,.. , mmmm Narodna i Studijska Knjižnica via Geppa|. T P, 1 E S TE /vV.y ' 1 vy-,^ 4^ .. ZDRUŽIMO SE V BORBI DE O GKASILO AVTONOMNE;F5PERAPUE' K. P,I. . ^ 1 v*v TO' Leto X. štev. 25 (499) ? TRST - SOBOTA 28. ]UNI 1A 1958 Posamezna štev. 25 Lir ZA MIR fllll|jH!llti]IIIHIIIIllllllllillllll!lllli!l!lll!lllli[lilllill!lllllll]IIIII!IIIilllll!ll[l![llll!lllll|]|l!l!lll f tednu od 16. do 22. julija bo v Stockholmu kongres za razorožitev 'l|j mednarodno sodelova-].l!e: Manifestacijo je orga-, dral Svetovni svet miru. l ’°dpira pa jo zelo širok ,j ^narodni odbor, v kate-'6,6 so vidnejše osebnosti ' ^ vojne, ki so v tem tre •:|l "-MUC, KI »U v ^ ^ u še posebno aktivne idH ^pstolovski politiki a-: jj Riškega imperializma, 'j, .se otepa v vedno večji . .,'d- katero občuti kapi- # ,1 (!,, Javno mnenje» j. N narode, kateri sestav- n vseh narodnosti, ras, Zpovedi. da se uprejo in kolonialni ki za- a vse socialistične de- l’i‘ri1', stotine milijonov " ,rveških bitij v kapitali- obsežno «področje (jv , j'Dih prestolnicah in od ,6,1 Dih deželah, vse to je Ig-, 1 uezeian, vse to je ^(jD°lj tra a in gotova pod. c : proti novemu svetov- ,'Dd spopadu. To podla-lp treba razširiti, nje-ir,*ile morajo biti vedno d*'[fi,aktivne, dokler ne do- cilja. 3rc za zapleteno in tež- % ^ borbo. Kopiči jo se _ ■ ^Dešenim ritmom atom-5*' ),. ju jedrske bombe. Na Ditev jedrskih posku- strani Sovjetske zve- o j Angleži in Američani L^D.Varjajo z novimi po-'■Pok letala z atomskimi riti' i 'bami krožijo nad mno-2,1 V*, .državami. Zahodna Lyija ima svoje čete n>\['r°žene z izstrelki. V J Kain-: H aterih evropskih dr- j Dh gradijo vzletišča za y t-bjet izstrelkov. Vojni 1 jSki naraščajo, vojske D je čete v Evropi ima-Vedno več moštva. Se- y stavljajo se načrti v pripravljenosti za primer «napada». Organizirajo se neprestano vojaški manevri na kopnem, v zraku in na morju zato, da bodo čete vedno izurjene in pripravljene. Taki «manevri» postanejo oboroženi napadi, kot je bil pred dvema letoma primer Egipta, ali pa postanejo takojšnje napadalne grožnje, kot je danes primer Libanona. Zavračanje predlogov za vrhunsko konferenco, razgrajanje v zvezi z epilogom protisocialističnega u-pora na Madžarskem, provokacije proti arabskemu svetu in nadaljevanje vojne v Alžiriji, ki jo hočejo francoski kolonialisti, skrajno hlapčevsko zadržanje vlad, kot je italijanska, so dokazi, ki karak-terizirajo resen in težak položaj, kateri se vsak trenutek lahko še poslabša in povleče poedine narode in vse človeštvo v pravcato katastrofo, ki bi spremenila naš planet v pustinjo brez živega bitja. Naša dolžnost je torej, dolžnost mož in žena do- bre volje, brez političnih, ideoloških in socialnih razlik. da posežemo v to velikansko borbo za mir in razorožitev, za ukinitev in uničenje atomskih in jedrskih bomb, za sporazum med narodi in mirno sožitje med deželami z različnim socialnim sistemom. Zato je podpora, ki jo je treba' dati komunistični pobudi za prepoved postavljanja na nacionalnem ozemlju oporišč in vzletišč za atomske in jedrske izstrelke, dejansko borba za politiko miru, mednarodno pomiritev, da bo Italija med prvimi deželami, ki dajejo svoj doprinos za mirno sožitje med narodi, da bo živela Italija v miru z vsemi, priznala ER Kitajsko in razpravljala s Sovjetsko zvezo o sklenitvi sporazuma ne-napadalnosti in prijateljstva. Boriti se za mir. pomeni boriti se za demokracijo in tudi proti fašizmu, ki se hoče z De Gaul-lom polastiti republikanske Francije. Iz lastnih izkušenj dveh svetovnih vojn in trenutkov mednarodne napetosti, dobro vemo, da je mir za Trst življenjskega pomena. Mir pomeni za naše mesto večjo aktivnost luke, prometa, več dela za tržaške industrije. Evo zakaj smo mi še bolj zainteresirani, da se pridružimo veliki bitki in poslušamo poziv, ki so era prinesle angleške žene. katere potujejo po svetu zato, da pogumno opozarjajo narode o preteči nevarnosti in so prišle te dni v Trst v namenu, da nas opozorijo na našo dolžnost, ki jo moramo izpolniti ne samo glede nas samih, marveč tudi vsega človeštva. VITTORIO VID ALI Osnutek za novo statuta deželo Potrebna je široka akcija v obrambo železarne 1 L V A p okrajinski odbor FIOM, notranja komisija struje FIOM in odbor za obrambo železarne TLVA, so v ponedeljek popoldne organizirali tiskovno konferenco z namenom, da seznanijo tržaško javndst o položaju omenjene železarne, ki je vse prej kot rožnat. Vprašanje železarne ILVA je zelo podrobno orisal prisotnim predstavnikom krajevnega tiska tov. Paolo Sema, pokrajinski tajnik FIOM. Na konferenci sta bila tudi poslanca tov. Vietali in Franco iz Tržiča. Tov. Pellegrini, ki je bil nujno zadržan, je poslal pismeno solidarnost. Tov. Sema je objasnil, kako so se začele stvari odvijati še pred nekaj leti, ko so začele prihajati iz merodajnih krogov vznemirjajoče vesti glede bodočnosti tega siderurškega kompleksa. Povedal je o velikem porastu proizvodnje, ki se je povečala od 1952 do 1956 za 68 odst., medtem ko so se plače zvišale samo za 21 odst. Kliub večii proizvodnji je o-stalo število nameščenih skoro nespremenjeno, kar je najbolj-ši dokaz velikega izkoriščanja delovne sile. Tajnik FIOM je nato orisal borbe delavcev za ohranitev zaposlitve ter omenil zadnja zagotovila. ki jih je dal vladni generalni komisar v zvezi z ve-stio. da bodo odpustili kakih 600 delavcev. Dejstvo je, da ta zagotovila ne dajejo nobenih jamstev, ker ie v niih govora le o nekaki začasni odložitvi vprašanja odpustov. Tov. Sema je nadalje omenil, da so naprave zastarele, ker se ravnateljstvo ni pobrigalo za moderniziranje, kljub velikim profitom, ki jih »e dala železarna v zadnjih letih. V svoli obrazložitvi ie tov. Sema nakazal no in o potrebo široke akeiie v obrambo nodie-tia ter podčrtal, da jr zato isto Važna tiskovna konferenca FIOM Načrt sindikalne organizacije in notranje komisije za okrepitev tovarne tako potrebna tudi široka e-notnost vseh delavcev, ki na bazi sicer že obstoja. V zaključku svojega izvajanja je prečital načrt za okrepitev naprav železarne, ki ga bo FIOM dala v široko javnost. Pri tem je še posebno poudaril, da omenjeni načrt se nikakor ne sme smatrali kot dokon. čen, ker bodo njegovi sestavljale! rade volje upoštevali vsak predlog, pripombo ali nasvet v cilju izpopolnitve in izboljšanja predloženega načrta. V načrtu se predvideva, da bo z njegovo uresničitvijo proizvodna sposobnost lahko dosegla letno 500.000 ton jekla. V ta namen se v načrtu postavljajo naslednji predlogi va posamezne oddelke železarne : 1. JEKLARNA : namesto sedanjih dveh martinovk po 38 Ion zmogljivosti, je treba zgraditi 3 z zmogljivostjo 130 ton, da bo letna proizvodnja dosegla 500.000 ton jekla v kosih za izdelovanje plošč. 2. PLAVŽI: poleg sedanjega plavža, ki proizvaja letno 170 tisoč ton litega železa, je treba Sestanki ZKMI Federacija komunistične mia. dine sporoča, da bodo ta teden sledeči sestanki in skupščine : Danes, v soboto, 28. junija ob 20. uri bo skupščina mladinskega krožka Antonio Gramsci pri Sv. Ani. V ponedeljek, 30. junija ob 19,30 na osrednjem sedežu v ul. Capitolina 3 v Trstu sestanek sekretarjev krožkov in organizacijske komisije komunistične mladine. Istega dne ob 19. uri bo na sedežu v ul. Capitolina 3 sestanek mladinske komisije za de-lovanje med Slovenci. V torek, 1. julija ob 20. uri bo na sedežu v ul. S. Zennone skupščina komunistične mladine Sv. Jakoba. Počastitev mučenikov Rižarne zgraditi še večjega z zmogljivostjo 800 ton v 24 urah. Na ta način bi dosegli na leto 430 tisoč ton litega železa. 3. VALJ ARNICA : namesto stare je potrebna nova valjar-niea, ki bo lahko predelala o-menjeno količino jekla v jeklene plošče raznih mer in debeline. 4. KOKSARNA : za kritje potreb po koksu za plavže, bi morali spraviti v pogon vseh 33 peči. namesto sedanjih 22. Na ta način bi znašala letna proizvodnja koksa 250.000 ton. Proizvedeni plin pa bi lahko uporabili za dobave mestu, o-grevanje plavžev in v druge namene v podjetju samem. 5. DRUGI ODDELKI: poleg okrepitve 4 oddelkov, je treba prilagoditi tudi naprave za pomožna dela. Tako je treba obnoviti žerjave, trakove za prenašanje. surovin, izboljšati železniški park, razširiti delavnice itd. Dela bi se lahko končala v dveh do treh letih : strošek bi znašal 18 do 20 milijard lir. kar bi predstavljalo nedvomno rentabilno investicijo kapitala. Poleg vsega tega bi železarna v novih pogojih lahko zaposlila približno 2500 delavcev, namesto «edanjib 1300. Važni sklepi federalnega komiteja za bodoče delovanje *y soboto sta se sestala federami komite in fede, ralna kontrolna komisija, pod predsedstvom tovariša Spartaea Valentinisa. Oba organa sta razpravljala in soglasno odobrila poročilo, ki ga je podal tov. Giordano Pacco o zadnjem zasedanju Centralnega komiteja KPI. Imenovala sta posebno komi-siio. ki ima nalogo sestaviti resolucijo o rezultatih volilne kampanje v Trstu in perspektivah bodočega delovania naše federacije. FK in FKK sta nato sklenila, da se skliče skupščina federaeiie za četrtek 26. iuni»a. Pooblastila sta vodstvo federacije naj čim. prei skliče sestanek komunističnih žena in sestanek komunistov iz tovarn, vse to v okviru utrditve partijske organizacije in doprinosa, ki ga bo morala dati v prihodniih delavskih borbah. Odobrena je bila tudi pobuda o sklicanju sestanka za raznašal-ce tiska in kolektorie. FK in FKK sta sklenila, da se bosta zopet sestala za diskusijo o problemih tržaške mladine in akciji partije in ZKMI v cilju rešitve teli problemov, v vidiku priprav za širši sestanek mladih komunistov. FK in FKK sta nakaza- borbe za mir, kar j e istočasno v zvezi z resolucijo, ki jo je v zbornici predložila skupina naših poslancev. med temi tov. Vidali, za prepoved postavljanja atomskih oporišč in vzletišč na italijanskem ozemlju. Vodilna organa naše federacije sta v zvezi s tem vprašanjem, odobrila tudi vrsto pobud, ki jih bo razvila naša federacija. Končno sta FK in FKK poverila odseku za tisk in propagando nalogo, da se morali mobilizirati vsi tovariši, v pripravljenosti na volilno kampanjo za obnovo tržaškega občinskega sveta. Spričo vesti o novi odložitvi omenjenih volitev na prihodnje leto, sta FK in FKK podčrtala odločno voljo tržaških komunistov, da se bodo borili za razpis občinskih volitev v jeseni letos, da se na ta način odpravi škodljiva komisarska uprava na občini; obenem si bodo ko- stavi delovni načrt za «me-1 munisti vztrajno prizade-sec komunističnega tiska». I vali za čimprejšnje volitve okrog katerega se bodo | za senat. Začasna omejitev izhajanja ”Dela“ se naše zveste bralce in raz-našalce obveščamo, da bo «Delo» izšlo prihodnji mesec samo dvakrat in sicer 12. in 26. julija. V avgustu pa bo list izšel -— upoštevajoč tudi poletne počitnice in veliki šmaren — predvidoma samo v soboto 30. avgusta. To je sklenilo vodstvo naše federacije in o tem že obvestilo voditelje sekcij in aktiviste, ki so bili obenem seznanjeni z razlogi začasne omejitve izhajanja «Dela». Naj omenimo la in podčrtala potrebo še, da b0 «Lavoratore» ukinil Ojačati akcijo za širjenje našega tiska Raznašalci listov morajo biti obenem najboljši propagandisti V nedeljo zjutraj so voditelji naše federacije in drugih organizacij položili vence na spomenik žrtev v Rižarni, v dostojno počastitev spomina prvih 40 mučenikov, ki so jih 22. junija 1944 nacisti sežgali v zloglasni peči. Vence so poklonili : federacija KPI, združenje bivših političnih preganjancev, partizanska organizacija ANPI. Polaganja vencev so se udeležili med drugimi, poslanec tov. Vidali, tov. Bemetičeva in drugi voditelji _ federacije, tov. Postogna, Poccecai in svojci padlih, med katerimi so bile tudi hčerke nepozabnih tovarišev Kolariča in Fakina, ki so okrasile spomenik s šopki cvetja C irjenje našega tiska je bilo nedvomno eden izmed poglavitnih činiteljev volilnega uspeha partije. Zadnja volilna kampanja je še enkrat dokazala, da je tisk naše najboljše in najbolj učinkovito sredstvo pro. pagando, ki služi bolj kot vsak letak ali lepak, ki je bolj učinkovit kot zborovanje ali sestanek. V teku volilne kampanje so prišli na dan novi raznašalci ; nekatere sekcije so razvile nove pobude, kot n. pr. prodajo listov na volilnih zborovanjih (Barriera. Sv. Jakob, Tomažič, Sv. Vid, Curici), druge pa, ki so bile prej pomanjkljive v tem delu, so svojo aktivnost izboljšale. volilne rezultate, da ugotovijo, kako in kje smo pridobili nove glasove, katerim socialnim slojem ti glasovi pripadajo, da bodo obdržale in utrdile povezavo in politične stike z ljudmi, ki so volili komuniste. Tudi v lej fazi je delo raz-našalcev tiska zelo koristno. Širjenje naših listov je najboljše sredstvo, da obdržimo stik z volivci. Raznašalcc tiska je pač najbolj kvalificiran element naše partije in kot tak politično zrel propagandist. V tem smislu je treba razumeti potrebo, da se v vseh sekcijah ojača akcija za širjenje našega tiska, da se za to politično delo mobilizirajo novi tovariši. prav posebno mladi komu- Sedaj proučujejo naše sekcije nisti, ki lahko dajo s svojim Dogodki v Franciji in vloga socialdemokratov P rihod De Gaulla na oblast v Franciji jc rezultat e- **dni komite KPI za Fur-- Julijsko krajino je nalogo komunističnim v ^entarcem furlanskega u-a in Tržaškega ozemlja, j Odložijo v zbornici —- čim 0 končala vladna kriza in tj parlament zopet delo-Vj. osnutek statuta za usta- dežele Furlanija - Julij. ^rajina, ki ga je pripravila navedeno, da se v okviru nove dežele ustanovi provinca Forde- je bil napravljen, po-. 