HITLERJEV NAČRT JE POVZROČIL NESOGLASJ E
Anglija bi ga sprejela, Francija mu pa nasprotuje
CILJ AMERIKE BO VEDNO MIR
Tako pravi državni tajnik Hull. — V gospodarskem n&cijonalizmu vidi nevarnost. — Amerika za svetovni mir.
WASHINGTON, I). C., 1. apr. — Državni tajnik Cordrll Hull pravi, tla so Združene države prevzele vodstvo sveta za pr»-prečenje vojn in sicer s svojo trgovsko politiko, s s.-ojim prizadevanjem za omejitev oboroževanja in s svojo vlojjo "dobrega sose<la.*'
"Poglavitni cilj ameriške zunanje politike," pravi Hull, "je vzdr/avanje in pospeševanje mini, ne samo med Združenimi državami in drugimi deželami, temveč tudi na celem svetu. Vojna ovira napredek civilizacije, škodi trgovini in industriji, nalaga narodu velika bremena in človeštvo v splošnem trpi. S tem, da skuša naša vlada pos|M?šcvali politični mir. se je nesebično posvetila politiki dobrega soseda. Vedno smo se trudili, da smo z drugimi narodi utrjevali mir in odvračali možnost vojne."
Združene države so se pokazal«' kot "dober sosed*' s tem, da so se vdeležile panameriške konference, na kateri je bilo podpisanih pet mirovnih pogodb, da so sklenile s Kubo pogodbo, s katero so se odpovedale pravici posredovati v notranjih zadevah Kube in da so od poklicale svoje vojaštvo s Haitija.
Glede trgovine je rekel Hull, da skušajo Združene države jhv rpeševati svetovno trgovino in odstraniti vse carinske ovire.
"Ako narodi ne morejo odstraniti trgovskega nacjonaliz-ma," je nadaljeval Hull, "more priti samo do ene posledice,, namreč do gospodarskega prepira, ki pripravlja oder za vojno.**
Hull je da i je pripomnil, da ima Amerika v inozemstvu $14.000.000,000 naloženega kapitala, da potuje ali pa je v inozemstvu na stani jen ili 500,000 A meri kancev. Zato morajo Združene države vedno stati na straži, da prepreči jo kake mednarodne zaplet Ijaje.
KOMUNIZEM MED MADŽARSKIM DUAŠTVOM
BUDIMPEŠTA. Madžarska, 1. apr. — V pogonu proti komunizmu je bilo prijetih 34 učencev in učenk srednjih šol v starosti od 11 do 18 let. Po zaslišanju na policiji jih je bilo pridržanih 9, ostali pa so bili izpuščeni.
IVi'aki so pripadali k komunističnim društvom in so pri n^;ih na-li komunistične liste in knjige. Tzdaiali so celo -svoj komunistični list. Ob počitnicah so nameravali iti na deželo in med kmetskimi otroci širiti komunizem.
NEVARNOST VOJNE V MONGOLIJI
Japonci S3 vpadli v Zunanjo Mongolijo. — Po-jslužujejo se topov, tankov in aeroplanov. — StDmanjakov posvaril Japonsko.
MOSKVA, Rusija, 1. aprila. — Po prejemu poročila, da so japonski in mančukuanski vojaki vpadli v Zunanjo Mongo-i H jo, je podkomisar za vnanje ! zadeve 15. S. Stomanjakov ob-j vestil japonskega poslanika Tamekičija Oto. da položaj ne dovoljuje več, da bi mirno čakali na razvoj dogodkov.
Stomanjakov je prejel .poročilo iz Lian Batorja, glavnega mesta Zunanje Mongolije, ravno v ča-u, ko je <s poslanikom Oto razpravljal o tem, kako bi bilo mogoče preprečiti obmejne s]>opadc v Mandžuriji. Poročilo pravi, da so Japonci in Mančukuanci vdrli v Mongolijo že v sredo, nakar se je vnel vroč boj, ki se nadaljuje še sedaj .
Stomanjakov je rekel poslaniku Oti, da bo na Japonsko padla vsa odgovornost, ako bo japonska "odvisna organiza-cija** (Mančukuo*' s svojim postopanjem povzročala še iia~ daljne spopade v Mongoliji.
Japonce in Mančukuance podpira ena baterija, tanki. oklopni avtomobili in aero-plani.
Prvi napad je bil izveden na obmejno stražo pri Advkdolo-nu. Vpadniki so mesto zavzeli in nato prodrli do Tamsvk-Bulaka, 30 milj v mongolskem ozemlju. Pri Tamsyk-Bulaku so zadeli na močan mongolski odpor in so bili potisnjeni do Advkoloua, kjer «o dobili oja-čenje in so zopet pričeli z ofenzivo.
V svojem ]»ogovoril s Stom-jakovom je Ota obljubil, da bo svoji vladi sporočil rusko stališče in priporočil, da japonska vlada sprejme ruski predlog, da obmejni spor poravna mešana komisija.
Ota je rekel, da so spopade pričeli Mongoli, čemur je Stomanjakov odločno oporekal, rekoč, ida Mongoli spopadov nikakor ne morejo pričeti, ker bi to dalo povod za vojijo. katero pa Mongoli ne marajo.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Arnerikanski Koledar za leto 1936. — ^Vreden je 50 centov.
HOFFMANU PREROKUJEJO POUTICNOSMRT
Ker se zavzema za Haupt-manna, bo izgubil svojo karjero. — Vžival je velik ugled.
TRENTON, X. J., 1. aprila. — Ako bo Bruno R. Haupt" mann usmrčen na električnem stolu, tedaj bo tudi drugi mož, "mož, ki bi mogoče postal predsednik", ž njim umrl politične smrti.
Governor Harold G. Hoffman je mož, ki je imel tak vpliv, da mu je pripadel običajni ameriški rek: "mož, ki bo mogoče postal predsednik.** Ako pa se sedaj ne zgodi kak čudež in bo električni tok ubil Hauptmauua, tedaj bo tudi u~ ničona Hoffmanova nekdaj tako briljantno obetajoča kari-jora.
Težko je reči, zakaj se je Hoffman vmešal v ta zločin, ki je že uničil več življenj in je bil vzrok samomora in povod za trpljenje in strah.
Predno je v oktobru pozno v noči obiskal Ilauptmanna v njegovi celici, je bilo splošno govorejno, da l>o Hoffman pri letošnjih volitvah postavljen za republikanhkega podpredsedniškega kandidata, ako ne celo za predsedniškega kandidata. Še pred nekaj meseci je bil pogosto vabljen kot govornik na republikanska zborovanja od New Jerseya do Mis-sissippija. Bil je poznan kot mlad governor, ki je leta 1932 samo vsi od svojega velikega vpliva dosegel govornersko mesto, medtem ko jo njegova država izvolila demokratskega predsednika.
Ako so no bi bil vmešal v Hauptmannovo zadevo, tedaj bi mogel na letošnji republikanski konvenciji v Clevelan du igrati veliko vlogo. Sedaj pa so ga celo zapustili njegovi osebni prijatelji. Časopisje je zahtevalo preiskavo njegovega delovanja in ravno tako tudi legislatura. To je bil zanj hud udarec, katerega pa je možato prenesel.
Hoffman je bil s svojimi 1*2 leti zaposlen pri nekem časopisu, z 21 leti je bil stotnik, s 25 leti bankir, s 27 leti župan, kongresnik s 30 leti in gover-ner z 38 leti. Rovsod je bil neverjetno marljiv delavec in vsakih volitvah je dobil nad svojim nasprotnikom veliko večino.
"Ne zmenim se za to, kaj me bo mogoče veljalo," je rekel netkemu svojemu prijatelju. — "Ne morem pa videti človeka, da gre v smrt, ako je v mojih mislih le najmanjši dvom, da je bil pravično obsojen. — Ako v tem izgubim — kri bo na njihovih rokah, ne na mojih."
Hoffmanova governer>ka <ioba poteče leta 1937. Po po-
LAHI PRODIRAJO PROTI OSRČJU ABESINIJE
Italijani so dospeli že 250 milj do glavnega mesta. Abesinci se ne ustavljajo.
SO K OTA, Abesinija, 1. apr. — Maršal Pietro Badoglio s tremi armadami hi v polkrogu pritiska na Abesince v smeri proti glavnemu mestu Addis Abaibi. Italijani so že dospeli 250 milj do Addis A babe.
Maršal Badoglio naznanija, da je njegovo levo krilo zavzelo mesto Sardo v puščavi Aussa, blizu francoske Somalije, desno krilo pa strategično važno me.sto Gondar, ki je glavno mesto pokrajine okoli jezera Tana pod angleškim vplivom.
Motorizirane polko je vodil v Gondar generalni tajnik fašistične stranke Acliille Staniče.
Pravi cilj maršala Badoglia na tej fronti jo Dessye, katero mesto se nahaja na visoki gorski planoti in kjer ima cesar Haile Selassie že več tednov svoj glavni stan.
Gondar se nahaja le 20 milj severno od jezera Tana, ki ga Angleži varujejo z veliko ljubosumnostjo, ker iz njega izvira Modri Nil, ki namaka bombažna polja v angleškem Sudanu.
CERKVE V MEHIKI SO ZOPET ODPRTE
Drugače so cerkvene po-ntave iste. —Število duhovnikov je omejeno. Zaprtih je bilo 4000 cerkva.
stavi države New Jersey ne more biti drugič izvoljen za governerja. Njegovi prijatelji so mnenja, da bo opustil svojo politično karjero in da bo pričel urejevati kak list. ali pa bo prevzel kaiko važno mesto v industriji.
Veluporota še vedno . preiskuje, če je res inžinir Wendei od vedel in umoril Lindbergho-vega otroka. Navzlic temu je pa določefio, da bo moral B. Hauptmann jutri zvečer ob o" smili umreti na električnem stolu.
Generalni pravdnik Wileniz pravi, da je Wendei o vo priznanje čisto navadna sleparija.
Znani odvetnik Clarence Darrow je brzojavil governor-ju Hoffmanu, da mora biti Bruno Hauptmann deležen nove obravnave, kajti njegova obsodba temelji na dvomljivih dokazih.
Bivši kaznenec Step li e n Spitz se nahaja na poti iz Chi-caga v New York. Spitz ima baje v varnostnem predalu ne*ke newyorske banke za pet tisoč dolarjev Lindbergbovih bankovcev, *ki j Hi je kupil od članov neke zlooinslre tolpe.
MEXICO CITY, Mehika, 30. inarea. — V nedeljo je več tisoč mehiških cerkva zopet odprlo svoja vrata, ko so bila I zaprta nad eno loto. Navzlic ( temu pa so zvezne in državne cerkvene postave ostale neiz-premenjene.
Vsaka izmed 2!) držav in dveh teritorijev ima postave, ( ki omejujejo število duhovnikov. V najmanj dveh državah ' — Tabasco in Campeche — morajo biti duhovniki poročeni. Cerkev ne sme imeti niti posestva, niti šol.	I
Ko so še te in slične omejil-no postavo vodno v veljavi, sklepajo cerkveni krogi iz tega, da so bile cerkve zopet odprto, tla bodo v bližnji bodočnosti olajšane cerkveno postave.
Najmanj v dvanajstih državah, kjer so v protikatoliški kampanji zapirali cerkve od decembra, 1934 pa do aprila 1935, so cerkvene oblasti u-krenile vse. da bodo ali pa so že bile cerkve odprte t(fr da bo cerkvena uprava izročena ta-koimenovanemu "odboru sosedov".
Vse cerkve in njihova posestva so vladna lai-tnina in jo upravlja finančno ministrstvo.
V	Mehiki je do 5000 cerkva, cd katerih so jih državni go-* vernerji v letih 1934 in 1935 zaprli 4000. Zvezna vlada je naznanila, da no bo branila odpreti cerkva, razun onih, katere je določila za šole, knjižnice ali urade.
V	mnogih cerkvah pa še ne bo mogoče takoj pričeti s cerkvenimi opravili, ker je v celi deželi dovoljenih samo 197 duhovnikov, tako da pride po en duhovnik na <80,000 prebivalcev. Toda tudi v tem oziru bo najbrže vlada popuščala.
ANGLIJA PONUJA NEMČIJI VOJAŠKO POGODBO
LONDON, Anglija, 31. marca. — Anglija je Nemčiji dala zadnjo koncesijo pod pogojeni, da se dolgo pričakovani Hitl.r j<*vi protipredlogi za poravnavo krize zaradi Porenja izkažejo, da jih morejo sprejeti London, Pariz. Bruselj in Kun.
Baldwinova vlada je Hitlerju dovolila, da je Nemčija vdele-žena na konferenci generalnih štabov štirih držav. Generalni štabi bodo izdelali vojni načrt proti Nemčiji. Obenem je naloga generalnih Štabov zagotoviti medsebojno pomoč z novo pogodbo,'ki je odprta za pristop vsem državam, ki so podpisale locarnsko pogodbo, katero je Hitler zavrgel.
FRANCOZI OČITAJO NEMCEM, DA HOČEJO USTANOVITI V EVROPi GERMANSKI VARNOSTNI SISTEM
Hitlerjev načrt je predložil angleški vladi posebni pos'anik Rib ben trop. — Določa štirimesečno premirje v Porenju. — V Angliji smatrajo načrt za sprejemljiv. — Francoska vlada zahteva zborovanje podpisnic locarnske pogodbe. — Predlogi glede varnosti so nezadostni.
LONDON, Anglija, I. aprila. — Adolf Hitler je predlagal Angliji štirimdsečno premirje v Pore-nju, med tem časom pa se bodo vršila mirovna pogajanja.
Po Hitlerjevem predlogu naj bi mednarodna komisrja, sestoječa iz treh članov, pazila, da v štirih mesecih oborožitev ne bi bila povečana. To pa ne velja samo za Nemčijo, tudi za Francijo in Bel-flijo. Kot pravi Hitler, naj bi bil v tej komisiji en Anglež in en Italijan, oba pa naj bi imenovala še tretjega člana komisije.
