busch haben Truppen des З^сегеа im Zusammenwirken mit Verbanden r'pr T.uftwaffe unter schwierigsten Kampfbe-•Ungungen bei eisigem Frost und Sehnee-treiben den Ansturm der Bolschewisten In Stalin forđert Narvik nnd Petsamo Sowjets verderben dts Koniept In Cutblanca tc. Tanger, 29. Jfinner. Roosevelt und Churdiill lilelten ihre zehntagige Konferenx in Casablanca hln-icT cinero riesigeo Ring aus Stadieldraht tb, wle von dort gemeidet wlrd. Ein Hauptpunkt war die Pest Icgung der fflilitiirisdien Operatianmn im Jabre 1943. Das Ziel dieser Operationen sel die bedlngungslose Kapitulation der Achsenmlchte. Die Vemlditung der VSlker dieser Lander werde nicbt angestrebt. Die Sowjetunion hatte die Zastimmung so der britlsdi-nordamerlkanl.schen Kriegsratkonstruktion von der Arniahrae zusatzllcher polltisdier Fordemngen Mos-kaus abhangig gcmacht. Die Hauptsdiwierlgkeiten in den Vcrhandlungen ergaben sich, als der Sowjetver-treter den Ansprudi Moskaus s of die politisdie Fiihrung In Europa fUr die Nadikrlegszelt anmeldet«, Konkrct wurde die Oberlassuu? Narvlks mid Petsa-mos an die Sowjetunion verlangt. DIese politlsdien Divergenzen. so erklarte ein Washingtoner GewShrs-mann. werden zur Folge haben, dafi ein etwalger Vorsltz Roosevelts In dem geplanten ..Rat der ver-cinlgten Natlonen" nur eine formale Bedeutnng hitte. Welter hatte die Einraumunp des Fostens elnes so-genannten militSrlsdien Beraters fOr einen hoben sowjetisdien Offizier Im Falie der Sch.iffung eloes grmelnsamen britisdi-nordamrrikanlsdien Ober-kommandos eine Debatt« hervorgemfen. Schllefilldi war die stindlg versdiledhterte Trans-portlage ein Hauptpunkt der Beratungen Im Zu-sammenhang mil den Erdrterungen Qber die Scbaf-fung des Obersten Krlegsrates wurde von kompe-tenter Seite darauf hlngewlesen daS alle strategi-schcn РШпе fOr 1943 in der Luft hSngen. solange es nlcht gelinge, der U-Boot-Gefahi Herr so werden. Auf einer Fressekonferenz nach A^schlaB der Be-sprcchungen erklfirten Roosevelt and Churdiill, nnr die bedlngungslose Kapitnlatior der Adisenm&dite und die Beseltlgung Ihrer politlsdien Weltansdianun-gen kSnnten den Weltfrled»n sidiem. London: U-Boot-Oefahr unvermlndert Der ganze Sleg kann In Frage gcstcllt werdea Stodcholm, 29. Jftnner. Erneut stellen Londoner Eigenberldite der schwedlschen Presse fest, dafi die englischen Blatter audi welterhin die grdfitc Aufmerksamkelt der unvermlndert bestehenden U-Boot-Gefahr wldmen. Der ganze Sleg kSnne In Frage gestellt werden. So wlrd in England nach dem Londoner Korrespondentcn von „Stockholms Tldnlngen" erklSrt, wenn ев nlcht gelinge, die Gefahr mit alien Mitteln /u bekampfcn. Der Londoner Korrespondent von „Dagens Nyheter" weist darauf hln, dafi mill-tarlsche Krelse London: die Auffaesung ver-treten, dafi im U-Boot-Krleg die Sđinelllgkelt ein ausschlaggebender Faktor sel. Die U-Boote, ilber die Deutsdiland heute verfUge, bitten eine weltaus grGfiere Geschwlndlgkelt ale die U-Boote, die bei Beginn des Krleges zur VerfUgung itan-den. USA-Drohungen gegen Portugal Die Azoren sollen besetit wtrdtn Dr. V. L. Rom, 29. JSnner. Die Italienlsdie Presse verBffentlidit die AuBeruagen des USA-Vlxeadmlr«ls Clerc. die Azoren kdnnten von einem Augenblidt zum anderen In nordamerlkanisdie Hinde fallen. Die fasdilstisdie Presse erlnnert in dlesem Zosammen-bang en ein 1937 verBffsntlichte# Doknmtot aot Kreisen der brltledien Admiralltlt. wooadi dlt ш-lisdie Renlemng ffir eInen Rrleitsfall die mllitirlsae Besetzung der Azoren plante. In Rom wlrd data fest-gestellt dafi In Anbftracht dieser lateQten Gefahr. die beteits mehrfedi von amerikanlscher Seite an-wkHn^t worden lat, Spanicn ood Portugal ddi Jn iWtodiM Blod aoeanmsotMdiloM« Mttok harten wechselvollen Kimpfen abgeschlagen und uberall ihre Stellungen behauptet. Die letzten Kampfe dieser Abwehrschlacht fuhr-ten zur Vernichtung einer eingeschloseenen feindlichen KrSftegruppe. Seit dem з8. November wurden 516 Panzer abgesohossen, zahlretohe Gefangene und Beute an echweren und leichten Infanteriewaffen sowie aonstiges Kriegsmaterial eingebraoht. Die blutigen Verluste des Feindes sitxl' auBergewohnlich hoch. In der Schlaoht am Ladogasee emeuerte der Feind seine Panzer- und Infanterieangriffe auf breiter Front. Er wurde wie in den Vor-tagen blutig abgewiesen und verlor dabei 19 Panzer. In Nordafrika beiderseitige lebhafte Spah-trupptatigkeit. Der Hafen von Algier wurde von der Luftwaffe erneut schwer getroffen. Ein Handels- •ohiff und ПП BetriebsatoffUger gerieten in Brand. Detitiche Jiger zervprengten im tu-nesiich-Iibyschen Grenzgebiet einen briti-»chen Jagdverband und schossQn ohne eigene Verluste ffinf feindliche Flugzeuge ab. Ein Versuch des Feindes, am Tage unter dem Schutz der Wolkendecke Ziele an'def Deutschen Buchi mit Bomben zu belegen, scheiterten an der Jagd- und Flakabwehr. Aoht viermotorige Bomber und ein weiteres feindlichee Flugzeug wurden durch Jager und Marine-Flakartillerie abgeschossen. Bei nachtlichen Luftangriffen auf westdeutsches Gebiet hatte die Bevolkerung Verluste. An offentlichen Gebauden, Kulturstatten und Krankenhausern towie in Wohnvierteln ent-standen Brandschaden. Bei diesen Angriffen wurden sechs Bombenflugzeuge abgeschossen. Deutsche Unterseeboote versenkten, wie durch Sondermeldung bekanntgegeben, im Mittel-meer und im Nordmeer aus kleinen, stark gesicherten NachschubgeleitzQgen 6 Schiffe mit 28.000 Brt. Im Seeraum des Atlantik vernichteten sie trotz einer auBergewohnlichen Folge schwer-ster Stiirme zwischen Gronland und dem Aquator weitere 10 Schiffe mit 75.000 Brt. Damit verlor der Gegner wiederum 16 Schiffe mit 103.000 Brt. In den Trammem von Stalingrad verkrallt „Beweisen wlr alle, dafi wlr es verdlenen, so verteidlgt zu werden" rđ. Berlin, 29. JSnner Wlcder melđet der Bericht des Oberkommandoa der Wchnnadit eine weitere Ausdehnung und Verscharfung der gigantischcn Win-terschlacbt im Oaten, In der sich augenblidclidi (Unf jro&e Operationegebiete unterscheiden 1алаео. Westlich von Wjronesdi versudien die Sowjets durdi Massenangriffe den Aufbau der neuen deutsdicn Ab-wehrfront rn verhindem, wurden fedodi blutig abgewiesen. In der Scbladit am Ladoguee stSrmen in ununterbrodicnen Angriffen Infanterie- nnd Panzer-verbande der Bolsdiewiken gegen nnsere Stellungen an. Adit- bis »hnmal an einem einzigcn Tage, ohne iedodi das Verteidignngssvstem aufrollen zn кбппеп. Im Kubtngebiet wieder vollzieht sidi die befohleoe Operation lur Frontverkflnrang la alien Teilen plan-miSlg, obwobi audi hier der Feind Immer n gr56eren StiSrangriffeo ansetzt Zwisdien Manytsdi und Don wieder gelang es unseren angreifenden Truppen, die bisher.errielteo Erfolge aastubaneo und weltereo Ge-landegewinn ru crzielen. Obwohl lede elnzeloe dieser Schladiten an Wudit, EitiMtx und Ziel von grSBter Bedeutung let und unsere Soldaten an alien Teilen der Front Lelstungen vollbringen, deren GrSBe das ganze deuttdic Volk lufriittelt, so gilt der Hcrxsdilag aller Dtutsditn Is der Helinat und ebenso an der Front den Kameraden von Stalingrad, die »Idi, wie der OKW- Bericht In der knappsten Form meldet. .in den Trflmmern der Stadt verkrallen, soweit sie nodi kampffSbig sind". Dieser sdiicksalssdiwer« Satz beiSt. dafi die Kelden der 6. Armee und mlt Umen die rumiinlsdien Kameraden eelt Wodien bie zur Ersdiopfung gekampft haben, dafi keiner von ibncn daran dachte. die Wiiffen zu strecken, wenn auch eine gewaltige Obermacht an Panzern und Artillerie Tag nnd Nacht ihre Stellungen umpflUgte. wahrend Schwarme von Sowjetbombern Ihre verniditenden Lasten fiber den kSmpfendcn Trap-pen abluden d!