Vestnik. Zagovornica učiteljstva je »Laibacher Schulzeitung«. V februarjevi številki prinaša notico o draginjski dokladi kranjskega učiteljstva. Ta notica je tako izborna, da moramo seznaniti z njo tudi svoje čitatelje. Toda nje klasičnost se spozna le iz originala, ki si .ga naj kranjsko učiteljstvo prijazno vtisne v spomin. Allerhand Geruchte. sind tlber sie (draginjsko doklado) im Umlaufe ; wahr ist, dafi sie demnachst in klingender Munze ans Tageslicht kommt. (Koliko poezije za ubogih 25(l/0 I) Wer ist schuld an der Verschleppung? (Sedaj poslušajte I) Darf man's sagen ! Die Lehrer se 1 bs t ! (Sedaj pride dokaz i) Die Behorde liat noch immernicht alle notvvendigen Datenbeisammen und wird dadurch in der Ausarbeitung aufgehaltenl (Ta dokaz držl! Sicer pa mora imeti »Laibacher Schulz.« zveze tudi s to »Behorde«, da ve vse tako natanko. Kolikor vemo, je učiteljstvo že o Božiču izdelovalo tiste izkaze, pa bi jih še danes ne imela »Behorde« v rokah?! — Da bi pa to očitanje preveč no bolelo, obrača slavna »Laib. Schulz.« brušeno puščico tudi na drugo stran. Kam, ne bo težko ugeniti!) Freilich hat der Offiziosus die Sache auch \vieder zu haarscharf genommen u. einen allzu grofien Apparat in Bewegung gesetzt. — Kakšen barbar mora biti ta »Offiziosus«, ki se z vso silo zavzema za to, da bi dobilo učiteljstvo tiste krajcarje, ki so mu jih obljubili že meseca novembra lanskega leta! Ako je stradalo učiteljstvo do noveinbra, bo tudi do marca in še naprej, saj — kakor imenuje to življensko vprašanje — »die Sache« nič ne boli »Laib. Schulz.« — Sicer pa je tendenca takega pisanja šolskega lista takoj jasna, ako pomislimo, da mu je urednik c. kr. profesor in c. kr. okrajni šolski nadzornik — gosp. Rudolf E. Peerz. Klasifikacija konferenčnih poročil je na Kranjskem najnovejša in najvažnejša pridobitev na šolskem polju. Ko rnine od uradne skupščine dobrega pol leta, začno dohajati referati nazaj. Vsak referat pa postane potem, ko ga zopet dobi učitelj ali učiteljica v roke, zanj in njegovo potomstvo dragocena svetinja, ki jo bodo strtne ogledovali še pozni rodovi. In zakaj ? Vsak referat ima spodaj največkrat s svinčnikom napisano sodbo in red blagorodnega gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. Da so te opazke duhovita in lakonično izražena strokovno- temeljita recenzija, ni treba posebej poudarjati. To dokazuje najpreprostejši primer : Ta in ta zveza naj bi bila taka in taka, sicer je izdelek dober . . . zadosten . . . prav dober . . . In tako ostanejo do sodnega dne ti referati važni dokumenti visokega kulturnega naziranja, ki je v 1. 1906. po rojstvu Gospodovem degradiralo resne pismene izdelke kranjskega učiteljstva do ubogih domačih vaj ljudskošolske mladine. Tega dejstva ne bo smel prezreti noben slov. kulturni zgodovinar I Tako taksirajo delo v šoli! Poslanec Berks je v državni zbornici dne 30. prosinca t. 1. interpeliral zaradi pripravljalnice na veliki gimnaziji v Celju. Ta razred v tem šolskem letu obiskuje le 6 učencev; nastavljen pa je zanje poseben učitelj, ki pa — kar Berks ni omenil — itria tudi obveznost, poučevati petje na vsej gimnaziji. Berks je v svoji interpelaciji med drugim doslovno dejal: »Učitelj stane 4000 kron. S tem zneskom bi selahko plačevalposeben učitelj za vsakega teh učencev.« — Zdaj pa računajmo! 4000 K : 6 = 333 K ali 55 K 50 h mesečno. Ali bi gosp. graščak vitez Berks s to vsoto dobil kočijaža na mesec brez hrane in stanovanja ?! — — Mi se ne ogrevamo za ponemčevalno pripravljalnico; a pribili smo stvar zato, da se vidi, kako lahkomiseljno se take interpelacije podpisujejo po naši inteligenci, ki s tem jasno kaže, da sploh danes še ne more razumeti, da bi se poučno delo vendar moralo bolje plačati nego ono kakega — težaka Star pravdar. Okrajna učiteljska skupščina za litijski okraj. Za letoŠnjo okraj. učit. skupščino, ki bo dne 27. junija t. 1. v Zatičini, so se določila sledeča poročila: 1. »Stalni šolski in učni red v obče«, poročata učitelja Iv. Šega iz Šmartnega in Fr. Lužar iz Izlak. 