To so bistvene točke Hitlerjevega odgovora na načrt locarnskih držav, ki poleg drugega zahteva, da mednarodna policija zalsede Porenje. Ta policija pa naj bi nadzorovala samo nemško oboroževanje, ne pa tudi francoskega.
Hitlerjev načrt, ki predlaga "moralično premirje"*, je prinesel v London Hitlerjev posebni poslanik baron Joachim Ribbentrop.
Nemška delegacija se je pripeljala v London v dneh aeroplanih. Ker ima Ribbentrop s seboj precej veliko komisijo, je mogoče iz tega sklepati, da bodo pogajanja dolga.
Nemški načrt je bil izročen angleškemu zunanjemu ministru Anthonyju Eden, ki bo njegovo vsebino tsporočil Franciji, Belgiji in Italiji.
LONDON, Anglija, 1. aprila. — Zdi se, da je Anglija pripravljena sprejeti Hitlerjev načrt za o~ nranitev evropskega miru. Danes se bodo vršile ves dan o tej zadevi važne konference.
Vlada je namignila, da je smisel nemških predlogov precej spraven ter da prav lahko tvori temelj za bodoča pogajanja. Hitler sicer ni pokazal nobenega kesa, da je poslal svoje vojaštvo v Porenje ter smatra to za nekaj, kar je umevno samo po sebi.
PARIZ, Francija, I. aprila. — Francoski vladni krogi izjavljajo, da so Hitlerjevi načrti za ustanovitev novega evropskega varnostnega sistema nesprejemljivi. Francoska vlada bo vsledtega zahtevala, naj se takoj sestanejo zastopniki vseh podpisnic locarnske pogodbe.
Francoski vnanji minister Flandin je pozval angleškega vnanjega ministra naj že za soboto ali najkasneje za ponedeljek skliče tozadevno konferenco v Bruslju. Francozi vztrajajo na stališču, da mora biti Nemčija najprej občutno kaznovana ker je prekršila določbe locarnske pogodbe ter naj se .«ele nato začno nova pogajanja.
Ugleden francoski list "Le Matin'* piše:—Nemčija zatrjuje, da je Francija prva prekršila locarnsko pogodbo, pri tem pa javno priznava, da skuša ustanoviti v Evropi varnostni sistem na german podlagi.
— Ako je Nemčija prekršila dve pogodbi, n more nihče jamčiti, da ne bo prekršila tudi bodočih. Hitler naj se poslužuje še tako lepih besed, mi mu ne moremo verjeti. Mi zahtevamo naj mednarodno razsodišče v Haagu preišče petetavnost zadnjega nemškega koraka.
:T7gss j .CtIj-AlS	rZdZ^t^zzi
i Za Ne« York celo leto . $7.00 I	*	'	^'" ^	^^	g	and legal Holiday*
^ za oK^^ocefaieto $7.oo j __LLst slovenskih delavcev y Ameriki.	\ 75,000 Re*^ J
TKLKTOlTOHoliea 3—8878	Entered a» Second CIam Matter September 21, 1903, »t the Po»t Offioe at Hew York, H. Y„ nnder Act of Oongrew of March 3. 1879.	t*T-«»0N: CHelxa t-lS"
No. 77. — Stev. 77.__NEW YORK, THURSDAY, APRIL 2, 1936 —ČETRTEK, 2. APRILA, 1936	Volume XLIV. — Letnik XLIV.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by SLOVESIC PUBLISHING COMPANY
| Prank Saluer, President
L- Benedlk, Treas.
Place of business of tfce corporaUon and addresses of above officers: 219\Wert 1811» Street. Bwngh of Manhattan, New York City, N. Y.
OLA S NAHODA (Voice of the People)
Issued Every I>ay Except Sundays and HoUdays
Za celo leto velja sa Ameriko in Eanad© ..................... $3.00
Za pol leta....................$3.00
Za četrt leta..................$L50
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta ....................13.50
Subscription Yearly $0.00
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli PoStljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika
Pod vaško lipo
Piše kakor misli FRANK KEBŽE
"Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
POMEMBNO ZBOROVANJE
V	nedeljo so j e zbrala v veliki Arlington Hall v New Yorku skrajno pisana družba Jugoslovanov.
Le redkokdaj je videti istočasno na istem prostoru Srbe, Hrvate in Slovence. Če se pa slučajno sestane jo in nanese beseda n*> politiko, so nazori daleč od soglasja.
V	nedeljo je pa sedel Srb iz Stare Srbije poleg zagrebškega Hrvata, primorski Slovenec poleg štajerskega rojaka Gorenjec poleg Dalmatinca. In HrvaJtje najrazličnejših političnih prepričanj: separatisti, navdušeni Jugoslovani, komunisti, socijalisti. "ustaši" in kdovo, kako se imenujejo pristaši najrazličnejših hrvatskih političnih istrank, struj in odtenkov.
Govorniki so govorili skrajno stvarno. Navzočim so iz src jemali besede in jih jim zopet polagali v srce.
Nobenega ugovora. Splošno pritrjevanje. Vsak sklep odobren, končna resolucija soglasno sprejeta.
Nedavno ustanovljeno "IMruženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji" je imel svoje prvo javno zborovanje.
T''koj po ustanovitvi je bila javnost precej skeptična. Zh vse mogoče si vari so se že zavzeli ameriški Jugoslovani. In neizmerno dosti so žrtvovali za blagor naroda v domovini.	*
Bil" so predvsem materijalnc .žrtve. Ogromne žrtve v primeri z našim pičlim številom.
Rojaki >o postali nezaupni, kajti nobena akcija ni dosegla zažtljenega »ulja. Zato skoro ni'bilo mogoče izpodbijati dobro osnovani h pomislekov, da mi v Ameriki ne moremo krojiti usode našim bratom v Jugoslaviji, še manj pa onim, ki so bili tako nesrečni, da so prišli pod fašistični jarem. „ <'e vsi Jugoslovani, ko^kor nas je v Združenih državah, žrtvujeno vse svoje materijalne in duhovne dobrine, Jie moremo po svorje določiti oblike jugoslovanske vla<le in ne moremo izboljšati obupnega položaja naših bratov, ki ječe pod laškim fašizmom.
Vsega tega se prav dobro zavedamo, in navzlic svoji najboljši volji ne moremo ]>omagati.
Toda ali res ne moremo? Mi, živeči v eni izmed maloštevilnih deže., kjer še ni odpravljena pravica govora, v deže iif kjer sme človek novedarti, kar misli.
Oo natančno prisluškujemo dušam naših zatiranih bratov, ali ne slišimo strašnega in dobro utemeljenega očitka: — Vi, ki č. i vito v svobodi, ki pri vsaki priliki poudarjate, da ste nam po krvi 111 bosedi bratje. Vi se ne zganete, vi ne pokažete nobenega razumevanja za naše trpljenje!
Tn očitek mora na nas porazno vplivafti. In baš zato, da se mu izognemo, je bil Udruženje ustanovljeno.
Samo naš protest proti Tiezaslišnim krivicam bi izzvenel v prazno, slišati ga bo pa mogoče po vsem civiliziranem svetu in slišal*, ga bo tudi necivilizirana laška vlada — mi^iteljiea najboljšega dela našega naroda — kajti Udružonje bo sodelovalo z mednarodno Ligo proti fašizmu, ki ji pripadajo veliki možje vseh narodov, kateri smatrajo fašizem za rak-rano — na telesn civilizacije ter t?o mu napovedali neizprosen boj.
Važno za potovanje.
jo ■awwjw potovati v štori kraj ali dobiti koga Ml tam, jo potrobmo, da jo poučen v *i<A stvareh. Vtled naie dolgoletno tkuimja Vam mmaromo dati najboljia pojttnUa I« tudi vto potrtima preskrbeti, dm jo potovanje udobno i« Miro. Zato 90 oompna obrnite nminm« pojaenS^
Mi praakrbimo vm, hodih prošnjo 00 povratno dovotjo-mjm, potno Iiota, vioojo in oplok vm, kar jo oa potovanja podrobno 9 najhitrejšem Sašu, im kar jo glavno. M najmanj*
t
Wodrimvljoni naj no odlašajo do sodnjoga trenutka, kar rodno bo dobi ie Watkmgtona povratno dovoljenje, RE-EN-TET PERMIT, trpi najmanj on moooo.
mita torej takoj oa brooplainm navodilo In oamošoolja 1no Took ša boašo poeoni m udobno potoval
SLOVENK? PUBLISHING CO. QTRAyEL BUREAU! 216 JKtat 18th Street New York* N* X<
Med reševalce iz sedanje nase krize spada brez dvoma tudi naš predsednik Roosevelt. Piše se toliko o njem, posebno o njegovih načrtih, da človek izgubi nazadnje ves pregled, kje smo, kaj hočemo in kaj delamo pravzaprav. Cele abecede različnih črk imamo, za katerimi se skriva takozvana Roosevol-tova metoda, nimamo pa nikdar in nikjer dobrega, jasnega pregleda, kaj- hoče doseči naš predsednik s svojim famoznim "New Dealom."
Predno moremo izreči koneč-110 sodbo o vsem tem, je treba da pogledamo temelje, na katerih so se rodile vse te ;deje, presoditi moramo, v koliko so praktične za naše razmere ali sploli izpelji ve.
Ko je zasedel predsednik Roosevelt svoje mesto v Wash-ingtonu, smo imeli primeroma že štiri leta krize. Med temi štirimi leti je predsedoval mnogo kritizirani in zasmehovani Hoover. Ali je zaslužil vse to ali ne, o tem bo govorila zgodo-dovina. Po mojem mnenju se Hoovorju dela velika krivica v tem, da je 011 poizkušal rešiti deželo pred krizo s starimi a-meriškimi metodami. Deset ljudi na njegovem mestu bi bilo primeroma ravnalo čisto tako, kakor on. Zakaj predno začne človek s popolnoma novim, poskuša na vsemogoče načine -s starim.
Roosevelt je seveda vse to zasledoval in prišel do prepričanja, da se je staro preživelo, da je treba poizkusiti s čim novim. Svetovna vojna je rodila velike posledice, kakor je to vtselej pri velikih svetovnih dogodkih. Jaz sem med leti dvajset in trideset večkrat mislil, kje so tiste velike posledice, pa jih nisem mogel najti. Res, da se je mnogo izpremeni-lo v mejah in državah, ampak to je bolj zunanje, fizično.
A Rusija? V tistih letih ni bilo mogoče dosti govoriti o nji, ker je prestajala strahovito krizo in so ji prerokovali vse, samo živkjenje ne.
A prišla ie izprememlba, velika in nenadna, takorekoč čez noč. Kar nov svet se je začel odpirati pred našimi očmi, stare tradicije 111 sistemi so se začeli majati — majati, pravim, kar se godi še danes. Vse se samo maje, čeprav bi bilo daleč najboljše kar podreti in postaviti nekaj novega, drugačnega.
Roosevelt je doživel vse to in opazoval odprtin oči. Zasledoval je vse Hooverjeve poizkuš-nje, slišal vsa njegova prerokovanja o prosperiteti in dočakal vselej to, kar mi drugi: nič se .ni hotelo premeniti, kriza je nastopala povsod s podvojeno silo.
Postalo je torej jasno predsedniku, da to ni navadna kriza, kakoršnih smo imeli več poprej, da se ne bo dala odpraviti po stari metodi, da ne bo izginila kar sama od sebe, ampak da je trefca krepko poseči in najti — kaj?
Po starem načinu torej ni šlo, po čisto novem ne pojde, ne da bi minila leta velikih notranjih bojev. Začel je iskati kompro-frnis, torej neko srednjo pot med starim in novim svetom.
Računal je po mojih mislih tako-le: obdržati in popravljati staro, bi se reklo boriti se proti toku časa. S tem bi se stvari samo poslabšale, kakor je dokazal Hooverjev režim. Vpeljati čisto novo, na principih so-cijalizma ali komunizma, bi ne šlo, zakaj narod v Ameriki se je v teku stoletij nabral toliko konec rvatizma, da ga ne premakne nobena sila. Ne preosta-
več skupnega, torej z velekapi-talom. Treba mu je odvzeti njegove dosedanje pravice in mu pristriči nekoliko peruti. To •se zgod i s tem, da se ga dene pod državno kontrolo. S tem se doseže dvojno: prepreči se mu svobodno izkoriščanje v svojo korist in prisili se ga, da odstopi del svojih dohodkov tis tim, ki nimajo. In nastala je tfnana XRA, danes že mrtva, ki je urejevala ta vprašanja. Ve-lekapital se je sicer ni prijel z veseljem, vendar pa ni ]x>sebno glasno godrnjal, ker je bil v stiski. To je prišlo na vrsto šele kasni (je, ko si je velokapita! opomogel in pobral vse, kar je prišlo od vlade ali od ljudstva.
Ta predsednikova metoda je bila edino praktična in mogoča v danih razmerah. Da ni ve-lekapital slep in bedast, bi se jo bil prijel in jo držal, kakor dolgo bi pač šlo. Če bi se bilo to zgodilo, bi bili danes že precej iz krize. Ne mislim, da bi bil ta način vseskozi zadovoljiv ali veljaven za daljšo dobo. Ampak pomagal bi toliko, kakor če trudno telo dobi požirek močne pijače. Okrepi ga.
Za to XRA je prišlo pozneje več podobnih načrtov za druge skupine, ki iili je bilo treba dajati na novo podlago. Vseh skupaj namen .je bil en sam: da pride vladna kontrola nad vse. Ne več po znanem geslu v Ai!'."-riki: "laissez-faire,*' ki je veljal za vse stvari in ki pomeni: vsak naj dela, kar in kakor hoče — vlada se ne briga in ne vtika nikamor. To je tudi tisto, kar pomenja v vsakdanjem življenju "svobodno Ameriko" v resnici pa: neizmerno izkoriščanje vsega, kar je in kar imamo, materijala in ljudi.