« den Lauf ihrer Geschiitze nicht nach oben anrollten. das heiSt welter. da6 sie leden Meter Bod en nur urn den Frets hodister bolscbewistlsdier Verluste an Menschen und Material abgaben und da6 sie dadurdi ,,die KrSfte mchrerct Sowjetarmeen durch lange Zeit gcbunden haben". Sle haben also durch Ihren Elnsatz vor allem vcrhindert, dal& dlese gewal-tlgen Armeen In Ihrer gewaltigcn geballten Kraft xn grSSeren operativen Zielen ausholen konnten, deren sttateglsdie Answlrkungen moglicherweise von gro-Reren Folgen hStte begleilet sein kSnnen. Wenn sidi nun die Reste der 6. Armee und der ramilnischen Verbinde in den Ruinen von Stalingrad zum letzten, erblttertsten Kampfe zuMmmensdilicSen. dann helllgt IhrBIntopfer die GewiShelt dafi sle durch ihren groEen Kampf einem groBcn Ziele In letzter PflichterfuIIung gedient haben und dem ganzen deutsdien VoIke heute und morgen und fiir alle Zeiten Vorbild im Kampfe und den Elnsatz urn den Beitand und das Wohl der Nation seln werden. Das nimSnlache Regiemngsblatt „Unlversul" das d'# rumanische Nation aufruft, dem Gelste der Helden von Stalingrad zu folgen. faCt den Sinn des Opfers unserer Soldaten In dem Satz zosammen; „Beweisen wlr alle, dafi wlr es verdlenen. so verteidlgt xu werdeni" YM Phra$en und ein dUrttlges Kommunlqui £in typischer Roosevelt-Churchill-Bluff Die Krlegsverbredier frafen sldi an! geraobtem IranzOsIsAen Boden Berlin, 29. Jinner. Roosevelt nnd Chardiill haben, wle Renter meldet, In Caeabknca mehrtagLg« Be-sprecbonjen Abgehalten. Aber eowohl dus Kommunlqni wle die geecbwol-lenen Rahmenberlchte lasten d&s elgentMdie mill-tarlsche HaupttheiM der Beeprcdtnngen, da* Tonnage-problem, unerwahnt. Die Tataadie, daB die zweifelloe stattgefundene eingehende Behandlusg gerade diwer Fragen In alien brltbdi-nordamcrlkanledien Aus-kssungen gefllescntllch flbergangen wlrd, l&Bt den Umfang der damlt wsammenhangenden Sdiwlerlg-kelten besonders dentlldi werden. Die Nlederlage dieser polltlsdien Aktion Rooaevelte nnd Churchille aber manifestiert «ich In der Welgerung Stal Ins, м dem Treffen zu kommen, zu dcm er audi kelnen Vertreter entsandt«, Damlt lat Roosevelts Tranm vom Interallllerten Kriegsrat unter seiner FOhmng wWder %a Sdianm geworden, Ober die Aofnahma der Nadiricfat von dem Zu- eammentreffen der Kriegsverbredier Churdiill und Roosevelt in Casablanca darch die Londoner Nor-genpresse verbreltct Reuter eine Meldung. in der ganz offen zugegeben wlr,, daS das nichtssagende, phrasenreldie Kommuniquf in England EnttSuschung auegelost hat. Audi Willkle 1st nnznfrleden Stockholm, 29. Jiinner. Nach einer Reutermeldnng hat sich audi Wendell Wlllkie zu der Besprcdiung In Casablanca geSnfiert. Er drflAte selnf Unzufrieden-heit darfiber ens, daS die Leiter der Sowjetunion und Tsdiungking-Chinas nidit anwesend waren nnd dafi ein grofier militarisdi-strateglFcher Rat nicht zustande gekommen set. In einer Rundfunkansprache erklSrte Willkle: „Viellelcbt werden die GerUchte Uber die Dildung elnes grofien strategisdicn Rates nodi Wahrhelt. Wlr hatten gehofft, daB Stalin und Tschlangkaisdiek bei den Besprediungen anwesend seln wurden.' London wamt vor Ueberoptimismus „Oberster Kriegsrat" nodi kein SdUag gegen die Adisenmadite rd. Stodiholm, 29. Jinner. In New York nnd WMhlngton sdiwlrrt — „Nta Dtgligt Allehanda" zufolgt — die Lnft nur so von Gerllchten fiber „un-mlttelbar bevorstehende" gtoBe Neuigkeiten. Nldit minder grofi slnd die Erwartunge.' In London, obwohl alle Stldworte von der gescbwatzlgeren Seite des Atlantik: kommen. Man glaubt, dafi audi ffir China und Anstrallen ..lufriedenstellende Entsdilfiss*" ge-fafit werden. In London ist man angesidits mancher trfiber Krlegserfahrungen vorsiditiger geworden nnd wirnt tor allzn fibertrlebenen Erwartnngen denn — so betont die „Dally Mail*' — tin hBAster Kriegsrat als soldier sei nodi kein entsdieidender Sdilag gegen die Aduenmldite. Das Blatt ffigt entsAuldi-gend hiun. Allianteo dieser Art selen s ets Infierst sdiwer mstande %u bringen. In Nordafrika bitten sidi die Mingel In der polltlsdien Zassmmenarbeit der Alliierten geoffenbart Die „aufroontemde Wirkung dsr brltlsdi-amerikanisdien Landung sel abgesdiwidit worden dnrdi die Berldite fiber dnnkls politisdie Intrlgen. dlt nnr lur Hilfts enthfillt worden selen. Vom militirisdien Standpunkt aus. so stellt die Dally Mall" absdilieSend fest selen kile Dlekos-sionen Zeitvsrsdiwendung nnd bitten iwcifelloi die aktlTso Operatlonsa behlndait Ntdi slov Msldnof des ..Aftonblad" Ist b Loo-don offlxiell die Anltonft des ao der Spluts tlnei groSen №lltSmiIiisIoo elngetroffeoen kenadlndien Generalstabsdiefs Geceisl Kenneth Stuarr beksnnt-fsgcbcn worden, der angebUdi nut General fWrnngdwrn, km hMuHsn Лм Д* kanadlsdieo Truppen in Europa. Besprediungen ab- halten solle. Niditsdestowentger hfilt London es ffir rateam, in einem Lageberidit vo' einem Oberoptlmls-mue xu vamen. Brltisdie Dlplomaten abgestfirzt Ein FlugzeugunglQdi In Pero Madrid, 29. Jinner. Wle „Arriba" aus Buenos Aires erfihrt beflnden sldi unter den elf Passagkren elnes vor einlgen Tagen fiber Pern abgeetfirzten Douglas-Paseegler-Flugicuges der Panamerlcen Grace Airways (Panagra) mehrere brltisdie Dlplomaten. Nadi langwlerlgen Sudiaktionen. die von 15 Flug-zengen durdigeffihrt wurden let die nordamerlkanisdie Masdilne sdillefilldi In ehiem unbewohnten Ge-bletetell entdedct worden. Bisher kcmnte nodi nldit festgestellt werden, ob von den elf Passagleren und der drelkBpflgen Besatznog nodi {emand am Leben Ist "riten besetzten Oetreldespeldier TOD Teheran Sofia, 29. Jinner. Unter dem Vorwand, die In Teheran kgemden Getreldevorrite vor DlebetaU tmd Vsrgetidang so sdiQtzen, boben engllsdie Truppen alls Getreldespeldier besetct. In ihnen beflnden Mdi 95.000 Harwers Getrelde (ein Harwar " 100 kg), Dlese Gcrcidemeogen geniigen. um die 800.000 Eln-wohnet der Haiqitstadt wihrend vier Monatem м sr Лпк I Fanal Stalingrad I Auge und Ohr rind (ж dieten Tag** I gebannt durch den Namen einer Stadt, die i wie keine andere zuvor in diesem Kriege I zum Inbegrlft und „leuchtenden Beisptel 1 besten deutschen Soldaieniumt" wurde, wie i es in dem letzten OKW-Bericht heipU Die den = militarischen Ereignisaen zugewandte Auf- i merksamkeit jedes Deutschen tmd Jedes E guten EuropSers ist zu einer auPerordentUck i starken Spannung geworden, Alle anderen = Ereignisse treten demgegenUber zur&ck. Die i drei knappen S&tze det Berichtet vom I 2i. J&nner Uber das Bingen bei Stalingrad I umschlie/len, wie achon die Mittettungen der I letzten Tage ein Map an Todesmut, vHUent- I m&piger, seelischer und kćrperUcher Leittung, I dem man mit Worten nicht gerecht werden I kann. Niemand soUte sich zu der PfUcht I ausdrUcklich aufrufen lassen, sich dieter I wahrhaft heldenhaftigen Haltung der Truppen i immerfort bewufit zu sein und wert zu I zeigen. Ein einfaches