k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, 29. avgusta 1879. „SoSa" izhaja vsak petck in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSHjana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih iu prav tako pri „po-slanicah" se plafiuje za navadno tri stop-no vrsto: 8 kr. 6e se tiska 1 fcrat 7 » „ ,, „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ ZaveSe crke po prostoru. TecajlX. Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go« sptfski ulici blizo „treh kron", iu na stftrem trgu.— v Trstu v tobakariii-ci „Via dolla casornia 60". Dopisi uaj se blagovoljno poSiljajo uredniStvu „Sofie" v Gorici v Mailing-oyi tiskarH^navocnina pa opflaTiii§tvii„So20u na Korenji v Sticsa-vi bili St. 253 H. nadstr. Rokopisi se ne vrafiojo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugini nepremoznira se naroCctoa uiza, akose oglaso pri urednistvu, Med kladivom in naMorn. Kakor je znano, imamo v Gorici veliko realko in veliko gimnazijo—obe z ucnim jezikom 11 em Ski in, iu to v deceit, katera je—ce izvzamemo peSfiico v go-riSkem mestu stahio naseljenih ali ie zacasno bivajo-Cih tujcev—po narodnosti samo sloven ska in i tali j an ska. Obe ti ufiiliSci ste tako trdo nemSki, da morajo fantiti, katevi so se Solali vnarodnih ljudskih Solah, muCiti se v nalaStf za to ustvarjeni pripravljav-nici eno celo leto samo z uemSiino, da postancjo godni za sprejem v eden omenjenih dveh zavodov. Ravnaielji in ueitelji na gimnaziji in realki so deloma tujci in vecinozna taki, ki ne znajo ali enega, ali dru-zega, ali pa tudi nobenega dezelnega jezika. Na gimnaziji je pripuSC'eno spoznanji starsev, ali se ima sin uciti materinScine ali ne, in ec se je uci, odme-njeni sti mil za to borni dve uri na teden; od doticnih uCiteJjev se tudi vselej strogo ne zahteva, da so popolnoma sposobui za to, to je, da so prestali dr-Lavui izpit iz jezika, katerega ufie. S kratka oba ufina zavo'da sta skozi in skozi tako osnovana in vredjena, kakor bi bila odmenjeua Noun: em v neiuski de-$eli, v koji Livi po nakljuObi tudi pescjca Slovencev in Italijauov in ne narobe. Da ne omenjauio, koliko se je uze doniace no-vinarstvo upiralo zoper te nenaravne, §. li). drzavuih osnovnih poatav v obraz bijoce naredbe in dosledue velike nepriiUhiosti, uaj vzamemo tukaj v misel, da je Ijudstvo samo, zbrano v^romnik umoLicah najav-nih shodih, u2e mnogokrat nujno tirjalo, uaj se nase srednje Sole preustroje na narodnej podlagi in da je v enakem zmislu dvigal tudi ua§ de&dni zbor eno* duSno svoj glas do visoke vlade zahtevaje dejansko priznanje in izviSenje narodne enakopravuosti v istih Solah. Toda, ker si je vlada pridrzala odlo&tev uene-ga jezika na vseh zavodih, kateri se vzirzujejo iz dr-zavnega zatoga in ker je bila ta vlada zlasti v pre-tekli najustavovernejSi Auersperg-Lasserjevi dobi av-strijskim Slovanom—maeeha, niso vse te na najteme-ljitejse razloge oprte zahteve prav niL* hasnile, iu tudi drzavnih posiancev Coroniui-ja in Vieentini-ja 2ivo prepriCevalne besede odletale so kakor bob od trde stene Stremayr-a in tovarSev odlocuega „sic volio, sic jubeo!" Po tern takcm nemajo ni Slovenci, ni Italijani v naSih srednjih solah prilike, naueiti se popoJuo-m a svojega maternega jezika, — pa ue samo to, am-pak tudi drugik predmetov ne morejo si tako lahko prisvojiti, ker si morajo po neuaravnem potu in proti glavneinu pedagogifinemu principu—s pomocjo tu- LISTEK. BOSENSKE DRUZINE. Ker smo te, dragi (Jitatelj! pred meseci s po-gledom v Bosno upotili v posestrimo naso zemljo Bo-sno, hofemn te danes uvesti v bosensko druzino. Sploh se po zapatluej Europi misli, da vlada v Bosni, kakor tudi v druzih jugoslovanskih de^elah, patriarhaluo, druzinsko liveuje. To pa nej res. "V patriarhalnih dru-2inab je d'ru^inski otec, ali najstar§i mo2 v dru2mi nafielnik druzine i njemu kakor neomejenemu sain Bvojemu gospodarju mora biti vse slepo pokorno, kaj-ti le to, kar on rece, kar on ukaze, velja. Drugacno je veudarle druzinsko ziveuje v Bosoi, Hercegovini, na Srbskem i sploh v vseh pokrajinah, ktere nej §e o-* blizala evropska omika. V teh zemljah so tako ime-novane zadruge doma, ktere se opirajo na stare na-vade, na ustuo sporoCilo i sploh ua obifiajuo pravo. Mej tem, ko vlada v patriarhalnih druiiuah samo vladarstvo (absolutisem), domuje v zadrugau povtrb-ni§ka (fitlcikomisarna), komunistifina ustava (konsti-tucija). Zadruga je zdruzenje ve6 dru^inskih udov, ali celd veC Boroduih dru^ia v eno skupino v svrto dru- jega jezika nabirati razne vednosti, Nemec, Fran- I roz, Angled, Rus, Hervat, Serb, in kolikor jih jesvo-bodnih narodov na svetu, vsem je ufini jezik na sred-njih in visih Solah mater in Sci na, in celo Madjari, I katerih kulturno stanje ne stoji ua Bog ve, kako vi-soki stopinji, poslu^ujejo se na vseh svojih ucili^ih svojega azijatskega jezika. Le za na§o mladino velja iz» jema: Ce se ho6e omikati, mora se tako re-ko<5 raznaroditi. Xdaj pa obrnimo pogled od na§ega domadega golstva na drugo veleva^no dr^avno ustanovo v de2c-li: na glavne na^e sodnije. NaSa de?.ela spada;pod nadsoduijo v Trstu in pod dve okroiSiii sodniji, to je pod ono v Trstu in pod goriSko. Pri teh sodnijah in pri c. k. odredjeni mestni sodniji v Gorici je za-povedani uradni jezik italijansfci. Vse kazenske in civilne pravde, vse obravnave pred porotniki, s kratka vse, kar prihaja od teh sodnij in kar se pri njih vrSi—;je samo itaSIjansko. Ku, vsako sveto leto en-krat prileti morda na hrbtu kako slovcnsko to^be — tudi bela niuhfi,—slovunska refiitcv, pa mora biti win prav media. Pri kazenslcih obravnavah, kedar se vrSe se slovcuskimi striuikami, treba tolmaia in kedor je bil kedaj navzoc zlasti pri obravnavah pred porotniki, moral se je do jasnega prepricati, kako muino je tako posredovanje po tolmaCu mej zato^en-ci, pricami iu soduiki in kako zamudno — in na vse zadnje—-vendar ne popolnoma zanesljivo. Toda danes ni naS nauien, razkazovati neprilifi-uosti in .kriviee, ki nam' prinyrskim Slovencem nepo-sredno nastajajo iz italijanskega podovauja pri glavnih nasih sodnijah; o tem smo uze vcdkrat in bomo Se obsirneje razpravljali, saj gre za prevazne na§e inte-rese, ki so po dotiCnih uaredbah pravosodnega mini-sterstva hudo o§kodovani. Dokazati hocemo samo veliko navskri^noSt in §e veio nezmisel, ki ob-stoji v tem, da je vsa vi§a odgoja na§e mladiue od nekdanje „parvett (1. latmske Sole) do koucane uni-verze izkljuCljivo nemska, ko se jej vstopivSej v javno ^ivljenje vsiluje neogibua potreba, da se loti