Da ni velekapital sprejel Roosevelt o voga načrta, bo še brrtko obžaloval. Zakaj ni več daleč čas, ko bo uvide! svojo napako in jo skušal »»opraviti. Ampak ne poide. Ljudje se vsak dan nekaj nsinče in kar je bilo dobro in zadovoljivo za včeraj, ni rečeno, da bo tako i za jutri. In kadar bo prišel tisti čas, bo smešno, ko bodo morali požirati tisti materijal o "New Dealu** in "brain traktih", ki so ga sami izpljuvali v tisočerih govorili in člankih proti možu, kateri je hotel njim dobro.
V teh Rooseveltovili načrtih, posebno v NRA — govorim največ o tem, ker zadeva direktno ali indirektno skoro tri četrtine vsega prebivalstva, — je nekaj, kar je treba, da se posebej podčrta. To je: zahteva minimalnih delavskih plač in urejenih ur. Nadalje: direkten migljaj, naj se delavstvo organizuje.
Kako velik je Roosevelt kot politik ali predsednik, tega ne vem. Da pa je velik kot človek, o tem ne dvomim. Nikdo izmed njegovih •številnih prednikov ni kazal posebnega zanimanja za delavske razrede. V kolikor je delavec prišel sploh vpoštev, je bilo za časa volitev^ In če se je tedaj reklo: "Peda in polna pel ca", je bilo primeroma vse, kar je zahteval in pričakoval ameriški delavec.
Da je postavil temelj najnižje plače, temelj delavnih ur in pokazal pot v delavsko moč, to je delavske organizacije, ni rešil seveda delavskega problema samega, pač pa je delavstvu odprl oči, kje se lahko dobi in kako se dobi človeška pravica. Da je danes predsednik Roosevelt tako sovražen od velekapitala in veleindustrije, ni toliko Vzrok njegova NRA, ali ves "New Deal z "brain trnstom" vred, pač pa dejstvo, da je delavcu pokaral pot, po kateri se ja drugega, kakor srednja pot pride do pravice. Očitajo mu in ta je: vzeti nekaj tem in j pred vsem, da je vpeljal in raz-dati nekaj onim.	[vil "klasno sovraštvo,'9 kar se
Zaone se tam, koder je naj- pravi z dragimi besedami: oii-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
vel je delavcu zavest. I11 to je tisti veliki napredek, katerega je prinesla sedanja kriza in ki pomenja več, kakor ves napredek, kar ga je imela ta republika od svojega početka pa do danes. Čo bi mogel direktno govoriti, bi rekel predsednik: delavec, jaz ti dajem podlago, temelj, navodilo, za vse drugo j pa poskrbi sam s tem, da se or-j ganiziraš. Močan boš in dobiš' lahko vse, ampak: koliko dobiš in kdaj dobiš, vse to odvisno od tebe samega.
Mi vsi vemo, da kolikor in kar je organizacije prišlo med delavstvom, je skoro vse delo' naseljenih in ne tukaj rojenih. Ti so bili od nekdaj trd orehi in bi bili ostali tako še dolgo? ča-a, da ni te krize. Ta je prva. ki je mahuila s polenom jx> glavi, da so začele trde, z žogami in športom prepolnjene glave vendarle misliti nekoliko na druga vprašanja.
Da ni velekapital glup in slep, bi izkušal naijti kak sporazum. In ta je bil najložji s J tem, da bi bili vzprejeli Roose-veltov načrt na enem in drugem polju. Tako pa so se zagnali z vso svojo silo ne samo na predsednika samega, ampak še veliko bolj na delavstvo, katerega hočejo takorekoč spraviti ob zadnji košček kruha. Med tem ko je pred tremi leti kapital klical na pomoč vlado, jo
• lanes napada tako, da kaže vse znake stekline. Da. načrt je bil •lober v začetkih, da so dobili denar, držal je še nekaj časa potem, da je kapital izsesal še tiste milijarde, ki so bile namenjene tobožc ljudstvu za pomoč. Daups pa j«» zojiet na svojih trdnih im^ah: vladi |>est. delavcu fiifo.
Roosevelt se je motil v dveh točkah: prva je, da je mislil, da si bo dovolil kapital vsaj nekaj kontrole od strani vlade. Računal je s tem, da bo si kapital uvidel potrebo, da se nekoliko modernizira, prilagodi razmeram. Dosegel je baš nasprotno: danes je velekapital še bolj organiziran, kakor kdaj prej in še bolj trmast in požrešen.
Mislil je nadalje, če dene ve-
f:
lekapital v ml in ga spravi na noge, da 1m> potem ta skrbel za ne!zaj>osleno kjudstvo. Kapital pa je storifr baš nasprotno: mesto, da bi zaj>oslevaI več ljudi, j«' nakupil več novih strojev, da je in bo pometal še več ljudi na cesto.
Vzemimo samo eno primero: ameriški jekleni trust, ki je dobil iz Rooseveltovili načrtov največ direktne in indirektiic podpore. Torej: ta jekleni trust gradi danes 21 novih tovarn iz milijonskih dobičkov, zakaj te tovarne bodo veljale nad dvesto milijonov dolarjev. Nak, ni tisto, da l>i ne imel dovolj tovarn zd;<j. Se preveč jih ima. Ampak gradi nove, da bo mogel spraviti nekoliko stoti soč ljudi 11a cesto. To se bo zgodilo po tako-le: danes dela
v	tovarni 373 l judi, kateri napravijo na leto skupno šestdeset tisoč ton produktov. V novih tovarnah z novimi stroji bo pa napravila ena tretjina od 373, torej 126 ljudi v enem samem mesecu toliko, kar je poprej napravilo 373 ljudi v dvanajstih.
Da napravim še čistejši račun: da se je v enem letu napravilo 720 tisoč ton jeklenih izdelkov, je bilo treba zaposliti 4476 ljudi. V novih tovarnah pa bo naredilo vse tisto delo le 126 ljudi. Po tem računu bo obdržal jekleni trust od vsakih treh tucatov delavcev enega samega.
Da bo pri tem prizadetih posebno veliko število naših ljudi, ni nobenega dvoma. Računam, da je polovico vseh naših ljudi zaposlenih v enem ali drugem delu jeklenega trn sta.
Ameriški velekapital kaže naravnost nepomljivo sovraštvo napram delavcu, človek premišlja, odkod in zakaj je to. a ne najde nobenega odgovora. Prav tako megleno je vprašanje bodočnosti: kaj in kako bo?
Edina svetla točka ie ta, da je kriza odprla delavcu glavo, da misli. Kdor misli, ta najde pot "111 sredstva. V preteklosti je bil velekapital vsa-j toliko pameten, da je vedel, da mora •lelavcn dati kruha, če hoče, da bo dal mir. Danes je izgubil še to.
Tmli dobro. Ampak ni daleč čas, ko bo i kapital prisiljen misliti. Tu tedaj se bo gotovo sftomnil, da so bili Roosevelto-
vi	načrti navsezadnje vendarle dobri, oziroma daleč najboljši, kar jih je bilo v naši javnosti. I11 prav nič ne dvomim,* da bo velekapital sam, kateri bo začel nanovo propagirati tisto, po čemur je tako mahal:1 New Deal*. Bojim se pa, da bo prepozno. Čim del j gremo, tolik bolj vse rasl^r _ kapital v svoji slepoti in gluposti, delavec pa v svojih zahtevah in pravicah. Vemo, da bodo veliki boji, vemo pa tudi, čigava bo zmaga.
Peter Zgaga
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ ItQOSLATUO
Za
% 2.75 ...
f C. 15 .. I 7.2S $11.75
|23j(t
$47.99
___Din. 199
____Din. 200
Din. 389 Din. $99 Din. 1909 Dia. 2999
▼ ITALIJO
Za
$ 9.23 $ 18.20 S 44.90 $ 87-59 $174.99 $299.99
.... Ur 199 ..... Lir 209 ... Lir 590
___ Lir 1999
Ur 2099 Lir 3999
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Ba lsplafiUo Teftjth meakor kot icon] ctTedeno, boom t dlnwJlH ill Uzab dovoljujemo ie bolje pogoje.
(STLAČILA V AMBKlSKIH DOLIKJU
le mbflk $ i— Morate pwiaftl..........$ L7|
$19,— - - ..........«19 JB
•iL— - -	... hL—
m.- - - .......... $zi_
$<*.— - - ..........hut
" w ..........$S1J9
Prejemnik doM ? sta rem kraja izplačili t dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda9'
no WB8T ltftfc STREET	NEW YORK. N. T.
44 PIT "
Brooklvnski rojak Martin-čič mi je pred dvemi leti podaril psa. čigar mati je bila po moji sixrbi bostonska doga, oče pa nemški ovčjak. Mogoče je bilo tudi narobe.
Po očetu in po materi je podedoval vse slabe lastnosti, ne vem pa, po kom ima izredno razvit čut vdanosti in zvestobe.
Vsa bližnja #n <laljna okolica ga pozna po imenu 14 Pit Star je nekaj nad »Ive leti ter je velik in močan za svojo starost.
Fantovati je začel že lansko pomlad, pa je imel preveliko in premočno konkurenco.
Tovariši so ga vselej oklali in nagnali. Se zdaj, po enem letu se mu poznajo zarastki budili in globokih ran.
Vse lansko poletje in vso zimo je nabiral moči in letos se res nobena mrcina ne more meriti 7. njim.
Že oddaleč beže pred njim, če >e mu pa slučajno zoper-' stavijo, prievilijo z razparano kožo vsak na svoj dom.
Letos je imel potemtakem dovolj izbire, toda spajdašil se je s staro, črno, dolgodlako psi~ co, ki je 111 prej nihče poznal in nihče vedel, kaj in odkod jo je zaneslo v naš kraj.
Skoro mimo hiše, v kateri prebivam, pelje državna cesta, po nji pa švigajo noč in dan avtomobili. Nepregledne vrs4e avtomobilov.
Pitovo tovarišieo je na dr -žavui cesti zalotila u-oda.
S tremi nogami se je izognila velikemu trucku, četrto ji je pa odtrgal, f vi leč se je za vlekla v goščavo, ki meji na nepregledne 44meadows" ob reki Haekensack.
Tistega dne je tlldi Pita zmanjkalo. Spočetka ga ni nihče pogrešil.
Deževnemu dnevu je sledila deževna noč.
Ljudje niso mogli spati. Zaradi viharja bi že, toda čudno tulenje jim je kratilo in jemalo spanee. Tri zn|M>rcdtle noči.
Tulenje j«* proit jutru ntihni-
Io.
Sli so gledat in mi prišli povedat: da straži Pit mrtvo tovarišieo in da ne pu.-ti nikogar blizu. Da je ves premočen in sestradan, tla divje gleda, renči in kaže svoje >*'!«■ zobe.
Če bi. hoteč mrhovino za~ grebsti, policista poklicali, l»i gotovo Pita ustrelil, ker bi se mu živemu ne upal približa" ti.
Sel sem pogledat. Edino mene je pustil blizu.
Crknjena psica je ležala v vsej svoji dolžini pod grmom. Pit poleg nje, glavo naslonjeno na njenem vratu.
Ko sem ga poklical, se je s težavo vzravnal.
VedoČ, da mora z menoj, se je s smrčkom dvakrat dotaknil njenih ušes ter mi je, oziraje se nazaj, opotekajoč sledil.
Doma sem ga zaprl v klet. Xiti votle, niti jedi se ni dotaknil.
Zvečer so mu tovarišieo za* grebli.
Naslednjega jutra je bila njegova prva pot iskat ljubljeno, izgubljeno.
Zaman jo išče ter otožno tuli vsak večer po močvirju. Slruj- -šal je; skoro sama kot in koža ga je. Drvje in grozeče gleda.
Ali bo prebolel in pozabil? Kdo ve.
To zgodbo sem zapisal, ker pravijo nekateri, da je na svetu čedalje manj zvestobe in ljubezni.
O, še je zvestoba, še je ljubezen.
Velika, nepojmljiva ljubezen.
Če je ni med ljudmi, je pa drugod.

Vojaški pomen Porenja.
Sistem utrdb na vzhodni meji Francije.
Določbe, ki so jih Nemci prekršili
42. člen vensajske mirovno ]k>!£(h1L)o jo zal) ran je val Xemčij: obdržati utrdbo na desnoin bregu Rena tor vzdolž 3o milj širokega pasu na vzhodnem brcsfu reke.
Člen 43. jo natančno dol oral, da Nemčija v tem pasu ne sme ne vzdrževati ne kupčiti oboroženo vojsko, pa tudi ne sine pri-rojati vojaških manovrov in sploh ne smo podvzemati ukrepov za mobilizacijo.
Po členu 44. iste pogodbo po* meni vsak prestopek členov 42. in 43. versajske pogodbe čin sovražnosti proti podpisanicaui dogovora, oziroma se smatra za kršitev svetovnega miru.
Pas, ki je demilitariziran, i«* obsegal 30,000 kvadratnih milj ozemljil s lo miljoni prebivalstva, torej pribljžno četrtino vsega nemškega ljudstva.
V tem pasu ležijo najpomembnejša nemška industrijska mosta, posebno od dolnjem Renu med Duesseldorfom in DuisUurgom pa tja proti vzhodu na Poru rjo, kjer »je srce nemške industrije, predvsem težke in vojne industrije.
Pomen citiranih določb ver-sajskega mini tiči v tem, da bi imelo Porenje ostati izključeno iz vojne za primer kakšnih francoskih operacij. .Tuž-na stran Rena je namreč na francoski strani od Krenisa (vzhodno od Milliousea) do Lauterburga (zapadno od Ra-statta) utrjena z bločnimi utrdbami. ki se vlečejo na KO milj daljave. Ta del mojo je fron-talno in s strani zavarovan s topovi in strojnicami tor ima svoje oporišče v trdnjavi Strasbourg. S tem, da so bili prehodi čez Ren nezasedeni in neutrjeni, je bilo Francozom omogočeno, vsak trenutek stopiti v akcijo z motoriziranimi oddelki in izvesti uspešen sunek najmanj v globino 35 milj proti vzhodu. Od Lauterburga potoka francoska meja severoza-padno vzdolž Lautere in potem odprto kakšnih 100 milj do lu-ksemburŠke jugovzhodne meje, kjer krono v zapadni smeri proti Longvwju ter so konča v francosko-helgijsko-lnksemhur-škem trikotu.