Oesetz menschlicher I Anstđndigkeit gebietet im Aufblick zu die- i sen soldatischen Opfern tiefen Ernst, eine = Starke und lautere gesinnungsmđpige Ein- i siellung zu dem, was sich heute auf jenem = entlegenen Vorposten vollzieht, und das i stтe, zur Tat entschlossene GelObnis, tein i Bestes auch im eigenen kleinen Bereich zu i tun. Wir wissen, dap nur diese Auffassung 1 von den Zusammenhčngen, Notwendigkeiten = und Problemen die Grundlage fUr jene = Standhaftigkeit sein kann, die allein wieder i das Fundament fUr einen endgttltigen, = schwer erk&mpften Sieg ist. iliiiiiiimiiimiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimmiimiiimmiiiiiiiiiii Der Dank des Reldismarsdialls Berlin, 29. Janner. Reldismarsdiall Hermann Gering slnd zu selnem 50. Gebortsta* an* alien deutsdien Gauen tmd ens alien Volkekrelsen Glfick-wSnsdie und Aufierungen der Verbundenhrlt In soldier Ffille zagegangen, dafi ea ihm xn selnem Be-đauern unmSgllch ist, sie persBnlidi zo beantworten. Er bittet alle. die Ihn mlt Ihrem Gedenken In so herzlldier Welse erfreut haben, seln en anfrlditigen Dank entgegenzunehmen. Botsdialter Ott belm Tenno Toklo, 29. Jinner, Zu Ehren des scheldenden deutsdien Botschafters Eugen Ott gaben der Tenno und die Kalserln einen Empfang, an dem u. a. Prlnz Takamatsu und AuBenmlnlster Tanl tellnahmen. Der Tenno und die Kalserln ipra-chen bel dieser Gelegenhelt Botsdiafter Ott berz-lldie Worte der Anerkennung fttr die henror-ragenden Verdienste aus, die er sldi wlhrend seiner Dienstlelstung In Tokio durch die Ver-stlrkung der Bezlehungen zwischen Japan und Deutsdiland erworben babe. Indlens Unabhangigkeltstag Bangkok, 29. jinner. AnliBlidi Ai ТпЗшИев Unabhangigkeitstages fanden amDienstag in game Indien umfangreiche DemonstrationsumzUge itatt. In Bombay verhaftete die Polizet 17 Pertonen, einschliefilidi 5 Frauen. Auch in Madras mu&te die Polizei eingreifen. 13 Personen wurden wegen Beteiligung an dea Demonitrationen festgenom-men. Berldite uber die zahlreidien Unruhen wurden vom allindischen Rundfunk nur in Guje-rati gebradit und ei ist anzunehmen, dafi die:# Bericnte nodi von der britisdien Zeniur stark gekUrzt sind, und dafi verstarkte Unruhen unter der indisdien Bevdlkerung in alien Teilen des Landes ausbredien. Nationaldilnas modeme Armee Toklo, 29. Jinner. Die Natlonalreglernng io Nanking hat in den drel Jahren ihres Bestehens bereits eine grofie modeme Armee aufgebaut sowle ein* Flotte von mehr als 16 Kriegssdilffen, 36 Kanonen-booten ond 6 Vermessungssdilffen. Wle die Presseabtellung des lapanlsdien Heeret in einem vom Nadirlditenblatt des Informationsamtes ,,Weekly Gazette" verBffcntllditen Artikel bekannt-gibt, verffigt die dilneslsdie Natlonalregienrag jetzt fiber 42 Divlsionen, 4 unabhSnglgr Brlgaden und 13 unabhinglge Armeekorps, wahrend In Norddilna 12 Armeekorps ond 8 onabhingige Armeekorps stehen. Alle slnd mlt modemen Waffen ' aosge-rfistet. Dlese Truppen unterstfitzen die lapanlsdien Streitkrgfte bei Ihren Strafaktlonen gegen die Ban-den nnd bei der Aufrediterhaltung der gffentlldieo Rube nnd Ordnun" Sofort nadi der Rfidtkehr der Natlonalreglerong in die alte dbineslsche Hanptstadt Nanking hat der Aufbau der Armee begonnen, and nadidem die Stel-lung der Natlonalreglerung aufienpolitisdi gefestigt war, nahm die Zahl der Tsdiungking-Genersle und -Soldaten, die sich der Natlonalreglerung ansdilos-sen, von Tag zu Tag zu. Die fibergetretenen Tsdiung-klng-Verbande bestehen aus 20 Divlsionen. 6 unab-hanglgen Brlgaden und 3 unabhanglgen Armeekorps mlt Insgesamt mehr ah# 200.000 Mann. Flngzengnnglfldi Im Iran Stodiholm, 29. Jinner. Wle Beoter meldet, worden der Direktor des ..Public Relations Bureau" In Teheran Stephen Childs. Stabsofflzler der britisdiea Luftwaffe, sowle mehrere hShere Offizier* des Ira-' nlsdien Heeres am 18, Jinner bei einem Flngzeug-absturz 70 Meilen westlidi von Teheran getStet SI* befanden sldi auf einer Beslditlgungsrelse. om die In Iran nnd im Irak den Oberbefehl ffihrmdem Offizier* zo besudien. Trots auegedehnten Sadiaktloncn konnten die Trfimmer dee Flugzenges erst am Sonntag g* funden werden. Rundfunkreporter abgesdiossen Stodcholm, 28. Jinner, D*r Korrespondent d** kanadiwhen Rundfunks Edward Baldry hat nadi einer Meldung des Londoner Nadiriditendienstei in Nordafrika den Tod gefunden. Das Flugzeun. in dem er jidi befind, verfehlte den Weg und geriet liber Spanisch-Marokko, Dabei wurde *# 1*# 4«c Flak abgei&oeseu, 80. januarja 1943. KABAWAXKEN BOTE Strnn 5. — fitev. 9. Priče ћгежргжтегпе^а podviga Za kaj vse se mora IVemčija zahvalili in ka| mi branimo zoper sovražno • • • stranki blaznost Nemško žIvMe v ogledalo človeške Dsođe - Dokmnentl nacloBalsoclallstlčnega dela od 30. lannarla 1933. dalje v Imena vseb s 30. јлпиагјшт 1933., torej pred desetimi leti, je stopil nemški narod v najbolj pomemben in dokončno o evoji bodočnosti odločilen odsek svoje zgodovine. V najkrajšem času Je Fiihrer, podprt z dinamično močjo in pripravljenostjo stranke, dvignil nacijo iz najglobljega propada do največjega razvoja moči, je resnično ustanovil nov Reich in naš narod v temelju spremenil. Vsak rojak je zvedel v nekaj mirnih letih obnove, ki nam jih je pustil stari nasprotnik po 30. januarju 1933. kaj zmore nacio-nalsocialistična volja do uspeha, svetovni nazor, ki zajame ves narod pri reševanju problemov, nad katerim so spodletele ne-številne veličine sistema, ki sedaj ščuvajo na sovraini strani k uničevalni vojni zoper lasten narod. Vsak od nas zato tudi ve, da se v tej vojni za ono bojuje in irtvuje, kar se je s 30. januarjem 1933. in v sledečih letih neumornega obnovnega dela skupno tako upapolno začelo, za Reich nemškega so-cializma^ nemško narodno driavo, čij* svetlega vzgleda se tako boje plutokratično-boljšeiški iziemalci in zatiratelji narodov in bi ga zato najraje udušili v katakombah krvavih žrtev. Milijone primerov bi lahko navedli ta to, kako globoko in vzdrino je zmaga nacional-socializma 30. januarja 1933 spremenila na bolje usodo našega naroda. Vsak posameznik bi lahko izrekel srčno zahvalo za ono, za kar ae mora zahvaliti sam in njegova rodbina Fiihrerju in njegovi stranki. Premagane niso bile samo brezposelnost, politična, gospodarska in kulturna zmeda, vzpostavljeni obrambna visokost in moč, izbrisana stoletna krivica mej in pred vsem svetom X besedo in dejanjem dokumentirana volja nabije do svobode, pravice in časti, temveč ao bile povrnjene nemškemu narodu tudi vera v bodočnost, zaupanje na temeljito spremembo usode, veselje do iivljenja. V miru in v vojni teh desetih let od 30. Januarja 1933 se /e milijonkrat obnesel na-cionalsocializem. Dokumenti te preizkušnje, teb uspehov stranke in nacionidsocialistič-nega vodstva so Uvljenjske usode nemških mož in žena, ki jih v naslednjem prinašamo kot mal izbor iz vseh delov Reicha in iz mnogih enakih in sličnih usod. Na primerih doSivimo, kako globoko je prekvasil nacio-nal$ocializem v kratkem času mirnega delovanja nemško iivljenje, kako brez primere so uspehi, ki jih je dosegla stranka v najkrajšem času na vseh področjih. Tu pa moramo iskati tudi korenine one moči, ki nas usposabljajo za zadnje in največje udejstvovanje in napravi ničeve vse špekulacije naših sovražnikov