0TS"=^is=ss~
FR. S. FINŽGAR.
1°D SVOBODN|M SOLNCEM.
POVEST DAVNIH DEDOV
XVII. totniji, ki sta igrali pred Teodoro, sta se gostili ob vinu. Iztok pa ni okusil pijače, bežal je pred hrupom iz vojaš-
jezdil domov. ""*' ^^ k0nia in od" Zamišljen je sedel na majhnem vraneu. H«e so plule mimo njega, s forov so se ™ k an).a" vis°"<i obeliski, izmed šetajoče ~;.'ev2^lglas:Jz,okoS! IztoS
po   sem|eRfrUČaŠe,a'CeVingaP°2dr-liala, po vsem B,zancu znanega zmagavca iz hi
zknkOoTi„TnidaiZ:0k ^ ieZdi' '" «™ ,7L ln nl v'del prijaznih oči. Z niim ie
S klrtninniene°LiS0Sem~ -ip«nTenTrroa.rile'k0ieVS,°™ »Kako te ljubim, Irena!« je zašeoetal slovenski, ko se je sklonil s kodrastogla™ do njene bele  roke.   ,n čuti, je,  kakt e
.DOM IN SVET- 19M. ŠT. 8.
.,                                                      (DALJE.)
rahlo vzdrhtela roka, ko se je je doteknil s ktpeom, ustnicami i„ razumel  e v du i   d b. mu sredi  bogov onstran Donave hena naslomla glavo  „a prsi i„ prisluška,a nie govi pesmi o tihem klasi,,   ™    7          '
isna   n            i     Klasju, po katerem hodi
sme Irena na njegove prsi                   ' "e
Ah tedaj se mu je zjasnilo v duši  Kako
preprosta misel — in So „:\ a                   °
Kr. r.*A     a            mkdar le ni mislil!
»Ko od,de odtod -mora Irena z njim ¦•
Samemu sebi se je začudil.  Ni pognal
en,erftr;0dU* Vide' j° iC °b **»> despojn «  iret),č, a vendar ni trenotka dvomu   da
mora Irena z njim v gradišče Slovenov  d
nea"^^ smie, svo- bodno nebo, odkoder je zasLa
vanje ob rojstvu nebeška modrini        '
33