i-talijanSCine, ako hoce v domacej dezeli kaj ve-Ijati. Posebno izgolan slovenski jurist je v zeld nev-goduem polozaji: Po najmanj 161etaem Solanji pride domov in stopi v sluzbo pri tej ali oni okrozni sodniji. Italijanskega zua sicer nekoliko po goriSko ali triaSko, ao slovnici in posebno ob ortografiji ni ne duba ne sluha. In tu treba vsesti se in pisati i-talijansko in m6 nego italijansko. V kakih zadregah je revei pri narekavanji, koliko ortograft6nih kozlov nakida tu na poa'pezljivi papir! Nifinepomaga; mla-denefi, Ce ho^e§ na GoriSkem in na Primorskeni sploh zabnega hisnega gospodarstva in upravljanja nedelji-vega nepremakijivega premo^enja, ne da bi pri tem pojedinec nesmel kaj pristranskega si pridobiti. Zadruge nahajamo pri vseh kiscauskik Iugoslovanih; v Bosni i Hercegoviui obretemo/) (uajdemo) jo celo" pri slovanskih muhamedancih. Stevilo udov zadruge je zel<5 razlidno. NajmanjSe Stevilo je deset do petnajst, Sestdeset do sedemdeset najvece, advajset do dvajset pet je srednje Stevilo tuiuoSnjih zadrug. Kedar zadruga premocno naraste, razdeli se navadno zadruimo premoienje i tako se ustanovi uz staro zadrugo Se e-na nova zadruga. Tako se prav lehko pripeti, da i-majo vsi prebivalci ene vasi, ali seliSCa eden in isti priimek. Ce prav se nahajajo tudi v Bosni druzme tako ustvarjene kakor pri nas, so vendarle zadruge o-na prvotna narodna naprava, ktera ostane v onih zemljah v vseh zadevah merodajna. Na (jelu zadruge je „doniacin," kterega izbe-re vsa druzina ponajvise iz vrste starejSih i modrejSih svojih udov. Navadno je domacm o^enjen, a nej ve-dno najstarejSi zadruge ud, ker zadruga imenuje svojim naceluikom svojega uajsposobnpjScga i najmodrejSega ¦ uda. Semtertje obretemo tudi kako zeno, da celd kako deklico, ki je uacelmca druzine. Njej pokoravajo *) Stari giagol: nobr08ti-obretern'f, ki pomenf BnajtiK ent-decken, scoprire, jo pri naiift Gorjanik se tako ? rabi, kakor pri Srbo-Hrvatjh, kedaj naraeScen biti, vzemi italijansko slovnico v roko in uci se. Kaj to de\ da si rojen Slovenec in da za* sedajo vecji del delele tvoji rojaki ? Uradni jezlk je itahjauski /a vse enako in Le toga ne znaS, pojdi po svetu s trebuhom za kruhora. Enaka se godi oniiu pravnikom, kateri se haiojo posvetiti odvetni-Stvu. Dokler se ne nance italijanS6ine, ne zaslu^o pri nasih odvetnikih v Gorici in v Trstu niti kozarca mrzle vode, kajti iz zgorej razlo^enih razraer se iz-vaja neizogibna doslednost, da je ^conditio sine qua nou" tudi pri vseh nasih odvetnikih in notarjih, da morajo italijanski znati, ako hocejo v dezeli poslovatl iu kaj — zaslu2iti. Iu kako se godi drugim naSim slovenskim oral-kancem, ki so se tudi le nemSki Solali — pred o-menjenimi sodnijami? Ne prav tako hudo, ker ne sluzjjo pri njih kruba, kakor ga slugijo juristi, a vendar Se — zadosta h u d o. Bodi duhovuik, bodi uci-telj, bodi uradnik ali posestnik vsi prihajftjo vcfi all liianj a(\ sodnijami razne stopinje po slu^benlh all svojih privatnih opravilih v dotdco; zraven toga pa so omikanci na de^oli pogostoma nadlegovani od pripro-stiii kmetov in obrtuikov, da jim morajo prebirati in raxlagati razne uradnc — najvefikrat sodnijske spise. Kako se tu omikancu trda godi, ko se mora inuciti, da iz italijanskih spisov, ki jih razpoSHjajo imenovane sodnije, samo jcdro na dan spravi, to ve, kedor je skusil, a sodi lahko sploh vsak razumen clovck. Toda sklenimo, da ne zabredemo zopet v nadrobno razpravo, katere smo se hoteli za danes ogniti. Stvari so tako jasne, ko beli dan. Slovene! naGoriSkem smo, potisnjeni mej kla-divo in naklo: V Solah nemSko kladivo, pri glavuih naSih sodnijah italijansko naklo. Vtakem zelo neugodnem polozaji boriti se nam je siloma za svojo narodno eksistencijo in ^e v tem boju vendar kaj maiega napredujemo, dokaz je to, da premoremo kaj sami iz sebe in da smo tedaj vredni Onega po* stavnega varstva nasih narodnih pravic, koje nam je vlada dolzna odmeniti, ako jej je ustava zares sveta, Pri takih razmerah se pa tudi ni cuditi, daonastopu nove vlade, o katerej se sploh gavori, da hoce izpol-niti cesarjevo naro5ilo ternarediti mir mej narodi, ponavljamo Slovenci z vso odlocnostjo svoje stare, po* stavno vtrjene zahteve po popolni enakopravnosti V solah in javnih uradnijah. Naj se krohotajo ali grizejo in repeu^ijo naSi nasprotuiki, kolikor hocejo, Slovenci ne bomo mirovaii, marivec dedalje nujnejie tirjali, kar nam gre po bozjih, naturnih in cloveSkih postavah. Kolikor plaOajo naSi denarni in krveni davki, — to-liko morajo veljati tudi naSe pravice. se brezi vsacega upora vsi moSki I ienski zadruge u-di. Take do ma dice so pa le redke. Doinacina, ki ostane spreten, sposoben i krepak do svojih zadnjih ^ivenja dni, osvobodi ga samo smrt take Castf; do-macm pa, ki se postara i ki na umu i telesu opeSa, odpove se tej sluibi ali radovoljno ali pa vsled pri-govarjanja nezadovoljnih udov druzme. Po smrti do-maCina uzvisi druzma najrajSe najstarejSega brata po-kojnika na njegovo mesto, a pripeti se tudi, da padne volitev na sposobno udovo pokojaika, ker je ona na-vaduo dobra gospodinja. Po »\ekoliko letih prenese ipa ona svojo sluzbo v sporazumljenji vseh zadruge udov na mej tem polnoletno postalega svojega sina. s Ker nej toraj domadin sam svoj gospodar, i ker je on samo izvoljeui glavar i poobla§6eni zadruge pred-sednik, mora se veduo v vseh va2nej§ih zadevah z druzimi zadruge Cleni dogovoriti i sporazumeti. Zadruga zvr^e toraj lehko donmcuia, ter posadi na njegovo mesto koga druzega, kedar on slabo gospodari, i kedar sploh zadrugo razdeva. Za to je potreben jednaduSen sklep cele zadruge; i kedar se apre samo kaka manjSina domadinu, da nehfie pod njim nikakor ne vec biti, razdeh se zadruga. Samo v najveCih nujiah i silah poklico se na pomofi javne oblasti. Domafiin namestuje dru2ino v vseh njenih Zu-uajnih zadevah. On jo namestnje pred popoin, pred obcl no, kakor tudi pred vsemi Bodoimi i politiCoim Dopisi. |Z Aj(?QV$5lne 26. avgusta. (Izv. dop.) ,Slov. Jfarod* je prinesel dne 23. tek. m. dopis iz SsliSke-ga, kateri slika se 2ivimi, a resnicnimi barvami raz-mere na Goriskem. Dopisnik mora biti goree rodo-Ijub, kateri vse zivo cuti, kar piSe, in tudi asm je prav iz serca govoril, kedar je povdarjat, da je treba popustiti vse mrznje in podati si roke v skupno in vapeano delovauje za povzdigo gmotnega in daenega blagostanja nasega naroda. Tudi mi smo prepricani, da imamo biti v .Mn ttdifljemse svojo braco v Terstu in Istri,a da za to »i it treba rtzruSitinitiobstojec^apolitiSkega