0 so se v prvotni osnutek važne spremembe. Spre- itJ'r v osnutku se tičejo raz- z»konodajne pravice bo- _ - Deželnega parlamenta in >Ve Dejšega priznanja pravie iD>hi 6 nar°dne manjšine. V 0 njenem osnutku je tudi Osnutek statuta, ki ga je sestavila naša partija, zahteva najširšo avtonomijo za Tržaško ozemlje, upoštevajoč posebni položaj in posebne gospodarske ter socialne probleme, ki jih je treba rešiti. Zato je pred. videna ustanovitev teritorialnega sveta, ki ga izvolijo prebival, ci Ozemlja. Omenjeni svet bo imel široke zakonodajne pravice glede na važne probleme. Kot v prvem osnutku, ki je bil predložen lansko leto, tako je tudi tokrat predvideno, da se Tržaško ozemlje postavi izven carinskega območja države, to je, da se ustanovi integralna prosta cona. najstih let «centristične» politike, na osnovi protikomunizma, kolonializma in NATO. Glavno orodje te politike je bila francoska socialdemokratska stranka. Njeni desničarski voditelji so se vedno obnašali kot zagrizeni poborniki protikomunistične diskriminacije, sovražniki esotnosti delavskega razreda, ki so raje sodelovali z veleburžoa-zijo in služili njenim koristim. Od leta 1947, ko so francoske komuniste izključili iz vlade, ker je to zahteval začetek «hladne vojne» proti ZSSR in kolonialistične vojne v Indokini. so vse naslednje vlade hotele postaviti na stran 5 milijonov volivcev, ki jih zastopa KP Francije : hoteli so postaviti na Stran najštevilnejši del volivcev in večji del delavskega razreda. Volitve, ki so bile v januarju 1956, so bile nova uveljavitev KP Francije. S svojo kampanjo za mir v Alžiriji in priznanje pravie alžirskega ljudstva, je KP Francije poslala v parlament 154 poslancev, to je najštevilnejšo parlamentarno skupino. Volilni izidi so izpri-cali pogoje za ustvaritev levi- pobrala tudi 91 socialdemokratov in 78 radikalcev Mendes Francea. Toda desničarski socialisti so v osebi Guy Molleta (francoskega Saragata), ki je imel nalogo sestaviti novo vlado, še enkrat odbili enotnost s komunisti in njihove glasove ; i-skali so raje glasove «zmerne» desnice. Lacoste je odprl pot Vlada Guy Molleta je imenovala Lacoste j a, zaupnega človeka kolonialistov, za guvernerja v Alžiriji. Lacoste je skrajnežem odprl pot, francoske čete so zaostrile vojno, začeli so se še večji pokolji civilnega prebivalstva ; in rafinirano mučenje Alžircev in celo demokratičnih Francozov je postalo vsakodnevna praksa zatiranja. Molletova politika je dosegla vrhunec z napadom na Egipt. Poraz, ki ga je takrat doživela Francija je sprožil vladno krizo,-ki je postopoma paralizirala vse demokratične inštitucije in vlila novih moči kolonialistični in reakcionarni desnici. Nasledniki Guy Molle j a, prvi carske večine, ki bi skupno s | Bourges Maunoury, nato Gail-154 komunističnimi poslanci j Iard, so dopustili — vedno ob podpori socialdemokratov -— da so padalci generala Massuja nemoteno nadaljevali s svojimi barbarskimi metodami zatiranja, čeprav je postal to že mednarodni škandal. Ko so generali v Alžiriji dali ukaz za kriminalno bombardiranje tuniške vasi Sakiet, jih Gallardova vlada ni kaznovala, marveč je to grozodejstvo celo opravičila kot neogibno vojno potrebo. Takrat je postalo jasno, da protikomunistični politikanti v dozdevnem « demokratičnem centru» niso imeli ne moči in ne volje, da bi se zoperstavili zarotniškim pustolovščinam desnice in slednja je smatrala, da je prišel ugoden trenutek za sprožitev iz Alžirije fašističnega u-dara proti francoski republiki. Nekaj osnovnih naukov Iz dogodkov v Franciji lahko povzamemo nekaj osnovnih naukov: 1. Socialdemokracija je postala še enkrat — v zgodovinskem trenutku — orodje in kažipot reakcionarne buržoazije. Ni je evropske države, kjer je v zadnjih tridesetih let zavladala diktatura, kjer bi ne bilo med gro- bokopi svobode tudi socialdemokratov. To je bil primer Nemčije, kjer so socialdemokrati z Noskejem in Seheidemannom zatrli v krvi borbo delavskega razreda in s tem ugladili pot Hitlerju. Isto velja za avstrijske socialdemokrate, ki so bili odgovorni za pokolje in poraz dunajskega proletariata s strani Dollfusovcga klerofašizma. Sledi primer Španije, kjer so socialdemokrati izročili republiko Francu. Pomagala jim je buržoazna demokracija s svojini stališčem « neintervencije», med katerimi je bila tudi Francija socialdemokrata 1-eona Bluma. Isto se dogaja danes z Guy Mol-letom. ki predlaga celo, naj se postavi Komunistično partijo izven zakona. 2. Klerikalni voditelji, ki jih razredne vezi globoko vežejo z reakcionarno buržoazijo. so tudi tokrat brez vsakega omahovanja odprli vrata fašizmu in so se mu pridružili, da bi tudi od tega povlekli svoje koristi. To se je dogajalo v Italiji v odnosu do Mussolinija, isto v Španiji v odnosu do Franca, isto v Nemčiji za «katoliški center» v odnosu do Hitlerja in isti primer smo videli v Franciji za bogaboječega Petaina, v odnosu do nacističnega zavojevalca, isto tako pred kratkim s Pflimlinom, Borba delavskega razreda 3. Za obrambo in razvoj demokracije je bistvenega in odločilnega pomena akcija ljudskih množic in politična borba delavskega razreda. Za vodenje take borbe pa je bistvenega pomena obstoj stranke delavskega razreda, ki je krepko organizirana in prežeta z razredno zavestjo na osnovi marksizma - leninizma, to je Komunistične, partije. Komunistična partija, ki se bori za u-resničitev teženj delavskega razreda in vsega ljudstva, za delo, svobodo in mir. je največje jamstvo za obstoj demokracije. 4. Protikomunizem je rakova rana demokracije. Protikomunizem razbija enotnost delavskega razreda, razdira demo. kratično enotnost in s tem razjeda in slabi demokratične inštitucije, dokler jih ne popolnoma onesposobi za kljubovanje proti fašizmu. Edino odločna zavrnitev protikomunizma, enotnost med delavskim razredom in drugimi demokratičnimi silami lahko rešijo, u-trdijo in razširijo demokracijo. navdušenjem in mladimi energijami velik doprinos. Raznašalee tiska mora delovati — v luči volilnih rezultatov — z veliko razgledanostjo. En sam izvod našega časopisa ima lahko večji učinek, kot si v resnici mislimo. Raznašalci ne smejo prezreti dejstva, da se je mnogo naših bralcev navezalo na naše liste prav po zaslugi vztrajnega dela raznašalcev. Bliža se „ Mesec tiska “ Bliža se kampanja za «Mesec komunističnega tiska», ki bo letos še večja politična akcija, akcija propagande in popularizacije naše partije in njenega programa. Kampanja bo sovpadala z volilno kampanjo za izvolitev tržaškega občinskega sveta. Predvideva se, da bodo občinske volitve prve dni meseca oktobra. Perspektive narekujejo potre, bo po ojačen ju našega dela, boljše organiziranega, mobilizacije novih moči. Akcija širjenja bo morala biti na višji politični ravni, da bo postala dejansko politična usmeritev naše federacije do raznih socialnih slojev. Upravičeno ponosni, da so da-li svoj doprinos k volilnemu uspehu naše partije, morajo biti naši raznašalci tudi v prihodnjih tednih naj bolj šj propagan disti naše partije. izhajanje za dva meseca tako, da bo prihodnja Številka izšla zadnji teden v avgustu. Gotovi smo, da bodo naši zvesti bralci razumeli in npo-števali utemeljenost razlogov, ki so nas privedli do le odločitve. Treba je namreč upoštevati, da bod<, v oktobru po vsej verjetnosti občinske volitve za izvolitev tržaškega občinskega sveta. Za volilno kampanjo so — kar je gotovo vsem znano — neogibno notrebna odgovarjajoča finančna sredstva, ki si jih mora naša federacija zagotoviti s tem. da zniža «troske vzdrževanja dveh tednikov. Za nami so politične volitve, ki «o bile nevezane z dolgo in težko volilno kamnanjo. kar je pomenilo veliko finančno žrtev za «k roume finančne moči na-«e federacije. Stroške volilne kamnanjo smo lahko krili, ker ie nabiralna akcija dobro uspe. la. Kot smo že omenili se pa sedai bliža nova volilna kampanja — ki bo drnga v tem letu — in ludi za to bomo potrebovali finančna sredstva. Poleg tetra je treba tudi upoštevati. da nredctavlia vzdrže-vanje dveh tednikov za našo federacijo veliko finančno breme. «Pelo» bo začelo zopet izhajati redno vsak teden prili-čno 7. začetkom «Meseca komunističnega tiska». Fden izmed noglavitnib ciliev te že tradicionalne kampanje bo povečanje prodaje naših dveh tednikov in dnevnika « l’Unità». Poleg tega bo takrat verjetno začela tudi volilna kampanja za tržaške občinske volitve. Zato naj se vse sekcije in vsi tovariši medtem dobro pripravijo. naberejo naj si novih moči, poiščejo naj nove raznašal-ce, da bodo v « Mesecu tiska» res zvišali prodajo «Dela», ker je tudi to potrebna finančna podpora za naš list in pogoj, da bo lahko redno izhajal. Prihodnji teden „Delo“ ne bo izšlo. Prihodnja številka izide v soboto 12. julija. Tov. Germanetto čestita posl. Vidaliju ip ovariš Giovanni Germa. 1 sem pošiljal «Lavoratoru» netto je poslal iz Mo- moje prve članke iz ječe »kve tovarišu Vidaliju prisrčno pismo, v katerem čestita za volilni uspeh : «Dragi Toio! Ččstitam tebi in vsem tržaškim tovarišem za zmago. To je zelo lepa u-veljavitcv. Koliko korakov naprej je to od takrat, ko v Teramu! Odkritosrčno sem zelo vesel zaradi tvojega osebnega uspelia. Čestitam in voščim vedno nove uspehe. Pozdrav vsem tovarišem. Objema te Giovanni Germanetto» POLITIKA IN GOSPODARSTVO V Sovjetski zvezi ukinjena obvezna oddaja kmetijskih pridelkov državi iijt«uiuiiiiiiiuuiiiiiii«!iiin]iiiuiiiitiiuii!iiiuiiiiini«iuiitiiiiuiiiiiii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiuiniiiwiinii!iiiiiniiiainniiii!!iiiinijiiHi)!iiiiiiiuiiiiuviii!iiiiMi:itiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii!iiuiiiiuiiiiiiiiiiiii[iiiJiiiiiiiiiiiiii!aiiiiiii!ii!iiii!iiuiHiiiiniiiiiiiiiiu«iiiiiiniiiiiiiiiiHiiiii y sovjetski časopisi so prejšnji teden obpavili na vidne mestu sklep Centralnega komiteja KP SZ, ki je zasedal 17. junija, o ukinitvi obvezne oddaje kmetijskih pridelkov državi. Z omenjenim sklepom, ki 2a je CK sprejel na predlog tov. Hruščeva se ukinjajo tudi plačila v naravi strojno-traktor-skim postajam s strani kolhozov ; določile se bodo obenem nove enotne cene za kmetijske pridelke, upoštevajoč posamezne pokrajine. V svojem poročilu, ki utemeljuje postavljene predloge, ugotavlja tov. Hruščev že uvodoma, da se je kmetijska proizvodnja v zadnjih štirih letih še prisebno povečala. Medtem ko je znašal porastek proizvodnje v letih 1950-53 1,6 odst., se je v letih 1953-57 dvignil na 7,1 odst. Razvoj kmetijske proizvodnje, ukrepi za obnovo kmetijstva, med katerimi je najvažnejši zadnji sklep o ukinitvi strojno-traktorskih postaj in prodaji kmetijskih strojev kolhozom, so postavili pred sovjetsko oblast novo vprašanje in sicer potrebo po reformi sistema oddaje kmetijskih pridelkov državi, potrebo določitve novih enotnih cen, kar bo nedvomno velika vzpodbuda za še večji porast proizvodnje kmetijskih pridelkov. V svojem poročilu je tova- Ob 15. obletnici smrti Alme Vivode jQmes 28. junija poteka 15. obletnica junaške smrti Alme Vivode. To je sijajen lik žene in matere ki je še pred padcem fašizma šla s polnim navdušenjem svoje mladosti v partizansko gibanje in žrtvovala svoje življenje. 