List 24.
Gospodarske stvari.
Zrak čistilna cevka.
Priporoča vinorejeem in krčmarjem prof. Fr. P o vse.
Neutrudljiva učena preiskovanja slav. francoskega prof. Pasteur-ja razgrnila so vinorejeem temoto in pokazala, da skoro vseh vinskih bolezni so krive male nevidljive glivice, katerih trosi se po zraku nahajajo. Ko ti trosi dospe v vino, katero jim daje za njih razvoj in množenje potrebnih snovi, neverjetno hitro se množe in razkrojujejo eno ali drugo snov v vinu, s tem pa se vino pokvari in v nekaterih slučajih popolno pod zlo pride, na priliko: pri zavreli ci, katero pro-uzročuje glivica, po prof. Pasteur-ju „mycoderma tar-tari" imenovana.
Prav tako po glivicah prouzročeno je tudi cikanje vina, to je, da se vino skisa, — bolezen, ki silno mnogo črnih vin v južnih pokrajinah pokvari.
Tudi vinski kan, ki je skoro v vsaki kleti poznan, narede glivice. Res je kan najmanj nevarna bolezen vina, a tako nedolžen vendar ni, kakor se navadno sodi. Ta glivica razkrojuje alkohol (cvet) v vinu in ga spremeni v ogljenČevo kislino in posebno v vodo, tako, da posledojič vino v raznih slučajih tudi polovico svoje moči — to je, alkohola — izgubi. Vsled tega postane vino vodeno, pusto brez moči in pogostoma se zate-gadel krčmarjem očita, da so vino ,,krstili". Saj v začetku — pravijo ljudje — ko je krčmar vino nastavil, je bilo prav dobro in močno , sedaj pa je tako revno! In takoj se marsikak nedolžen krčmar obdolžuje, da je hotel imeti vedno neusahljiv studenec iz soda. Res da je krčmar kriv, da je vino slabo, vodeno, a ne zaradi nepoštenosti, ampak le zaradi malomarnosti ga smemo obdolžiti v takem slučaji.
V zraku se vedno nahaja polno takih glivičnih troBOV, ki se morejo uže pri jako nizki stopinji topline (3'5°) razvijati. Kakor hitro je tedaj v sodu kaj prostora, in to vsled odtakanja, priklati se pri vehi zrak v sod, kjer prihaja v dotiko z vinom, in v malo dneh zapazi se na površji vina smetani podobna bela pre-prega, in to je kan.
Če tedaj kan res ni nedolžen, ker prav on najimenitnejši del vina, alkohol, v vodo razkrojuje, kaj po takem treba storiti, da kan zabranimo?
Vsekako je treba sode vedno polne imeti, kajti prav gotovo je to,  da,   kakor hitro je kak prostor na-
polnen s kakim telesom, ne more v istem času najti v tem prostoru nobeno drugo telo prostora za se, ako ne izpodrine od prvega toliko, kolikor on prostora zauzima ali potrebuje.
A kaj storiti, če ni več vina za zaliv sodov, in kaj, ko se je vino nastavilo na pipo?
Tu ni mogoče druzega svetovati, nego to, da naj kletarji le male posode nastavljajo, kajti v teh vino kmalu poteče. Kaj napačno je tedaj, če krčmarji, in morda še taki, ki imajo le malo gostov, nastavijo velik sod vina; morda tedni ali cel6 meseci pretekč, predno je sod izpraznen. Mnogo časa ima tu zrak, napolnen z najrazličnišimi vkužljivimi glivicami, oblast v sodu nad vinom! Ni tedaj čuda, da je vino polno kana, in da tudi cika.
Da se pa popolno ognemo kana tudi v malih posodah, katerega se nabere gotovo proti koncu nekoliko, zato svetujemo, naj nastavi na veho zrak čistilno cevko, kakoršno nam le-ta podoba kaže.
Ta cevka je navadno iz ko sitarja   narejena,   tudi   iz   ste kla se napravlja,   a  ta se lahko vbije.
Vsa ta priprava je valjasta posoda, katere spodnji dulec se vtrjuje v primerno zavrtano veho na sodu. Znotraj te posode je kositarjasta cev, ki se prične koj na dnu, kjer je dulec pritrjen in sega blizo do vrha te posode. Na zunanji strani pa je ozka steklena cevčica, ki nam kaže, koliko je se alkohola v va-ljasti posodi. Ta cevčica ima na zgornjem koncu širji nastavek, ki se s pavolo napolni. Skoz to cevčico, ki je na vrhu se siti-častim pokrovcem zadelana, ima namreč zrak vhod, v pavoli se očisti, kajti ona zadržuje v sebi vse glivične trose, in potem
preide v notranjo posodo, kjer se zopet opere v alkoholu, ki ima moč vse glivice pomoriti; tako očišen preide v ono cev, ki je znotraj v posodi ter sega v dulec in po tem v sod.
Cevka se nastavi na sod, ko je še poln, in vlije se pri pokrovcu alkohola toliko noter, da je notranji prostor  do  rudeSe  zaznamovane  črte  napolnen;   potem se
pa steklena cevka, kakor omenjeno, napolni s pavolo in s pokrovcern zapre.
To vsak ve, da ne more vino na pipi teči, če je veha pretrdno zabita ter da je treba saj malo odbiti jo, in s tem je uže dovolj odprta pot zraku, ki je potreben, da vsled zračnega pritiska more vino teči; z zrakom pa   prihajajo do vina tudi nebrojne glivice.
Odduška moramo dati posodi, kajti brez zraka ne bo vino teklo, a naša skrb mora biti, da zrak očistimo vseh trosov in glivic, ki se v njem nahajajo. To pa dosežemo po p a voli, skoz katero mora iti zrak; ona deluje kakor filter (čistilo) in zadržuje v sebi trose, potem dospe po tej stekleni cevki v notranji prostor, na-polnen z alkoholom, ki gotovo sleherne, še ostale od pavole ne zadržane glivice pomori. Saj je znano, da je alkohol najboljše sredstvo za shranjevanje organskih teles, mesovja itd., katera bi na zraku hranjena, gotovo, posebno o poletni vročini v malo dneh segnjila, v alkoholu pa so morda uže stoletja nespremenjena ostala. Alkohol zabranuje ter vničuje življenje teh glivičnih rastlin, in kakošno moč ima alkohol proti glivicam, nam kaže posebno to, da kana nikdar ne bomo našli na jako močnih vinih , katera imajo nad 14°/0 alkohola v sebi, kakor na pr. pikolit, sploh slamnata vina. Kolikor močnejša so vina, toliko stanovitnejša, toliko manj podvržena vplivu glivic; nizka vina imajo navadno največ kana.
Ta cevka, ki se izdeluje v Gorici po nazoru naše kmetijske šole, velja 1 gold. Jako trpežna je in velike koristi. Zato jo toplo priporočam, posebno krčmarjem, ki bodo uže pri prvem sodu obilno povrnjene dobili stroške za ta aparat, ker do zadnje ^kapljice bo vino iz soda teklo brez najmanjšega kana. Ce so tudi le zadnji 4 bokali, pri navadnem iztakanju, kanasti, torej nesposobni za mizo, imel bo krčmar uže obilno povrnjene stroške za to napravo, katera, ker je trpežno izdelana, mu bo leta in leta dobro služila.
190