Francoska -meja je dobro zavarovana
Ta 180 milj dolga črta je znana v Franciji in v svetu pod imenom Maginotove linije. (>-značuje jo sistem skupinskih utnlb, ki so jako spretno vključene v mejno ozemlje ter predstavlja po svoji globoki razčlenjenosti opremljene z najučinkovitejšimi obrambnimi pripomočki. Urejene >o tako. da pri obstreljevanju sovražnih postojank lahko druga drugo pod-pirajo.

Počivališča za posadke ležijo p< d zemljo, kjer lahi.o vzdržijo lu jliujše napade, ^Utrdbe so iz jeida in betona. Ves promet je p« dzemski ter izključuje, da bi mogla vojna prekiniti dovoz čet in materiala za fronto. Nad zemljo in po«l zemljo jo zelo gosto omrežje c«-st in prometnih zvez, ki omogoča izredno naglo premikanje vojaških od-
n«*in napadu na Francijo utegnili rabiti.
Vse utrdbe so pod zemljo
V utrjenem pasu, ki se razteza 400 milj tla loč ob meji z Xemeijo, so na površju samem
! ničesar ne opazi.
Vse utrdbo so pod zemljo.
Nemška straža ob Reni.
glodu bi st smelo reči, <la je ta pas sovražne čete neprehoden. Področje stolpov je tako izračunano <la v tem pasu ni kvadratnega metra zemlje, ki n«' bi prišel pri obrambi iz teh stolpov jhhI križni ogenj.
Da se odstranijo vse zapreke za obrambo, so posekali več gozdov in zravnali manjšo hribe, tako da ni ostalo prav nič terena, ki bi s«* mogel rešiti pred ognjem i:', teh stolpov.
Tudi obstreljevanje \v. zraka m* more tem utrdbam «Io živega. Podzemeljske trdnjave ima jo štiri metre debelo zidove iz betona. Jekleni stolpi, ki sega-jo iz zemlje, so izdelani iz tako debele kovin«*, da jih niti topovske krogle. pa čeprav bi jih več za«lelo isto mesto, ne bi mogle prebiti. To so dokazale poskušnje. Stolpi so opremljeni s puškami in strojnicami s štirimi cevmi, ki tvorijo zelo učinkovito obrambo orodje, ker morejo v dveh minutah izstreliti po ooo strelov. Nekateri izmed stolpov so opremljeni s posebnimi t«»p«*vi za boj proti tankom.
Tanki — edino uspešno orožje
Računati se snu*, «la Xemei vsaj kar se kopne vojske tiče, ne bi mogli priti čez ta pas
globlje v francosko ozemlje. Toda pozabiti se ne sme, da so ta nova obrambna sredstva vsekako dala pobudo, da si na drugi strani izmislijo tudi nova napadalna sredstva. Tu prid« v prvi vrsti v poštev napad iz zraka. A ne samo to! Računati je treba tudi s tem. da bi se Xemceni morda posrečilo izdobiti enega izmed tell obrambnih stolpov in tako ustvariti vozel v pasu ter tako pro-dreti na francoska tla. Bati se je, da bi Xemei utegnili zgraditi takšne <;klopne tanke, <la jim vse orožie teh obrambnih stolpov ne bi moglo biti kos. Več takih tankov bi moglo obkoliti te stolpe in popolnoma omrt-viti njihovo obrambno akcijo.
Razume se. «la s«> Francozi računali tu«li s to možnostjo in da so pripravili ustrezajoče u-•krepe, toda o njih bi so izvedelo šele tedaj, kadar — česar nikakor ni želeti — bi morali stopiti v akcijo. Francozi vsekale o polagajo velike nade v te moderno obrambne utrdbe, v nrvi vrsti pa vendarle ž«*le. da jim nikoli iih bi bilo treba priti v takšen položaj, da bi se jih
morali poslužiti.
NaroČite .«?e va ''Glas Snrorla'' največji slovenski dnevnik v> Zflrnzeu\h rlrznvnh.
Hitler se posv< tuje.
: 1
• Jelkov. Ta obrambna črta se končuje šele pri trdnjavskem zaledju Xancy-Tonl in M< tz-Thionville. Xa podoben način
zaključuje obrambno črt<» na severu L«»ng\vy, belgijska obrambna točka na vzhodni meji, ki sega «l«i južne hoIamUke meje pri Maastrichtu.
Frauco.ska severna lronta je približno ^0 milj oddaljena od renske črte Mannli<-im-K«>hl<*nz tako. da j«* mogoče obstreljevati nemške mostne prehode <"ez Ren ž«' na daljavo 90 milj in sicer > topovi 21 eni kalibra. Prav tako je moiroče ohstreljo-vati tudi renska mesta.
Z nemško remilitarzaeijo Porenja je Francija priinorana v primeru vojne najprej zlomiti upor na nemški meji zapad-no od Rena. Sob* «*e se ji to posreči, pr de lahko do reke sa-nio, kjei ima odprto pot za nadaljnje operacije,
A luči novega položaja, nastalega z nemško kršitvijo versajske in lokarnske pogodbe, so dobile francoske obrambne u-tndbe, zgrajen«* po -vetovni vojni ob franco<ko-n«*mški meji. ves svoj pomen. Utrdbo imajo sicer čisto obramben značaj, tehnično «> pa izdelane na novi sodobni osnovi, pri čemer -«• je upoštevalo novo orožje, ki bi na X« •mei pri morebitnem jmnov-
Xad njimi obdelujojo kmetje zemljo, kakor so jo prej obdelovali. Le t ti pa tam opaziš jeklene stolpe. Vhod v podzemeljsko utrdbe j«* dobro maskiran. i>• hiš vtis. kakor da se spuščaš v velikanske po«lmoriiiee. Dol-iri ho«lniki se raztezajo med de-beliini betonskimi zidovi. Stopnice so zgrajene iz železa. Razen tega so na določenih krajih instalirana dvigala. Pod zemljo so urejene tudi spalne sr»l»<- za vojake iu častnike, kuhinj«* in ambulanta, skladišče za orožje in druga skladišča itd. Dejansko so to prave vojašnice, le da so zgrajene 150 čevljev prid zemljo. Izrabljena je vsaka ped zemlje. Kdorkoli bo v Teh utrdbah, bo popolnoma na varn«*m.
Tu s«* ne bo treba nikomur bati sovražnih granat. Prostora je tudi zadosti za potrebno količin««, hrane in steliva. &e več, zgradili so tudi posebne centrale za elektriko in za razsvetljavo. Posebne naprave skrli«* za ventilacijo iu za pro-izvedovajan je *ki slika. Tudi za obnunbo pn-1 strupenimi i»lini j«* poskrbljeno in bo v skladiščih zadosti stisnjenega zraka. To«In namen t« r utrdb ni samo varno.-1 francoske vojske, temveč tudi nadzorstvo nad mejo ir« obramba države. V tem po-

_ • _
I Jugo Slovanska K at. Jednota
Je najl>oljša in najpopularnejša slovenska podporna orKaniza-rija v Ameriki. Raeiina nizke asesmenle in plafuje liberalne podpore za s!ueaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 flanov v obeh oddelkih.
Za v$tanovitev novega društva zadostuje 8 oseb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
rišite za pojasnila na GLWX1 I RAD J. S. K. J« :: :: ELY, MINNESOTA
Sodišče j«* imenovalo za branilca zakonske vezi odvetnika dr. Tomšiča, Zcin» Maro je zastopal odvetnik dr. Brandstat-tor, moža pa dr. Slokar. Kot priči sta bila med druirimi zaslišana stolni prošt dr. Vraber in kanonik «lr. Mirt. Profesor cerkvenega lirava jiri tuk. bo-»roslovju dr. Močnik je podal izjavo da j«> zakon bil vel javen.
V	teku razprave pa se je pokazale, da velja v tem primeru določbe 12.) let starega občega državljanskega zakona: "da se mora po pravu dokazati izvršena razdružitev." Mišljeno je pri tem državljansko pravo. Razprava se je preložila v svr-ho zaslišanja novih prič. V za-motanosti položaja je irospa M,ara trenuf»:o žeinnin hkrati ni, ni ločenka, ni vdova, pa tn-
samska n«-. Zanimiv <o:»r ie /jbiidil v pravnih krogih veliko zanimanje.
SMRT PRI PREGLEDOVANJU STARE PUŠKE
šKuFJA LOKA. 11». marca.
V	nedeljo ponoči je prišlo v hiši pos« stnrka K upa rja Franceta pri Kv. Ožboltu na tak«» zvanih Fojkah zaradi ne]*revi«liiega ravnanja z orožjem d<> bude n« -sreče. 'ki je terjala življenje 17-lot nega posestnikovega >ina Okorna Jožefa ml Sv. Barbare. Okorn je bil v dogovora v Ru-parjevo Frančiško zaraili nakupa pištole in sta se pogodila za
Iz Slovenije.
Kolin, naj važnejše mesto Porenja.
EDUNSTVEN ZAKONSKI SPOR
MARIBOR, IS. marca. — Danes je obravnaval civilni senat edinstveno znnimiv primer civilnega spomeira predmeta. Železniški uradnik Al bin se je 1. 1921 poročil z evan-geličanko Marijo T. po protes-tanskem obredu. Jeseni 1927 sta se sporazumno ločila pred mariborskim s<Nlišč«»m. Kmalu zatem se je ločenka poročila v Ankari |m> muslimanskem ob-j redu z nekim inžeijjerjcm in nato odpotovala z možem v Južho i Ameriko, kjer živi še danes. L«»-i čeni mož pa se i«* hotel poročiti | z 20-letno Maro iz Ptu ja. V i Zagrebu, kjer je živela, so ji J sporočili, da je cerkveni zakon z Albinom mogoč, če preskrb' njen zaročenec raz vol.javi jen j" prvega zakona po cerkveni oblasti.
Pri ordinarijatn v Mariborn ie Alhin si"er dosegel nradui cerkveni odlok o razveljavijo n hi prvega zakona s priiwnubo. da mora skrbeti za veljavnost drugeira zakona tudi pred dr žavno oblastjo, zlasti za pr:m«*r. i če bi se zglasila nrva žena. in j da en moreta skleniti zakona j na j»odročju mariborske škofi je 'pač pa zagrebške. V marcu 1932 sta se poročila v cerkvi sv. Blaža T Zagrebu na podlagi Jtamošnjega cerkvenega stališča <1n je zakon mogoč na podlagi
raz vel javi jen ja prvega zakona o«l strani bodisi ene ali druge oblasti. Pomladi 11K>3 pa j«* mož zahteval ločitev. Slo« leča razsodba glede plačevanja mesečne o«lškodnine M ari V. (><H» Din mesečini pa je dala možu povod za zahtevo razveljavlje-nja tudi drugega zakona. V tej stvari j? bila sediij druga obravnava.
ceno 150 I)in. Usodno lnxlel-jo bi bil moral priti revolver v last Okorna, ki se je izmuznil o/l doma proti volji svojih staršev. Barantali so v \amri, med tem ko so bili ostali ljudje v glavni sobi. Kupljeni revolver je vtaknil Okorn v žep. potem pa ira je izvlekel spet ven in ga začel ogledovati. V domnevi, da i;i nabit, ga je vzel v r«»k«k hišni gospodar Rupar. Kmalu nato pa je ml jok nil strel in krogla jo zadela Okorna v trebuh.
Obstreljeni mladenič je spočetka tožil le o pekočih bolečinah in so zato preo-tali. ki s«» prihiteli na strel v kamro, mislili. da zadeva ni preveč n«*-varna. Krvavečega fa^.ta položili na posteljo, če s. «la b«» že odleglo. Toda njeirovo sta-; nje se jo slabšalo in zjutraj <o! poslali v Škof jo Loko po zdravnika dr. Homana, ki j«* nasve-
toval, naj takoj pre|H*ljejo po-nesrečeiica v Ljubljano v bolnišnico. rb«>in fant je m»xl potjo izdihni.
ZLATA POROKA
LOGATKC, 14. marca. — V sredo 4. marca sta v župnisču obhajala slovesno svojo zlato poroko zakonca 78-letni Anton Skubie, roj. 29. marca 1858 na Polic, in 70-letna Jera Okorn, n»j. 2. inarca ISfJfJ v Slivnici, župnija Sumarje — starši župnika Antona Skubica, v krogu vseh njunih še živečih sedmerih otrok in dragih bližnjih sorodnikov in prijateljev.
Z AVTOM V STRAŠNO SMRT
I-H*BIZJAKA, is. marca. — Sn< ej okroii čet rt pred polnočjo se j«* pri]H*tila na državni ce^ti Ljubl jana—Vrhnika blizu Ijoga hiiila avtomobiKka nesreča, ki je onemu izmed potnikov na mestu vzela življenje, dragega pa spravila na kirurški oddelek s pnt-ej nevarnimi i>«>škodt»ami.
V smeri o»| Ljubl jane je tedaj pri vozil avto la-t kneza Win-tlischgraetza iz Planine pri Rakeku. ki ira je šofiral 38-lotni šof«*r Friderik Bert h t »ld iz Postojne. Z njim se j«* vozil se letni carinski inš|»ektor Andrej Bole iz Planine. Cesta je bila prosta in vozila sta s precejšnjo brzino, ko je Bole blizu Loga iznenada zagrabil za volan, češ, «la Bertliold preiiagio vozi.
Posledice te Bole t ovc intervencije so bile katastrofalne. Avto je z v>o silo treščil v kamen ob cesti, da mu je odtrgalo desno kolo in ira s cestišča vrglo na travnik ob drevo, kjer je ob-visel na levem zadnjem kolesu. Ob n da rt ti se je razbila vsa karoserija. sprednji de! voza je bil popolnoma zmečkan, nesrečni B«»l«* pa je oilletel s sedeža, , v sunku zdrobil ši-jK> pre«l šo-ferjem in priletel v jarek, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo. Prav tako je tudi Ber-tholda vrirlo iz avtomobila na cesto. Me>tni reševalci so ga še ponoči prepeljali v bolnišnico, k jer so mu zdravniki nudili prvo j ki moč.