28. junija 1943 — mesec dni pred padcem fašizma — je prišla Alma Vivoda v mesto po nalogu partizanskega poveljstva, ki ji je poverilo važno misijo. Fašistični zasledovalci pa so jo prepoznali in so jo začeli zasledovati. V bližini Bošketa se je Alma Vivoda zavedla, da ji sledita dva karabinjerja, ki sta pospešila korak, da bi jo dohitela. Mlada borka je takoj razumela, da ji preostaneta na izbiro samo dve rešitvi : beg ali smrt. Aretacija bi pomenila mučenje, š katerim bi ji skušali iztrgati važne izpovedi. Alma se je na mestu odločila, vzela iz torbice ročno bombo in jo zagnala proti karabinjerjema v upanju, da se ji bo beg posrečil. Toda bomba ni zadela cilja in karabinjerja sta začela streljati s pištolo. Streli so mlado borko zadeli do smrti. V Čamporah, rojstni vasi Alme Vivode, so po vojni vaščani zgradili Ljudski dom, ki nosi njeno ime in v katerem se vsako leto počasti spomin mlade junaške antifašistične borke. Letos bo komemoracija tembolj pomembna, ker se bodo tovariši in demokra-tje, ob 15. obletnici njene junaške smrti ,dostojno oddolžili spominu z obnovo obveze, da bodo vedno držali visoko zastavo osvobodilne borbe in ojačili borbo proti vsem ostankom fašizma. ► CK KP SZ sprejel predlog tov. Hruščeva Nekaj misli iz njegovega poročila ris Hruščev označil dosedanji sistem oddaj kot precej kompliciran. ker je premalo upošteval posebnosti poedinih pokrajin in je po drugi strani ustvaril težak birokratski aparat za sistem oddaje pridelkov. Upoštevajoč. da so se kolhozi utrdi, li, se lahko prej de od sistema obvezne oddaje na odkupovanje s strani države od kolhozov po enotnih cenah, ki se bodo razlikovale od pokrajine do pokrajine. Novi sistem mora dati deželi ne samo potrebno količino pridelkov, marveč mora isto. časno ustvariti pogoje za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje. Pri tem je eno izmed naj- važnejših vprašanj določitev « gospodarsko osnovane» cene za pridelke. Tov. Hruščev je omenil. da so se v preteklosti delale tudi napake pri določanju cen. Cene so bile včasih prenizke, ni se spoštovalo načela materialnega zanimanja kmetov. To je povzročilo precej škode kmetijstvu in obstojala je ne-, varnost ošibitve zavezništva med delavskim razredom in kmeti, kar je dejansko podlaga sovjetske države. Te napake so se začele sicer odpravljati že s plenumom. ki je bil v septembru 1953. predvsem pa z odločitvami. XX. kongresa in poznejšimi sklepi. ma je prejel kolhoz plačilo za oddane pridelke po raznih cenah, če je dal pridelke kot obvezno oddajo, če jih je prodal državi ali pa dobavljal strojno - traktorskim postajam kot plačilo za opravljeno delo na poljih, ali pa jih je prodal državi na podlagi pogodbe. V zadnjem primeru — to je prodaje na podlagi pogodbe — je dala država kolhozu močno «nagrado» oziroma plačilo za količine, ki so bile dobavljene kot presežek sklenjene pogodbe. Tak sistem je bil posebno ugoden za večje in bolj razvite kolhoze (in tiste, ki so pridelovali določene kulture). Tako se manjši kolhozi niso preveč zavzemali, da bi dvignili proizvodnjo. Zato je treba ustvariti potrebno ravnotežje, da bodo tudi šibkejši kolhozi lahko razpolagali z zadostnimi fondi za nakup tehničnih sredstev. Potrebno je zato urediti tudi sistem prodaje kmetijskih strojev, goriv, naprav in umetnih gnojil. Kot primer je tov. Hruščev navedel, da je trebo ukiniti dvojno ceno goriv in uve- Široka solidarnost s počastitvijo Frausina 1 7 okviru počastitve spomina nepozabnega voditelja in borca tov. Luigia Frausina ob priliki visokega odlikovanja, je naša federacija prejela prejšnji teden številne brzojavke pristan ka. ki so ga dale politične oseb nosti in organizacije. Med prvi mi je brzojavka, ki jo je po slal generalni sekretar naše par ti je tov. Paimiro Togliatti. * * * Skupno z vami se z ginjenostjo spominjamo nepozabnega junaškega lika Luigi j a Frausina. odlikovanega s spominsko zlato kolajno, sposobnega in pogumnega voditelja partije, kateri je pripadal od ustanovitve Frausin je posvetil trdi ilegalni borbi proti fašističnemu tri-noštvu vse svoje življenje. Aretiran je bil 1931, obsojen od Posebnega sodišča, zaprt dolgo let v ječi in konfinaciji. Čim je prišel v septembru 1943 na svobodo, ni okleval niti trenutek. Takoj je zopet začel borbo proti fašizmu in hitlerjevskim zavojevalcem. Združil je Italijane in Slovence v gorečem domoljubnem in inter-nacionalističnem duhu. Aretiran od SS je neomajno vzdržal pred strahovitim mučenjem . Nacifa-šistični banditi so ga vzeli iz sti enotno ceno, ki naj velja za ječe v tajnosti in ga tajno ume- industrijska podjetja, kot tudi kmetijske zadruge. Tov. Hruščev opozarja v svojem poročilu, da se je treba resno pobrigati za povečanje pridelka krme. Neuspehi v nekaterih krajih, se ne morejo na noben način priprisati klimatskim pogojem, marveč dejstvu, da tehniki in voditelji kolhozov posvečajo premalo pažnje temu vprašanju. Zato je v zaključku priporočal vsem voditeljem kmetijskih podjetij, naj se v večji meri poslužijo doprinosa. ki ga morajo dati znanstve- na podlagi dosedanjega siste-1 niki in partijski voditelji. rili. Naj ostane živ njegov spo min, širi naj se nauk. ki izvira iz njegovega življenja in mladina naj poveličuje njegov lik junaškega borca za stvar socializma. PALMIRO TOGLIATTI Vsedržavno združenje italijanskih političnih preganjancev antifašistov se spoštljivo klanja slavnemu liku Luigija Frausina, vztrajnega borca proti diktaturi in za svobodo našega ljudstva, taduje se nad pravičnim prizna, njem republike njegovih vrlin državljana in partizana, ki mu je bilo dano s podelitvijo najvišjega vojaškega odlikovanja. Za izvršni odbor Predsednik TERRACINI Spominska zlata kolajna Luigi)11 Frausina spominja na junaštva vseh, ki so padli za prijateljstvo in svobodo narodov. Izražamo našo toplo hvaležnost njegovemu žrtvovanju, obenem z žrtvami tržaškega ljudstva, v imenu idealov bratstva, ki so skupni vsem borcem za svobodo. BOLDRINI odlikovanec z zlato kolajno odporniškega gibanja V vedno živem .toplem in borbenem spominu tovariša Luigija Frausina za stvar komunizma, se pridružujem mani. testaci ji, ki ga prikazuje za vzgled in vzpodbudo novim proletarskim in domoljubnim, po-kolenjem. EDOARDO D’ONOFRIO podpredsednik centralne kontrolne komisije KPI Z vsem srcem se pridružujem počastitvi spomina ljubljenega tovariša Luigija Frausina, zaslužnega borca za stvar soeializ. ma, katerega življenje in junaška smrt sta svetel vzgled komunista in voditelja. ALDO LAMPREDI član CK KPI Pridružujem se vaši svečani manifestaciji v počastitev slavnega spomina tovariša Frausina, katerega plemenite vrline voditelja in komunista in borca za svobodo mi je bilo v čast poznati in ceniti. DOMENICO (TITOLI Zaključek legendarnega pohoda (Nadaljevanje in konec) V oktobru 1934 leta so glavne sile 1. frontne armade, ki je štela kakih stotisoč mož (mnogi so vzeli s seboj tudi družino) odšla iz centralne baze in začela dolgi pohod. Ko je razbila sovražnikov obroč 400.000 mož. je novembra 1934 prišla na mejo Hunan-Keičok in krenila proti oporišču Hunan-Hu-peh-Sečuan-Kweičow, ki ga je — kot že povedano — ustanovila 2. frontna armada. Del 1. frontne armade je ostal v zaledju. da je lahko nadaljeval s partizanskimi akcijami in tako zadrževal sovražnika. Čang-kajšek je hotel takoj preprečiti umik armade in zato je poslal v zahodni Hunan šestkrat močnejšo vojsko. Takrat so se znašli komunisti r zelo slabem položaju. Toda vojaško poveljstvo je našlo izhod : prva armada jo mentala smer in krenila proti Kweičowu. kjer je bil sovražnik številčno zelo šibek. Zasedla je vzhodni del te pokrajine, prekoračila strateško važno točko, to je reko Vuki ang in se utaborila v mestu Tsunyi, kjer je ostala 12 dni. V tem času se ji ie pridružilo 5000 novih vojakov. V mestu Tsunyi se je sestala širša konferenca Komunistične partije Kitajske, ki je zelo važen dogodek v zgodovini kitajske revolucije. Novo vodstvo Kompartije Do takrat je bilo vodstvo KP Kitajske v rokah levih oportunistov. Slednji, so se bahali, češ da so s svojo politiko prekrižali načrte petih vojaških kampanj, ki jih je sprožil Čangkajšek. In zato so se uspavali na teh rezultatih. Kot posledica tega je začela borbenost Rdeče armade upadati in vojaštvo ni nudilo več nobenega odpora. Tako se je znašla armada večkrat v težavah. Naj omenimo samo to, da je L armada pri svojem umiku, ko je prišla v januarju 1935 v Tsunyi. izgn-bila med potjo 60 odst. svojega moštva. To je. začelo odpirati oči mnogim partijskim voditeljem, tudi tistim, ki so sledili oportunistom, ki to končno razumeti, da je treba začeti s popravljanjem zagrešenih napak. Na partijski konferenci v Tsunyju je prevzel vodstvo Cen. Na dolgem pohodu je bila kitajska ljudska armada pogostoma izpostavljena boleznim, predvsem pa lakoti. Še danes se revolucionarni borci spominjajo, kako so bili večkrat prisiljeni jesti drevesno lubje in celo podplate čevljev ter usnjene pasove pušk. Kljub vsem težavam, ki jih je ljudska armada srečala na dolgi poti, je zmagovito zaključila svoj legendami pohod tralnega komiteja Maoeetung. zato se je položaj kmalu spremenil na boljše. 1. frontna armada je začela izvajati taktiko gibljivosti in je s tem iztrgala sovražniku iz rok vsako iniciativo. Že mesec dni pozneje je Rdeča armada z novo taktiko uničila štiri sovražnikove divizije, ki so se nahajale v okolici Tsunyja. To je bila njena prva zmaga odkar se je začel dolgi pohod. V devetih dneh je z nenadnimi napadi na sovražnika v maju prekoračila reko Činsa na meji Sečuana z Junanom in pri tem ni utrpela nobenih izgub. Na ta način sc je Rdeča armada iztrgala iz sovražnikovega obroča. Nadaljevala je nato pot proti severu po zapadnem Sečuanu, prekoračila reko Tatu in Veliko sneženo gorovje ter dospela v januarju 1935 v Mu-kung, kjer se je združila s 4. armado. Zopet neprijetnosti Zaradi neprestanega umikanja pred sovražnikom, so mnogi izgubili zaupanje v bodočnost revolucije. Tak je bil primer Čang Kuo Tao, poveljnika 4. frontqe armade. Slednji je v marcu-aprilu 1935 zapustil opo. rišče Sečuan-Šensi in se usmeril s svojo vojsko proti jugozahodnemu delu Kitajske, to je bil dejansko beg pred bojem. Po združitvi 1. in 4. armade je Centralni komite sklenil ustanoviti znova oporišče Sečuan-Sensi-Kansu in pospešiti obenem širjenje ljudskega odpora proti japonskim okupatorjem. Toda Čang Kuo Tao se ni hotel držati teh sklepov. Upajoč, da bo slednji spremenil svoje stališče ,je CK dal Rdeči armadi povelje, naj se zadrži dva kitajske ljudske armade hodni Sečuan). Sklical je obenem dve važni konferenci, ki naj bi odločali o nadaljnjih vojaških premikih. Čang je navidezno sprejel partijska navodila. V avgustu 1935 je pričela Rdeča armada svoj pohod proti severu in sicer v dveh smereh : desno je vodil CK z Maocetun-gom. levo pa Čang Kuo Tao. Ču Teh in Liu Po Čeng. Leva kolona je dosegla Apho v Tibetu. Toda Čang je bil zopet v prepiru s centralnim vodstvom. Vodil je čete proti jugu in izvajal pritisk na ostala dva poveljnika, da