droit-t» »Stoga- niti zadnsiti nasega lista flScCau, ker s tern bi narodni stvari y Trstu in Istri oft ne koristtti, na Goriskem pa bi jej vsekali smrtno rano. Mi goriskl Slovenci smo na braniku na juzno-zapadti meji Slovenije, in v Goriei potrebujerao trd-njave proti navalom pozreSne in nenasitljive Italije. fa trdnjava mora biti politisko druStvo in pa tedoik rtSoSa", katera zdrazcna naj krepko odbijata vse na-fade od nnstran Idrije (Judrio.) Treba je le na to delati in neutrudljivo delati, da se politiSko druStvo razSiri po celem GoriSkem, po tipavski dolini, po Krasu, po hribih in po Brdih in potera bode mogoce vsestransko, krepko in izdatno braniti svoje pravice in zahtevati od vladc, da se apolnijo in djanstveno izpeljnjejo vse tudi nam v po-atavah zagotovljene pravice, posebno kar se tifie vpe-Ijanja nasega jezika v Sole in urade. Bavao tako bi morali zdruziti se vsi odlicni in zavedni rodoljubi v podporo tednika „Socett in sicer materijalno in duievuo, v prvem oziru s tem, da Si-rijo list in mnozijo narocnike, v dragem pa s prid-wn dopisovanjem. Ako menijo triaSki rodoljubi, da zamorejo izda-vati Se poseben list, naj bi ga oni postavili na trgov-ilo podlago in izdavali trgovski list po kopitu tetke ,Triester-Zeitungtf, ceravno v bolj pohlevni obliki, in s ton Ustom bi vatrezali trgovcem po celi Sloveniji, Interim ne bi bilo treba segati po Triesterci, ako bi dobivali potrebnih trgovskih porocil v svojeni lepem alovenskem jeziku. Vtie nnznanilo, da bode *Soca* redno prinaSala trgovska porocila en teden iz Gorice, drugi pa iz Ter-sta; vsem tnkajSnim trgovcem jako dopada in to tem tec\ ker menijo, da bode obsegalo porocilo sploSne cenike, a ne le one kake posebne trgovske firoie. Vpeijavanje zemljiSkih kojig v na$em okraju Se precej napreduje, ceravno odkazuje ministerstvo za ta velevazen posel tako piCle svote, da se navadno do-tiCni zahg posiiSi Se pred koncem leta in da mora potem cela etvar zaostati, dokler ne pride drugo leto z novo svoto. Vpeljane in odprte so pa zemljiSke knjige ze za sledete obcme: za AjdovSemo, Dobravlje, Dol, Otlico in Yegke 2ab]je. Ze dolgo casa je vse delo koncano v obeini lo-kcvski, a ker so menda bili zgreSeni zemljevidni na-risi, ali mape, se je ta reL na dolgo zavlekla; npati je pa, da bode kmalo vpeljana zemljiSka knjiga tudi za Lckavec in pa za Sv. Tomaz, kjer je tudi vse delo koncano. Ker sem ze tudi Dol-Otlico omenil, naj Yam pocoeam, da je v tej obeini ze dalj casa neka komi-sija, posiana od c. k. namestniStva v Terstu, da bi odmerila tej obeini en del cesarskega gozda v povrSju okoli 1300 oralov za odSkodbo njih gozdaih in paS-nib pravic v cesarskem gozdn. Obcinarji Dola in Otlice so imeli zabiljezene pravice. svojo zivino past! v cesarskem gozdu, za svoje potrcbe iz njega dobivati drva za kurjavo in pa les za zidanje, posebno za slu&ij kakega pozara. Te pravice so bili dosegli za izdelanje ceste iz Lokavca v cesarski gozd. Vsled ces. patenU od 5. julija 1853 pa morale so se vse gozdne sluznosti, to je gozdne pravice bodi paSa, bodi prejemanje lesu, nrediti ali odkupiti. Tndi za nredjenje ali prav za prav za od-stranjenje paSnih in gozdnih pravic te obdine je bila vpeljana ze pred mnogo mnogo leti obravnava med gozdaim nradom v Goriei in med obLino Dol-Otlico. Po brezkoiiSni obravnavi so bile vse pravice Dol-Otli-canov po zvedencih cenjene na svoto okoli 50 tiso5 gld. in SIo je potem za to, alt se imajo te pravice le nrediti, ali pa odkupiti. Potrebe obcine so zabtevale, da bi bile nje palne pravice nredjene, to je, da bi bilo snoznano, da imajo Se nadalje pravico v cesarskem gozdu dolodeno stevilo zivine pasti, in da bi se jej glede pravice drva in les iz gozda prejemati, odmeri-lo primerno povrije gozda v last. Zvedenci pa so spoznali, da se ima tej obcini za vse pravice primeren del gozda, v last odstopiti, in cenili so ob enem ta del gozda, vet'i noma golega, tako visoko, da se zamore lahko trditi, da dobi ta obcina prav malo vrednosti za svoje dragocene pravice. Zgoraj omenjena komisija se ravno s tem peca, da bi odmerila ta zemljisf-a v last ob^ioi Dolu-Otlici. Letina je pri nas prav slaba; vina ne bo skoro nic\ turSice tudi ne veliko, ker jo je susa pritisnila; imeli smo sicer kako redko plobo dezja, ali vsakikrat skoro z burjo, katera je vec* Skodovala, kot je dez koristil. ___________ Iz gorlske okolicc 20. avg (izv. dop.) (M- gre.) VeCkrat imam priliko videti, kako naSi fanti na de-zeli nSagreu napravljajo. Lctos sem pa posebno opazoval predmestje sv. Boka v Goriei, kako Podturencanje v pravem patrijoti5nem zmislu svojo sSagroa okincajo, in tako nasprotnikom kazejo ,da so vdani svojemu ce-sarju in nasprotni vsemn, kar diSi po wirredentarstvn.a Nase grgarske in kraake Italianissime je gotovo bolelo videti slavolok s transparentom pred SentroSkim plesiSCem, na katerem so bili sledeSi patrijotifoii napisi: BViri-bus unitis" in „Viva ii nostro Imperatore Francesco Giuseppe."—Naj jih le boli, a tukaj na GoriSkem, kder veje 8ista avstrijska sapa, ni zdra-vila za take boleLtne. Zadnjo nedeljo sem pa opazoval „§agroB v na-rodnpm (?) Solkanu, No, plesi§i:e na prvi poglcd bilo je Le precej dostojno okiucano. Tudi nekaj slov. zastav je bilo razpostavljenih. A sramotnu, da so bile t ker, ako si vse opazoval, videl si na glavnem vbo-du k plesiseu na veiikem, balonu s6 zelenjavo okineano veliko podobo s podpisom: Ab-Dul-Aziz Sultan! Ali smo morda na TurSkem?? Kateri bode labko ugo-varjal, da so fantje to brez vedenja napravili: Vse mogoCe. Ali eudno se mi zdi, da ni to nobeden tam-kajSnjih predstojnikov zapazil in pomislil, je ii to spo-dobno, da nosijavniples naSlovenskem firmo turSke-ga sultana, najvecega sovra^nika slovanstva? Dobro se spominjaitt, in ni Se dolgo od tega, da so se ravno Solkanci pri tekih prilikah narodne skazavali, ter svoje „§agreK s6 slovenskimi napisi kincali. In zdaj? Zalost me preSinja ko primerjam nekdanje pa sedanje plese v Solkanu. Saj je bil nekdaj ravno Solkan nam naj preljubljenejSa vas, in marsikatero veseto uro smo tamkaj u2ivali. Kaj je temu krivo, da narodna stvar tako peSa? Gotovo manjka prave narodne podlage. Moze, ki so gojili pravo Ijubezen do narodnega napredka, je nektere osoda odnesla med svet, drugim Se ostalim, kateri radi in po&tovalno delajo na na-rodnem polji, pa menda ovirajo druge gospodujoLe ne-delaine roke. Solkanci! kateri imate Se kaj narodnega duha v sebi, zdramite se, saj imate menda fii-talnico Se v dobrem stanji, in ce imate