na drug novembrski dan 1918. Kdor je, kot mi, nosil več kot eno desetletje posledice izdane in zgubljene vojne, kdor je moral iti skozi morje bede, sramote in zmede, kdor je pa tudi doiivel pod nacio-nalsocialističnim vodstvom prve znake veličastnega podviga, preobrnitve vsega v dobro, srečno in ponosno, ta ae bije za nacionalsocialistiino bodoč' nos t a a rdi t o odločnostjo, X vaem sv o J in. arcem. Mi vsi vemo, da Je boj trd, da zahteva hudih irtev od vsakega posameznika; vemo pa tudi, da stoji za žrtvami zmaga, zmaga nemškega socializma, zmaga, ki vodi v veliko svobodno bodočn^t in s katero storimo brezpogojno in v celoti vse, kar imamo moči, trdnosti in odločnosti. Za kaj se moramo zahvaliti od 30. januarja 1933. stranki — naj izpriča nekaj prič izmed milijonskega števila. Kaj branimo v tej vojni na življenje in smrt zoper uničevalno blaznost istih nasprotnikov, katerim smo iztrgali iz rok ta velikanski podvig, naj nam predočijo te usode. Da nam za obrambo nacional-socialističnega Reicha in n/g. gove dovrSitve ni previsoka nobena cena, nobena žrtev predraga in nobeno breme pretežko, da na j n ■< ne prestraši nobenaaita in nismo nobeno aro slabotni, to bodi naše skupno spoznanje deset let po 3 0. j an u ar ju 1933. Hw AAi« MMhy.alm RUbiMiim Monter Stodolak iz Klagenforta (Gaa K&mten) Devetim otrokom Je bilo pomagamo Od prevzema moči po nacionalsocializmu je navajen nemški narod na številčna čuda; da, v tem oziru je tako razvajen, da posamezni rojak pogosto za milijonskimi številkami ne opazi več neizmernega podrobnega dela, v vsakem posameznem primeru z največjo skrbnostjo delujoče tvornosti stranke, njenih oddelkov in zvez. Postavimo enkrat na mesto obsežnih številk mal primer, ki osvetljuje to posamezno delo. NSV poslnje Pred nami je spis NSV iz Ereisamtslei-tunge Klagenfurt, ki se peča z usodo rodbine z mnogo otrocL Januarja 1939, torej tričetrt leta po ustanovitvi NSV v K&mt-nu, je predlagala pristojna voditeljica pomožnega urada vprvič, da se d& podpora rodbini S t o d o 1 a k a. Mož je monter, njegova žena je dosedaj porodila osem otrok, najstarejši je star deset let. Rodbina, ki je po zdravniškem potrdilu zdrava, stanuje v predmestju Klagenfurta v mali hišici s kuhinjo in malo sobo, stanovanje je poleg tega še vlažno. Dohodek znaša vštevši podporo za otroke nekoliko nad 200 RM, je nekaj malega dolga, kajti mož je bil skozi šest let zaradi svojega nacionalnega prepričanja brezposeln — on in njegova žena sta bila ilegalna člana stranke. Dosedaj niso predlagali podpore, ker rodbina sama tega ni hotela. Ker je zbolel mož, se je sedaj morala obrniti žena na pomožno ustanovo »Mutter und Kind«. Od trenutka predlaganja je rodbina pod okriljem NSV. Nekaj tednov po prvem razgovoru z voditeljico pomožnega urada, sta ji bila stavljena na razpolago obleka in perilo, posodili so ji otroške postelje za otroke. Dajejo ji obilno podporo v živilih in mleku; moža povabijo v Kreisamtsleitimgo NSV, kjer so se razgovarjali o položaju rodbine in razmotrivali o pomoči. NSV pomaga iskati boljše stanovanje, pri čemur je imela rodbina končno uspeh, čeprav je med tem izbruhnila vojna in prinesla nove težave. Rodbina dobi novo stanovanje Dne 8. januarja 1940 se je hotela rodbina preseliti, pri selitvi pa prehiti ženo, ki je pričakovala devetega otroka, porod in rojen je bil krepak deček. Ko je žena vstala iz porodne postelje, so se preselili v večje stanovanje v novi stavbi v Klagenfurtu-Siid. Rodbina ima sedaj tri sobe in kuhinjo, kar ni veliko za tako številno rodbino, toda položaj se je le bistveno zboljšal. Novo stanovanje je zdravo in svetlo, ne ogroža do-raščajočih otrok v zdravju, najvažnejši korak iz bede do malega blagostanja je storjen. Med tem pa pritekajo podpore pomožne ustanove »Mutter und Kind« in WHW Poleti 1940. leta so starejše otroke poslali na deželo za okrepitev. Manjka obleka, čevljev in perila, kar vse preskrbe Iz zalog NSV. Ko je mož prestal težko pljučnico, se jim dovolijo posebne nakaznice živil, da se okrevajoči hitrejše popravi. Enkratna podpora za nabavo pohištva omogoči nabavo žimnic, preje so morali ležati zakonska dvojica in starejši otroci na golih žičnih vložkih. Ko je pričakovala žena ponovno otroka, so ji dali gospodinjsko pomočnico, iz katere zanimivega poročila naj navedemo nekaj stavkov: »žena Sodolak se trudi, da ima svoje stanovanje čisto, v 13-letni hčerki in 12-letnem sinu ima že precej podpore. Otroci so zdravi, dobrega obnašanja, tudi napram meni so prijazni in me ubogajo. Rodbina zelo ceni pomoč NSV. Poskuša, da si mesečno kaj prihrani, da plača obroke nabavljenega pohištva. Oče obiskuje tečaj za varjenje, da bo bolje zaslužil, tudi otroci pridno hranijo, če dobe kak denar od sosedov, ko gredo za nje kaj kupit v trgovino. , žena vse sama šiva. Rodbina ima edinio željo, da bi si napravila lastno hišo, za to je posebna hranilnica in posojilnica. Zelo se trudijo, da čim manj obremene NSV.« Se enkrat prime usoda močno rodbino, mož zboli težko za želodčnimi čiri, dohodki se zmanjšajo. Zopet priskoči NSV in se ji končno posreči, da preskrbi Pg. Slodolaku po ozdravljenju sWbo pri državni pošti, kjer zasluži s podporami za otroke mesečno 350 RM, torej skoraj dvojno kot prej. Pregled o podporah te rodbine po NSV in WHW pokaže precejšnje zneske. Pomožna ustanova »Mutter und Kind« je dala rodbini 1939 do 1942 nakaznic za živila v vrednosti okoli 460 RM, nakaznic za 240 litrov ^iJeka, poleg tega pohištvo in veliko obleke. WHW je dala podpore 1320 RM leta 1940-41, leta 1941-42 1400 RM. To gotovo niso gorostasne vsote, toda NSV mora skrbeti za mnoge. K temu pride še pošiljatev petih otrok na večtedenski odpo-čitek, sprejem malih otrok v otroški vrtec NSV, ponovna gospodinjska pomočnica itd. Kar je važnejše: NSV ne daje miloščine, kot je jasno razvidno iz tega primera, ne ubija veselja oskrbovanca do dela s previsokimi podporami, temveč pomaga, kot si pomagajo med seboj sorodniki in prijatelji. Kjer je sila, se lahko na njo zanesemo in njena skrb ne velja samo trenutnemu, temveč stalnemu dobrobitu vseh vrednih nemških rodbin. Dr. T. P, Gorski kmei Penz ▼ Hirsdiann (Gau Oberdonan) Prej so ga Imenovali „Elendsbaner" Je revna, zapuščena dežela, popolnoma zadaj v MUhlviertelu Reichsgaua Oberdonau, sredi gozda, polna kamenja In močvirja, pokrajina, ki bi se kmalu zopet spremenila v divjino, če ne bi bili tam doma Penzi, Attenederji, Weichselbaumerji in LeutgSbi, ki so leta in desetletja čistili tla od kamenja, orali zemljo in trudapolno pre-vlačevali zemljo, v katero posevajo svoje borno seme. Posebno Реша! Odkar ljudje pomnijo, žive tam visoko gori, 1000 metrov in še več visoko v Hirschauu, in so poqjbali trdi v boju za vsakdanji kruh. Toda niso povezali s kletvijo na ustih, kot so to marsikateri v njihovi okolici storili, svoje culice in se malodušno preselili v mesto ali tovarno, ne, ostali so, in ni jih varalo njihovo trdno prepričanje na boljši čas. Prej samo besede, toda nobenih dejanj. V času vlade sistema, v onem nepozabnem času, v katerem sta v bivši Avstriji vladala DoUfuss in Schuschnig, so obljubili ponovnokrat, kot že popreje večkrat, gorskim kmetom pomoč in podporo, toda pod isto vlado so jim odgnali poslednjo kravo iz hleva, so