bi sledila njegovim načrtom. Dal je celo tajna navodila. da hi dva zbora 4. front, ne armade, ki sta se nahajala v desni koloni, ubrala smer proti jugu. Toda poveljniki desne kolone niso šli na limanice. Kolona je nadaljevala svojo pot proti severu, prišla v mesto Latseku, strateško točko na meji Sečuana in Kansuna, prekoračila je goro Minšan in vstopila v južni Kansu. V oktobru 1935 je končno dosegla mesto Wuči v severnem Šansiju in se združila z enotami 15. armadnega zbora. Ta armadni zbor so sestavljale partizanske edinice, ki so delovale na tem področju. V novembru istega leta je premagala tamkajšnje japonske čete in ustanovila oporišče Šen-si-Kansu, ki je postalo pozneje majhna ljudska država s središčem v Jenanu. da njeni poveljniki se niso stri. njali z njegovimi načrti. Čang je bil tako prisiljen opustiti svoje namere in končno sta obe armadi krenili proti severu. V oktobru sta prišli v Hweining, kjer sta se združili s 1. armado. Tako so bile končno vse tri glavne sile Rdeče armade združene in dolgi pohod se je s tem zmagovito zaključil. Junaški podvig Dolgi pohod je velika in sijajna epopeja kitajske revolucije. Vojaki, ki so bili večinoma kmetje, so prehodili nad 13.000 km dolgo pot. Na svoji poti so šli čez 11 pokrajin. Čangkajšek je imel na razpolago močne kopne in zračne sile krajevne oborožene skupine zemljiške gospode in oficirjev. Njegova vojska je bila vedno za petami Rdeči armadi, ki se Revizionistične teorije ZK obsojene na kongresu w Komunistične partije ČSRl c '•Hromi ^7" nedeljo se je zaključil v Pragi 11. kongres Komunistične partije Češkoslovaške, ki ho — kot je poudaril prvi sekretar partije tov. Novotny— prešel v zgodovino ČSR. Na 11. kongresu so namreč sklenili, da bodo v kratkem zgodovin, skem obdobju končali zadnjo fazo izgradnje socializma. Smo tik pred zadnjo bitko tega obdobja — je dejal Novotny — ki nam bo omogočila vstop v komunizem. Zavedamo se velikih odgovornosti, ki jih prevzemamo pred našim narodom in pred vsem mednarodnim delavskim gibanjem. Toda zavedamo se, da bomo izpolnili naše obveze, ker poznamo moč naše partije in našega ljudstva. Predvsem pa se zavedamo, da lismo sami ; izpolnili bomo Vse obveze proletarskega inter-nacionalizma, nikoli se ne bomo odrekli naši zvestobi SZ, njeni partiji, enotnosti socialističnega tabora, raednarodne- Poročilo in zaključki tov. Novotnyja Pozdravi delegatov bratskih partij revizionistične teorije, ki skušajo razbiti to enotnost. Imperialisti imajo ves interes -— je podčrtal Kiričenko — da oslabijo enotnost socialističnega tabora. Našo sodbo o akcijah jugoslovanskih komunistov — je še podčrtal — je povedal tov. Hruščev v Sofiji, na zadnjem kongresu KP Bolgarije in pri tem nimamo kaj menjati. Ne bi bili marksisti in leninisti, če se ne bi bili odločno dvignili proti tistim, ki dvigajo roko proti najsvetejši stvari — marksizmu-leninizmu in če bi delali neodkritosrčno, da ne užalimo revizioniste. Komunisti smo poklicani, da spre- mo vztrajno vsak dan. zvi duhu marksizma - leninizma na podlagi našega položaja, stojajo še nezadoščene potrei ■in težave, ki jih pa ne skrit mo. Ravno obratno, delov11 ljudje, in ves narod zvesto d < VSE tos n '^jučki Priret !1 učen tfitev la posi •cA v A Wneje naš Aeravi * v r tliu. To šele p Mni s di j o borbi partije. Mi še h°*)tiio 'I imeli Pr. Oi 'liko gc *tvi. mo proti revizionizmu nadaljeval poljski delegat je danes glavni sovražnik. K| ogroža našo enotnost. To^j istočasno ne podcenjujemo varnosti dogmatizma in sek* 1 _____ štva, ki lahko oddaljita partijska sti od množic. Prav zaradi tet 'li skup ker smo leninisti se borimo pf ti stališčem ZKJ, ki je zapu*' 'e? med la pot marksizma - leniniz1 '•novi spore :n*eča 1 °dliče d ned« Ae. Ljudska republika Češkoslovaška je danes na prvem mestu glede na razvoj mehaničnih proizvodov. V proizvodnji na posameznika orodnih strojev je prekosila Veliko Britanijo In Francijo ter dosegla Zahodno Nemčijo. Kmalu se bo približala Združenim državam. Na sliki : proizvod tovarne TOS v Kurimu : pol-avtomatičen stroj za luknjanje batov pri traktorskih motorjih. mu zavezništvu z vsemi komunističnimi partijami v svetu, ki se borijo za mir in socializem. Pozdrav sovjetskega delegata Kongresa so se udeležile številne delegacije bratskih komunističnih partij, ki so prinesle svoje pozdrave. Prvi je govoril tov. Kiričenko, sekretar CK KP SZ in vodja sovjetske delegacije. Govornik je uvodoma čestital KP ČSR za sijajne uspehe, ki jih je dosegla v gradnji socializma ter dejal da so ti uspehi svetovnega pome-na.To ni samo vaša zmaga — je dejal Kiričenko — zmagali ste obenem proti vsem tistim, ki so vedno trdili, da ima socializem svojo veljavo samo za zaostale dežele. Kot poglavitno vprašanje, ki se postavlja pred vse socialistične dežele — je nadaljeval — je vprašanje njihove enotnosti. Biti moramo ... , , združeni, da pregradimo pot te umikala v gore. cez reke, fe- . - . », -.in i . ' _ . L. imperialistom. Enotnost pa «e zera itd. Revolucionarni vojaki so bili pogostoma brez hrane, (Nadaljevanje na 4. strani) obenem pogoj za zmago sociali, zrna. Zato ne moremo dopuščati, da pronicajo med naše vrste ZA VSAKOGAR NEKAJ Pot 2. frontne armade V novembru 19.35 je 2. frontna armada s partizanskimi akcijami za sovražnikovo črto ščitila pot 1. armadi, ki je na ta način lahko mirno in brez zaprek nadaljevala svoj dolgi pohod. Nato je tudi 2. armada krenila po isti poti. V juniju naslednjega leta je prišla v Kantse v zahodnem Sečuanu, kjer je našla Čangovo 4. armado. Čang je hotel pritegniti na V nekem pariškem salonu so priredili svečanost na čast Stendhalu. George Sandova se je pogovarjala z ženami nekaterih generalov. Napadala je zakon, češ da v zakonski zvezi ne more hiti normalen noben moški. Pa ii je srdito ugovarjala žena nekega generala: «Lahko vam, rečem, da je moj mož pravi svetniku. «Ne le svetnik, marveč tudi mučenec», je zlobno dodala Sandova. meseca v Sungpanu (severoza- svojo stran tudi 2. armado, to- Hdndl, nemški skladatelj številnih oratorijev in velik vinski brat, je bil nekoč v gosteh pri angleškem lordu, ki mu je postregel z izvrstnim vinom. «No, maestra, kako vam je všeč vino? Ali ni prav tako dobro kot vaši oratoriji?» « Vsekakor», je pritrdil Hiindl. «Lahko vam ponudim še druge sorte, na primer burgundsko, pa tokajca...». «Kar dajte», mu je odgovoril Hiindl, «v mojih oratorijih vedno sodeluje ves zbon>. Neko mlado dekle je vprašalo znanega sodobnega ameriškega skladatelja italijanskega rodu Menottija, kako mu je všeč njen glas. «Ali mislite, da lahko z njim kaj dosežem?» «O, da,y> ji je odvrnil skladatelj. a Vaš glas vam utegne zelo koristiti v primeru požara in brodoloma». menimo svet. Zgodovina nam je naložila velike odgovornosti. Komunisti niso nikoli popuščali o življenjskih in osnovnih vprašanjih marksizma-teninizma in tega tudi ne bodo nikoli storili. Nikoli ne bodo dopustili, da bi ostal delavski razred ideološko razornžen. Tov. Kiričenko je nato podčrtal velikansko moč sil miru, stališče ZDA, ki trmoglavo zavrača vse sovjetske miroljubne predloge, omenil je nadalje nemško združitev, poskus ZDA vmešavanja v notranje zadeve socialističnih dežel ter pribil, da se morajo vodilni krogi zahodnih dežel zavedati, da bi vsak poskus sprožitve nove svetovne vojne, lahko končal same z uničenjem imperializma. Vodja kitajske delegacije Za sovjetskim delegatom je spregovoril tov. Tung Pi Vu. vodja kitajske delegacije, ki je čestital za dosedanje uspehe, katere si je KP ČSR tudi zaslu. žila, ker je razbila in zavrnila vse protikomunistične napade in revizionistično ofenzivo, katere nosilci so jugoslovanski vo-ditelji. Slednji so sestavili svoj program z namenom razbiti e-notnost socialističnih dežel, prav v trenutku ko se imperialisti čutijo šibke in zato so jim indirektno pomagali v njihovi borbi proti narodom, ki se bijejo za neodvisnost in mir. Tov. Loga Sowinski Pozdrav Združene delavske partije Poljske je prinesel delegat tov. Loga Sowinski, član politbiroja partije. Uvodoma je govoril o globokih vezeh, ki združujejo poljsko in češko partijo, pozdravil je socialistične zmage v ČSR. Tudi na Poljskem - - je poudaril — smo od našega zgodovinskega 8. plenuma dalje, po XX. kongresu KP SZ, v ofenzivi in beležimo vedno nove zmage v izgradnji socializma. Na Poljskem dela- Edina možna platforma sta nes za vse komuniste dve l‘)l ni, ki jih je v Moskvi podprl lo 64 komunističnih partij. 1 osnovi političnih trditev njenih listin bomo branili prestanka in z vsemi enotnost socialističnih dežel- Govor tov. Spana Pozdrav Komunistične P1 ti j e Italije je prinesel koOl su tov. Veli o Spano, ki je «En voril prejšnji petek. Uvodcf f,itl ^ je delegat naše partije g°v<\ S o zadnjih volitvah v Italiji? h '' ložaju v Franciji ter v zV' '°v. Z Vins »eki tem dejal, da bi morali F j Vil francoski dogodki odpreti 'k v np jugoslovanskim komunistom [ resni napaki, ki jo vsakod” 'd, no zagrešijo, ko postavljajo ■d «ocf'1 mesto nasprotstev med stičnimi in kapitalističnimi K ®.n®' želami. umetno ustvarjeno sprotstvo med velikimi in ., limi deželami in ko brez v- . P? • razlike smatrajo za « social' čne sile» vse tiste, ki se fo1”1, 1 no sklicujejo na socializem' Franciji vidimo danes n a*” ( h Ijene socialiste, ki delaj0 , blagoslovom Comisea in s pomagajo napredovanju faš1*1 *- C0: nih sil. Povsem očividno j° rej, da nismo samo mi k0^ ta.9**'0 L: Li__________d nisti, ki obsojamo ideološka^ politična stališča jugoslovan57( tovarišev, maneč je življ0» samo. ki jih obsoja. Mi žel' ^ da bi jugoslovanski kom1,|,,ylje ® 01 ne ostali gluhi na poziv, k' 1 prihaja od stvarnosti in d9 revidirali svoja stališča. komuni5” :: Viacn, Obravnavajoč volilno zmago v Italiji " lov. Spano podčrtal, da bila ta zmaga sad pravilo0 J litike .ki smo jo vodili v P0^, nem skladu z nauki XX-gresa KP SZ in na lin’j* | kongresa KPI. Ta zmap3,^ brez dvoma pomagala ita*'^7 skemu delavskemu razred” ^ preti njegovo pot v soci a' / O jugoslovanskih r*'v'? ((1,i stičnih stališčih je govoril ^. tov. .Tiri Heindrich, član ”7 štva KP ČSR. Tov. je ostro obsodil jugosl0”®^ voditelje, da so bili ni1 (Nadaljevanje na 4. 1 p PO! 