Se kaj Ijulike med pSenico, porite jo ven, in ostanite zvesti svoji javniiui oblastmi. On odgovarja, da se o pravem ca- | an odrajtajo danci (davki) i drugi predpisani podatci, on npravlja ali gospodari skupno premozenje, on skle-za zadrugo: kupnje i prodaje i sploli Vse pogod-. i v nekterih ima celo pravico, da prodaja pre-makljivo, a samd premakljivo premo^enje. DomaCin odredi vsacemu zadruge Clenu svoje delo in opravilo, i pri tem lebbo se nadeja, da ga vsi zadruge ndje V vseh zadevah skoraj do zadnje picice ubogaje. . Domafiinu stoji na strani domafiiea, navadno! njegova 2ena. Pravimo navadno, kerv nekterih krajih ! izbere zadrnga domaiico kakor domadina i sicer za to, danepostane domadinova druzina premogoSna. Kakor se raztega podrocje domaCina ponajviSe na zunaj, mora domacica Od druge strani skrbeti za domace no-ternje zadeve, kajti ona je gospodinja zadruge. Ona je odgojiteljica otrok^ prava svetovalka odrastlim de-kletoin, voditeljica domafie obrtnosti, samo svoja gospodinja v kiSi ognjenici (kuhinji) i v shrambah za jedi. Ona pazi skrbno na to, da se bozji hremovi o-bisknjo, da se praznici praznujo, da se merlecev o pravem casn spominja i da se bozja beseda i narodna pesem v casti obdrzi. Zadrnga mora skrbeti za stanovanje, 2ivljenje flirano), obleko in obuvalo svojih ndov, ker vsi za-9VB|s udje imajo enake pravice na nerazdeloo skupno I premo2enje. Po tem naCelu imajo vsi polnoletni za-dru^nici enake pravice in enake dolznosti, ter imajo tudi pri posvetovanji enako veljavne glasove. V nekterih krajih nejmajo zene i dekleta odlocilnega glasu pri skupnih posvetovanjih. Zadruzni zbor (svet) snide I se zvecer po dokonCanem dnevnem delu na ognjiSCi. i ali na dvoru pod sen6natim drevom. 0 praznicih sni- I de se pa ta zbor po dokonfonej sluzbi bozjej, kder \ domaCin ali svoje svete priporo^a, ali pa o tem, kar je storil, poro2a. V Bosni i Hercegovini odloeuje ve • €ina. Gem uglpdnejSi je domaCin, tem viSe velja nje-gov svet o tem, ali se ima premakljivo ali nepre-makljivo blago ukupiti, zameniti ali prodati, ali se i-I ma kak namcr&vani zakon skleniti, kaka pravda do-I gnati, kak mlajSi zadruge ud na tuje odposlati, ali I sploh. kaka vaznejSa promena v zadruznem redu od-j rediti. PoStovanje, ktero tak domaCin uliva, je pa I tudi nenavadno i zadruge udje imenujo ga sem ter I tja gospodarjem, ter mu roke ljube (poljubujo). I Njemu gre v zadrnzi fiastno mesto, njema tide pri I domacej mizi najbolji grizljaj. Vse nstane, ko on v I hiSo stopi, pred njim se puli samo z njegovim dozvo-I ljenjem; kedar njega doma nej, nesme se zaSeti ni I gosti ni plesati. I Tako smo po spisih pi. GopLevic& v glavnih po* ' tezab, naCrtali Ijosausko-hercogovske zadruge, ki soza narodni pesmi, katera pravi: „NeprestraSene krvi, za naS rod navduSeni smo Solkanski fantje mi.K ___________ Bodoljub. Iz TrSta, 28. avgusta. (Izv. dop.) (Govorica o grofu Coronini-ju. — Namestnik gre, namestnik pride. — SIovo. — Lojalnost fakinov. — Ponofinjaki. — Pre-rojeno gledisCe. — Polarna zvezda zatonila. — Pruska cesariclna pride v Trst.) Pri mnogih ministerskih kombiaacijah je bilo v zadnjih letih imenovana tudi ime vrlega goriSkega po-slanca, grofa Coronini-ja in Gori6anom je pri ta-kih govoricah gotovo rasel ponos na moza-rojaku, kateri si je znal se svojim nesebidnim in neutrudljivim delovanjem za prospeh ljudskih interesov pridobitito-liko veljavo v javnem menenji, da si ga to pri vsaki priiiki zeli videti mej voditetji na dr^avnem krmilu, Tudi o zadnji ministerski krizi porofia BBohemija", da je grof Taaffe ponujal Coronini-ju ministerski por-tefeuil, pa da je ta odvrnil, da ne stopi drugace v kabinet, nego 6e se izdatno zni^ajo stroSki za vojaStvo. Plemeniti grof sodi modro, da mofi dr^ave ne sloni toliko na bajonetih in topovih, kolikor na dobro vredjenih notranjih razmerah in dosledni zadovoljnosti drzavljanov. A kako posebno finance vrediti in drzavno gospodarstvo v ugodnejSi polo^aj pripraviti, Ce se pred vsem ne vtesnejo one potreb-gfiine, katere prizadevajo dr^avi naj viSe stroSke, dr-zavljanom pa najviSe davke? Na§a deMna vlada spremeni te dni nafidnika: baron Pino gre in baron Pretis pride, ali se prav za prav vrne. Posebnega politicnega pomena nema ta sprememba; kajti baron Pretis pride le na svoje mesto nazaj, katero si je bil nze takrat pogodil, ko je postal minister. Kot trgovski in sploh narodno-go- spodarski veScak prve vrste je baron Pretis v Trstu, edinem velikem pomorskem trziSCi v Avstriji, brez dvoma na svojem mestu; le to bi mu bilo Se voSflti, da ne prinese v novo sluSbo mrzlega srea treznega diplomata, arapak da se z gorko ljubeznijo do Ijud- stva in z vedrim razumom za vse dezelne interese— tudi za narodne — lcti oskrbniStva izrocenih mu I de2e1. — Baron Pino je temeljito poznal vse de2elne razmcre, neutrudljivo je delal in naglo, da se je vca- 1 sih celo prenaglil; pravifien je bil, kolikor je s m e 1 in euergiSen, kolikor jd m o g e 1: a ker sta bila „smeltt in „mogeltf v neljube spone vkovana, ne I vidimo nikjer velicih uspehov njegove delavnosti. Vsa- I kakor pa moramo priznati, da se je barou Pino v I mnogih ozirih trudil za prospeh dezelnih interesov in I da je vefikra^ jasno pokazal, da 2eli tudi slovanske- I mu prebivalstvu pravifien biti. Zato zapusti v obCe I prijazen spomin za seboj v deMi. — Pretekli pone- I deljek so razne deputacije slovo jemale od njega, tako I oficirski kor c. k. vojnega mornarstva pod vodstvom I kontre-admirala viteza Poltl-a; kapitel stolne cerkve s prevzv. Skofom Dobrila-m na Celu, mestni zastop, ra- I prezentovan po Supanu dr. Bazzoni-ju, podpredsed- niku dr. Defacis-u in 19 odbornikih, oskrbniStveni | svet Lloyd-ov i. dr. Tudi politiCno druStvo „Edinosttt I se je po posebni deputaciji, katero je vodil naS vrli [ de^elni in dizavni poslanec Nabergoj, poklonilo I odhajajocemu namestniku, kateri se jo vselej prijaz- | nega kazal druStvu in je vfiasih tudi podpiral njegovo J patrijotiSno delovanje. I „SocaB je porofiala o svojem easu, da se je o- I snovalo tukaj druStvo fakinov, katero obstoji j veelnoma iz slovanskih elementov. To druStvo ni za-I mudilo do zdaj nobene prilike, da ne bi razodelo v J nasprotju nirredeotarskim" izjavam svojega zvestega I avstrijskega miSljenja. Tudi 18. t. m. je za cesarjev j rojstni god odposlalo do pravzviSenega prestola svoja [ iskrena voS6ila in cesar sprejemSi je miiostno, pocastil I Bosno i Hercegovino gotovo velika, da neprecenljiva j sreca, i naSa visoka vlada, kakor sedajna i prihodnja I gospodarica onih zemlja, bode gotovo skrbela, da bo-| de ustanova zadrug Se za naprej zlvela. One zemlje, I ce prav so prebogate, so premalo obljudene. Temu je j kriva turSka sila i turSka nezakonitnost. Ljudstvo, I kterega je samo na sebi malo, i ki he pozna zapad-J no evropskih druiinskih razmer, gotovo bi v kratkem I ubozalo, 6im bi mu se stare zadruge odpravile. I V zadrugab, v oblasti domaCina je ona velika I mofi, ki zapreci marsikako nepotrebno pravdo, kajti | domaSini poravnajo ponajviSe mej sabo razne prepire . 