jim zarubili zadnjega prašiča in so brez usmiljena pognali posestvo kmeta na dražbo. Začelo se je povsod naokrog veliko kmečko umiranje, bežali so z dežele in oni, ki so ostali, so živeli v večnem strahu. In nato je prišlo tako daleč, da je tudi v njihovo samoto prišel glas o Adolfu Hit- KlfačaTiiiianki mojster Robert Bartels iz Wesermfinde«G Ikli se mu več treba bali žiga brezposelnih Ključavničarski mojster Robert Bartels, Wesermiinde-G ima velik dan. Ravnokar je bila ustanovljena socialna zveza Gaua vzhodnohannoverskega rokodelstva v mestu voza KdF, iz katerega sedaj pridemo. Sedaj pregledujejo njegov obrat, ki je bil že leta 1940. kot nacionalsocialistični vzorni obrat odlikovan z zlato zastavo, kateri je nastopil novembra 1942. samo z mojstrom, tremi pomočniki, petimi vajenci in 12 tujimi delavci. Mojster je prevzel obrat 1928. Weeer-miinde, pomorsko mesto in ribiško mesto, ima že zadosti dela za sposobnega ključavničarskega mojstra. Ko smo pa začeli govoriti o dobi sistema, j« odmajal mojster Battels: »Pred prevzemom oblasti? Takrat smo biU popolnoma na tleh. Zadnjemu pomočniku, kateremu je še prizanesla brezposelnost radi pomanjkanja naročil, je stal-grozil odgustj moral sem m ^soetitl razen enega moža. Položaj je bil tako slab, da bi bil skoro vrgel puško v koruzo. 2ig v izkaznici brezposelnih je bil adut. Po prevzemu oblasti se je vse kmalu izboljšalo; že 1937. sem Stopil s svojim obratom v proizvajalno vojno. Od 1. maja 1940. imam zlato zastavo in sedaj sem na potu za vojni vzorni obrat. Tam nasproti vidite novo stavbo. Z gradnjo so začeli šele 12. decembra 1942. V 16 dneh so bile izvršene zunanje in notranje stene. Danes stavbo pokrivajo. Sedaj lahko vršimo novo vojno delo, za katero ti prostori tukaj niso več zadostni Potrebni stroji že prihajajo. Vse to je namenjeno zmagi. Z njo šele lahko tudi Se nadalje uresničimo »lepoto dela«, nalogo, katere izpolnitev je bila v mojem obratu 1040. močno priznana. Socialno polje bo sploh neizčrpno, ko ai bomo kohčno prfborUi iiTObodoat Bck lerju, o katerem so govorili, da ima srce za kmeta in Se prav posebej za malega kmeta. Pri učitelju si nedavno smel na skrivaj v nekem zvezku brati stavek: »Močan štan srednjih in malih kmetov je bil Se vselej najboljSe varstvo proti socialnim obolenjem.« Bil je to stavek Adolf a Hitlerja. In oni so bili ti mali kmetje, čeprav ao takrat lahko živeli samo ob stradanju, ob priložnostnem delu in majhnem Steblu živine. Pri kmeta Penzo so začeli Takoj 80 začutili, da veje drug veter, dražbe in prisilna izterjevanja so se na mah končala. »Pomislite«, je rekel nekega dne Josef Penz svojim ljudem, »popolnoma zadaj v Hirschau začenjajo.« Tako je bilo. Ne, kot nekoč prav spodaj v dolini, kjer so bila v bližini volišča — po nalogu Gauleiterja so začeli s prvimi deli. Pri Pen-zu so začeli Odstranili so kamenje, odvedli so vodo, preobrnili so puste zeunice, zemljo so poapnili in pognojili. Uredili so travnik, napravili so zelenico rodovitno in pravilno obdelovalno razmerje. Prilagodili so sejanje podnebju in gospodarskim razmeram; vsa neuporabna živina je izginila. Ko so priredili odgovarjajočo podlago za krmo, so izmenjali živino z dobro in na podnebje pri-lagodeno živino. Penz sam ni držal križem rok. Bil je prvi na delu in zadnji zvečer doma. Po navodilu voditelja obnove je popravil svoj poprej popolnoma nezadosten hlev v toliko, da je dobila živina uporaben zaklon. In to Je uspeh. .In sedaj po dveletnem delu, kakšen čudovit uspeh! Vkljub hudi, in posebno za sejanje rži neugodni zimi in pomladi, so pridelali na komaj 11 ha orne zemlje leta 1942, polnih 16 dvojnih centov krušnega žita, tako, da se lahko družina sama preživi in Se ostane seme. V taki viSini se ne more zahtevati tudi pri najboljših pogojih boljšega uspeha. Pridelali so nadalje na enem ha 2000 kg ovsa. Kmet je, kot je pripovedoval žarečih oči, pripeljal domov žetev z 20 vožnjami, dočim je poprej potreboval za vso žetev Sest do sedem voženj, čeprav je bila ploskev, ki je bila posejana z ovsom večja^ Od ovsenega pridelka, ki je najboljše кач kovosti, je kmet Penz že oddal 1015 kg. Od^ dajni predpis za njegovo zemljo znaša 26C( kg. Kmet je dal torej poleg oddajne doli žnosti na razpolago splošnosti 755 kg najlepšega žita. Na 0.75 ha zemlje je pridelal 22.000 kg krompirja. Od te množine je Pena že sedaj odda]4603 kg najiboljAega semenskega krompirja. Najmanj 2000 kg jedilnega krompirja pa je pripravil za pomlad, če primerjamo uradni predpis, ga bo kmet od-[(INađaIj@van{# м, в, etnmlj stran g. — Stev 9. K ARAWBOTE SobotejSO^lua^ll^^ illUe ix velike borbe na Vzbođu 99]V|eno ime je Deutsdiland!'' Junaški obrambni boj neke stotnlje letalcev za službo na letališču - Protiletalsko topništvo in gorski lovci posežejo vmes v Stalingrad u, ki se zanj v rSe vroči b o j i. Sredi ruSevin mesta se je nastanil opazovalec pod ielezniškim vozom, od koder ima pregled na polje ruševin, ki ga je zasedel aovrainik. (P. K.-Aufnahme: Kriegsberichter Herber, Sch., M.) že več dni drže X, težišče velike napadalne bitke proti Stalingradu, proti močni boljševiški premoči skoro treh armadnih zborov, ki pritiska od vseh strani. Neka skupina protiletalskega topništva, gorski lovci in stotnija letalcev za službo na letališču so se združili v enoto, ki tvori jeklen obroč okoli mesta. Prvo grozeče obkroženje je razbito, glavna bojna črta se je premaknila od mesta, jug in jugozapad je oproščen. Bilo je v noči pred tremi dnevi, ko je trčila poizvedovalna skupina na neko drugo poizvedovalno skupino, očividno sovražno. Obšli so se, nato pa so se spoznali: za božjo voljo, to so vendar naši! Oklopni vlak je prispel. Nadaljnje enote gorskih lovcev, oklopnjakov. Globoko vzdihnemo. Prevozna letala Ju so vsak dan priletela na letališče, čeprav ga je obstreljevalo sovražno topništvo. Tudi ti so prinesli municijo, nove pošiljke. Nepozabni bodo prvi dnevi, ko so možje za letalsko službo na letališču, mnogi že vsi eivi, brez vsakih skušenj pehotnega bojevanja, popolnoma sami branili postojanko. Pomagali so jim še možje neke gradbene stotnije, možje NSKK s 100 Nizozemci, ki so se prostovoljno ponudili za boj, in peščica pionirjev in grenadirjev. Ti dnevi so list slave za tehnično osobje letališča. Njihovo zagrizeno bojevanje — mnogi hrabri so bili ubiti — je ustvarilo predpogoj za izgradnjo ježu nalikujoče postojanke. 100 oklopnjakov zoper ježa Zvečer so prišli gorski lovci, prišel je Hauptmann G., star specialist za oklopnja-ke, ki se je prebil od juga sem in je napravil iz protiletalskih baterij bojno skupino, ki je napravila okrog vsega mesta zaporo. Bil je tudi že zadnji čas. Ponoči je prišel prvi boljševiški napad. Preko 100 oklopnjakov je drvelo istočasno od vseh strani proti ježu nalikujoči postojanki, poleg tega pa še več bataljonov pešcev, ki so se deloma vozili, deloma korakali. Napad je spremljal neizrečen bobneč ogenj sovražnega topništva, metalcev granat, proti-oklopnjaškega topništva in topov, ki so streljali v salvah. Žrela topov so tvorila žarečo verigo na svodu. Bilo je samo toliko časa, da se je pomislilo med dyema streloma hitro na svoje ljubljene doma, na ženo in otroka in da so si čelade še bolj pritrdili. Hura — strah v noči Protiletalsko topništvo je izredno delovalo ta večer. Hauptmann G. se je peljal od topa do topa. »Postojanko je treba držati do poslednjega moža!