'lam0 '* zac ' kiru *dra ''0e it') *ajal y^laeo; pre PriZ; O fili t tak« '5* C? j«b, >er« kA sv l>i d N)ni KULTURA I N ZNANOST Zaključne prireditve in razstave slovenskih šol na Tržaškem °t vsako leto, tako tudi letos naše šole prirejajo ob 'ključku šolskega leta kultur-Prireditve in razstave ročnih učencev. Nekaj takih pri-"fitev in razstav je bilo že tojšnji teden, med katerimi je 3 posebno pomembna prire-,, Nv v Avditoriju, o kateri smo : ‘toncje poročali v zadnji šte-Ol^i našega lista. Kot se sliši PtNeravajo ponoviti prireditev '’i v raznih krajih na podenju. To pa se bo zgodilo men. šele po končani maturi. Predani smo, da kjer koli bodo fiorili «Ta veseli dan», bobneli uspeh. Naj omenimo Pr. Opčine, kjer se že sedaj iiko govori o nameravani pri-*tvi. imualliaMlllllIKIlinilUIllIKIKIHHiiSSiilllHttlillllUlliMaiMM Razen zgoraj navedenih pri-1 reditev in razstav so bile še druge, za katere pa žal nimamo točnejših podatkov, kar naj naši cenjeni bralci upoštevajo. Na koncu pa še nekaj pripomb: Šolske prireditve imajo vedno svoj pomen. Popolnoma jasno je. da se morajo tako šolniki kot učenci mnogo truditi predno pripravijo tako pri. reditev. In prav zato, pouda- moremo trditi, da je prav ako te prireditve, pa četudi skromne ter kraju in prilikami, primerne, potečejo takorekoč na tiho. V tem primeru, si upamo trditi, da je skromnost nekaterih neumestna. Dovoljujemo si tudi dostaviti, da bi morala bodisi vodstva posameznih šol ali pa didaktična ravnateljstva pra. vočasno obveščati časopise in radio, kar bi nedvomno še po- Nezgorljiva obleka A Važen izum sovjetskega inženirja Sovjetski inženir Vladimir Voskobojnikov je. izumil obleko, v kateri lahko prebije človek 40 minut v Martinovi peči pri vro. čini 400 stopinj. Ta nezgorljiva zaščitna obleka je iz dvojnega ovoja, v katerem je vmesni prostor napolnjen z zrakom. Čelada je opremljena s telefonom in svetilko. Obleka tehta osem kilogramov. Prvo preizkušnjo je oblačilo že prestalo v neki tovarni, kjer so popravljali Martinovo peč, ki rjamo, da je pomen šolskih pri- j večalo pomen šolskih priredi-1 je bila med popravilom ves čas reditev še večji. Nikakor pa ne tev. v obratu. Skrivnosti planin ob zemeljskem ravniku T eta 1953 so dosegli alpinisti "*"* na j večji uspeh Novozelandec Hillarv in Nepalec Ten-sin sta se povzpela na streho zemske oble, na goro Everest. Potem so odprave raznih dežel osvojile še vrsto drugih vrhov v himalajskem pogorju. Toda malokdo ve, da najteže osvojljivi vrhovi niso na Himalaji marveč v Afriki. O vrhovih na tej zemski celini le malo vemo, saj skoraj ne poznamo drugih hribov kot Kilimandža-ro. V Afriki pa je množica lepih vrhov, ki še čakajo pogu- Dežurna služba r9 Osnovni šoli iz Bazovice in tii^ka sta preteklo sredo prire-t skupen nastop v Bazovici, sporedu so bile številne to-med katerimi je bila tudi f'.'leča kapica». Nastopil je tu-°dličen šolarski pevski zbor. ^ nedeljo so bile številne prilive. Otroci iz Ricmanj in s so igrali «Pepelko». Iste-dne je bila v Ricmanijh razstava ročnih del. Tudi ^sbrežini, Cerovljah sta bili 8edeljo šolski prireditvi. I-4* dne eta šoli iz Medje vasi 'divana pripravili skupno pri-'tov v Medji vasi ; šoli s Semnju in Sesljanu pa sta pri-S\i razstavo ročnih del. Zamena prireditev je bila tudi ' Popadi. Ačja kulturna prireditev je 9 v soboto zvečer v Prosvet-domu na Opčinah, katero PHredila tamkajšnja osnovna e’ ki je privabila polno dvo-9° hvaležnega občinstva. Pro-111,1 je bil zelo pester in bo-!'■ Udeleženci prireditve so se ""ti pohvalno izjavili o otro-,nj pevskem zboru. Seveda so ,9jalo tudi druge točke, kar '“rjuje, da so se učenci kot ''P-lji potrudili in »o zalo «ni vsega priznanja. ^edno v nedeljo je bila šol-1 prireditev tudi v Saležu, o , ari pu je oaš sodelavec na-l,a) poseben članek, ki ga ob-■iamo na drugem mestu. Nova uspela premiera SNG v Trstu T> oljski pisatelj Jerzy Lutow-ski, ki je napisal «Dežurno službo», se je lotil s tem obravnavanja kočljivega vprašanja, ki je bilo in je še zdaj v tej povojni dobi dokaj aktualno. Problem je to onih političnih kratkovidnežev. ki v dobri veri, da služijo človeštvu, narodu in domovini, zašli za časa vojne, kakor tudi ponekod še po vojni, na stranpot, ki je privedla v slepo ulico poraza in končnega spoznanja. Ni lahek korak nazaj na pravo pot takih izgubljencev, ki so v bistvu le Plastične operacije Poznajo že ^ad 2000 let Etične operacije niso danes ^ Več nobena redkost. Toda ^°kdo ve. da so plastične o- jjtoije delali že pred več kot ® leti. Začetniki operativnih Ntov te vrst so bili Indij- A pošteni, želijo popraviti zmoto ter s svojim delom zopet služiti pravični stvari človeštva in napredka. Prav tako je po drugi strani tudi dolžnost družbe, da jih sprejme ter ponujeno roko sprave ne zavrne, marveč pomore k rehabilitaciji, ki bodi dobremu in pozitivnemu v prid. A žal so ponekod priznanja in obžalovanja takih, ki si želijo spet na pravo pot, naletela včasih pn odgovornih na nepravi odziv, kot je to primer zdravnika Tadeusa Osin- Zaključek tečaja ruskega jezika ► Hvalevredna pobuda Združenja Italija-ZSSR pretekli petek se je zaključil tečaj ruskega jezika, ki ga je organiziral tržaški odbor združenja «Italija-ZSSR». Omenjeni tečaj je trajal od preteklega novembra. Skupno je bilo 42 lekcij. Vodila ga je g. Pi-lipenco-Englandi Olga. Ta je ob zaključku, pretekli petek, med drugim poudarila, da je za tečaj vladalo veliko zanimanje. Povedala nam je tudi kako je potekal tečaj. Izvedeli smo, da je udeležencem mnogo pomagal zlasti magnetofon, na katerega so posneli lekcije. Tečajniki so tako imeli možnost, da so omenjene. lekcije celo sami ponavljali, kar je zlasti važno v pogledu fonetike. Nadalje je učiteljica povedala, da je med slušatelji tečaja vladalo veliko zanimanje tudi za zemljepis in zgodovino Sovjetske zveze. Pon. darila, je, da bo prihodnjo jesen treba prav tem vprašanjem posvetiti več pozornosti kot v preteklem. O tečaju so se pohvalno izrazili tudi slušatelji. Vsekakor moramo tudi mi poudariti, da je bila pobuda tržaškega odbora združenja «Italija-ZZSR» zelo posrečena. skega, ki ga v tem delu pisatelj obravnava. Zdravnik Osinski, ki je nekaj časa zdravil povojne poljske kontrarevolucionarje, je bil ob uničenju teh zajet ter rehabilitiran s tem, da je bil prestavljen v neko podeželsko bolnišnico. Tedaj se pojavi slučaj, da bi moral operirati višjega državnega in partijskega funkcionarja, kar pa zastopnik varnostne službe prepreči češ, da takle nasprotnik s takšno prostostjo ne sme operirati visokega funkcionarja. To nezaupanje zdravnika stre in tudi potem, ko ni drugega zdravnika, da bi funkcionarja operiral, se ta zakrkne ter ga, kljub prigovarjanju zastopnika varnostne služhe, noče operirati. Šele na prigovarjanje in apeliranje na čustva s strani sestre Zofije se mu oglasi vest ter se končno odloči za operacijo. Igra našega ansambla in režije Babiča in Lukeša je dosegla lep uspeh. Le škoda, da niso bili prizori dialogov v drugem dejanju med Sevverinom Macheewiczem in Osinskim in med tem in Ano in Zofijo v pravi meri izkoriščeni. Če bi bili ti vrhunski prizori boljši, hi o-bilno prispevali k popolnemu uspehu. Najboljši od nastopajočih je bil Rado Nakrst. ki je odlično podal Romana Brosza. Zelo se je potrudil Stane Starešinič, ki je dobro podal zahtevno vlogo kirurga Tadeusa Osinskega. Pri. jetna je bila Mira Sardočeva, kot medicinska sestra Zofija ; Leli Nakrstova je lepo podala radovedno bolniško strežnico Klvsiowo. Zanimive like so postavili Modest Sancin kot Piotr Dabek, Julij Guštin kot vodja varnostne službe, Zlata Rodo- šokva kot Tadeusova zaročenka, Stane Raztresen kot ravnatelj bolnišnice in Silvij Kobal kot delavec pri žagi. Nastopila sta še Edvard Martinuzzi kot doktor Korgut in medicinska sestra Janina. Vsekakor lahko štejemo «De. žarno službo» med uspele uprizoritve SNG v letošnji sezoni in le škoda je. da je bil na premieri tako slab obisk. G-o mne planince. Sploh je Afrika znana kot dežela nasprotij, kot celina pisanih barv tropskega sveta, širokih step, puščav in pa hudega mraza na vrhovih težko dostopnih planin. Kadar se unesejo poplave .naglo požene iz tal bambus, ki preraste vse poti, tako da mora lovec z dolgim nožem sekati bujno zelenje pred seboj. V deželi ob zemeljskem ravniku so planine znatno višje od Mont Blanca, ki je najvišja gora v Evropi. Na teh gorah in njih pobočjih je tudi mnogo ledenikov. Planinci, ki so leta 1938 prvič odkrili skrivnosti afriških velikanov, so opazili, da se skrivajo med kamenjem veliki lediniki. Leta 1938 je italijanski raziskovalec Ruvensori prepotoval v družbi treh tovarišev vso TJ-gando in se povzpel tudi na najvišji vrh te dežele. Nekaj let prej so Belgijci splezali na vrh Alberte in Marghuerite. Kdaj bodo planinci dokončno raziskali afriške vrhove? Še vedno je rela vrsta planin, na katerih vrhove še ni stopila človeška noga. Osvojiti bo treba 5098 metrov visokega Aleksandra v Staleyevih planinah. Razen tega čaka v Beekerskem pogorju še 4820 metrov visoki Semper Tudi naši kmetje bi lahko pridelovali sojo Q eprav je kmetijstvo na Tržaškem omejeno in se zaradi številnih razlogov manjša iz leta v leto. želimo naše bralce, zlasti kmete in tiste, ki se zanimajo za kmetijstvo, opozoriti na rastlino, ki je pri nas sploh ne poznamo, a bi od nje imeli precejšnje koristi, ako bi jo gojili. Ta rastlina se imenuje soja. Soja spada med najstarejše kmetijske rastline, ki so jo na Kitajskem pridelovali že pred pet tisoč leti. Prvotna domovina te rastline je Mandžurija. Od tam se je razširila najprej po raznih azijskih deželah, zlasti na Japonsko, kjer je sedaj pridelajo več kot v vseh evropskih deželah skupaj, v Ameriko in v druge dežele. Med zadnjo vojno so jo gojili zlasti v Nemčiji in je bila važna hrana tudi za nemško vojsko. V zadnjih letih so jo začeli načrtno gojiti tudi v Italiji, Jugoslaviji, Romuniji in v draghi deželah. Kaže pa, da jo bodo v Ameriki kmalu pridelovali več kakor v prostrani Kitajski, saj so že sedaj ZDA na dragem mestu med deželami. ki jo pridelujejo. Soja je stročnica zelo podobna grahu ali nizkemu fižolu. Vendar se ne ovija kakor fižol ali grah. Stroke ima nasplošno manjše in zrnje drobnejše ka- V torek zvečer je prispela v Trst «karavana miru», ki jo sestavlja skupina \ai> gleških žena in ki je pred prihodom v Trst obiskala številna druga mesta v raznih deželah. Iz Trsta je nadaljevala pot v Jugoslavijo, , kjer se bo Ustavila v Zagrebu in Beogradu. Ò obisku v Trstu priobčamo članek na 4. strani lista At V'tj lerih zdravniki so že v če. VA s*°b'tju pred našim steri11' delali plastične operacije p>V°V' Zgodovinarji trde, da je v,i ^"Minskemu cesarju Justinja-if'!t A’ indijski zdravnik po-Av'l nos, ki mu ga je sovraž-v neki bitki poškodoval, ri -, 1,1 začetnika moderne plasti-kirurgije imajo italijanske-jr'L travnika Tagliaeozzija iz A°^ne' ie ae v st°ietiu 1,1 Ajal tkivo z mišic na okraz. [d, tocozzi je postal slaven, ko ri t, *tokemu grofu popravil nos, ri A8 je izgubil v dvoboju. Ta A,Ad*- ,ie bil za vsai dve st0- ig 1 pred svojim časom. Tedaj t? (j 8amreč imeli telesne nakaze i, °žje kazni, katerih ni nih-'/ ) ’toel odstraniti. Kasneje je ,1# iacozzi vendarle bil dele- Priznanja. rij (Astična kirurgija si je pri-i - 'It domovinske pravice šele ri Ašen, st0letju. Za plastične ! CaN so se najprej odločile ri v "e filmske igralke. Danes pa 'K ijA celem svetu številni lju-i',; *ako ženske kot moški, o-i za pomoč k nasledni- ci indijskih zdravnikov in ri Vi'-’ 'asa nepriznanega genija f ? j iS ’1,acozzija Ali je res da ribe pojo? i ^Niska znanstvenika dr. ri| C ' 1 n dr. Otto Koenig trdita, t1.. Vi e niso ne neme ne gluhe, ri v efe vrste rib celo govore Vv°je. K ri Vriv°je- Koralne ribe, dolge i! ' br.i• 'A centimetra, se pa ce ^ idje so hodili z nami še v ljudsko šolo. Včasih so ostali celo pri verouku. Vedno se bili lepo oblečeni. Naš součenee Devches je. prinašal izborne kolačke s sladkimi nadevi, morda židovskimi, vendar prvovrstnimi. Na počitnice je hodil, vedno je govoril, da sam «hodi» na morje. Daši so bili Židje, je bilo vendar videti, kakor bi ne bili. Resničm: Žide sem spoznal šele na gimnaziji. Bilo jih je v našem razredu med triinštiridesetimi učenci kar dvanajst. Kolikor krat sem se spomnil, da so Židje, jih nisem mogel trpeti. Moj starejši brat me je nekoč vprašal zakaj jih ne morem trpeli in jaz sem mu odvrnil kar na kratko, da zato, ker je že tako. On pa je vztrajal naj mu vendar obrazložim razlog. In jaz sem mu ponovno odvrnil, da zato jih ne morem trpeti, ker je meni tako všeč. Prav v onem času, ko sem se zelo poslabšal v matematiki in latinščini me je mati peljala k gimnazijskemu ravnatelju. ki je vedel za vse, in nas je vse poznal, saj je neprestano hodil po vsem poslopju v tistih copatah iz klobučovine1. Ravnatelj me je prijel za podbradek in govoril zelo prijazno. Materi je priporočal nekaj inštruktorjev iz razreda mojega starejšega brata. Med temi je bil tudi neki Sontag. Ta je bil sicer zelo sposoben, toda bil je Žid. Mati, ki je nabrala ustnice v usmiljen obraz, je hotela predvsem vedeti, kateri izmed fantov je najubožnejši; kateri je, tako sc je izrazila, «v najtežjem materialnem položaju ». «Ako bi radi to vedeli, gospa», je razodel gospod ravnatelj,» tedaj je najubožnejši brez dvoma Sontag». Sontag je bil sin starega kamižolarja, nedvomno tudi Žida, ki pa je bil že skoraj popolnoma slep. «Zdi se, da ti ljudje nimajo takorekoč niti kje stanovati in prav sin z inštrukcijami nekoliko vzdržuje svoje starše» «Ako je tako, gospod ravnatelj», je rekla moja