1 nastale med udi raznih zadrug. Zaradi tega pa tudi . I ne nahajmo ni v Bosni, ni v Hercegovini onih sitnih i I pravd j domaclh prepirih, i druzih cMlnih i kazenskih - I malenkostih, s kterimi zalibog! srboritne stranke pri t I nas od dne do dne sodce nadlegujo i prav po nepo-t I trebnem trdo zaslu2ene Solde v prodajalnice Stempe-. I Ijev i v advokaSke poslovnice nose. i I Naj Five toraj Se nadaije bosensko-hercegovske t zadruge, ki so ohranile vero, jezik i poStenje starih - otcev, dedov i pradedov, naj se krepe i Sire i naj i privedo unesreeeni nam sorodni narod polagano do o- I nega stepena prave izobraienosti, srede i blagostanja, # ktero po svojem sreu i avojej duai zaslu^i. *» XiuknY«oIti« * je druStvo se" svojo zahvalo, katero je dal nemudoma po svojej kabinetni kanceliji javiti naiemu namestniku. Avstrijski zrak zacel se je v na§em mestu fiistiti v ni2ih vrstah in vse kaze, da z dobrim uspehom. Tudi tu so se „irredentarjiK tiho in mirno obnaSali na ce-sarjev rojstni dan; jaz niti nisein pozvedel, dabi bili letos — druga leta obligatne listice, alias proklame slavnega (?) od!>ora Mdelle Alpi Giulie" trosili po u-licah nase »citta fedelissima". ' Dragacnega rogovilenja nam pa v Trstu zares ne manjka, po dnevu vse zlvo in po noel tudi tako; samo da se ta zivahnost ne drzi vselej poStenih raej. Poroeal sem Vam nze zadnjiS, da je dolgoprstnih kla-tivitezev, pravih umetnikov v izmikanji tujega blaga, tu v izobilji. Tem neprileZnezem se pridiugujejo pa __gled6 kalenja javne varnosti — ponofinjaki, kateri, bodi da jih drazi prazen zelodec, bodi da so jim razne alkoholne pijace zivce razvr.ele, vazsajajo eele noCi po mestnih ulicah ter se producirajo vefckrat tudi v krvavib ekscesih. V noti od 23—24. t. m. so organi javnega mini vjeli invzapor odgnali nic" raanj nego 24 takih ponoenjakov in ekscesantov. Tako je velikomestno. Na mestu, kderjestalo nekdaj tako priljubljeno Mauronerjevo glediSce, dozidan je zdaj uov amfiteater, kojcmu so dali prav primevno ime „la Fenice", kev je kakou ptica Feniks nastalo na pozari86i poprejs-njega gledi§6a. Poslopje je jako prostorno, eiegantno in posebno prileSno za predstave v poletnem Casu.— Proti ulici „Corsia Stadion" ima svoj „Caffe-Restau-rant", ki je tudi kaj okusno zidan in opravljen. V6e-raj 27. t. m. je bila prva operna predstava v „la Fenice". Kdor pozna radovednost naSih meScanov, misli si labko, kako natlaceno je bilo obSimo poslopje vvseb svojih prostorih. Oddanih je bilo 2400 vstopnic f BLa Fenice" je ustala, „Stella polare" zatouila; tako je na svetu, na kojem ni dneva brez pomenljive spremembe. Znana, na'jveca kavarna v nasxm mestu „Stelia polare", ki je uze cclo stole tje gostoljubno sprejewala in postrezala ljudi vseh barv in stanov — je nehala bitl; spreinenila se je v trgovske magacine. Mnogim vsakdanjim gostom se bo Se dolgo toLilo po njihovih u2e priposestovanih prostorih, kder so dan za dnem totmo od te do te ure sedeli pri kratkocasnenujty „dominott-u, Koneem naj Vam Se poroCam, kar sem pozvedel iz precej zanesJjivega vira, da pride namrec prve dni prihodojega meseca soproga nemskega cesarjevica, piin-eesinja Viktorija, v naSe mesto, kder si bo kak teden zdravje krepila v morski kopelji. Tukajsnji nemski konzul pi. Lutteroth je nekda uze dobil uradno po-rocllo v tem xrnislu. Z Jug-Bogdanovega grada na juzni srbsko- tur§ki meji, 12. julija. (Izv.dop.) Oprosti, draga Sofia! tvojemu sinu, kteri se te tako redko spominja, a ni-kar ne misli, da te je pozabil ? o ne 1 na zalost! dan-danaSnje okolnosti so take, da mi je pri najbolji volji tezlo napisati ti par vrstic iz daljne posestrime |ti zemlje. Se zmiraj, §e zmiraj me spomioja, draga Soea, gumeoje tvojih, na skalnatih bregovih lomefiih se va-lov, na mojo milo rojstno slovensko domovino. Pa tudi zdaj, ko ti te moje kratke vrstice bilezini na spo- Dalec" na zapadu zakriva uze milo solnce svoje rumeno lice, zadnji njegovi zarki jemljejo siovo od belih snezwiih glav kopavnicke planine, ponosuo, kakor nasa Soea vije se biadua Toplica na podnozju Jug-Bogdanovih razvalin, ko na teh tuznega spomina. pol-nih, golih razvalinali stojim, in tebi mila domovina, ktera se mi tako 2ivo razprostiraS pred oLmi dalefc tam na zapadu, sporocam po poslednjem solnfincm zar-ku — srdachie pozdrave. -r- (Apostrof na domovino, s katerim sklepate svoje patrijoticne sanjarije, moral! smo zapleniti, da nam g. drzavni pravdnik ne zapleni celega lista. Bog!) Politidni pregled. mina polnih razvalinab Jug-Bogdanovega grada, lez6 pred oCmi krasne doline, in sive planine, med kterimi se ti ponosno, kakor graniCarka slovanske zemlje na zapadu, vije§. Da, kje so casi, kje so dnevi, ko smo slave mi sinove skupaj bili zdruzeni? kje sisivi Jug-Bogdane? kje so ti sinovi? Mrtva ti§ina vlada po ne- f;ih razvalinali — zastonj pricakujeS odgovora; Jug-ogdana in njegovih 9 sinov, hrabrib kakor 9 soko-lov, davno u2e krije s krvijo napojena kosovska zemlja. Nastaii so bili krvavi dnevi zaSrba, srbstvo, splohcelo Jugoslovanstvo. Mogofini sultan Murad priblizal se je s trumami divjih Azijatov, tuzno Kosovo treslo se pod kopitami razgetajo&h arabskih Irebcev. Pomo61 po-moet klifie Lazar srbski car: in kakor grom iz obla-ka, tako je stresel kite Lazarov srbske zemlje tlak, od blizo in daled, iz krasne Sumadije in bele Nego-tine, hitijo srbski vitezi hrabremu caru Lazarju, mili slovanski zemlji v pomo6. Stari sivi Jug-Bogdan pa§e krivo sabljo govored svojim sinovom: Oj sinovi moji, devet vas je majka rodila, devet mojib JugoviCev, brabri sokoli! sliSite li glas bojne trombe cara La-zara, kteri udjekuje v beli Sar-planini, Kopavniku, in po celi Sumadiji? V pomoe kliCe, sini moji I opa§ite svoje ojstre sablje, jutranja zora na Kosovem polju naj nas pozdravi I Z Bogom vi planine mile I Z Bogom goste suine zelenel Jug-Bogdan se" svojimi 9 sinovi gre, ali nikdar veS ne pride. Prokleto izdajstvo Brankovica vpropa-stilo je srbstvo. Car Lazar, Jug-Bogdan s6 svojimi ju-nagkimi sinovi, hrabriin juna§ki Milos Obilifi, in mnogo drugih slavuih vitezev kiije kosovslra zemlja. Bhza se 500 let, odkar je zapustil Jug-Bogdan svoje dvo-rove na hladni TopUci, golo zidovje zaiujeS ii po njem? po biv§em poglavaru Akarnanije in Macedonije V o ne 2aluj! kri Jug-Bogdana in njegovih sinov, ceravno je uze pred 500 leti napojila kosovske ravnine, maSfie-vaua, osve6ena je nad prokietim duSmauom; ua tvojih tuinih razvalinab vihra ponosao ule leto dan Sibsko-elovanska zastava, Z DUNAJA. Preteklo saboto je zboroval ministcrski svot pod predsedstvom cesarjevim. 