Pokojni inšpektor Andrej Bole je bil po rodu Postojnčan, služboval pa je v Planini.
Nemški vojaki v demilitariziranem ozemljit
l\\mm\m\mmmm\\\\mmm\\\m
poučne knjige razne p o v e s t i in romani pesmi in poe2xie
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.
: zemljevidi
molitvenki : : igre : :
foiHiliHffafaaitiliilW
intifiiillli.wc.iliiimli
....................niiiiimsMaHMiiMi
TE
S
g
i
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str.
Cena............1,—
Pisateljiea je v tem romanu gli>hoko jiogle-dala v Žensko dušo. Usotle irlcro žensk raznega tipa in značaja so križajo v inetežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na sto i način.
VRTNAR, spisal Rabindrauat Tagore. 105 sir. Irdo vez..........75 Mehko v«..........6»
V knjigi je vsebovana globoka miri«« modrost in srčna plemenitost n a j s I a v n ejšega indijskega pisatelja.
VOJNIM I K. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .33
Zanimiva povest iz časov prekrsčevunja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena............ 1.60
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečila do konca. — Poln najneverietnejših dugodiv-^iu in za-
pletljajev.
,23
V ROBSTVU, spisal Ivan Matičif. 255 strani.
* Trda vez. Cena .............................................. 1:
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tri!1 vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ________ 75
Zvezek vsebuje ftovestl Milčinskega. Pn-raka In Laha. Posehno pretresljiv je spis Milanskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi"?
ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisa! A. Senna,
poslovenil I... J. za Ljmlsko knjižic«>, ol»sega 378 strani, in je juko zanimivo pisana i«ove»t
Cena .......................................73
ZAPISKI IZ MRTVECA DOMA. Spisal Dostojev-
jevski. I. I»EL 260 strani. II. I »KI. 212 str. 2.— Veliki I»ostojevski je ]>odal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorguh, utricižh jvtni-ških taborih v Sibiriji.
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašir. 13R straiA.
Ona .09
Poučna in Kratkočasila povest iz kmetskega življenja.
ZLOČIN IX KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVK/.KA, Skupaj	r:tiii. <Vna ..1.23
Najslavnejše delo slavnega ruskega misleea.
Niličo ni tako opisal duhovnosti zločinca k<»t ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA IIUZARJA, spisal
Coiian Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80
Broširana.......— -*»0
Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čila I poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar liho; Kako je zavzel Sanigosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd.
ZBRANI SPISI, S68 sirari. (II. zvezek). Črna 2.50
V tem zvezku so zbrani spisi nagega prvo-vrstnega pisatelja Maslja-Podlimharskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA MIZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najI>oljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska invest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu i»a lahko razumljiv tudi preprostemu čitatolju.
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi*. 229
strani. Cena .....................................................75
Koman iz krvave bosensko zgodovine. Hoji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50
Vsekoz zanimiva povest Iz našega slovenskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141
stranL Cena ...................................................60
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem	Sherlock Holmes glavno vlogo.
Povesti...
Naročilom je priložiti denar, bodisx v .gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
BDEČA MEGLA, spisal Kart rigor. 192 strani.
Cena .70
V Širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fines*«, da mora člta-telj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca.
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 231) ctr. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBLR-
ŽANOV ............................................................
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 stranL Cena -------------------------------------------- -«0
5ANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena----L—
Tr. znameniti roman, U je bil svoječasno na Ruskem ln na Neoškem konflsclran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomežčana, oficirja, Študenta, žlda, Žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
3IN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kini May. 160 strani. Cena ________________________________________ .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapaduv Pt.itre slike iz Indijanskega In pl-Jonlrske^a Življenja. Maju sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-
merlskem Zapadu je znal dosti natančneje o-
pisati kot marsikdo, ki Je živel tam.
SKRIVNOST NAJDENKE. povesi. Trdo vezano. 93 stranL Cena.................................................... «5®
To Je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje,
sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 stranL Cena ........—................----------------- -35
SLIKA DORIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleSkega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in na-peto*ti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SREDOZIMCI* spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega Življenja. Bohinjce je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi du5evm»st na§ega človeka. Ob Čitanju njegovih del se zdi človeku, da Inta pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... ,60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Suttucr. 228 strani. Cena ................................................ .50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betels. 176 stranL Trdo vezano. Cena________________________ 1.20
Naš znani pisatelj Uetela je s tem svojim delom zoi>et posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v nJem.
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90
TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, mi na tudi odrasle.
TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se. zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi-' ta katastrofa, katere Žrtev Je na tisoče la tisoče delavcev. Toda železna volja fnžlnirja All ana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. .
VEČERNA PISMA, iptsain Marija Kmetova.
Trda vez. 51 stranL Cena---------------—• >75
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih pre-veva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ionskega srca, o ljubezni, o sorodnli
dušah.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Mertmee. 80 strani. Cena.. -3® Eden najboljUli spisov francoskega mojstra, vzeta Is našega kmetskega življenja.
V	KBEMPLin imi/mon, spisal Mlefad
Zovaea. 461 stranL Cm.:---------IM
To, Je mojstersko delo v svetovnimi literaturi a neštetimi sapletljajl ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čltateija, ki ca vzame ▼ roka
V	GORSKEM ZAkOTJ©, spAml Anten Koder.
Zanimiva povest la prejšnjega stoletja. \
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ____________ 75
Do skrajnosti nnpet roman iz modernega življenja. Oppenhefm je znani angleški ro-anopisec poznan po čelen svetu.
MIMO ŽIVLJENJA, spisa, ivan Cankar. 230 str.
Cena	.80
MLADA LETA. (Jan. rJ. ..'rek), 188 str..............60
MLINARJEV JANEZ. Cena .................................................................50
• Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času,
so bili Teharjani j povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski 1« opto njihovi*] značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" Je
najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cena 1.50
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35
Junaki toga romana blodijo in tavajo skozi
temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi
l>ota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami
Cena L50
NAŠA VAS. spiral Anton NovaČan. 224 stranL —
Cena 1.—
V	zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novafan Je nedosgljiv mojster v opisovanja značajev.
NAŠA LETA, spisal Milan Pngelj. 125 strani — Cena vez..............70	Bro$..........t.. .50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta
kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
Cena
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne".	v
Spisi...
a®.
PESMI V PROZI, spisa. Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ....................................................... -80
Verna slika i»estrcga vclikoinestnega življenja in spominov nanj. PINGVIXSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ....................................................... .60
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici.
PLAT ZVONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, nasifeč 4'Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Spisal .Tanko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodlie" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Crunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti.
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ________ 1.25
POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani.
Cena .60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našpioi domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ___________...»------------------------ JO
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke &n mehke. Posebno ženske so vneto za njegova dela.	^
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 stranL Cena __________________________________ .50
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših ^razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovih? doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Tnrgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella,
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Cena .60
Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal GangL 111 »trani ........ it
PRODAJ DUŠE, spl=! Jota LlkovM. 160 str.
Cena .66
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Kahinduinsf Tagore. Trda vos. M stranL Cma----------------------- .55
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 stran*. Cena.... iS Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki rasnotrtva pereče moderne problema in pONpa v dragem dolu t vojno ln povojno ddbo.
IDIOT. Spisal F. M. DostojevskL	1
ŠTIltl KNJItiE. Cena ..................S.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Koman vsebuje natt tisoč stranL
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 stranL
Cena .75 1
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja ln do- j biva, poskuša na vse mogoče načine, splet- • kari, doživlja ln pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANK SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ________________________________L50
Junes Menciger se po pravici imenuje začet- ' nika našega minlernega lei»oslovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V fcojigi so tri zauimive črtice.
IZLET GOSPODA BROUtKA V XV. STOLETJE, spisal tech Svatopluk. 246 strani.
Cena L20 J
V	navedenemu delu spremljamo d cl> rodu Snega 1'ražana gospoda Broučka v dol»o strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.	•
I AG NJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez.____ .45
trdo vezano .................................................... .35
V	knjijji je i>oleg naslovne še povest "Starček z gore". Obe sta i>osebno zanimivi, kaj-	I ti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Smid.
1
JEKNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez,
123 strani. Cena .................................................50
I^iijiga vsebuje i»oleg naslovne i »ovesti znanega iKiIjskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek eita.	'
JUAN MISERLV spisal H. L. Coloma, 168 str.
Cena .60
Ta pretresljiva i»ovest je vzeta iz dobe špansko revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po- * nedolžnem obsojenega J nana Miserlje. V o-seld brezvestnega I^or>ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
i
JLKCICEVI ZBRANI SPISI
<;. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.—
Jurčič ne i»otrel»uje nikakega i»osehnega pri-poročila. Jurčičeve knjige so napripravnej-
Se etivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. Jovtipni Krjavelj. skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-
\ il> nei>ozabnib obrazov bodo večno fiveli
J L'TKI. spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena I
trdo vezane .75
Knjiga je jiosvi-čeiia onim, ki so fcli skozi l»ol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu ti-liemu junaštvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal
Jules Verne. 65 stranL Cena ________________________ .45 |
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegovo naftovodi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.
■
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 stram. Cena .75
Kdinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega naiKildlvjega plemena, ki je živelo in deloma Se vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživMrijev od začetka do konca.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sever. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-Ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati.
KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa	____75
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčalil. — "Zataji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita*.
LA BOHEME. Spisa! H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga fo svetovno znano de»„.
LISTKI, (Ks. Moško144 strani............ .70
LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnrwood. 194 stranL
Cena .80
Skrajno napet roman iz modernega življenja. človeka tako prevzame, da ga s velikim zanimanjem prečita do konca.
LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 stranL —
»	Cena____L—
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Ci ta tel j se mora nehote čuditi bujni plsatsljivi domiSJi-
MALI LORD. spisala Frances Hsdgeaen Burnett. 193 stranL Cena______________ M
Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini In I reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim la tdabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan ADmfet, 120 stranL
Osmi .30
Štiri zanimive Črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 atari. Cm_____M
I Zanimiva povest ls dalmatinskega Življenja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 stranL Cena ........ M
''^lllHMi'-T?'- ^'/TinjlMMIIIMIII^-U/gillllllllltlllllPlWU/Mlllllll
Romani...
ANDREJ TERNOVC. (autor), reliefna karikatura iz minulosti .............-........................... JO
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Ona ............................-............. -60
Polog Pavline Pajkove je I.uiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udojstvovala v slovenski književnost i. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. DostojevskL 152 strani. Ona ............................... X0
Kratko j<ovesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dola slavnega ruskega ro-
manopisea.
BEIJ MECESFN, roman, spisal Juš Kozake 116
strani. Cena ...........................................-...... W
Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno na|*'to dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in tdanine, ga
bo z naiwtostjo čital do konoa.
BRATJE IN SESTRE V GOSPODU
Spisal Cvetko Golar. l.Vj strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj jo dal knjigi naslov "Sanje |K)lein«*^a jutra". NibOe izmeil naših pi.sa-
teljev ne zna tako opisati življenja »ia kmetih kakor baš Cvetko Golar.
ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani.
Cena .80
Šopek povesti našega doleujskrga pisatelja,	1
ki se j« razmeroma mlad poslovil s tega sveta. <%.* kdo j>ozna PoImiji-c in njihovo dušo, jih pozna Phtrtdj. Njegove spise eita vsak t največjim ulitkom.
ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal
Andrejikov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 <
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je bkrival plodnvit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opishti življenje, ki ga jo doživljal Ob čitanju njegovih [w>vestl se vsak nehote sitoirni ua staro domovino
DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 94
strani. Cena ____________________________________________________ ..'{5 (
To ko i ves 11. vzeto iz življenja naših l»al-matineov: kako so vesele in žaloste, kako ribarijo, ijutiijo in snubijo, ltesuičcn čar nagega Juga vejo iz njih.
DEKLE ELIZA, t-pisai EdmonO de Cooeaurt. 112
strani. Cena .....................-................................40
Conoourtova dola *o polna fines in zntiimi-
vo-;tl. zlasti v risanju maftijev, čijih nekateri so mojstrsko i*.dat!l in ima človek m«*! branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim.
DON KIIIOT spisal Miguel Cervantes. 15« str.
Cena .75
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vi t ost vo, ki je So vcl-no hotelo ohraniti svoj i«onos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. **I>on Kšliot" spada med mojstrovine svetovne literature.
DVE SIJKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani.
Cena .60
Dve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". OI»e sta moJ*t»Tsko tavrSeni. kot jih more za vršiti edinole naš nežno-čuteči Meško.
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ .60
Kdor ne i»ozna dijaškega Življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu l>o odprl povsem nov svet, ik>1u neslutenih dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansnn. 'J-K) strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva f-lst« nove strani človeškega življenja.
GOMPAČI IN KOMLRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......4f»
Pestre slike nanjavega življenja tiste sanja* ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe.
GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... JO
GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75
Spisi Karta Maya so znani našim starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih • romanov "V padlšahovl senci", ' 'Vinotov", 44 Žut" Itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zapadu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 sL
Cena .70
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. —
129 stranL Cena ------------------------------------- M
To Je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Citatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrže v ▼ zračnih višavah.
HADŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. R—n
79 stranL Cena ---------------------------- -40
To znano delo slavnega ruskega pisatelja j* prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
fiDELENA, * i s 11 m , spisala Marija Kmetova. 134
stranL Cens ___________________________________ .40
V tem rouaanu prikazuje Kmetova pretresljivo SivSjenje učiteljice aa deželi—doSevno o-eamfjene lene v obliki, ki človeku seže gSo-I	boko v duSo in mu ostane neiit^o v spo-
minn.	X
Nafi izbor«n pripovednik ln posnavatelj na-mtn nudi čltatelju lepoto nafib km lev In safeisaSvostf in življenja naiib IJnOL
Of I KRATKA DNEVNA ZGODBA i| §£g
Lidž Jasu, zdaj žc ra>jni, oil- {
stavljeni aliesin^ki cesar, se je v llararju srečal s svojim bodočim tekmecem Ras Fafari, sin Makonena, zmagovalca pri. Adui, je že v svojem šestnaj-ttem letu dobil od cesarja Me-nelika provinco Sidamo. Ko jej liararski podkralj, Dedžas U-' nia, starejši brat rasa Fafari ja, j umrl, je ras Tafari zavzel njegovo m«"sto. Lidž Jasu, ki je kot mohamedauec rajši bival v mobamedanskem Hararju ko v ki sea n ski Addis Ababi, je poslal rasa Tafarija v glavno me-' sto, on sam, neguš, pa jc ostal v Hararju.	j
Sin zmagovalca pri Adui je videl svojo veliko srečo pred! seboj. Treba mu je bilo le prepričati dvor v Addis Ababi, da| bi 'bil Lidž J asu, ko je hotel p<v. mohamedaniti Abesinijo, kmalu spravil vso državo v nosre-1 čo. Ras Tafari je imel koptske' svečenike na svoji strani. Brez dvoma je res da je nil on tisti, ki je dosegel, da so Meneliko-; vo hčer Zaudito, kronali za a-j bes in-'k o eesarieo, kar si je tudi dvor in duhovščina želela. Ras' Tafari pa je postal poveljnik dvora.
Izobčenega Lidža Jasuja soj ujeli in ga izrodili v varstvo rami Kasn. ki je aln-sin^kemu ljudstvu s svečano cerkveno prisego zajamčil s cvojo glavo, da b0 čuval cesarsko kri.
Že v dobi rimskih cesarjev j«-s bilo tako, ua so cesarji t rej wt ali! Hpričo svojih vojskovodij in tu-j di ras Tafari, ki je dosegel brez J prelivanja krvi tako veliko! zmago, sejirez dvoma ni menil j zadovoljiti s častjo poveljnika! dvora. Njegova služba je bila j slična oni nekdanjih major d«»-musov na dvoru Karolingov. Saj ni niti stanoval v oh* bi ju. cesarski palaei, marveč je imel posebno bivališče s svojimi spremstvom, kjer i«' bil varani spiičo raznih presenečenj, ki bi se ut«'gnile pripetiti v cesarski; palači. Tako si je mogel pri-1 voščiti, d»» je počasi, korak za J korakom, zavzemal razna odlična mesta in se slednjič tudi tipal odpotovati v Evropo, kjer se je dal poučiti v vojaških in npravnotehničnih dognanjih zahoda. Seveda je na evropskih obiskih prejemal tudi razna darila in v Rimu je "romar poučnega potovanja" ras Tafari, dobil celo tank v dar. Ker je bil duševno bolj razvit ko Menelik, ki se je mogel po ure
dolgo zabavati s lokomotivo na *
špirit navadne otroške železnice, in ker tanka ni mogel postaviti v kako ropotarnico, je sprejel v službo lioCcesra italijan-
STALIN IN MLADI BOLJSEVIK
I sprotoval, ga bom moral -kaznovati!"
"Kar prodri noter, če moreš!"
"Odpri vrata, palček!"
"Pokaži svojo moč! Lidž Jasu bi vrata lastnoročno odprl!"
"Tvoj nabruseni jezik še ni zrtdosti, da bi nam zapovedoval!"
Kar nič laskavi niso bili vzkliki, ki so prihajali do ušes rasa Tafarija. Zavedal se je, da ne sme odnehati, da «je njegov ugled v nevarnosti, vendar — kakega izhoda le ni našel.
(Vtrt za četrtjo ure so potekale, a njegova težava se le ni spremenila.
Istočasno je sedel na terasi grške kavarne v Addis Ababa podčastnik de Martini. Le tri kilometre je bil oddaljen od svojega gospodarja in vendar ni nit' slutil, kaj se je dogajalo na dvoru. Mimo je pil svoj pelinkovec s sodo, ko je prisopihal. ves iz sebe, neki suženj in zakričal: "Gospod, pri ghe-biju imajo čikc-čik! Tafarija ne pustijo v grad! Ljudje mu nočejo slušati!"
Z enim samim skokom je planil dolgi <lc Martini pokoncu. Z drugim skokom se je vrgel na nekega Al>eshica, ga teh-bnil a sedla, se sam povzpel nanj. In preden je mogel Abesinec zalučali kamen za njim, je Italijan j ž" zdivjal naprej.
»Skoraj je bilo že poldne. Prepričevalne besede rasa Fafari ja so bile brez uspeha. Skoraj, da se je vse še poslabšalo.. Medtem ko je bil prej rtjegov sovražnik le na obzidju, se je zdaj zbrala velika množica, tudi za rtjegovim hrbtom. Niti se ni bil svest. ali bi se mogel brez boja vrniti. Na noben način pn ni smel dati povelja, da naj streljajo, ker mu je v deželi, k j« r Še velja pravilo: zob za zob. oko za oko — grozilo strašno krvno maščevanje.
Tedaj pa je nekaj zahrume-lo in zaropotalo za hrbtom okleva jočega dvorskega poveljnika. Bil je ropot motorja, hrumenje geseničnih koles, kakršnega je moglo v Addis Ababi povzročiti samo eno vozilo: tank de Martinja! Smehljaj je šinil po '?l>r"7u i risa Tafariia. povzpel «c ie na tankovo streho in v
'Nadaljevani« na 6. strani.) \
3 00 SVETIH MAS
so dcieinl letno (lani "Maine zveze za Afriko". Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. Naslov:
SODALITY OF ST. PETER CLAVER
for the African Missions. Dept. S. 3624 W. Pine Blvd..	St. Louis. Mo.
KLOBASE, SUNKE
IN ŽELODCI PO 30c funt
DOMA SLŠENO MESO VSAHE VRSTE OD 25 — 30 CENTOV fctTNT
Razpošiljamo Sirom Amerike proti poštnem povzetju ali- denar naprej.
KRAMER'S MEAT MARKET
3301 ST. CI<AIR AVENUE CLEVELAND, OHIO
DVANAJST DR Z GLAVO NAVZDOL
Zelo hud doživlja i je imela G6 let stara vdova Dourtova, ki živi v samotni hišici v Lt Mansu na Francoskem. Xa v s zgodaj je hotela v podstršje po svojo mačko. Starka j«' še zelo krej^ka, pa je ša po lestvi s^or. Ko se je vračala s |>odstrešja in je že stopila na prvo prečko lestve, se je ta hipoimr prekucnila, istočasno >:> za'oputnila padalna vrata, ki zapirajo pod-itresje. Stara žena je obvisehi s eno nof?o v odprtini vrat. Co lih dvanijs* ur je ostala v strašnem po!ajr a glavo navzdo1. Končno po ljudjo, ki so š!; mimo, čuli njeno ječanje, vdrli -o r hišo in starko rešili. Iv sreči ni imela nobenih omembe vrednih poškodb in bo morala le za nekoliko <mi ostati v postelji zavoljo strahu, ki ira je prebila.
SAMOMORILEC NA GRMADI
S skrivnostnim primerom samomora se bavijo avstralski listi. Sredi slovitega avstralskega narodnega parka sta odkrila dva drvarja zoglenelo truplo na še kadeči se grtnadj. Mrtvec je imel krasne prstane na prstih, ovratno iglo z draguljem in dragoceno za pest'i o uro. Ni bilo dvoma, da je pripadal imovitemu sloju. Ka truplu so odkrili tudi sled strela. Delavca sta povedali*, da sta nekoliko ur prej na istem mestu videla elegantno obleči-nega moža, ki je kakor besen gra bil suhljad in veje ter jih znašal na grmado pod nekim drevesom. Delavca sta ga poklicala, neznanec pa ni odgovoril, za trenutek ju je glodal s prost ra-sentni pogledom, potem je stekel kakor blazen proč in se =?kril v goščavi. Ko sta šla nekoliko ur pozneje mimo tega kraja, sta odkrila njegovo zo-srljenelo truplo in poleg njega -amok res.
Oblasti se sedaj trudijo, da l>i pojasnile zagonetko tega samomora, kajti dragocenosti, ki so jih našli pri mrtvecu, ne kažejo, da bi šlo za roparski ali kakšne druge, vrste umor. Videti je, da je nesrečnež najprvo zažgal grmado, potem pa oddal strel nase. Strel pa po vsej priliki ni bil smrten, videti je pelo, da ni bil noomanec od nje-sra izgubil niti zavest, tako da je morala biti njegova smrt v plamenih grozna.
Pota Ljubezni
——	R o m a n
25
"Ljuba Agata, morala boš napisati in objaviti podlistek o učnih urah njega Svetlosti pri meni. Dolžni smo to splošni radovednosti."
S tem efektnim zaključkom je vstala. 11 Go-pica .pl. Dcrnhofova, jstko mik) mi je bilo. Ali e vidiva na plesu?v
"Žal, ne, mama je tbolelma, ne morem je dostikrat puščati same. Ali že odhajate? Žal mi je."
"Imam še mnogo jmsla. V. bogom, Agata!"
"Ostalim je samo olwlo pokimala z glavo.
"Milost i va, najsrčnejša hvala! Oditi mo-rmn h krojaču."
"Ali dajete tukaj šivati?"
"Samo jahalno obleko."
"Kaj hočate jezditi?" je vzkliknila lekarni* čarka, silno začudena.
"Sami?"
Vsi so se zasmejali.
"O ne, imela bodem čast jezditi z njega Svet lost jo in v družbi gospoda .poboč-nika."
Vse dame so ostrmele.
"Neverjetno!"
Lekarntčarka je takoj sklenila, da razbobna to po vi-em mestu; cloktoriei so zdrknile vse petije z igle njenega pletiva; gostiteljica in nekatere drugo so molčale, ker niso vedele, kaj naj bi rekle. Trgovčeva žena, ki se je rada bahala s svojo naobrazl>o, pa je kliknila: "Fin tie sie-le!" (Konec stoletja!).
Jako naglušna stara dama pa je vpila: "Ko bi to vedel veliki vojvoda!"
Gospa lajna svetnica Baerova se je odločila, la ne poj de tako kmalu zopet kam na kavo. —
Vera je krenila najprej na trg, da pogleda izložbo dvornega fotografa. Ondi je visela -lika velikega vojvode, na levi iknezova, na desni pa potrt ret princese. Zagledala se je v slike ter ni slutila, da jo iz dalje opazuje Dernhof.
"Kako neznatna mlada stvarca je ta prince sa!" — Izpustila je lornjeto in šla dalji.
Dernhof je srečal malo nato svojo sestro.
"Odkod prihajaš, Kmilv
"Bila sem na kavi pri gospej županji. Seznanila selil itam z Rusinjo. Feliks, tvoji -.►redsodki vso krivični; izredno ljubezniva je bila do mene."
"Tako!"
"Lahko si mislim, da očara človeka "
"A, zaljubljena, sestriea?"
"Xo, meni bi to ne bilo opasno." .je odgo-
vorila -meje, "bolje nego če bi bil ti." Okre-nil se je naglo na drugo stran. "Zakaj ti je pravzaprav tako zoprna."'
"Pusti to, prosim te! Ali je govorila o knezu?"
"Ne mnogo. Odbijala je vsa radovedna in netaktna vjn-ašanja z velik« spretnostjo — v ostalem pa je omenila samo to, da hoče knez ž »ijo in s teboj jahati."
"Ka-a-aj?"
"Ti še ne veš tega, Feliks? Javno pred vsemi je to izjavila."
"Potem bo že tako," je mrmral.
"Ali ti je tako nciprijetno.'"
"Službeni posli r.-o nad osebnimi mnenji in čustvi. Zbogom, sestrica! Pozdravi mama, — imam službo."
Gledala je za svojim bratom in si mislila:
"Ali je resnično do Rusinje ta'ko nepristojen in hladen? — Včasih se -kriva za tako mržnjo docela nepričakovano kaj drugega —
ali upam, da v tem -lučaju ne!"
*
Vera si jo oblek bi jahalni ko>tum, kajti to-ga jutra je imela prvi pot jezditi s knezom. — Obleka se je izvrstno posrečila. PiTstojala jej je kar najbolje in je pomogla, da so prišle njene divne oblike do popolne veljave. Vi<ok«'ga klobuka ni marala, ker bi bila sicer videti večja od kneza; zato i-i je izbrala nizko pokrivah-e, ovito z belim pajčolanom. Polna ]»ričakovanja je odprla zaklopnico, ki jo je pravkar dobila iz Solitude. Vedela je, da je v zaklopniei bič Ker se je pritožila, da v vsem mestu ne dobi elegantnega biča, jo je knez zaprosil, da ga jej sme on poslati.
In -sedaj je ležala pred njo prekrasna stvar ca s srebrnim držajem, vsa pokrita z — vrtnicami.
"Prekrasno! O. kako mi j«* všeč!"
Smeje je mahala z bičem pred zrcalom -omilit ?a ter zataknila vrtniee med gosto razvrščene gumbe života.
V X. jej je ugajalo čim dalje bolje, zabavala -e je. Zadnji ples pri deželnem >vetniku, kjer je vse precej vel i kom <t no. je bil diven. Kava-'erii-ki častniki iz soscnlnje garnizije so oživ i ja I i družbo; obkrožali s»i jo kakor nočni metulji luč ter -e pri tem občutno osmodili. Plesala je kot besna, — kakor š,. nikdar v življenju. V Potorburgu je navada, da dame več plesov prek rami jajo s svojimi kavnlirji; tukaj pa niso mogli častniki uiti minute mirno stati.
(Dalje prihodnjič.)
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognj^*\ "Ob Vardarju"; kdo bi ne hote! citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! !