mati, «naj bo kar ta Sontag». Ničesar nisem rekel, šele ko sva sedla v kočijo, sem siknil skozi zobe eno samo besedo: «Grintovec!» «Kaj praviš?, se je mati nagnila k meni. «Kaj si rekel?» «Nič», sem zamrmral. Naslednjega dne popoldne je prišel Sontag k uri. Čeprav je bil njegov oče krojač in ne mizar, se mi je zdelo, da mej inštruktor diši po mizarskem kleju. Po mizarsko-židovskem kleju, to se pravi, še hujšim in neznosnejšim kakor sicer. Sontag je imel nad plavimi, rdeče obrobljenimi očmi zrasle obrvi. Zapazil sem, da se mu, ko govori, v ustih nekaj nabira, da se mu v njih nekaj sprijema in lepi. Silno neznosna stvar. Oblečen je bil padvse ubožno. Vse je bilo staro, oguljeno, zašito. Čudil sem se, da toliko zločinov in hudodelstev, ki jih napravi kak narod, temu narodu ne more zagotoviti niti dostojne obleke. «Gotovo nosiš kamižolko pod dijaško montura?» sem ome- J. K. BAN D RO WSKI : ŽID nil, hoteč na ta način opozorili Sontaga na bedni slan njegovega očeta, kamižolarja. «Seveda jo nosim,» je odvrnil Sontag, «veliko gorkeje je v kamižolki». In odpel je modro bruzo ter pokazal staro vati. rano «barhantovko». «In ti?» je vprašal. «Jaz je ne nosim», sem odvrnil zaničljivo, obenem pa sem sklenil, da takega Žida nalašč ne bom razumel. Držal sem obljubo pri tej uri in pri mnogih drugih, več tednov. Učil me je matematike. Pojasnjeval mi je z vsem, s čimer je mogel : z jabolki, češpljami, orehi. Žile so se mu napenjale na sencih, a rdeče trepalnice so mu migale tako hitro, da so mu vsekakor morale delati veter pred očmi. «Ali zdaj razumeš?» je vprašal in iztegnil proti meni trepetajoče premražene roke. Jaz pa sem hladno odgovoril: «Ne razumem.» Sčasoma me je Sontag že malo prepoznal in postopoma je jel odkrivati, da še delam nevednega. Spoznal je to iz mojega pogleda. Takrat sem si izbral precej točk, da bi mu gledajoč vanje ne pokazal oči. Te točke so bile: slika Jurija Košaka, šop planik nad naslonjačem, kovinasto kolesce, noge pri klavirju in črna pika. katero imam od rojstva na zapestju leve roke, katero mi je Sontag nenadoma pokril s svojo roko. «Ne dotikaj se me!» sem zaklical razdraženo. Uprl je vame pogled in z odprtimi očmi sva dolgo gledala drag v dragega, naposled sem mu brezobzirno zabrusil naravnost v nos: «Moji tovariši govore, da imam grintavea za inštruktorja.» «Tvoji tovariši so bedaki.» «So pa debaki, a dalje, ne razumem.» Neredko je prišel moj starejši brat, Sontagov sošolec, in razlagala sta mi skupaj. Brat me. je lepo prosil, naj se potrudim. da bi razumel, kajti Sontag ima razen mene še druge inštrukeije. «Kdaj bo vendar prišel domov in začel učiti zase?» Saj prav za to mi je šlo, da bi ne imel časa za lastno učenje, da bi zaostal v učenju in bi tudi sam ničesar ne razumel . Ko je prišlo na vrsto sestavljanje trikotnikov, so se Son-tagove muke podvojile, ako ne celo potrojile. Nisem razumel ničesar od začetka do konca. Zvečerilo se je že, učila sv* se že pri luči, jaz nisem razumel nič, seveda sem se delal in nisem niti črhnil. Sonlag se je nekako tako-le usedel, da mi je mogel gledati naravnost v oči in nato naravnost v zvezek. In tako od črke do črke, od kota do kota, od površine do površine, tedaj sem se nenadoma zasmejal, a on me je nenadoma prijel za roko in zakričal: «Zdaj vidim, da razumeš! Razumeš!» Razumel sem, toda v meni je divjal silen srd, da sem ga, ne da bi kaj pomislil, udaril y obraz. Prijel me je za roke. vrgla sva se na divan. Stiskal me je v zapestjih z vso močjo, kar so jo imeli njegovi suhi prsti in bolestno kriveč obraz, je jokal. Jaz tudi, z nosom v nos nasproti njemu. Mlela sva nerazumljive besede, mokre od solz in tako ležala, dokler ni naglo vstopil moj oče v kožuhu, že ves zasnežen. Prav dobro se spominjam njegovih prvih besed: «Kaj pa je spet?» Nato so se odprla vrata jedilnice in naglo je vstopila mati. Sontag in jaz sva stala na sredi divana. Kakor da Sontaga sploh ni v sobi, je oče takoj mene vprašal, zakaj se jokam. Odvrnil sem mu, da zato, ker me je Sontag udaril v obraz. «O», je dejal oče. «to je imenitno». Prižgal si je cigareto in nato nadaljeval rekoč: «A zakaj?» Toda jaz nisem odgovoril. In tedaj je vprašal Sontaga, kako je bilo. Ne da bi čakal na odgovor, saj se nisem mogel več vzdržati, sem zavpil: «Udaril sem ga v obraz, ker sem razumel!» Oče je sedel v naslanjač, pritegnil Sontaga k sebi narahlo, položil roko na njegovo ramo in spregovoril nekaj takih besed, ampak takih, da se mi še danes od njih noži obračajo v prsih. Rekel je. da Sontagov oče prav tako ljubi svojega sina, kakor moj oče mene; da Sontagova mati, gotove stara Židinja, ljubi svojega sina, kakor moja mati mene. Če bi stari kamižolar zbolel, bi njegov sin Sontag zaradi tega prav tako trpel, kakor jaz, če bi zbolel moj oče. Starši in otroci, nič dragega ni na svetu, samo to. Nato je moj oče. ki je naju z bratom, svoja sinova, tako redko poljuboval, objel Sontaga okrog vratu, ga poljubil na čelo in, obrnivši se k meni. rekel : «Za take stvari ni vredno, da bi kaznoval.» Mogoče je le sočustvoval. Nič več. Z očmi polnimi solz, sem stekel iz salona v kuhinjo, nato čeprav je bilo to pozimi, kar na podstrešje. Tam me je našla mati in me odvedla dol. Še istega dne sva šla v cvetličarno, nato pa sva se odpeljala do starih Sontagovih. «Sam poneseš,» mj je rekla mati med vrati starega, tem. nega poslopja. «To je vendar prav za prav samo tvoja stvar.» Stekel sem gor, dišalo je tam po čebuli in česnu, končno sem potrkal na vrata, ki jih je odprl star, osivel Žid. «To je od moje matere za gospo Sontagovo», sem rekel na pragu, položil bele rože v neposredno bližino likalnika na dolgo krojaško mizo in zbežal.., Na Kitajskem jo gojijo že nad 5000 let Pri nas je še nepoznana Kaj vse lahko pridobivamo od te koristne rastline kor pa grah ali fižol. Kljub temu pa je pridelek na hektar mnogo večji od pridelka fižola ali graha. Toda kar je važno, je tudi to, da je soja zelo bogata na snoveh, ki so velikega pomena za življenje. Predvsem je treba vedeti, da je soja zelo bogata na beljakovinah. V zrnju soje je 35 do 40% kakovostnih prebavljivih beljakovin, dočim je v drugih stročnicah le okrog 25 do 30% beljakovin, katere pa niso lahko prebavljive. Razen tega vsebuje so. ja 13 do 26% maščob (to je odvisno od raznih sort.), medtem ko jih v fižolu ni niti 2%. Po rudninskih snoveh, n. p. po kalciju je soja neprekosljiva. saj prekaša celo mleko. Toda to še ni vse. Vedeti moramo še. da je po hranilni vrednosti soja triinpolkrat več vredna kakor meso. Kilogram soje vsebuje 4660 kalorij. Razen tega pa vse-huje soja še zelo redko snov. posebno živčno hranilo, ki se i- menuje elicitin in ki se ga men- . , .. , da najde le še v jajcih in mož- Plml evropskim, deželam,, kljub ganih. Nadalje je v soji cela temu da so b,li tudl v ,em P°" kelit itd. Nadalje iz nje pridelujejo razna olja. katera zlasti v Ameriki uporabljajo v industriji. Samo za znane Fordove tovarne posejejo okrog 30.000 hektarov s sojo. Med dragim pridobivajo iz nje surovino za karoserije. Važno je tudi to, da je soja zelo skromna rastlina, da je. torej obdelovanje zelo preprosto in kar je zelo važno zlasti za naše kmete, ki nimajo dovolj denarja za nakup umetnih gnojil, je soja tudi važno gnojilo. Tam kjer raste soja ostane mnogo dušika tudi v zemlji. Radiodifuzija v Jugoslaviji "D o en radijski sprejemnik na 30 prebivalcev pride povprečno v Jugoslaviji. Iz tega je razvidno, da je v tem pogledu država precej zaostala za dru- vrsta vitaminov, ki so važnega pomena za organizem. gledu napravljeni važni koraki naprej, zlasti v zadnjih letih. Ne Češkoslovaškem pride en ra-Že iz tega skopega opisa soje , dijski sprejemnik na vsakega lahko razvidimo kako velikega pCtega prebivalca. pomena je za prehrano. Ome- ; nimo naj še, da se jo da uporabiti na najrazličnejše načine. Iz nje pridobivajo moko. zlasti za slaščice, za primes h krušni moki, za zdravilno pecivo itd.: iz zrnja je mogoča pridobivati izvrstno mleko, iz njega pa razne vrste sira, dalje sirnino, ki je surovine za tvoriva, vlakna, za podobne snovi kakršna je ba- Televizijska služba pa je v Jugoslaviji šele v začetni fazi, čeravria so začeli s poskusnimi televizijskimi sporedi že pred dvema letoma. Trenutno je v delu ureditev treh stalnih televizijskih postaj in sicer v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, ki bodo med seboj povezane in si bodo izmenjavale skupne pro. grame. Koliko živalskih vrst živi na zemlji? TAoslej poznajo ljudje 1,100.000 živalskih vrst, domnevajo pa, da jih je 3 do 10 milijonov, ker večina žuželk še ni raziskana. V Srednji Evropi živi okoli 50.000 živalskih vrst. V večini so žuželke, ki jih je okoli 28.000. Črvov je v Srednji Evropi 3.500 vrst, enoceličnih bitij 3.300, pajkoveev 2.300, vretenčarjev pa le 750. V srednjeevropskih vodah je okoli 6.000 živalskih vrst, večinoma žuželk, črvov in enoceličnih bitij. Zanimiv je povprečni račun glede živali, ki žive na vsej zemeljski površini. Sovjetski raziskovalec Vernaeky je izračunal, da je na zemlji okrog 2.500 milijard ton rastlinskih snovi in le eno milijardo ton živali. Razmerje med živalstvom in rastlinstvom glede množine je torej 1 :2500. Vse človeštvo tehta največ 150 milijonov ton. torej sedemkrat manj kot živalski svet. En sam roj kobilic ali vlak slanikov tehta mnogo milijonov ton. V pretežni večini so mikro- ^ Doslej jih poznamo nad 1.100.000, domneva pa se, da jih živi nad 10 000.000 skopsko majhna bitja, ki jih s prostimi očmi nikoli ne vidimo, a jih je lahko v enem samem gramu dobre vrste prsti kar dve milijardi: njih števila ni mogoče niti približno oeeniti. zato so znanstveniki izdelali verjetnostni račun. Če upoštevamo, da tehtajo posamezna mikroskopsko majhna živa bitja tisočinko grama (številna so še mnogo lažja), bi se dalo izračunati, da živi na vsej zemlji trilijon živali, velikih in majhnih. Nekateri znanstveniki so pa mnenja, da je eelo to število znatno prenizko. Če bi bil gornji račun vsaj približno točen, potem pride na enega samega človeka 500 milijonov predstavnikov živalskega sveta, kar je jasen dokaz, da smo ljudje na zemlji v precejš-nji manjšini, 11. kongres KP ČSR (Nadaljevanje z 2. strani) n ih težkih prilikah vedno na strani tistih, ki so napadali dežele socializma, kot je bil primer madžarske kontrarevolucije. Takrat so pomagali tistim, ki so napadli ljudski režim in isto se dogaja danes, medtem ko odprt napad imperialistov ogroža skupino naroda, skušajo jugoslovanski voditelji diskreditirati ZSSR, Kitajsko in socia, listične dežele. Zato ni slučajno, da skušajo ZDA, za koristi svoje politike, pomagati jugoslovanskim voditeljem in se rečejo vriniti v vrzel, ki so jo slednji odprli. Prvi dan kongresa je_ imel glavno poročilo prvi sekretar KP ČSR in predsednik republike tov. Antonin Novotny. Pri obravnavanju zunanje politike ČSR je dejal, da sta za ČSR listini, ki jih je podpisala v Moskvi ob 40. obletnici Oktobrske revolucije vogelni kamen njene zunanje politike. Imperializem je prisilil socialistične dežele na obrambne u-k repe. toda kljub temu niso slednje nikoli odnehale od postavljanja miroljubnih predlogov. Pri tem je Novotny navedel številna prizadevanja ZSSR, predlog o brezatomskem podro. čju itd. Tov. Novotny se je v svojem poročilu dotaknil tudi polemike glede na stališča ZKJ ter dejal, da je pravcati val revizionizma, v zavezništvu z dogmatizmom in sektaštvom sprožil pravo vojno proti vsem marksistično-leninističnim stališčem. Dejstvo, da so po XX. kongresu, predvsem pa po mad. žarskih dogodkih jugoslovanski voditelji povečali propagando svojih revizionističnih teorij, je nedvomno pomagalo mednarodni revizionistični ofenzivi. Kar se tiče Resolucije I.U. je tov. Novotny dejal, da je KP ČSR branila in brani gledišče, da je bila Resolucija I.U. o Jugoslaviji iz leta 1948 pravilna v načelih, toda storjene so bile napake glede