0 dotidnih obravnavab se ne ve ni& zanesljivega, vendar je verjetno, da je bilona dnevnem redu vpraSanje zaradivstopa avstrijske vojske v novi-pazarski zand^akat. — BUM se, da se o tej zadevi ni6 doloc;nega ne skiene, dokler ne bodo znani predlogi meSane avstrijsko-tur§ke komisije, ki se zdaj na lieu kraja o tem posvetuje in da zaradi zasedanja Novega Pazarja gotovo ne bode inobilizovan noben voja§ki polk. 0 nasledniku grofa Andrassy-ja razna-§ajo dasniki §e vedno razlifine vesti. Baron Sennyey, grof Szecbeny, grofKaroly, baron Hay-merle, to so iniena, okolo katerih se u^e vefi dni su6e fiasnikarsko ugibanje, Zadnja poro^ila so najugodnejsa Haymerle-u, kateri se je nekda na berlinskem kougresu prikupil kneza Bis mar-ku in je zdaj njegov priporofienec. Nekateri listi pa trde celd, da vtegne neniSki kancelar prcgovoriti Andrassy-ja, da ostane, Kavno te dni sta oba diiavnika skupaj v Gasteinu, kder krepi Bismark svoje stare ude. IZ LJUBUANE, Vsi tukajsnji slovenski listi, tirjajo od Taaffe-jevc vlade, da izvMena-rodno cnakopravnost nakorist Slovencem, kakor za vse drugc avstrijske narode, slcer da je slovenski poslanci ne bodo podpirali. Med teini tirjatvami navaja »Slov. Narod" tudi to, da se razpustitenadsodnijivGradcu in v Trstu; nemski okraji spadajo^i pod gragko nadsodnijo naj se pridru^ijo dunajski nadsodniji, za vse slo-venske pokrajine pa naj se ustanovi nadsodnija v Ljubljani, kder imajo Slovenci syoje naravno sredisSe. Kako opravicena je ta zabteva tudi za nas goritske in sploh primorske Slovence, posnema se jasno iz na§ega danasnjega uvodne-ga clanka.—„Novice" pa pisejo o narodnih za- j htevab tako: „Cese v kakem nasih Sasnikov duje ' sem ter tje glas za to ali uno zahtevo, za ta ali uni predlog, kateremu konservativni Nemei v Avstriji ali tudi kateri bolj zmerni mozje u-[ stavne stranke ne morejo pritrditi, refcemo tudi mi, v soglasji s fceskim wPokrokomK, da po ustavi poklicani za izjavo nasih tirjatev so v prvi vrsti nasi posland v drzavnem zboru,katerim bo prilika dana, se na pravem mestu na vso moc potegniti za narodne nase pravice. V na§e zastopnike se pa tudi zanasamo, da bodo o pravem da,su svoj glas krepko povzdignili za to, kar je nase in nam Slovencem za svojo eksistenco treba, kar pa le tako dale6 sega, da nemski Avstrijanci (ne pa oni nemcurji, ki niso Nemci) ne morejo re6i, da zalimo njihove pravice. Nase praviSne zahteve so nasim zastopni-kom tako dobro znane, da nobeden izraed njih ne potrebuje vsakdanjega silovitega opomina, kateri je zidovskim casnikom oporis6e, da upijejo po svetu: „glejte5 taki pozeruhi Nemcev soSlo- sy-ainTisze, katerim pripisujejo najvefio krivdo, da je dezela zabredla tako globoko v dolgove, da se morajo zdaj da6ne sile uze prenapenjati. Na Ogerskem se dela sistematiCno had po-magjarenjem. Slovakoy. Vlada jim je naipfej zatvorila nMatico", poteni gimnazij, zapleniv§i vse zaklade. L. 1877 zabranjena je poraba slo-vaskega jezika pri sodnijah v zupahijah $isto slova§kih. Magjari potujejo okolo kot glediScni igralci in sire magjars^ino. Zdaj se je ustanovilo tudi druStvo okrajnih in obcinskih uradnikov; § 3 v pravilih tega drugtva naglasuje: negovati inagjarsko narodnost, in delati na to, da se razSiri, IZ BOSNE se por06a, da je fml baron Jovanovic na svojo proSnjo ddpuSften od glavne komande v Bosni in Hercegovini in pre-me^en kot glavni poveljuik na Dunaj. Njegov naslednik je fml. D ah I en. BUSK! carjevid, carov naslednik, mudi se zdaj v St ok holm u, glavnem fivedskem mestu, kder ga tamoSnji dvor mo6no odlikuje. Nemci niso te rusko-Svedske prijaznosti ni6 kaj vesell, IZ CAUIGKADA. I)ogovori zaradi grSklh tirjatev se vr§e zdaj v Carigradu, kder *bwu|e dotiLna me&ana komisija, 0 vsem so nekda ille edini poobla«6enci obeli vlad, samo zastran Ja-nine ne, katero mesto ho5ejo Grki po vsakem na6inu imeti, Turki pa je ne marajo nikak# odstopitL Grkom do zdaj narejeue koncesije, ob-segajo uze precej lep kos dezele so 400,000 prebivalcl. ___________ V LINCU se bodo posvetovali jutri, v sa-ooto in nedeljo nemski ustavoverni poslanci, kako ravnati se v drzavnem zboru nasproti Taaffejevi vladi. Poslanca Dumb a in Schaitp sta zacet-nika tega shoda, h kateremu pride tudi dr; Herbst. „Nem§tvo v nevarnosti% to bo menda glavna tocka dnevnega reda. HRVATSKI dezelni zbor se snide zopet 1. sept, da sprejme zakon o mestni in ob6inski vredbi. NA OGERSKEM bi se, kakor se bere v tampSnjii* aasaikih pra? rail: odkrilali An^ras- Domafie stvari. 0 novem pokopalififti v GoHoi. mc^anov, veCinoma jako veljavnih po stina In pre-mo^enji, podalo je mestnemu ssastopu dobro vtenwye-no prognjo, naj ne izvede naCita novega pokopali&GR, ampak proda doti^ni prostor in ohranl za gedaj, — dosedanje pokopalisee. Tej vlogi je prilo^eno zwden-fiko menenje tukajinjega zdmvnika, gosp. d.iu U. A. llojic-a, katero se glasi blizo tako'." PokopaliSCe mora biti vselej na takem kraji, kjer se 1. podzemske vode (Grundwasser) in tudi 2. po-vi Sue vode (tukaj Koronj) tie odtekajo proti mestu, ampak da se odtekajo na nasprotno stran; — 3. mora biti doticno zemljiSCe tako, da v njem trupla. naglo razpadejo. Glede pa da je novo pokopali^e v taki legi, od koder se podzemske vode, ki tefiejo po nespre-meufjivih geologifinih postavah vedno vStrtfno s po-vrSnimi, in tudi povrSne vdde, to je Korenj, odtekajo ne samo proti Gorici, ampak skozi mesto in pod njim, ni drugacc mogoce, nego da pronzrotijo s Casom pr^av Skodljive nasledke. Glede sh.dnjiC, da zemljiSCe se nl-kakor ne prilega za tako robo, svetujem, da se nemudoma popusti nairt, kateri je v vseh treh navdde-nih, v tem oziru veljavnih toCkah, popolooina nep;o-voljen, da se ne razpostavi nase mesto 2alo8tni osodi Lvova, Zflriha in drugih mest. — GoriSka garnizija, baron Hessov polk in dVe bateriji topnicarjev, vrnili so s6 minoii vtorek zjtitro od postojnskih manover, in izvrstna godba tias je Si-noCi, na ..Travniku" zopet prav prijetno zabavala. Navodoi mizar, g. Bav6ar iz Sela je onidan tukaj razstavil krasno izdelane mobilje za neko boga-to hiSo.v Trstu. Zvedencipravijo, da jedelo iEvt-stno, in tak mojster podpiranja vreden. Tudi nekattetfm goriSkim Slovencem je BavLar izdelal razno pohisfcvo v popolno zadovoljnost in po jako nizkiA cenash. Dunajski ponocni poStni vlak nam je ^o-§el v tvorek tri ure keshejc kot navadno. Uzrok te-mu je bila strasua nevihta, vsled katerfe se je med postajo Laze in Kresnicc baje v dveb krajjh zemlja odtrgala ter 2elezno progo zasula. Praviii so nam jio-tovalci, da so morali po cele ure trikrat cakatit ter zalostno poslusati, kako je to6a zunaj razsajala. Ptidji semenj, ponedeljek po sv. Jernoji je bil letos slabo obiskovan. Minola leta, RO so Sole stoperv avgusta nebale, preskrbovali so si dljaki ^voje1 wre-klame" in limanice za jesenski tiCijilOv; aletos jihni. Bil bi pa skrajni cas< da bi se zacelo proti ttCaiwm ostreje postopati; posebno bise morali brezsrCneavki uboge 55inkovce se zarecim zelezom slepyo, k»V tei-dodelci kasnovafci. Ne mudite 2ivaii. Kolikokrat se je 2e a tej reci govorilo in pisalo, pa kakor se vidi, brez zdat; nega vspeha. Udje teriagke druzbe proti terpincenji 2ivali, ali ne vidite kako nekteri vozniki s preobloae-nimi vozovi zivino terpincijo, in Se po nji, ki vse svoje Sile napenja,da naprej koraka^ nevsmiijen^ vdriha-jo? Ali danas ustavi pogumni mo2, g. Jakob /"«-kole posestnik io kupec v Gorici, enega ten 3 De* Ska gonja&v ter da s pomocj© enega policaja \boga dm bpebauaosleJarazpreennparvolovvpreSi. Nevsmi-lieaec se je sicer zoperstavil, pa nidmu ni pomagalo. — So bi udje omenjene slavne druzbe tudi tako skr-beli, enak© hudobn© ravnauje nevsmiljenih vozuikov zatirati, bil benov dokaz prave ijubezni pri nas. Kdor nima usmiljenja da zivali, tudi ljudem ne bo usmiljen. Obcinske stvari V Kalu naKanalskemje zdaj uSe pod tretjim zupanoin prepir zaradi pokopaliSea, kate-rojesilno tesno in plitvo. Mnogi obciuarji so za to, da se sedanje se zemljo nasuje in po potrebi razsiri, drugi pa hocejo iraeti novo grobje. Sam Bog veT koliko krat se je a^e stvar v staieSinstvenih sejah razpravljala, in koliko sklenov je vzc obveljalo in zopet pod Mop padlo. Tudi polMcna gosposka je posredovala, da bi •ft vprafenje z (epa resilo in slednjie je jelo celo z eksekutivnimi sredstvi groziti. In kaj bi ne? saj skoro ni vec kam mrtevcev pokopavati in zdravstveni oziri zapovedujejo nujno, da se stvar tako ali tako do*ene. V cetrtek 21, t. in. je zopet zborovalo sta-resiBStvo, da bi zadoatito zadnji, odlocni zahtevi okr. glavaratva. Pa tudi to pot zastonj; en* ocetje stareime so vlekli na desno, drugi na levo in po strastno razbur-jeni razpravi o prihodnjem kraju miru in s prave, zedinili so se vsi uavzocni— razun zupana — v tern, da polo46 svoje mandate ter pripust6 novemu obcinskemu zastopu, naj s€ zedini za kak predlog ia preskrbi kalskemu vikarjatu prepotrebno pokopaMce. — Zupan je naznanil stvar glavarstvu, kateremu men-da ne ostane druzega, nego odpoved sprejeti iu za-povedati, da se nemudoma razpiiejo nove voliive. Ka-korsibodi pa se zavk-cc konecm resitev vprasanja za-Btran pokopaliicm zopet za kak mesec; mej tem naj se nikdo v kalskem vikarjatu ne pozuri v vcenost, ker sicer ga lahko krokarji izpod lahke odeje od-nesejo. — Selansko staresinstvo je sklenilo, da se ima ustanoviti za celo zupanijo mesto obLinskega zdravnika z letno placo 300 gl. in 300 gld. za zdravila in potnine, ker bo moral zdravuik nepmnozuc bolnike brezplacno leciti. — To je lep napredek, kojemu so pa samo vclike zupanije kos, mej tem ko male zupanije na-vadno niti toliko ne premorejo, da bi si vzdrzevale kolikaj sposobne obc. tajnike. Za to pa liira v obee naSc obciusko itvljenje, ker imamo veliko vec malih — z uialiim izjemami svojim dolznostim skoro v no-benem oziru zadostujocih obcin, nego velikih, krepkih z vsemi elementi za cvrsto napredovanje previdenih zupanij. Obcinsko staresinstvo nabrezinsko jev seji dne 25 t. m. podelilo casta© obclnarstvo Nj. E. go-spodu Feliksu baronu Pino-u, dosedanjemu cesarske-mu namestniku v Trstu. Vabilo na veselico, katero priredi solska mla-dina na Nabrezinski 2elezniLni postaji pod milim ne-bom 31. avgusta 1879 z govorom, dekiamacijami, pet-jem in igro: Star vojak in njegova rejenka. Pocetek toeno ob 6. uri popoludne. Vstop prost. K obilni ude-lezbi uljudno vabi vodstvo sole. Porotniki. Za prihodnje porotr.e obravnave v Goriei so izzrebani sledeci porotniki: Banello Anton posestnik v Bracanu. Bonavin Ivan posestnik v Tr&ei. Caudutti Ferdinand zemljemerec v Goriei. Casagrande Karol trgovec v Goriei. Colautti Valentin posestnik v Arisu pri Tr^ici. Clementin Alojzij posestnik v Gori-ri. Gregorid Andrej posestnik v Vogerskem. Godhia Danijel posestnik v Ajdov§6ini. Grapulin Andrej voz-nik v Goriei. Gregoret France posestnik v Starancanu. Gruntar Ivan posestnik v Kobaridu. JakonCic Ivan posestnik v Korminu. Konjedic Andrej posestnik v Pla-vah. Koron Peter posestnik v Batujah. Licen dr. Jo-sip odvetnik v Goriei. Michelli Nikolaj mizar v Goriei. Morporgo Benedetto posestnik v Goriei. Midiel-stadter Hijroniui trgovec v Goriei. Mose Jurij posestnik t Goriei. Olivo France posestnik' v Ver§i. Palla Jakop posestuik in trgovec v Kormiitu. Perozzi France posestnik v Tercu. Polli Anton posestnik v Goriei. Pen-so Josip posestnik y Goriei. Pace grof Rudolf posestnik in fupan v §t. Vidu. Prister Albert posestnik v GradiSei. Rossi Angel posestnik in zupan v Pierisn. Padovan Ivan, posestnik v Cervinjanu. Spangber France posestnik v VileSn. Stacul Anton posestnik v Me-deji. Steiner Ignacij trgovec v Goriei. Terpin Filip posestnik v sv. Eri2i. TomaseUi Ludovik posestnik v Fiumifielu. Venier Ulrih posestnik v Ajelu. Visintin Anton posestnik v Trzici. Zimic Martin posestnik v Plavah. * Names tniki: Lagcak Peter posestnik, Elette Leopold vpokoj. racun. svetovelec, Pellegrini Nikolaj uradnik, Rupnik Alojzij trgovec, Russian Anton posestnik, Seppenhoffer Atojzij posestnik, Sirk Kristjan posestnik, Vergna Anton posestnik in USaj Peter po-sesaiik, vsi iz Gorice.