« je rekel. Njegov glas je bil rezek. Vedel je, da je povelje hudo, toda ni bilo drugače. »Za vsak oklopnjak je dovoljen en strel, največ dva!« Streljali so bogovsko. Dvanajst komadov od oklopnjaškega strahu je odstrelilo ne- primerljivo težko protiletalsko topništvo. Nek drug velik oklopnjak je pognal v zrak protiletalski Unteroffizier H. z zabojem bencina in razstrelivom tako, da so kosi frčali 50 metrov daleč naokrog. Lahki in srednji topovi so ob sodelovanju gorskih lovcev pustili približati se boljševiško pehoto na 100 do 50 metrov. Učinek si lahko mislimo. Vedno znova slišimo od nasprotne strani podžiganje komisarjev. Potem so prišli v gostih trumah," z roko v roki, pijani, z divjim hura, divjajoč in kričeč. Vse je bilo hitro mimo. Imeli so strašanske zgube. Tako je bilo vsako noč. Brezodmorni napadi od vseh strani, nezaslišno junaštvo obrambe. Boj protiletalskega topništva se lahko primerja šahovski igri v treh dimenzijah. Povsod bliskovito poseže vmes, proti oklopnjakom, proti zbirališčem, proti napadajoči pehoti, in če je treba, proti sovražnim letalom. Tudi leteči odredi so posegli v bitko, so razbili postojanke topništva in pehote, so razbili top za salve, raztrgali na drobne kos» približujoče se sovražne oklop-njake. Razdiralna in lovska letala so sestrelila v pol ure štiri boljševiška oklopna Ic ',ala. Bojevanje do zadnjega moža. Ponoči je bil zopet pekel pri četi protiletalskega topništva W. Nasproti je streljal top za salve in težko topništvo. Z glavo med rameni so se plazili skozi ozemlje, čutilo se je smrt na vratu. Ali zadene tebe? Ali zadene mene? Lahko se je odštelo usodo po gumbih. Toda tudi to noč so bili sovjeti zavrnjeni od ježu nalikujoče postojanke. Domovina naj bi samo eno minuto gledala tem vojakom v obraz. Njihovo bojno požrtvovanje, njihovo neizprosno vzdrža-aje, njihova trdovratna in odločna volja, bojevanje do zadnjega moža, vse to se ne da predstaviti. Tu je vodja bojnih čet Leut-nant W. Nedavno je zgubil oko in je bil dvakrat poslan domov. Toda vedno se je znova vrnil k četi, sledeč notranjemu povelju. Neko noč je sestrelila njegova baterija štiri sovražne oklopnjake. Tu je oni Hauptmann A. od letališke stotnije, star 52 let, imejitelj zlatega vojaškega zaslužnega križca iz svetovne vojne. Pri poizvedovanju je pobil 25 boljševikov, je uplenil številne strojnice, metalce granat in strojne pištole. Tri prste desne roke mu je odtrgalo. To so možje tega oporišča, enega izmed mnogih. Kdo so? Vemo, preveč smo doživeli. Njih ime je — Deutschland! PK. (Kriegsberichter Wolfgang Korber.) Pre] so ga Imenovali „Elendsbaner" (Nadaljevanje s 5. strani) dal 5000 kg nad predpisano oddajno množino. Vzorna oddaja mleka Tudi zaloga za lastno preskrbo, krmljenje in seme je zadostno pokrita. Penz ni mogel obilnega blagoslova spraviti več pod svojo streho. Preje, na to si niti pomisliti ne upa, je na poldrugem ha posadil krompir, in pri tem je družina stradala. Preteklo leto je pri reji dveh krav oddal mlekarni 1380 litrov mleka in poleg tega še preživljal in oskrboval ne samo svojo družino. temveč tudi dnevno štiri do pet pri njem жл* poslanih delavcev. Ce vzamemo, da prečno da ena krava v enem letu samo okoli 800 litrov mleka, se mora sedanje pridobil vanje mleka na tej kmetiji označiti za vzois no in to tembolj ker zelenice še niso popok noma v redu in majka še polovica travni" kov. To je delo nacionalsocializma Kot bomba je končno udarilo, ko so spMeln Kampf«. Nato je bilo zopet sprejeto veliko število novih članov v Kftrntner Volksbund, ki jih je Pg, Шбвсћ opomnil na a tem prevzete dolžnosti. Dali 80 roko z obljubo, da bodo vedno verovali v FUhrerja In mu ostali zvesti. FIMnIg. (Razno.) Te dni se je vršilo zborovanje HJ za nabiranje k službi na kmetih v K&mtnu, na katerem je govoril Pg. S c h 6 n-h e r r o potrebi te službe in o dolžnosti mladine v sedanjem času. — Kot učiteljica na Solo v F16dnigru je bila na novo dodeljena Annelleg U m 1 a u f, ki je takoj prevzela BDM in otroško skupino FVauenschafte. — Tačasni tečaji za nemški jezik bodo kmalu končani in koncem februarja se bodo predvidoma že zopet začeli novi tečaji. — V področju tukajšnjega stanovskega urada je bilo v 1942. letu 89 rojstev in 30 smrtnih primerov. — Rodbina vaškega kovača Kalserja je dobila kot devetega otroka čvrstega dečka. Na pobudo Krelslelterja ji Je NSV dala znatno darilo v denarju. — Deželna cestna zbirka je dala za tukajšnje razmere velik znesek okrog 1000 RM. Naklaa. (Zborovanje staršev.) Zadnjo nedeljo se je vršilo tukaj zborovanje staršev, ki se ga je udeležilo nad sto oseb. Ortsgruppenlelter Pg. Scheachark je v svojem govoru označil kmetstvo za pravir naroda in med drugim pozval tudi mladino od 14. do 18. leta za službo na kmetih . St. Martin noter dem GroBgallenberg. (Zborovanje.) V nedeljo dne 24. t. m. se je vršilo v Tazenu zborovanje, v katerem so pozivali mladino za službo na kmetih. V jeder-natem, prepričevalnem govoru je BannfUhrer Buttler od Nationalsozlallstlsche Erziehungs-anstalt v St. Veitu razložil pomen in bistvo elužbe na kmetih. Bilo je takoj več prijav že na zborovanju samem. Nadaljnje prijave naj se naslovijo na Propagandaleiterja Ottona Fanturja v Tazenu. St. Veit an der Sawe. (Javno zborovanje in apela.) Dne 23. januarja 1943. se je ob 19. uri vršilo javno zborovanje, na katerem je Pg Rebernlg iz Warta staršem In mladini obširno razložil pomen in potrebo službe gorenjske mladine na kmetih v Altgauu. Okrog 300 poslušalcev je pazljivo poslušalo Iz-v&1&ni& govornika In na koncu se je oglasilo več mladenifiev in deklet za prostovoljno službo na kmet:h v Altgauu. — Ortsgruppenlelter Pg. R a d e r je в svojimi političnimi sotrud-nlltl imel pred kratkim poučni apel o razliki xned naclonalsocialistlčnlm In plutokratsklm gospodarstvom. Na drugem apelu so bile dane ' smernice za PoUtlsche Leiter, da bo Orts-gruppe €t. Veit an der Sawe slovesno in dostojno obhajala dne 2®. in 30. januarja 1943. leta slavje desetletnice nacionalsocializma. Delovno zasedanle mladih vzgojltellev v Kralnburgu Pred kratkim se je vriilo u/ugo delovno zasedanje mladih vzgojiteljev Krelsa Krainburg. Gospod K en da je govoril o snovi »Življenjski jezikovni pouke. R?yno pri jezikovnem pouku je težko poučevati tako, da se pouk ne vrši samo z mehaničnim učenjem pravil in ne postane mrtev za učenca In učitelje. Kalco se to uspešno prepreči, nam je pokazalo to prvo predavanje. V drugem predavanju, ki ga je Imel gospod Burgstaller smo v!