Na kongresu sovjetskih poljedelcev je govoril tudi sedemletni Miša Knlšahev. Na o brazu sovjetskega diktatorja
&e pozna, da je zadovoljen s svojim gojencem,
WMHMWfWnffHiT' ' i •
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SLO VENIC PUBLISHING C°-
216 West 18th Street New York
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, • slikami. Sil si rani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emina; Karavano smrti; Na begu t Goropa; Družba En Nacr
Cen ________________1.M
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti: Moj romat> ob Nilu; Kako sem T Mekko romal; Pri ftamnrib; Med Jezldi
Ona __________________1.50
PO DIVJKM SIUDISTANU
4 knjige. 594 rftrani, s slikami Vsebina:
Amadlja; Beg Is jete; Krona sveta; Med dvema ognjema	CfM -------------lJ*a
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige« ■ slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladiija; Koča w soteski; Miridit; nfjsiusA qo	Cena __________]£•
SATAN IN ISKARIOT
13 knjig, s slikami, 17*4 strani
Vsebina:
Izseljenci; Trnu fletar; Na sledn; Nevarnosti nasproti; Aires den; V treh delih cveta;
Izdajalec; Na lova; S|-*t n» divjem zat»ado; UeSeni milijoni; lx*diči
Cena _____________________
V OORAll BAB Ji ANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njiiku; Mobametianskl svetnik
Ona ________________tJ*
wiNt.-rov
Vi knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem zai«dn; Za življenje; N3o-€l. lepa ludijanka; Proklvstvo zlata; Za detektiva; Med Koma oči In A pač I; Na nevarnih potib; Winnetovov roman; Kans Ear; Pri Komaočib; Wlnnetova smrt; Win-netora oporoka
O« ____________XN
Ž C T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih. in njegova poslednja pot
LU
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI "Glas Naroda"
216 West I8th Street
New York, N. Y.
TANK RASA TAFARIIA
I skejni podra.-htika, ki ni bil sa-1 j m«) tankov šofer, marvev je bil tin I i izvežban strelec z mrtvaški* rabijo. : 1'ohi <";isti in <Iaril .se je Ta-; fai i vrnil v domovino in jt» spet j zastale! mesto dvorskoira irn-I vi'i-ni rja. Dan na dan je v ' -promstvu vnjakov in snžiijcv ; jahal v veliki irliebi, da bi za-jtlostil kot član kronskega svo-ta svojo dolžnosti. Poskušal jc izkori-titi svoja z;ilto«inorvrop-^kn doživetja in nanovo pridobljeno znanje, a s tem so jo pri drugih r-laiiih roirontskopra svo-ta lo osnvrnžil. Ilotol jo okro-1 | piti centralizem, nvosti vojaško' samovlado, ki bi osvobodila j vladarje oblastnih |H)tležol^kihj i knezov, a s tem si je nakopal j J hudo j» zo dvora. Nekaj časai , io ši> sha jal, ker je znal ne-j ( verjetno ponarediti in spretno? .^tikati razgovore in podajanja.' i slednji«" so so žareli pa noreeva-(ti iz njegovo manj ko srednje" velike postavice. X'-keira dne pa'
I	•	*	i
I 11111 jasno pokazali zobe.
Ko je neke.ua dne zjutraj, ko navadno prijezdil na svoji kras-J ni muli. olxlan z vojaki in s( sužnji, je že dalee zaslišal: Urin? no kriranje. V bližini pa' j ie spoznal, dri so bila velika, z železom obitn Jesena vrata, ki «> v« lihi obzidani okraj dvorskih stnvb, zaprta in zadelana s tmmovjem. Z obzidja pa so
iiradn;'V» »n dvorjaniki roirali iruveinerju dvora >n tudi marši-i kak knez države j<> bil med I njimi.
"Solrzaj erz zid, ti pritli-Ikfvr-ek!" sf» mil klieali.
/a moža, ki ie bil ua takem i ......
mm -1 ii ko ras Tafari, je bila za-
i deva silno imieiia. Tem bolj, k« i ie bil silno rast i Ide] »en. Za hip si j«> Tafari par mislil, da je zd:*j konce njegove niiu»p:o ob<«tajoee »Kiti. Vendar, ras Tafari ni bil eden tistih, ki bi I se dali kar tako mrnati v kozji j id^-. On, ki j<« svoj živ dan nosi! j'li^'io, je ni vr^rl v koruzo, j Vendar — <treljal ni in tudi ni i poskušal s svojimi vojaki na-v koriti obzidja ali za žira ti velika vrata. Zavedal se je, da še ni tako gotovo, da bi s krvjo dosesrel zma^o, saj ie bila postojanka na obzidju prever u-^ Ina ;n je bilo tudi sovražnika prever.
Storil ie. kar je storil tolikokrat v življenju: žarel se jo podajati. Tudi zdaj naj bi nje-•reve preprifevalne besede zadoščale, da spreobrne nasprotnika.
"Možje!" ie žarel. "Pustite me noter! Jaz sem poveljnik dvora in moram h kronskemu posvetovanju! Kdor mi bo na-
• L A š W A II O D
New York, Thursday, April 2, 1936
to LunavsT Bunvmrp. ami,T rw v w 9
Kje je Eva?
26
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Dopisu
POZOR DELNIČARJI SLOVENSKEGA DOMA V BROOKLYN. N. Y.
V soboto, dne 4. aprila ob osmih zvečer bo izvanrcdna delničarska seja. Udeležite se, če želite ohraniti svoj dom!
Odbor delničarjev.
i
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Pole« naslova je razvidno <!<• '-»Inj ln»-*te i»l:i<~-ano naročnino. Prva številka {»onimi uiesee, druga dim lu treljs letu. l»a nam prihranite ne|M*re!>iiegj« dela ln stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno izravnati Pošljite naročnino naravnost nam ali jo im plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu i/.med za stopi kov. kojili imena so tiskana 7. debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Fram-isco. Jacob Laushin COLORADO:
Pueblo. I'eter Cullg, A. Saftič Wulsenbtirg, M. J. liajuk INDIANA:
Indiantiihi]is, Fr. Zuimnčič ILLINOIS: Chi<-ag». 4. Revčič. J. Lukanirb Cicero. J. Fabian (Chit-ago, Cicero
iu Illinois) Jollet. Alary Itaiubi« h La Sa'le, J. S|n>Ik-|i Mascoutah. Frank Augustiu North Chi«-ago. Joe Zelene
KANSAS:
Oirard. Agnes Močnik
MARYLAND:
Kanasa City, Frank Žapmr
Kitxmiller. Fr. Voflopi\«?e Steyer. J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA:
Chisho!m. Frank Cotiže Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Ixmis (louie Oilliert, I,« mix Vess«-1 Hibbliig, John Povfie Virgina. Frank Hrratii-h MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Cham|ta NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Oowanda, Karl Strnisha Little Falls,
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger. Jaeob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Oirard, Anton NagiMle
Lorain. Louis Bahint, John Kumst-
Youugstown. Anton KikelJ
< IREOON:
Oregon City. Ore.. J. Kohl a r
PENNSYLVANIA:
Broughtmi, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezovee ExjKirt, Louis Supančič Farrel. Jerrj Okorn Forest City. Math Kamin < J reensbtirg, Frank Nova k Barlierton. Frank Troha Johnstown. John I'olantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Itnlloeh Midway. John Žiist Pittsburgh. J. Pogačar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING:
Ro»'k Springs. taiT* Tatirhar Idaiuondville. Joe RoUch
SPOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
Pišite nam zu cene voznih listov, reservaeljo kabin in po-jusnila za potovanje.
TANK RASA TAFA-RUA
Nadaljevanje s 5. strani
Na parnikih, Id m debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vsdstvssa izkušenega spremljevalca.
3. aprila: Berengaria
v Cberlwmrg
4.	aprila:
lie de I« ranee v Havre
5.	aprila : Washington v lla»rt
II. aprila t Rex v Genoa Paris v Havre
14.	aprila:
Kuropu v Bremen
15.	aprila:
Aquitania v Cherbourg
18. aprila:
Lafayette v Havre
aprila: lierengaria v Cherbourg
'Si. aprila:
Bremen v Bremen lie de France v Havre
25. aprila:
Advertise in "Glas4 Narodn"
Vsak zastopnik izda potrdile za svate, kater« J« prejel. Zastopnike toplo priporoča hM.
UPRAVA "GLAS NARODA"
GLAVNI IZLET V STARO DOMOVINO
Glavno letošnje skupno potova- F nje amerikanskih Slovencev v staro domovino se vrši na —
17. JUNIJA 1936
NA NOVE M ORJAŠKEM BRZOPARMKl
NORM ANDIE (FRANCOSKA LINIJA)
Pomike tega potovanja bo osrbno spremljal prav" do Ljubljane izkušen spremljevalec. ki bo skrbel za udobno in .brezskrbno potovanje izletnikov.
CENE KART
Tj"*jljM«»irrd: Oil New Yorka do Havre $104. — in 2elezui<-a «nl Havre ' stane - do Ljubljane $".21.17, do Zagrel»a	Karta «hI
New Yorka do TrstVi iki stane $115. I»av»>k dodatno. Turist-razred: Karta za ta razri-d, ki je isto kakor je bil drugi razred, stane: (M New Yorka do Havre $154.—. retur-karta pa $"-7N. Davek dixljMim. Železnica drugega razreda stane: do Ljubljano £57.82, do Zagreba $40.91. ===== IZLETI PO STARI DOMOVINI =====
Potnikom tega izVta se IhmIo nudili skupni izleti: na Bled. v Bohinj, v Vintgar. |h*I Triglav, v Kamniško Bistrico, v logarsko (Savinjsko* dolino, h .Cerkniškemu jezeru, v Postojirsko jamo, k Plitvičkim jezerom, v Pamacijo itd. Ti izleti bedo (»osebne vrednosti z« našo amerikansko mladino, ki je željna seznaniti se z lepotami rodne zemlje svojih starišev.
P o v r a t e k
K-»r so retur-karte veljavne za 'J leti. se vsak izletnik lahko povrne kadar hoče :n s katerim pariifkein h«.č»». Ako vzame drugi parnik Ihi to'iko ee-n vožnja. Ena skupina se vrtu* 11. avgusta na lmrniku CHAMPLAIN.
PRIGLASITE SE TAKOJ! NE ODLAŠAJTE! Za vsa nadaljna |>oja»nila o tem in drugih jwtovanjili se obrnite na —
LEO ZAKRAJŠEKtSir
302 EAST 72nd STREET
NEW YORK. N. Y.
FRENCH LINE
Con te dl Savola v Genoa
2. maja: Champlain v Havre Kurojia v Bremen Vulcania v Trst
0. maja: Washington v Havre
8. maja: Berengaria v Cherbourg
0. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa
12. maja :
Normandle v Havre
19.	maja: Europa v Bremen
20.	maja: Manhattan v Havre
21.	maja:
Aquitanla v Cherbourg
23. maja:
Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa
IG. maja:
Normandle v Havre
28.	maja: BERENGARIA v Cherbourg
29.	maja:
Hex v Genoa Bremet, v Bremen
3. junija: Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen
6.	junija: Paris v Havre Saturn i a v Tr„<
11. junija:
lie de France v Hatre Aqnitanla v Cherbourg
13. junija:
Bremen v Bremen Conte dl Savola t Genoa
10. junija: Normandle.
v Havre
17.	junija: BERENGARIA v Cherbourg
Manhattan v Havre
20. junija:
Kurofia v Bremen Vu'cania v Trst Champlain v Havre
24.	junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija :
I^fayetu* v Havre Rex v Genoa Aquitanla v Cherbourg JO. junija:
Normandle v Havre
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de France v navre Conte dl Savola v Genoa
8. julija:
Queen Mary v Cherbourg
1L julija:
Saturnia v Trat
Champlain v Havre
14.	julija:
Normandle ▼ Havre
15.	julija: Manhattan * Havre
16.	JnllJa:
Aquitanla ▼ Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa
23. JnllJa:
23. JnllJa:
Europa v Bremen
lie de France v Havre
Berengaria v Cherbourg
25.	julija: Vulcania v Trst
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
Ta jermen jo sam pred loti na]>ol čez šatuljo, kor jo bil ročaj že ohlajK'n tor ga ;e z belim jermenom zavezal, da je zopet držal. Uri ga peko. Brez vsakega dvoma jo bila to ista Katulja, ki je bila nekdaj njegova! In — če je bilo temu tako, tedaj so bile te gosli tudi njegove in jih je pustil svoji ženi, ko je odšel v svet. Kako pa so prišle te gosli v posest mlade ( dame, ki ga je tako nenavadno privlačevala?
Roke so inn tresejo. Pokliče natakarico in jo vpraša: "Ali mi morete povedati, kako se prše mlada dama, ki . igra gosli!"	j
"Seveda, gospod. To je gospiea Eva Mantel.''	j
Henrik Mantel sedi kol okamenel, ne more odgovoriti, ne i misliti in se z največjo silo skuša zdržati mirnega, da ni : glasno kriknil.