metod njenega izvajanja. Druga resolucija, ki je bila odobrena 1949, pa ni bila pravilna. Sedmi kongres ZKJ — je nadaljeval Novotny — je zavrnil bratsko kritiko drugih komunističnih partij in je usmeril svoje napade ne na imperialiste, marveč na ZSSR in druge socialistične dežele. Od 1954 dalje je dala KP ČSR mnogo dokazov dobre volje za zbliža-nje z ZKJ na osnovi marksizma-leninizma in po tej poti bomo nadaljevali. Kar se tiče državnih odnosov bomo nadaljevali glede Jugoslavije vse odnose, ki bodo v obojestransko korist. V nadaljevanju svojega poročila je navedel dosežene uspe-re v izgradnji socializma v ČSR, fi je v proizvodnji na posamez. nika. kar se tiče električne e-nergije, jekla, mleka in drugih proizvodov, že prekosila Italijo, Francijo in Švedsko. Do leta 1965 se "imo morala proizvodnja industrije povečati od 90 na 95 odst. v primer s 1957. Govoril je nato o nalogah v kmetijstvu in v drugih sktorjih ter o direkni udeležbi ljudstva pri se-»tavljanju in izvrševanju sklepov. Dolžnost slehernega komunista in slehernega državnega voditelja je, da ne napravi nobenega sklepa, ne da bi prej razpravljal z ljudstvom na deloviščih, v okrajih, odborih in upo. števal stavljene pripombe. Zelo bomo morali skrbeti — je dejal prvi sekretar KP ČSR — da bodo ta načela prodrla vedno globlje v naš državni aparat, da se bo tako vsa politična in socialna dejavnost odvijala na podlagi demokratičnega centralizma. DOMACI PROBLEMI IN VESTI zao! 10. mednarodni vzorčni velesejem v Trstu Xj nedeljo Divorili so v Trstu slovesno 10. mednarodni vzorčni velesejem, ki je velikega pomena za gospodarsko življenje našega mesta, posebno še, ako pomislimo na težko krizo, ki jo to mesto preživlja v vsej tej povojni dobi in zlasti še v zadnjih letih. Na letošnjem velesejmu je uradno zastopanih skupno 26 držav. Poleg italijanskih podjetij so iz neposrednega tržaškega zaledja zastopane še Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska in Zapadna Nemčija. Poleg teh držav, ki so velikega pomena za trgovino 7. našo luko, je važna zlasti udeležba držav Bližnjega in Srednjega vzhoda. Jugoslovani so dali posebnega poudarka na velesejmski ma- ČSR želi povečati tranzitni promet skozi Trst nifestaciji prehrambenim predmetom in blagu, ki prihaja v prvi vrsti v poštev malega obmejnega prometa z Italijo. Avstrija je dala svoj poudarek raznovrstnim industrijskim proizvodom in lesu. Češkoslovaška se ponaša predvsem s tradicionalnimi kristalnimi in keramičnimi umetninami ter tekstilijami, itd. Kot vsako leto, tako so tudi letos določeni dnevi, ko zastopane države organizirajo razne velese j mske prireditve, zborovanja, konference itd. V ponedeljek je bil n, pr. dan Jugoslavije. Tega dne je priredila Zaključek dolgega pohoda (Nadaljevanje z 2. strani) obutve in obleke, poleg tega so jih mučile še razne bolezni. Na svojem pohodu so večkrat naleteli na prebivalstvo, ki so je — pod pritiskom Kuomintanga balo pomagati revolucionarjem. Tudi v vodstvu je prišlo večkrat do nesporazumov, ki so ga povzročali levi oportunisti in spletkarji, kot je bil poveljnik Cang Kuo Tao. Toda kitajska Rdeča armada, vojska kmetov in delavcev je znala premagati vse težave, ker jo je vodila leninistična partija z na čelu Maocetungom. Vojaki se niso borili samo z orožjem v roki, bili so istočasno politični ljudje, propagandisti, ki so širili revolucionarne ideje med ljudstvom in ga navduševali za idea-le svobode in pravice. Na svojem dolgem pohodu je Rdeča armada utrpela velikan- Zaklj jučna lestvica kampanje za volilni sklad Sekcija cilj nabrano % Magdalena 100.000 205.000' 205 Rocol 25.000 50.240 201 Barkovlje 30.000 51.865 172 Ricmanje 5.000 8.435 168 Sv. Ana 100.000 161.730 161 Domjo 10.000 14.150 141 Sv. Jakob 200.000 242.000 121 ACEGAT 100.000 119.810 119 Curiel 300.000 340.000 113 Pratolongo 50.000 56.400 112 Boljunec 15.500 16.870 112 Rojan 40.000 43.553 109 Lonjer 5.000 5.200 104 Milje 500.000 511.450 102 Opčine 50.000 51.010 102 Skedenj 300.000 303.240 101 Barriera 150.000 150.135 100 Sv. Vid 100.000 100.545 100 Tomažič 120.000 120.400 100 Pončana 120.000 120.231 100 Kolonkovec 80.000 80.515 100 Prosek - Kontovel 25.000 25.000 100 Arzenal 50.000 47.275 95 Log 2.000 1.875 93 Sv. Ivan - Podlonjer 110.000 95.310 86 Trebče 25.000 18.209 73 Zgonik 10.000 7.350 73 Križ 100.000 62.000 62 Sv. Marko 100.000 57.940 58 Sv. Alojz 60.000 34.400 57 Mačkovlje 3.000 1.570 52 Tovarna strojev 60.000 29.270 49 Dolina 15.000 7.100 47 Greta 30.000 12.395 41 Nabrežina 15.000 4.880 32 Devin 5.000 1.059 21 Sempolaj 5.000 600 12 Repentabor — — — Razni Skupno 3.015.000 74.067 3.233.070 107 Jutri VSI v *v Kriz rižani radi pojo. Pri vinu 1 in ribah pa je njihovo petje he lepše.. Njihova pesem je slovenska, v veselih in žalostnih trenutkih, je pesem preprostega človeka. S tem še ni rečeno, da Križani ne poznajo drugega petja, društvenega, ki povzdigu je kultu rno-prosvelna delovanje. Pevski zbor je sicer že pred časom zaspal. Na dan pa je prišel društveni orkester, ki svi-ra tudi ob nedeljah na plesu t> Ljudskem domu. Jutri na dan vaškega patrona pa tv? ho plesa, orkester noče služiti samo plesni zabavi, priredil bo *veseli večer». Dirigent Mario Bogateč se je že mesece in mesece pripravljal na ske izgube. Odšla je na pot s 300.000 vojaki, ko se je pohod končal jih je ostalo le še kakih 30.000. Kljub uničenju vseh revolucionarnih postojank, razen baze Šensi-Kansu-Ningsia, ki je imela svoje središče v Jenanu. je predstavljal dolgi pohod revolucionarno zmago. Pokazal je legendarno junaštvo kitajske Rdeče armade in borbenost Komunistične partije. Pesniki in pisatelji opevajo in pišejo še danes o dolgem pohodu, kot o legendarnem zgodovinskem dogodku, ki je pomagal kitajski revoluciji, da je lahko prebolela krizo. Povečal je zaupanje ljudstva v Komunistično partijo in njeno revolucionarno vojsko. To je bila podlaga za kon-čno zmago kitajske revolucije, ki je rešila 600 milijonov ljudi iz okovov suženjstva in srednjeveške zaostalosti ter ga privedla na pot izgradnje socializma. ta program. Skupaj s Frančkom Žerjalom sta skomponira-la devet novih popevk, ki gredo od polke do slowa. V tem je tudi novost «Veselega večera», kateremu želimo, da bi postal nekak slovenski «festival di' San Remo» nu Tržaškem. Na sporedu je 26 popevk (A vse. nik, narodne. Modugno itd.). Obeta se nam lepa prireditev. Scenarist Slavko Tenee je že na delu, da pripravi oder. ki po njegovih besedah, bo nesen tekmec onemu s Festivala neapeljske pesmi. Bomo videli. Peli bodo: Cvetka Kodrič, Leda Sirk, Frančka Žerjal, Sergej Cotič, Gianni Ds Ceco iti Luci jan Tence, ki bo nastopal tudi kot napovedovalec. Kot vidimo, so to naši stari in novi znanci. Jutri, torej, vsi Križani na «Veseli večer». Tudi za okoličane bo dovolj prostora na razpolago. Pridite in ne ho vam žal. - ak Proslava A. Vivode v Čamporah Danes, v soboto 28. junija ob 20,30 bo v Ljudskem domu v Čamporah svečana proslava 15-letnice smrti partizanske junakinje Alme Vivode. V nedeljo pa bodo v Čamporah proslavili 12. obletnico otvoritve tamkajšnjega Ljudskega doma, ki nosi ime Alme Vivode. Ob tej priliki bo v tej vasi ljudska veselica, na katero vabijo tudi vas. tržaška trgovinska zbornica poseben sprejem jugoslovanski velesejmski delegaciji, katerega so se poleg gospodarstvenikov udeležili tudi najvišji predstavniki oblasti v Trstu. Zvečer pa je jugoslovanski konzul dr. Kožul priredil sprejem v prostorih generalnega konzulata FLRJ, katerega se je poleg predstavnikov oblasti in predstavnikov gospodarskega življenja našega mesta, udeležilo tudi mnogo ljudi iz političnega in kulturnega področja. Med drugimi so bili na tem sprejemu tudi vsi župani s Tržaškega področja. številni občinski in pokrajinski svetovalci, tov. Berne-tičeva in tov. poslanec Vidali. Posebnost letošnje velese jm-ske manifestacije je tudi v tem, da se je tokrat prvič udeležuje Češkoslovaška. V tem vidimo tudi voljo, ki- jo kaže ta zaledna država za obnovitev tranzitnega prometa skozi našo luko. To voljo so češkoslovaški zastopniki tudi izrecno poudarili na tiskovni konferenci. V sredo je bil na velesejmu avstrijski dan. Ob tej priliki je prispela v naše mesto večja skupina predstavnikov avstrijskega gospodarstva, ter skoro vsi predsedniki avstrijskih deželnih trgovinskih zbornic. Srečanje tržaških žena s »karavano miru“ "^7" torek zvečer je prispela v Trst «karavana miru», ki jo sestavlja skupina žena, ki predstavljajo vse dele angleškega imperija. «Karavano» vodi žena slovitega angleškega filozofa in znanstvenika Russella. Tržaške žene so «karavano» sprejele na trgu pred glavno postajo, kjer so jim predstavnice ZDŽ in i- Umrl je rektor tržaške univerze ’Y’’ torek zjutraj je nenadoma preminul rektor tržaške uni-verze, prof. Rodolfo Ambrosino. Star je bil komaj 48 let. Dan pred smrtjo je bil še navzoč na zasedanju konference o prometnih zvezah v Trstu, kjer je tudi govoril. Ambrosino je bil profesor rimskega prava. Za rektorja je bil imenovan pred šestimi leti. Pred prihodom v Trst je bil nekaj časa generalni tajnik italijanske ustavodajne skupščine, kjer je mnogo prispeval pri sestavljanju sed ani e republiške ustave, za kar je bil tudi odlikovan. Znan je bil kot demokrat in si je mnogo prizadeval za to. da se življenje tržaške Davčni seznami Od jutri dalje so v ul. Mal-cantori 3 na vpogled davčni sez-nami in sklepi občinskega komisarja s seznami sprememb davkov za leto 1958. kakor tudi seznami davkov na napise. Uradi so odprti vsak dan od 9 do 11,30. univerze demokratizira, pri čemer je dosegel tudi lepe sarlo- V imenu tržaških komunistov ie poslanec Vidali poslal sožalje obudoveli univerzi in svojcem pokojnika. V sredo popoldne je bil svečan pogreb. Po žalnih svečanostih na univerzi, katerih se je udeležila velika množica in najvišje mestne in vojaške o-Masti, so truplo odpeljali v Rim. kjer je pokojnik želel biti pokopan. S 1. julijem se bo Nova delavska zbornica CGIL preselila v nove prostore v ul. Pondares 8. Nove telefonske številke bodo: 50-431 ; 50-422 in 50433. Nova delavska zbornica poziva delavce, naj prispevajo za kritje stroškov za nakup novih prostorov in opreme. Nabiralna akcija se nadaljuje. Danes zvečer je uradna otvoritev novega sedeža, žal ne moremo o otvoritvi obširneje poročati, ker je naš list že tiskan. RAZPIS za vlaganje prošenj za šolsko leto 1958-59 Podporno društvo Dijaška matica s sedežem v ul. Buonarroti 31 v Trstu je objavilo sledeč razpis za vlaganje prošenj za šolsko leto 1958-59. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v ul. Roma 15, II (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v ul. Buonarroti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, h) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu, e) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih o-blikah. 