— Pro§nje 2a cdpis davka. Kedaj je treba za odpis davka gosposki naznaniti Skodo po ogaji, po-vodnji, toci ali kaki drugi vremenski uimi, da se cas ne zaraudi ? „NoviceB pi§ejo 0 tem: C. kr. upravna sodnija na Dunaji je 1. aprila letosnjega leta pod §tev. 574. proSnjo nekega graj§6a-ka v Galiciji za odpis davka na zeinljiSci, po povodnji po§kodovaGem, odbila zato, ker se je se le 14 dni po Skodi obrnil do c. k. okrajne gosposke. V razsodbi je c. k. upravna sodnija (k. k. Verwaltungsgericbtshoi) rekia, da navod k c. kr. patenta od 21. septembru leta 1776. ukazuje, da ogla3 za goii imenovane Sko-de se ima nemudoma in zadnji 6as v 3 dneli pismeno naznaniti, in v vladnem dekretu od 9. su§ca leta 1819. st. 10.719, s katerim se od presv. cesarja potrjena dolofila o odpisib davka razgk§ajox je izrecno ustanovljeno, da ostane pri tem, tlase §koda po ognji, vodi, toci ali kaki drugi yremenski uimi c. k. gosposki zadnji 4as naznani v treli dnevih. —Zato po-zor, kmeiovalci, da ne zaoitidite iasa! Emigracija. Zopet je pofiil glas, da hofe mno-go prebivakev na§e Fnrlai.ije preseliti se v Aineriko. V Brumi, predmestju gradiSkega mesta, pripravlja se nekda na daljno pot unstran Oceane 18 druzin. V korminskem okraji je naraslo Meviio oseb, ki se nameravajo preseliti v argentinsko republiko, do 1000, vecinoma so gosposki kmetje(koloni) in njihove dru^ine. Iz slovenskib okrajev, posebno iz Brd, pa roinajo vsak te»len cele trwne delaveev k raznim podvzetjein v Bosno ia Hercegovino. Kaj pomenja to? Man ni dela v dezeli? 0, dela bi ne manjkalo — pa zaslu^ka ni, ker ni pridelkov in dosledno posestnik nema s cem plafcevati. Letos preti naSim kmetovalcera revna jes»en in la en a zima. Poniktdansko dezevje, bolezen sviloprejk, pi^el trtni zarod, grozdna bolezen, tn pa tam toca, skoro povsod su§a—vse nezgode so se za-rotile zoper naSega ubozega kmeta in posestnika, in fiesar niso one dognale, todozene—dacni ekseku-tor. Ej, slavni Virgil, ustaui in zapoj §e enkrat: Beatus illc..... Konjerejceni! C. k. namestnlslvo v Trstu je izdalo oznanilo zastran daril, katera se imajo v jeseni 1879 v konkurznih postajah Toliuinn, GradiSSi in Pa-zinu deliti konjem za pleme.—V Tolmiau se bodo delila darila za soduijske okraje Bovec, Tolmin, Ceikno in Kanal 18. septembra. Odmenjenik je za to postajo 9 daril zuasajoCih skupaj ICO gld. — V Gradisci bode delitev daril za juzui del na§e deLele in za tr-zaSko okolico dne 19. septembra; odloeenih je skupaj 12 daril v skupnem zneskn20O gl.—-V Paz in u za Istro razun kvaruerskih otokov se bodo podeljeva-la darila due 15. septembra; odmenjeuih jib je 11 v zuesku 195 gl.—Pogoji za darila so naznanjeni vsem zupanstvom. Trzno porodilo iz Trsta smo prejeli, ko je bii list uze sklenjen; zanaprej bomo stvar tako ure-dili, kakor smo obljubili v zadnjem listu. Poslanice.*) V Mirni dae 28. avg. 1879. Ker ni slavno zupanstvo na mojo poslanico v §tv. 32 „Soce* nicesar odgovorilo — je jasno, da sem povedal golo in nifi nego golo resnico, katetej se ne da s postenimi razlogi ugovarjati. Zato se mi zdi vse hvale vredno, do gospod boter zupan, — njegova desna roka in tovarsi rajse molfie, kakor da bi se se zvijacami iz zadrege pomagali. Hvala kouiur hva-la gre — in torej zasluzena hvala tudi takemu po-§tenemu molku. _________ Ivan Faganel. Odg>vor gosp. dopisniku MSo6e* St. 33 in gospod dopisniku „Slov. Naroda" §t. 194 na dopis „Iz Kobarida." Gospoda dopisnika! Zahvaljujem se Vama za poklon, katerega sta mi naredila v Vajinih „izgled-nih'' kritikah o veselici, napravljeni v Kobaridu 10. avgusta t. 1.1 Sem li Vama, in drugi m enakim, tako na poti, da se spodtikata nad mano? in to celo po casopisih! Ako Vama niso „kobari§ke razmere* bolje znan?, je za Vaju pametneje, iagtesta verb Kerna razhladit si razburjena duhova, kakor, da se spuScata v javnost s tako neslanostjo — nesramnim, neopraviCeuim obrekovanjem! 0a sem odrekel svoje sodelovanje pri omenjeni veselici, potem, ko sem bil 2e sprejel svoje naloge, prisiljen sem bil zaradi Vama in Vajinim podpihoval-cem, ako niste vsi skupej prav kertovo kratkovidni, dobro znanih vzrokovl Hlapcevati komu, posebao v takih razmeiah, kakor so v Kobaridu mej BCitalni-co" in mej „kobari§kimi narodnjaki," bilo bi sramotno, perfidno od mene, kot udu tamoSaje 6ital-nice! Ako je pa gospod uCiteij Aadr. C. tudi ud ta-moSnje nCitaluice," sodeloval pri vselici, dokazal je s tim, da mu niso bile tamosnje razmere inokolnosti znane; ali pa, da mu je vse eno, ce ga Iizejo, ali re-zejol *) Za dopise te verste, ki se tiskojo samo proti placilu, ne sprejnie vredui§tvo druge odgovoruosti, nego ono, ki mu jo nalaga postava. Ured. |?4ay^teij in odgovorm ureduik; J02EF ZEI, — Tiskar; MAILING v Crorici Vas, gosp. dopisnika „Slov. Naroda,tt moram pa §e nekaj uprasati! Kar se terdi, treba je znati do-kazati! Napadli ste me javno; zaradi tega tirjam od Vas, da mi tudi „javno* naStejete in navedetef one BnespameRte babe," katere so me pregovorile, da ni-sem pristopil v delalni krog „kobari§kih narodiijakov!" Ker ste ia omenili vnespametne babe," vedeli boste gotovo tudi njib imena! in ako tega ne veste, blago-volite poupra§ati po njih bno „gospodo,B katera Vam je zatrobiia to lepo uovico v Vase mo^gani! Resuo Vam recem, da hoCem vedeti na vsak nacin, s kaksni • mi nnespametnimi babami" imel sem jaz opraviti v Kobaridu! Na svidanje! Protoslaj KorSifi ^^^^^^^ ucitelj, Javna zahvala. Blgdn. gospod Tone Ferfila, trgovec v Goriei, i ud katolisko-politi§ke citalnice v Cepovanu je le-tej podaiil 20 zvezkov raziiih slov. knjig i glasbenih skla-deb. Prijetno dol2nost izpolnovaje mu izreka naj to-p!ej§o zahvalo Odbor. Dunajska borza. Enotni drX. dolg v bankovcih Enotni Art. dolg v srebru . Zlata rcnta ...... I860 dr2. posojilo . . . • Ai tezkih zlic iz britanija-srubra; ' 6 zlit'ik iz britanija-srebra najbolje sorte; 1 zajemalnik za mleko iz tnasivnega britanija-srebra; 1 tezak zajemalnik za juho iz enac sre1>ra;| 6 tezkih noznilt podlozkov „ „ 6 angleakih Viktoi*ya-tas, fino vrezijanih; 2 jako okusna namizna SVecnika iz britanija-srebra ; S ao — o a o o«5 -«J* « en O N 40 kosov. Vsi ti predmeti (40) so iz najfinejega britanija-srebra, katero je na svetu edina obstoje5a kovina, ki se niti po 2uietni rabi ne razlocujo od pravega sre-bra, za kar se garantuje. FaroCuje se za c. k. avstr.-ogerske dezule pod nualovom: Gsaeral-Depot dsr I. engl. Brtoia-Silber-Fabriken: Blau & Kami, Wien I. Elisabethstrasse 6. Naznanilo. V Rencah bode letni terg za zivino in drngo blago dne 6. septembra t. 1. 2UPAKSTVO V RENCAH dne 26. avgusta 1879. 2UPAN. Stolpno in. gradslsLe ure, katere je sam po najboljsih iznajdbah izdelal, pa ni nic" vlitega v njih, priporoca pod posteno garaneijo in prav po ceni Janez M. Pogaenik v Poduartu-Krop na Goronjskem. Da se plaeilo polajsa, dovoljujem obroke. — Cenike posiljam na zahtevo zastonj.