Njegova hči! To je bila njegova hči, tako lepa, tako , ljubka! Njegova hči je igrala tam gori na njegove gosli. 1 Njegova hči je morala s svojo nenavadno nadarjenostjo igrati ' v kavarni, medtem ko so navadni meščani pili svojo kavo in 1 čaj. Njegova hči, hči Henrika Joachinia, je stala na odru * v levni obleki poleg neznosnega'klavirista, kateremu je bil na , obrazu zapisan groh pijanosti!	-
"Usmiljeni Bog, zahvalim se ti, da si mi dal, tla sem na-šel svoj« ga otroka, da je lep, da je vlekel moje srce k sebi, .še predno sem vedel, da je moja hči!"	^
In srdi, ne zmožen ganiti se ali kaj storiti, ali misliti ter 1 po-luša še prihodnjo točko, ki jo je igrala Eva z Rungejem. f \'se, kakor je nekdaj sam doživel in pretrpel, predno je kaj ( dosegel, se je razlilo čez njega. Sam je nosil svojo umetnost I na prodaj, ko je igral po prostorih, ki so bili še priprostejši -k<»t pa je ta meščanska kavama. Toda bil je mož, in ni mu t bilo toliko težko, da so ga poslušali ljudje, ki glazbe niso ra- ' znnieli. Da tega ni mogel prihraifcti svoji h čeri! O, kaj s bi napravil, da bi mogla vse to pozabiti? Kako bo sedaj j r skrbel za njo, tla njeni nogi ne bo več treba hoditi po gra- t pavi poti, da se ne zadene ob kak kamen.'	j C
"Mojn hči! Moj otrok! Ne slutiš, da tukaj sedi tvoj j r oče. niti ne slutiš, da živi, kakor tudi sam ni slutil, da ti ži-!r vis! Ali ne čutiš, kako ti bije moje srce nasproti? Zakaj ( si ravno mene tako čudno pogledala, prej in tudi sedaj! Za- j kaj tvoji pogledi vedno uhajajo k meni! Moj zlati otrok, j k-vko žalostno irletlaš! Kako te je morala te2xo prijeti usoda življenja, tla si moras tukaj iskati kruha! Moj otrok! Kot kneginja boš živela v bodočnosti, od mene se boš naučila še več, kot znaš, ir<da igrala boš samo pred mojimi ušesi in pred ušesi ljudi, ki jih imaš sama rada. Nikdar se ne boš več kazala zijalom. Vidim, čutim, kako zelo te to muči! Moj zlati otrok, samo malo Še potrpi, kmalu boš premagala' vse hudo!''	^
Tako govori do srca ginjeni in srečni oče svoji hčeri in * vidi, čuti, »la se njene oči vedno obračajo k njemu. In mod ] gi anjem je vedno pogU davala k njemu, 'kot bi hotela vpra-sati: 44Ali dobro igram, ali si zadovoljen, tujec?"	j*
rn Mantel premišljuje, kako bi mogel ž njo govoriti, kako^ bi mogel biti ž njo sam. Tukaij .je bilo mnogoče ;tukaj ne bi našel pravih besed, ki bi jo prosile za njeno ljubezen. Mo-rala je od tukaj ven, nič več, kot je ravno potrebno, ne sme tukaj igrati.	1
Pogleda okoli sebe. Tam oni debeli mož z veliko ple^o 1 bo pae lastnik kavarne. Od njega je bila tedaj odvisna nje-i1 g. va hri. Ah bi se mu dal spoznati kot njen oče in bi jo od-|l a upi 1 ? Najbržc se je v svoji službi za nekaj časa obvezala.)' /. denarjem je bilo vse mogoče storiti, z denarjem je mogel od-U kupiti svojo hčer. Toda ne, njemu ni mogel prvemu izdati;J svojo skrivnosti, da jo bila Eva njegova hči. Najprej mora i govoriti z Evo, najprej mora sama izvedeti.
Misli in misli, kako bi mogel govoriti z Evo. In pri temi
se ne g«„e s svojega mesta, kot bi moral ostati v njeno var-l stvo, dokler ni presta.
In tako sedi in se naslaja nad pogledom na svojo hčer, ' ši vava njen piji tni nasmeh v svoje sree, opazuje vsako kret-I«J0 njenega teh'sa. vsako potezo njenega dbraza, njene bele,! b-po oblikovane roke, ki so tako gotovo vlekle lc'- ln prije-f male stnme.	'	i
Eva Mantel .je bila vsled pogledov tujega moža vedno bolj' vznemirjena, toda je opazila, da je s svojim zanimanjem ni» hotel nadlegovati in da je gledal v njo samo kot človek, ki muci žeja. Kaj je bilo s tem možem? Kaj je bilo v nje-o- ' vih oeeli da jo je tako vleklo k njemu? Zakaj ni svojih ( oei obrnil od nje! Kdo mora neki biti!
Izgledal jo kot tujec s svojim zagorelim obrazom. K a- ( ko značilen jo bil ta obraz, kako mogočno visoko čelo! Za nobenega človeka, razun za Ludvika Oldena, se še ni tako za- 1 niinal i. I oda to zanimanje je bilo popolnoma drugačno.
Občudujoč ga, si pravi: 44Kako lep star mož, pa se obnaša ta- ' ^o mladenr-ko!"
Tako poteka večer in bilo je, kot bi bila samo ta dva človeka v prostoru, tako sta se v mislili eden z drugim pečala kavarna se polagoma prazni, en gost za drugim odhaja, toda Henr.k Mantel se vedno sedi na svojem mestu in premišlja, «ako bi so mogel približati svoji hčeri, ne da bi ga pri ton i metile radovedno oči in ušesa.	'
Slednjič 8e nekaj domisli. Pokliče natakarico in ji pravi- 3 * Kad bi govoril z gospodom Sclirevem." Gospod S *lirev takoj prijazno pride. "Nabiram jjosebno dragocena godala," mu pravi Mantel ln zdi se mi, da ima gospodična na odru r>»sebno dragocene 3 stare gosli. Pripravljen sem jih kupili za visoko cono, akt, se morem prepričati, ako imajo gosli v resnici tako visoko 3 v rednost, kakor domnevam. Ali bi mi hoteli pripomoči, da mi gosp:>diena za trenutek tla gosli v moje roke?" Gospod Seli rev se prikloni.
"Sevala, gospod, gospiea Mantel bo s tem samo kaj pri-tlobda, akt) kupite njene gosli za dobro ceno. Saj more 'ku s piti cenejše gosli: jaz so na to ne razumem mnogo. Morat-ze sami ž njo govoriti."
"Dobro, toda ne maram, tla bi kdo kaj opazil in -ospioi ? tudi ne bi bil rati nadležen. Tukaj vpričo ljudi ne bi rad K ž njo o tem govori 1."
(Dalje prihodnjič.)	I.
! Barberton, O.
Opozarjamo cenjene čitatelje "Glas Naroila" in ostale rojake v okolici Pennsylvania, O-hio, West Virginia in Michigan na izredno lep in bogat radio program, ki se bo odajal v nedeljo 5.-ga aprila od 2:45 do 3:15 ]>0P0ldue na postaji WJAY v Clevelandu. Na tem programu bo nastoipil moški zbor pevskega dr. 44 Javornik" iz Barbertona. Ker misli kratkem vodstvo radio postaje WJAV premestiti -voj studio in aparate na drugem delu mosta Clevelanda in s tem pomnožiti svojo moč v zraku, upa curat pozneje, mogoče v jeseni, cel mešan zbor 4'Javornik" u-streči našim rojakom v daljni Pennsyh aniji in gotovo tudi v New Vorku, ki žele enkrat slišati barbeetohski pevski zbor "Javoruik". Seveda na gori omenjenem programu bo zapetih le par domačih kratkih pesmic. Torej le poslušajte v nedeljo 5. aprila od 2:45 do 3:15 E. S. T. na radio postaji \Y J A V - Cleveland, 610 -kilocycle-. Ako vam ugaja petje 44 Javornika", pišite na vodstvo slovenskega programa na naslov, Mr. August Kollander, 0119 St. Clair Ave., Cleveland, O., v poslopju Slovenskega Narodnega Doma, ali pa predsedniku dr. 44Javornik", Mr. Andreju Blaziču, c. of Slovenian National Home, 14tli St., N.W. Barberton, Ohio.
Pozdrav.
A. S a bee, Jr.
J An coh t. X. H.
V tukajšnjem gozdu se je nevarno ponesrečil rojak Frank Khaus doma iz Staregakota pri Cabru. Pri sekanju trdega lesa je debela bukev za njo stoječi javor v.pognila, da se je v sredini odlomil in ponesrečenca tako močno udaril, da ga je udarec pobil na tla, mu razbil gornjo ustnico, gornjo čeljust, nos in mu povzročil veliko rano nad desnim očesom. Prvo pomoč mu jo nudil kom-panijski zdravnik v Lincoln, N. H. Sedaj se nahaja v bolnici v Maneha-ter, N. H. Vsi njegovi »tovariši, -mu žele skorajšnje okrevanje.
*
| Letošnjo zimo je bilo v tej okolici gozdarsko delo precej j živahno, le žal, kakor vsepovsod, je tudi tukaj delavska mezda beraška.
Veliko deževje, ki traja že dva tetina, je pa tudi beraški mezdi napravilo konec, ker so vsa gozdarska dela ustavljena.
Naša kempa je bila dva dni v vodi, tretji dan pa se nam jo posrečilo vodo odstraniti iz kempe z dinamitno razstrelbo( moto v, ki so zaradi nakopičenega le«Iu ovirali votli outok.
Povodenj je tudi v tukajšnji jkolici povzročila precej škode na železniški progi Plv-inoutli-Linooln. tla je železniški promet za par tednov u~ stavljen.
Vstal ustavljenega prometa nisem že en todun dobil 44Glas Naroda", ki mi je v teli prisilnih počitnicah največje razvedrilo. Cc bi ne bilo meti nami Cibkovega Edvarda iz Do-lenjevasi pri Cerknici, bi morali o«! tod pobegniti. On je namreč pred kratkim prišel iz -tarega kraja sem k svojemu očetu in nam v razvedrilo večkrat zapoje kako starokrajsko, kakor: 41 Danica je prišla. . Trgaj mi rožice" . . . Pri petju mu pomagajo njegovi trije bratje Tone, Louis in Joe, v-i polni pevskega talenta, in ka-1 tiar jo zarežejo, pojo tako div-no, tako ljubko, tla jih človek mora z veseljem poslušati. it
Ker ravno pišem, naj omenim nekoliko neznosne razmere v starem kraju, katere potrjuje i>ismo. ki sem ga prejel od mojega sina. Glasi se:
— Dragi oče! Gotovo se boste čudili, ker Vam tako dolgo i ne odgovorim na Vaše pi-mo. Vzrok zakasnitvi je mora, ki ji pravijo tukaj kriza in ki ne tlači človeka samo ponoči, kot navadno tlači mora, pač nam pa tudi po -dnevu ne da miru.
Poleg vseh težkoč, ki tlačijo ubogega kmeta in delavce, se o-glašajo davčni vijaki in rubi-jo kmetom živino zaradi za~ ! ostalih davkov. Star sem 21 let : — potrjen k vojakom — in za | vsako tlelo sposoben, pa ni-| mani prilike kje kak dinar za-I služiti. Co v poletnem času
napravim kako dnino pri onih, ki so v pomanjkanju moških delavnih moči, moram delati za on par čevljev štirinajst dni. Kje so potoni še ostale potrebščine, ker domače ne zadostujejo.
Prosim Vas, če Vam je le mogoče, potrudite se, da me vzamete k sebi v Ameriko, ko
bom odslužil vojaški rok. *
Ce pomislimo, -tla ti naši u-begi trpinje žive med narodom katerega odpadniki se zbirajo v gručah v tujih Jugo>lavij: sovražnih državah in tam snujejo načrte o umoru kralja, in čo pomislimo, tla živo moti narodom, katerega zastopniki v iskupščiui streljajo na poslance — in s tem blamirajo svoj ujdetl ter uničujejo kulturo Slovencev.—se ne moremo čuditi tem neznosnim razmeram!
Dasi so tudi v toj deželi delavske razmere poti ničlo, so vendar no tlajo primerjati z neznosnimi razmerami v starem kraju.
Tukaj je vendar še toliko prilike za zaslužek, »la neože-ii jen i, ki nimajo izven sebe samega nikogar za vzdrževati, lahko do <tojno žive in jim ni treba spadati med zaostankar-je. . . Vsi taki bi bili pa lahko vestni naročniki 44Glas Naroda" in ostalih slovenskih časopisov, če bi le imeli trohico duha za razvoj slovenskega 'ea-opLsja v Združenih državah !
Pozdrav!
Naročnik.
V OBUPU POD VLAK
ŠTORE, 18. marca. — V ponedeljek okrog 10. dopoldne se je na progi med Storami i ra Celjem vrgel pod vlak 24-letni Fvan Ud o vie, delavec v St. Jan-žu nad Storami. Ivan so je šolo pn d kratkim vrnil od vojakov, a doma je naSel samo bedo in jo trpel lakoto. To ga je spravilo v obup. Stroj jo nesrečnega Udoviea razmesaril.
urobno tišino, 'ki ji' zdaj na stala, so zatlonele njogovo b»-sede: :
"Moftje! Saj poznate mo tank! In veste tla ga ne mn rt to raniti! Le besedo rečem i' ta siromašna vrata se bode se sula v prah ..."
!)<• Martini je takoj spoziiF zadevo in si* prilagodil ir ».-j.o larjevim besedam: cev mi tvaš (':e raglje se je ko kazalec na roki začela gibati sem i:i tja.
"Možje!" jo nadaljeval ra« Fafari. "Hotel sem vas prepričati 7. miroljubnimi sredstvi. č«> irav-bi vam bil nioircl že z la**-naj pokazati svojo oblast. To<1: — vaše krvi ne maram. Odprite vrata!"
Dvorskim uradnikom niti ni '>ilo dano, tla bi se mogli posvo fr»v;»t\ ker so služabniki že od orli vrata. Tn stoieč na streii" «*vojega tanka, je ras Tafari nrisprl v gliebi.
Skozi vratiea v obzidoj it-lck.ij velikašev države odšlo i/ dvorskega okraja: med njimi je bil tudi ras Guksa. mož cesarice Zaudite. In nikdar več se ni vrnil v to palačo.
Prihodnje dni se je m sod a A-besini.it1 za vrsto let odločila. Rasa Tafariia so imenovali za prestolonaslednika in rogoiita. Lota 1028 je zasedel prestol. V-ta 1930 se je dal kot Ha*V Selassie T. kronati. Prejšnji dan ie še počastil očeta cesarice z "d kri t jem spomenika Meneliku Velikemu.
Šofer do Martini je pr.r.ta' o-«t«*bni šofer neguša negestlja. ^e se jo cesjir t»dpelial iz pa^a če. je sedel de Martini ol> ki* milu. Nove tanko pa, ki jih .;»• naročil Haib* Selassi«* zm svoi» državo, vodijo tlrifi š(»f<'ri* 'lniiri strt»lci mrtvaških r;fr<»1.5 Zda i se smejejo staremu iml:r» de ^fartinija.