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa spreje- mata do 30. julija t. 1. predsednica Dijaške Matice ali pa u-prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delovnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da hi proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zograj navedenih naslovih. V torek, 1. julija ob 19,30 bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina skupščina komunističnih žena. Na dnevnem redu je razprava o deležu komunističnih žena pri uspehu KPI na zadnjih volitvah in o perspektivah za bodoče delovanje. Sprejem na sedežu ZDŽ v Trstu Obisk na županstvih v Miljah, Nabrežini in Dolini drugih ženskih naprednih orga. nizaeij iz Trsta podarile šopke cvetic. «Karavana» je v sredo obiskala tudi nekatere vasi na Tržaškem. Sprejeli so jo tudi župani iz Milj, Nabrežine in Doline. Istega dne proti večeru pa je bil sprejem na sedežu ZDŽ v Trstu, kjer jih je v imenu organizacije pozdravi- la tov. Jole De Ferri. Sprejema so se udeležile tudi zastopnice ženskih sekcij KPI, PSI, NSZ in PSDI. V četrtek zjutraj pa je «karavana» odpotovala iz Trsta v Jugoslavijo, kjer se bo ustavila v Zagrebu in Beogradu, nakar bo nadaljevala pol v Albanijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo in na Finsko. «Karavana miru» ima namen vzbuditi pri ženah v svetu občutek nevarnosti, ki jo prinašajo poskusi z atomsko bombo, odpor do morebitne nove svetovne vojne in okrepiti poveza, nost v borbi za ohranitev miru v svetu. To sta zlasti poudarili v svojih govorih voditeljica «karavane» g. Russell in predstavnica ZDŽ Jole De Ferri. v Zupan Pirc petdesetletnik V soboto je naš dragi tovariš Alojz Pire, župan iz Zgonika in član federalne kontrolne komisije KPI dopolnil 50. leto. Ob tem važnem življenjskem jubileju mu želita obilo sreče in uspehov pri- delu federalni komite in federalna komisija, katerima se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». Čestitke tov. Zidarju ŠOLSKE VESTI Mature na realni gimnaziji Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu, je naprosilo za sledečo objavo : Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu se prično zrelostni izpiti dne 2. julija ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Šolska maša pri Sv. Ivanu Zakoncema Edi in, Ferdinandu Zidarju, šefu tržaške redakcije lista «Unità», se je v torek rodil sinček-prvorojenček, kateremu so dali ime Marko. Srečnima roditeljema naše iskrene čestitke, malemu Marku pa želimo srečno življenjsko pot. Uspela prireditev šolska v Saležu Iz Saleža smo prejeli naslednji dopis: V Saležu je bila v nedeljo zaključna šolska prireditev, na kateri so sodelovali otroci iz Saleža in Samatorce. Ob navzočnosti številnih staršev in drugih prijateljev šole, so mladi igralci lepo izvajali točke obširnega programa, kar potrjuje, da so bili dobro pripravljeni. Ob otvoritvi programa je uči. teljica Stanka Hrovatinova z zbranimi besedami pozdravila občinstvo, zatem pa so otroci zapeli «So ptičice i-Krane in srce je žalostno». Sledila je enodejanka «Nevenka in some», «Palačinke», «Prodajaiku Metka». nadalje ples «Zagrebačke frajlice» in recitacija «Slovenskim materam». Drugi del programa je obsegal «šolski varje-te», pri katerem so sodelovali številni učenci in učenke (ki pa jih zaradi omejenega prostora ne moremo poimensko navajati, kar naj nam prijatelji iz Saleža in Samatorce o proste Op. uredn.). Omeniti moramo nastop učencev iz Samatorce, ki so zapeli pesem pod naslovom «Fantje izpod Lenarta». Obširni program so zaključili s plesom «Lepa Anka» Sestanek administratorjev naših sekcij V torek, 1. julija ob 19.30 bo v Ljudskem domu, ni. Madonnina 19 sestanek administratorjev naše federacije. Vabljeni so vsi administratorji in pregledovalci računov sekcij, kakor tudi vsi kolektorji. Na sestanku bo podana analiza kampanje za nabiranje prispevkov v volilni sklad in nakazane smernice bodočega delovanja na tem področju. Obvestilo dvolastnikom Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza v Trstu sta nas naprosili za objavo sledečega obvestila : Opozarjamo vse dvolastnike, ki nameravajo vložiti prošnjo za sečnjo drvi za leto 1959, da se bodo prošnje vlagale do vključno 31. julija t. 1. Ker po tej dobi se prošnje ne bodo več sprejemale, vabimo vse prizadete, da se do tega dne zglasijo v uradih Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze, ulica Ceppa. 9. pritličje, od 8,30 do 13 in od 15. do 18. ure vsak dan, razen sobote popoldne. Tajništvi ZMP in KZ in s pesmijo «Slovenski smo fantje». Ob zaključku se je učitelj Šušteršič zahvalil udeležencem, učenec Božič pa se je zahvalil v imenu otrok. Kot je bilo že v začetku rečeno, so se vsi otroci lepo izkazali. Zato naj jim gne topla zahvala z željo, da bi, tudi ko bodo zapustili šolske klopi, z veseljem sodelovali na kulturnem polju in tako bili v vzgled tisti slovenski mladini, ki na žalost kulturno delovanje tako malo ceni. Posebna zahvala naj gre učitelju in učiteljici za ves njun trud. Obema kličemo: Na veselo snidenje prihodnje leto! Poleg prireditve si je številno občinstvo ogledalo tudi zelo lepo in bogato šolsko razstavo. Vaščan iz Saleža Državno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Trstu pa nam je poslalo naslednjo objavo : Šolska maša za dijake učiteljišča, trgovske akademije in trgovske strokovne šole v Tr-stu, bo v ponedeljek, 30. junija 1958 ob 8,30 v cerkvi Sv. Ivana. Po maši naj pridejo vsi dijaki na šole. kjer prejmejo šol-sko spričevalo. Razstave ročnih del Dolini Industrijski strokovni tečaj v Dolini obvešča, da bo otvoritev šolske razstave v soboto dne 28. junija ob 15 uri. Razstava bo odprta tudi V nedeljo, 29. juniji od 8.30 do 19. ure. na Opčinah Osnovna šola na Opčinah pripravlja tradicionalno razstavo ročnih del. katera bo odprta danes, v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Vabimo občinstvo, da si jo ogleda. v Rojana Državna Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan. Via Montorsino št. 8. III.) priredi oh zaključku tekočega šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odprta od nedelje, 29. junija do vključno petka 4. julija t. 1. vsak dan od 9. -12.30 in do 15.-19. ure. Dopis iz Lonjerja V nedeljo, 22. junija je koordinacijski odbor obeh prosvetnih društev, ki delujeta v naši vasi. organiziral skupen izlet v Slovensko Benečijo. Vseh izletnikov je bilo 56 in zlasti mladina je bila dobro zastopana. Že takoj potem, ko smo se odpeljali iz vasi. so mladinci začeli prepevati in prepevali so vse do Čedada, kjer smo se u-stavili nekaj časa. Ker so prav v Čedadu imeli prejšnjo noč velike nalive, kateri so povzročili tudi veliko škodo, je bil pogled na Nadižo iz takoime-novanega «Hudičevega mostu» še bolj zanimiv. Voda je s tako silo šumela pod mostom, da je človeka, ki je stal na njem kar groza prevevala. Po oedadskem odmoru smo nadaljevali pot na Staro goro. Tudi la kraj je zelo zanimiv. Cerkev s samostanom, ki sta zgrajena prav na vrhu imata pravo srednjeveško lice. Jz Stare gore se nudi ob ugodnem vremenu zelo lep razgled po širni furlanski ravnini in po planinah. Posebno lepo se vidi Matajur. Iz Stare gore smo nadaljevali pot. v Št. Peter Slovanov, ki ga sedaj imenujejo Št. Peter ob Nadiži. Toda tu se nismo ustavili, temveč smo jo «urezali» naprej proti Laudar ju, kjer smo imeli namen obiskati znano jamo, o kateri so znane tudi razne bajke. Žal smo zaradi neugodnega vremena in namočenih, poti morali r.ačrt opustiti. Zato smo se vrnili v Št. Peter, kjer smo se prav lepo zabavali. Veselo je donela naša narodna pesem, ob zvokih harmonike pa se je marsikdo tudi zavrtel. Popoldne smo se odpeljali v Videm, kjer smo se ustavili 2 uri in si tako lahko ogledali mesto. Tudi v tem mestu smo zapeli nekaj lepih pesmi. To se Izlet v Slovensko Benečijo je zgodilo pred odhodom na trgu pred gradom. Mimoidoči so bili zelo zadovoljni z našim petjem. Med poslušalci je bilo zlasti mnogo vojakov. Ustavili smo se še v kraju Villa Nuova, kjer se je zlasti mladina zabavala. Kot smo s peljem začeli izlet, tako smo ga s petjem tudi zaključili. Čeprav nismo imeli najboljšega vremena, smo ven dar ves čas bili dobre volje, za kar pa je v nemali meri poskrbel tudi naš neutrudni Ernest. Prav tako dobre volje smo se vrnili na svoje domove. K. C. Prosr, društvo «Vesna» -Sv. Križ priredi v nedeljo 29. t. ne. ob 20. uri v Ljudskem domu «Padlih za svobodo» «Veseli večer» ob sodel o vanju orkestra « Vesne » in pevcev. K lepi zabavi vabimo vse prebivalstvo. KINO Prosek Sobota, 28. jun. ob 20. uri : «Jolmnv Guitar». Film Re. puhlic v barvah. Nedelja, 29, jun. ob 17. uri: se ponovi. Sreda, 2. jul. ob 20. uri «Muka» (Tormento). Titanus Film. k" »I ZA TEDEN DNI Z Sobota, 28. - Ircnej, Zorana Nedelja, 29. - Peter in Pavel Ponedeljek. 30. . Emilijana. Milica Torek, 1. julija - Teobald. 8 goslav (Polna luna ali ščit Sreda. 2. - Marija. Oton, $ niča Četrtek, 3. - Hijacint, Nada Petek, 4. - Urh. Uroš r Nummi RADIO ODDAJE SOBOTA: 13.30 Priljubljen' lahke melodije - 15. Ravel : I Valse 16. Radijska univerza 17. Folklorni ansambel Sreči dni 1 svetove v in r Mu je Stockh ,l'zanov ,vljalo "Simi s: ' tem t Poinirj Prišli , t, Dražil - 18. Oddaja za najinih *il0 '°dstvo Zagoto\ še: G. Luongo: «Zgodba o p1* z„6UlL cu Airu» - drugi in zadnji 1 itali j ar Igrajo člani RO - 19.15 Sest* nek s poslušalkami - 21. A. F1 bo pr gazzaro: «Podoba s krinko».®5» nar( nodejanka. Igrajo člani RO «sitih s- 21. Ansambel Borut Lesjak «tj, j[er 22. Schubertove kompozicije 'talija 23.30 Svetovno nogometno P1 ilo mj, vladi hlapč a imp ^'ed n< Nih p **arlame ‘logov, venstvo - Zadnje vesti. NEDELJA : 9. Kmetijska daja - 13. Kdo, kdaj, zakaj' 6ga Kronika sedmih dni v Trste 13.30 Glasba po željah - 16. M* s ški zbor «Slovan» iz Pad riè 17. L. Bonelli-A. de Benedetti «Človek, ki se smeje», kome8 i ja v 3. dej. Igrajo člani Ra odra - nato plesna čajanka 20.30 Glasbeni mozaik - 2W i Narava poje v pesmi : «Klas " , njivi» - 22. Nedelja v športe 22.10 V svetu jazza - 22.35 ^ >• daini orkester Franck PouM - 23.30 Svetovno nogometno Pfiž venstvo - zadnje vesti, PONEDELJEK : 13.30 Zab«'L na glasba - 18. Bach : Parti*!, št. 1 v h-molu . 18.55 Žen*5 vokalni kvartet «Večernica1 19.15 Radijska univerza : kaj o surovinah : «Železo k surovina za veliko industrij0’^ ^ 20. Športni komentar - 20« j. Gioacchino Rossini: «Vilje1*, Tell», opera v 4 dej. Prvo drugo dejanje. TOREK: 11.30 Brezobvez»0J drobiž od vsepovsod in., vanje po Italiji, turistični rBt} ,.M ga gledi M. A. Bernonija - 13/, en°e Glasba po željah - 18. Simf^| Jcm p 'hilnar dogod , Ponovi Sm t Mih kavlja t Mi : ifl. Še nSki ' P°stav erte», x, rC: itNioriu yVed Ig in potifhjansk, hi eni koncert, dirigira Dean /Maga xon, R. Strauss: Don Juan - s'11! °v°rn< fonična pesnitev. De Falla : ogelnik-balet. Igra orkester Mnju jk8e 6° 81 «pad žaške filharmonije - 18.30 začarane polire: Italo Calvi0'1! v teku l»'’>žko opffIV «Frančiškova obrt» Zdravniški vede/ . 20.30 glasba - 21. Obletnica ted0* e'1-'L' min «Giacomo Leopardi-160. obl«. . °vanja niča rojstva» - 21.30 Ginaci' «o no Rossini : «Viljem Tell», /cnju ra v 4 dej. Tretje in četrto j, 22.15 Ruska misel0"* ^ janje ---- _ f in Zahod : « Človek pred ,rI1 /'"ga s h- skr spr tjo - Lev Tolstoj». SREDA : 11.30 Brezobve«I*hli si drobiž od vsepovsod in.. in dom. obzornik za ženski ^ ,, 13.30 Lahke melodije - j* »U . z»0)' tc S] „K°r , dalj 2®T’ hi sai °rba Havdn : Simfonija št. 45 molu - 19.15 Šob* in prof. I. Theuerschub : sino izrabimo počitnice» -Geno R. Senečič : «Dama v j lenem», komedija v 3 dej- '“t pr(|( grajo člani Radijskega odra. „le ČETRTEK: 13.30 Lah®’ X, pn glasba - 18. Stravinski : «Le /k'm de la Fče» - 18.30 širi* N «ton obzorja : Tehnika ustvarja " ,L7°P3 svet : (3.) «Zgodba o nafti” , jV’acij, 18.50 Vokalni terrei «Met0, 5 si]e -2'fVe; vina odkrivanja sveta : (5.) " sil, ] kingi Južnega morja» - 22. *, /Ml v ček» Ilustrirano predavanje 20.30 Operna glasba - i dobna književnost in umetH1/,, IK dp^a; «Ruska u0>' /J zag vg zija v C- duru op. 15-Popo*11^ ^ sko Vojeslav Mole nost» - 22.30 Schubert : PETEK: 13.30 Glasba P° N V] ljab - 18. Velika dela sla^ ^‘kan: mojstrov - 19.15 Znanost in * j, i^ '*esu nika: «Odkritje nevtrina» • i/M z umetnost in prireditve v T° . to j . 21.30 Liszt: Preludiji - S’1 fef°ski fonična pesnitev št. 3. - 22. /‘ r'u 1 te Alighieri : Božanska koO1 ^ ,,/io F ja: Pekel. 21. Spev (v Pre,g ^ Ba < dr. A. Gradnika-razlaga dr- ** t 'hral !>k( fiviMk: Rth 'C za ZAHVALA ko Ječ). „ ì I: Ganjeni za izražena socU- . 'a vanja ob bridki izgubi n»se S,ju (.Sala dragega Jožeta Alberti? ^ sc najtopleje zahvaljM6 ^ vsem, ki »o na kakršenko*1 l/ačj čin počastili njegov spoin^ ^ ^-tral dom^J, Posebna zahvala pevskemu zboru z dirig- ®*' ^ 6» rjalom, darovalcem vence1' i» * cvetja ter vsem onim. ki “ spremili na njegovi zadnji Bol junec. 27. 6. 1958. ^ «lij^ Žalujoča družina BON in sorodniki t*ogl: soci Hr