(1p1', kp.Uo se da raz- motrlvano ponazoriti In olajšati učencem, da si zapomnijo, če se na tabli napravijo majhni Crtežl, ki jih opravi lahko tudi risarsko manj nadarjena roka. Nato je dal Krelsschulrat WUstner pojasnila o raznih vprašanjih vzgojiteljskega dela. Na koncu se je vršila splošna debata In zasedanje, ki ee ga je vprvlč udeležilo tudi enajst mladih učiteljic Iz Wlena, je bilo zaključeno 8 kratkim predavanjem, ki bo ga izdelali mladi vzgojitelji. Nova ureditev poštne službe za mesto Krainburg na Gorenlskem Na podlagi naredbe z dne 20. oktobra 1941. o upravni razporeditvi v zasedenih ozemljih Kilrntna In Kraina je bila občina Wart ukinjena In združena z mestom Krainburg. Temu odgovarjajoče se združi z veljavnostjo od 1. januarja 1943. celokupna oddajna služba za mestno ozemlje pri poštnem uradu Krainburg, Dosedanji vmesni poštni urad Wart posluje Se nadalje samo kot sprejemni urad. Označba poštnih uradov novega mestnega ozemlja se spremeni sledeče; Krainburg (K&m-tca )in Krainburg (Oberkraln) 1. Wart (Kftm-ten) in Krainburg (Oberkraln) 3. (5m ^rannpunki det Xaqek V žarišču dneva Aus dem Kreise Stein Domschale. (Nezgoda.) Dne 22. januarja popoldne sta B^anzlska Gregorln In njena Isto-ImensUa hCerka Iz Tcrsalna podirali neko staro opekarno. Obe ženi sta splezali na streho In hoteli odtrgati ostrešje. Po tem delu pa se je vdrla že krhka opekarna in pokopala obe ženi, ki sta bili težko poškodovani la po vrvi zdravniški pomoči prepeljani v bolnišnico v Gallenfels. Sosedje so opazili nesrečo, potegnili obe ženi Iz ruševin In poskrbeli za nadaljnjo pomoč. Mannsburg. (Smrtni primer.) Prejšnji teden je umrla v Dobnu pri Mannsburgu gospa Helena Rutschlgai. Dosegla je visoko starost 75 let In je zapustila več otrok. Mautschitflch. (Zborovanje.) Te dni se Je vršilo zelo dobro obiskafto zborovanje Orts-gruppe. Govornik Pg. K o s In Iz Krainburga je govoril o snovi: »Kmečka služba mladinec. Z živimi besedami je opisal bistvo in obseg kmečke službe. St. Martin bel littal. (Razno.) Pred kratkim je Frauenschaft Imela kuharski tečaj. — Zadnja cestna zbirka je dala doslej največji znesek nad 4000 RM, ki je za našo Ortsgruppe več kot znaten. — Zadnjo soboto se je v strankinem domu vršilo mladinsko zborovanje, na katerem sta nastopila kot govornika tukajšnji Ortsgruppenlelter We 1 G In Ortsgruppenlelter Iz Llttal Pg. Rohm. Oba sta se v svojih 'izvajanjih bavlla z aktuelnlml dnevnimi vprašanji in v jasnih besedah opozorila na naloge prebivalstva In vse mladine na Gorenjskem, zlasti pa na veliki pomen kmečkih del v Kftmt-nu ter na prednosti za vso mladino, ki se prostovoljno Javi za službo na kmetih. — Deželni potovalni film je bil zopet pri naa In Je v razprodani dvorani predvajal film »Gospa SIxta«. Tedenski pregled je prinesel veliko zanimivosti. — Notar dr. HOlzl Iz Stalna uraduje ne le v Steinu, ampak ob določenih dnevih tudi v Llttalu, namreč vsak torek In sredo. SL Martin in Tucheln. (Zborovanje staršev.) Dne 24. januarja se je vprvlč ska voditeljica je govorila o nemški Soli. Starši so Imeli priliko, udeležiti se razgovorov. vršilo v tukajZajl Soli zborovanje staršev, šol- Rodbinska kronika Iz Gorenjske Schwarzendorf. V letu 1942. je bilo v naši občini rojenih 31 otrok, in elcer 19 fantov In 12 deklet. V Istem letu je umrlo 15 oseb. — Poročili so se: Albin Justin In Rosa Slrnlk, Schwarzendorf; Johann Besek In Olga Mau-rltscli, Schwarzendorf; Michael Berger Iz Rei-sach-Hermagor in Anna Beno Iz Domschale-Schwarzendorf; Felix Pogatscher Iz Tersaina In Maria Horn Iz Schwarzendorf a; Stanislaus Meditsch Iz Nadgorltz In Stanlslawa Burltza Iz Dragomena; Johann Knlfltz Iz Raschltz In Franzlska Korinechek Iz Senoschet; Stanislaus Lampe Iz Schwarzendorfa in Karoline Golt-scher iz SemiWde WSA. Aus dem Kreise Railniaiinsdorf ABUng:. (Skupni apel.) Zadnji torek so v strankinem domu Imeli vprviC skupni apel Stab Ortsgruppe In voditelji oddelkov In priključenih akupin. Ortsgruppenlelter je dal smernice za bodoče delo. Z zadovoljstvom so ugotovili, da so sedaj že postavljeni vsi oddelki In da so začeli delovati v okviru Ortsgruppe. NeumarktL (Večerna prireditev K d F.) Preteklo soboto se je vršil v dvorani >Na skali« pester večer. Dvorana je biia popolnoma razprodana, kot sploh ob takih prilikah. Kamtnerskl kvartet je pel vesele In sodobne pesmi. Pevka gdč. Pr611 je navdušila s svojim mehkim glasom. Napovedovalec je Izpolnil odmore na humorlstlčen način. Prosimo: Na svidenje! Lengenfcld-Medstern. (Zabavni večer.) Dne 24. t. m. je priredila NS-Gemelnschaft >Kraft durch Freude« prebivalcem Iz Lengen-felda In Melstema vesel zabavni večer. Znana In priljubljena člana kvarteta KdP »Kttmter-land« ter pevka ga. КгбИ eo si stekli vihamo odobravanje, živahno veselost je povzročil napovedovalec Willi WelB в svojimi šaljivimi predavanji. Zborovanje žen v Krefsu Radmannsdorl Zadnjo nedeljo lo bila pod geslom >2ene pomagajo zmagati« v celi vrsti Ortsgrupp Krelsa Radmannsdorf zborovanja. Med drugimi govorniki je na teh zborovanjih nastopil kot govornik tUdI Krelslelter dr. Hochstelner. žene so se za Izvajanja govornika zelo zanimale In jim sledile z napeto pazljivostjo. 2e v preteklih mesecih so žene tudi marljivo In pridna delale v Šivalnih iirah, s kuhanjem Itd., da bi tUdI od svoje strani prispevale k podpori naSIh vojakov. Sedaj se bodo pa Se v veliko večji meri udeležile, to zlasti zaradi tega, ker sedaj že njih lastni sinovi odhajajo v častno službo državne delovne službe In oborožene sile. ' Krajevni razredi na Gorenlskem Za razpored krajev v zasedenih ozemljih K&mtna In Kraina se napravi ob nulselnl uporabi v Relchsgauu Kftmten veljavnih določil seznam krajevnih razredov. V smislu tega seznama se razporejajo občine tega zasedenega ozemlja kot sledi: V krajevnem razredn B: Krels Krainburg: Krainburg, Laak a. d. Zaler; Krels Radmannsdorf: Presauszeldiming nadi 100 g belm Flelsdier erwlinsdit Oznaka cene pri mesarju za količine nad 100 gramov zaželena Berlin, 29. Jilnncr. Der Relchs^virtechafts-mlnlster hat don Keichslnnungsverband de» Fletecherbandwerlis darauf hlngcwleBen, daB elne PreUauszdchiiung flir den Verkauf von Fleiscb und Wurst auf der Basis von 100 g erwUnscht, eine Auszelchnuhg tiber 500 g oder 125 g dagegen nicht enilinscht sel. Der Minister zleht damit die Folgerung aus der Eln-teliung der Flelschkart« mit iliren Abechnit-ten zu 50 g. Kaseabsdinltte gelten wShrend der ganzen Zuteilungsperiode Odrezki za sir veljajo za vso dodelitveno dobo FUr die neue I^bensmlttel-Zuteihingsperiwle vom 8. Februar bis 7. Miirz 1943 ble4ben die Lebenjimlttelimtlonen el)en.so, nie sle in dem laufenden Vcrtollungsabschnltt sind. In ein-zelnen Gebleten 1st es aus marlttordnerischen OrUnden notwondlg, auf einen der beidcn Kiiseabschnitte nur Topfcn abziigeben. Be4 der blAherigen GUittgUeitedauer der KUseabeohnit-te von je zvvel V\'ochen slnd hiedurch Ver-teilungsechwlcrigkelten entstanden. Beide Kasoobschnitte gelten deshaib kttnftig ver-8uchftw«lse wiihrend der ganzen Zuteilungs-IKsriode. Die Verbraucher gel>en die Beetell-schelne einschiicBlich der B^teilscheine 46 der Reichsderkarte, der Marmeladonkarte und der Ausweise fUr entrahmte Frlschmilch luid fUr Spelsekartoffeln in der Zeit vom 1. bis 6. Februar ijci den Vertollem ab, wenn BrtUcIi nichte anderes beetimmt ist. Anting, Neumarktl, Radmannsdorf, Veldes; KrelB Stein: Stein, UttaL V krajevnem racređn Oi Kreie Krainburg: Oallenfele, Sairach, St. Veit a. d. Sawe, St. Georgen, Zlrklach, Zwischenwftssern; Kreis Radmannsdorf: GNemšlcega stadiona«. Nemški stadion se bo nahajal prilično na sredi velike ceste na nasprotni strani Zeppe-linovega travnika. Igrišče nemškega stadiona je dolgo 380 m in široko 150 m. Iz igrišča se dvigajo v petih velikih oddelkih stopnice tribune do višine okoli 80 metrov. Mogočna tribunska stavba bo obkrožena s steno z mogočnimi stebri, ki bodo izvršeni iz velikih granitnih kvadrov. Med temi stebri in mogočno notranjo steno iz granita teče hodnik, h kateremu pridemo skozi vrata v podnožju stavbe. Od tukaj vodijo velike dvorane v notranjost stavbe. Iz teh prostorov bodo dosegli gledalci hodnike petih oddelkov s pomočjo velikih stopnic in dvigal. Zunanje stebriščne stene tribunske zgradbe zaključujeta dva stolpa, ki sta okrašena s Hoheitszeichnom. Stolpa sta do podznožja Hoheitszeichnov visoka okoli 100 metrov, s Hoheitszeichni okoli 117 metrov. Mogočno poslopje bo lahko sprejelo 405.000 gledalcev. S tem prekaša glede velikosti in obsežnosti vse dosedaj znane stadione in celo znameniti antični »Circus ma-ximus« Desno in levo od vhoda na igrišče se nahajajo olimpijske skupine, izdelane po profesorju Thoraku. Skupine same brez podstavka so visoke 24 metrov, podstavek pa je 18 metrov, visok. Poleg teh najvažnejših stavb je še veliko število drugih v načrtu ali pa so že dograjene. Vojna je delo prekinila, zmaga pa bo dala novega zagona dograditvi prostora Reichsparteitaga. Prostor za taborišča Za prenočevanje različnih strankinih oddelkov, ki se udeleže prireditev, je napravljen velik prostor za taborišče južno od pravega prostora za strankina slovesna zborovanja. V velikih šotornih taboriščih z zidanimi zgradbami za prehranjevanje, za štabe in upravo, so vsakokrat nastanjeni S A, HJ., Arbeitsdienst in oborožena sila. Preko prostora za taborišča vodijo 40 m široke ceste; tam je tudi nov, velikanski taboriščni kolodvor. Po cestah lahko prihajajo vštric štiri kolone po 12 mož. Napravili so velikopotezne vodovodne ter odvodne naprave in transformatorje za zdravstveno in tehnično opremljenje. Kolodvor taborišča Niirnberg Mšrzfeld Kolodvor meri od kretnice 1 do kretnice 2 1.33 km. Poslopje samo je 233 metrov dolgo in je pod prvim hodnikom 12 metrov globoko. Višina pročelja znaša 8.5 metrov. V obratnih prostorih se nahajajo potrebni službeni prostori, prodajalnice voznih list-Jcov, čakalnice, zdravstveni prostori, itd< Poslopje je dolgo 293 metrov, čelna stran je 8.5 metrov visoka. , Sobota, 80. Jannarjs 1948. KARAWANKEN BOTE stran 9. — štfv. #. fSekanntmađkun^ Kamtneiische Landes-Brandschaden-Versicheiungs-Anstalt, Elageniurt OMchiiftefUhrer In Oberkraln und MleBtal. Alter Platz Nr. 30 • Telefon Nr. 1846,1847 VersidieriiDOSZWeigf; Feuer*, Einbrudi-, Diebstahl«, Verbundene Hauspat-, Glas- u. Glodtenbrudi-Versidierungen BEZIRK KRAINBURG: FUr die Gemelnden: Flddnlg, St. Georgen, HOfleln, Kraln-Za občine: burg, Mautschltsch, NaJclas, Pred- aseel, Seeland, Wessnitz, Zlrklach FUr die Gemelnde: Gallenfele Za občino: BBZIRK LAAK A. D. Z.: FUr die Gemelnden: Afrlach, Elsnem, Laak a. d. Z. (mlt Za občine: Ausnahme der Orte: Draga, Gode- schltz, Oberdorf, Pungert, Ratten-dorf, Zauchen), P6t!and. Saffnltz, Sch,warzenberg, Selzach, Zarz FUr die Gemelnden: Osslltz, Salrach, Tratten Za občine: FUr die Gemelnden: Laak a. d. Zaler mit den Orten: Dra-Za občine: ga, Godescliltz, Oberdorf, Pungert, Rattendorf, Zauchen-St. Martin unter dem GroBgallenberg, St. Velt an der Sawe, Zwlschenw&ssem BEZIRK LITTAl : rUr die Gemelnden: Kressnltz, Littal, St. Martin bel Ut-Za občine: tal, Trebeleu, Waatsch FUr die Gemelnde: Welnthal Za občino: BEZIRKNEUMARKTL: FUr die Gemelnden: St. Anna. Helligenkreuz, Kaler. Za občine: St. Katbarlna, Neumarktl BEZIRK RADMANNSDOBFi FUr die Gemelnden: Breeenltz, GOriach, Relfen, Veldes, Za občine: Vlgaun FUr die Gemelnden: Habem. Kropp Za občine: FUr die Gemelnden: Bresiach, Lees, Radmannsdorf, Steln- Za občine: blchl FUr die Gemelnden: Wochelner-Felstrltz, Za občine: terdorf Wochelner-Mit- Anton Oraschen In Kraln-burg, Veldeser StraQe H Joeef Sitar, Tischlermel-8ter in Helligeakreuz Nr. 23 Franz Aubel, Grenze Nr. 4, Post: Laak a. d. Zaier Andreas Naglitech, Selo Nr. 20. Post: Salrach Alois Erker, Gend.-Wacht-meister 1. R In Rattendorf Nr. 47, Post: Laak an der Zaler Johann Anschel, Littal Nr. 78, Post: Littal Karl Durjava, Elsenbahn-angestellter in Domschale, TaboratraSe 20 Josef Sltar. Tlschlermel-eter in Helllgenkreuz Nr. 22 Rudolf Vaupotitach, Vel-des-Burg 211 Anton Oraschen, Kraln-burg, Veldeser StraQe 11 Anton Plater, Sparkassen-beamter I. R, Radmann*. dorf Nr. 112 Johann Arch, Kerechdorf Nr. 51, Post: Mitterdorf BEZIRK STEIN: FUr die Gemelnden: Alch, Donuchale, Jauchen, Lusttal, Za občine: Podgorltz FUr die Gemelnden: Kraxen, Lukowitz Za občine: FUr die Gemelnde: Za občino: Mor&utBcb Filr die Gemelnden: Mannaburg, Schwarfeenderf, Tersaln Za občine; FUr die Gemelnden; Kommenda, Wodltz Za občine: FUr die Gemelnden: Holm-Radomle, St. Martin 1. Tucheln, Za občine: MOtlnlg. Obertucbelo, Selo, Steln, SteUier-Felstrltz, Zeli bel Steln FUr die Gemelnde: Glogowlt* BEZIRK BLEIBCRG F. D. MlESSTAL,: FUr die Gemelnde: Gutensteln Za občino: FUr die Gemelnden: MieQ, Schwaraenbach Za občine: F41r die Gemelnde: Za občino: FUr die Gemelnde: Unterdrauburg PravaU Karl Durjava, Bleenbahn-angestellter In Domechale, TaborstraQe 20 Josef Posnltsch, Landwlrt In Gradische Nr. 18, Post: Lukowltz Karl Laurltsch, Kaufmans In Mortlutsch Nr. 74, Post: MortLutscb Josef MuleJ, Kaufmann In Mannsburg Nr. 52, Poet: Mannsburg Josef Kem, Landwlrt In Klanz Nr. 52, Post: Kommenda August Mejatsch, Steln, Adolf-Hltler-Platz 80 unbeeetzt Lorenz Krivograd, Schnel-dermelster In Gutenateln Nr. 115 Dominik Markowltz, Gend.-Waehtmelster I.R., Schwar-zenbacb 50 Josef Werhounig, Zfmmer-mann In Dobrowa Nr. 16 unbeeetst Die Versicberungsnehmer werden gebeten, b*l Neuordnung Ihrer'Verilcberungen, wit: Neuverslcherungen, Naehvertlcberungen oder ErhOhungen, alcb an dl# zuat&ndlgen GwchKftafUhrer tu wenden. * Vie zavarovance prosimo, da ae obrnejo pri novi ureditvi evojlb zavarovanj kakor tudi novih zavarovanj, pozavarovanjib ali zvišanjih na pristojne poelovodje. Opuščene loiarne Uporabne stroje kupi KIRT FIMCK klageafnrl Salmstralie Fernrut 1486 roach und MuWy Theodor Rabitsch St Veit an der Sawe EtekUohiototie v>*h >a> zeugt. Er mufi also eln HčdistmaA on ll^t ergeben/ denn Kohle 1st krlegswlchtfg, Dorum, wenn GlOhlampen ersetzt warden mOs^en, fordern Sie Osrom-D-lampen. OSRAM-LAMPEN o T^i&Mlurtaeiugefitom! L T50 ^'tAM-D-LAMPE MIT DER DOPPELW^ Оапж llaklrowerkaiittoii Ing. F. Duilnlg, KlBomfurt Pisch«Morf«r Stratt« Nr. 4 - T#*e*em Nr« It 23 ■aui ini Elektrische Kraft«nlafl|*n FreileifunoeVi uaw. Elektrische Maaehintn, Motoren jader Art und бгбв« LaabholTjttAmme am Stock oder geechlSgert zu kaufen gemcht VenalttluBg erwilnacht. Јоћахшев Dlppold, Hols-Industrie Vlntgar, In Bucbhelm, Post GHSrlach. Rul Nr. 8. Debla listnatega drevja na panju all posekane kupim. Posredovanje zaželeno. Johannes Dlppold, Holzlndustrle Vlntgar, In Buchhelm, Poet Gflrlach. Ruf Nr. 8. VIEIESPEISEN w*rd*n durdi ein* eoldgelb* Farba In Ausiahcn *i«l gp (Tite VERSCHONT DURCH troHM'HANO^lŽO HAfEtil SEIT 35 JAHREN DARMOL-WERK DrAiLSCHMIDdAU CHEM.PHARW.FABRIK WItNS? Besorgen Sie aae der Apothelce dn Capsicmnpflaeter кВкпк." und klebea ee aoC^ie edimerzhafte Stelle (Httfte, Knie, Schulter, EUenbogen new.). So-gleich dringt frisehes Blut dorthin nnd spOlt die Krankheitsetoffe fort Sie verspdren -wohlige Wfirme nni^. Цдв Sdunerzen lossen nach. l^iCappcumppafto