2. »Pravice in dolžnosti nadučiteljev s posebnitn ozirom na lokalne učit. konferencije v stnislu stalnega šolskega in učnega reda«, poroča nadučitelj G. Škrbinc iz Višnjegore. 5. »Pravice in dolžnosti učiteljev (učiteljic) s posebnim ozirom na lokalne učit. konferencije v smislu »stalnega šolskega in učnega reda«, poroča učiteljica P. To mšič iz Višje gore. 4. »Katere učne pripomočke je rabiti v posameznih oddelkih in skupinah«, poroča učiteljstvo v Zatičini. 5. »Splošen referat za ostalo učiteljstvo »Šola in dom« je predložiti c. kr. okr. šol. nadzorniku do 1. junija t. 1. f J. Vrtnik. Dne 3. prosinca t. 1. je umrl v Dragi kočevskega okraja upokojeni učitelj J. Vrtnik v starosti 76 let. Služboval je v Dragi, Osilnici, Spodnjem logu in Banjiloki, kjer je bil upokojen. Bil je tudi 32 let c. kr. poštar iti za svojo požrtvovalnost odlikovan s častno kolajno. Celih 20 let se je ukvarjal z nošno pošto. Prenašal je težke zaboje iz Osilnice do Broda in to 4 ure daleč in največ ponoči. Bile so to zanj bridke ure, a pri sedanjih gmotnih razmerah je učitelj-trpin primoran poseči po postranskih dohodkih, da si vsaj deloma zagotovi svoj lastni obstanek. — Bil je skozinskoz zvest pristaš napredne stranke, zato mu tudi v tem oziru ni manjkalo sovražnikov; sicer je pa bil mirnega, blagega značaja in kot tak povsod jako priljubljen. Bodi mu blag spomin, soprogi pa iskreno sočutje in sožalje! Svetla in temna stran — alterniranja. Pristaši alterniranja poudarjajo zlasti, kako dobro je, če učitelj obdrži učence več let, ker pozna njih posebnosti (individualiteto). V tern smislu se pa lahko trdi, da slabejši učenci bolj potrebujejo tistega učitelja, ki jih že dobro pozna, kakor pa boljši. Zato bi kazalo, da ostane učitelj 2 leti v enem razredu. Nasprotniki alterniranja pa zopet poudarjajo, da je bolje, če učitelj ostane po več let v enem razredu, ker se v metodo bolj uglobi. Ugovori temu so pa zopet, da učitelj, ki deluje veliko let v enein razredu, nekako otrpne, ker postane njegovo obzorje preveč omejeno. Tak učitelj postane poteni manj sposoben za druge razrede. Kakšne naj bodo hospitacije. Navadne hospitacije nirnajo dosti pomena, ker so le nekake javne izkušnje z lastnimi učenci; pač pa se kaže učiteljeva metodiška spretnost, ako nastopi s tujimi učenci. Začno pa naj gg. nadzorniki! Splošna in enaka volilna pravica — pa dvojna mera na Štajerskem in Koroškem. Po novi volilni reformi so na Spod. Štajerskem ločena mesta od občin, s tem Nemci pridobe 1 mandat, na koroškem pa se kompaktno stanujoče Slovence pomeša tako med Nemce, da izgube 2 mandata. Ali ni tu^ namen očividen, da se hoče raztresene Nemce na Južnem Štajerskem oliraniti, združene Slovence na Koroškem pa polagoma ugonobiti. No, »lepi klub«, ali spiš ? Na podlagi § 3. zakona z dne 10. januarja 1906. I. se uvrste v I. razred z letnimi 1600 K na Goriškem ti-le učitelji: Benigar A., nadučitelj, Tomaj; Leban A., nadučitelj Komen; Trampuž J., nadučitelj, Kostanjevica; Fakin A., nadučitelj, Repentabor; Tomšič Franc, nadučitelj, Nabrežina; Tomšič Josip, voditelj, Skopo; Berginec Anton, nadučitelj, Sežana; Bano Ivan, voditelj, Divača; Vodopivec Franc, nadučitelj, Brestovica; Černe Franc, učitelj, Tomaj; Sila Lukež, učitelj, Vojščica; Kosovel Anton, nadučitelj, Pliskavica; Starec Filip Jakob, nadučitelj, Lokev; Grahli Ivan, nadučitelj, Štanjel. V drugi plačni razred z letnimi 1400 K se uvrste ti-le: Štrekelj Albin, učitelj, Škocjan; Tance Avgust, učitelj, Nabrežina; Štrekelj Josip, učitelj, Komen; Ipavic Peter, učitelj, Sveto; Ravbar Josip, višji učitelj, Zgonik; Macarol Anton, višji učitelj, Gorjansko; Šonc Alojz, učitelj, Devinščina; Gruntar Karel, učitelj, Sežana; Sttes Feliks, učitelj, Škrbina; Vendermin Franc, nadučitelj, Dutovlje; Vovk Mijan Ladislav, nadučitelj, Povir; Bolle Franc, učitelj, Misliče; Šinigoj Josip, Mavhinje; Rojc Andrej, učitelj, Veliki dol; Gregoretič Anton, učitelj, Rodik; Macarol Alojzij, učitelj, Šempolaj. Plačo 1200 kron dobe: Arko Leopold, voditelj,Kostanjevica; Bekar Alojz, voditelj, Štorje; Benko Ivan, voditelj, Štjak; Kenda Ferdo, voditelj, Kazlje; Legiša Henrik, voditelj, Gabrovica; Mervič Anton, učitelj, Povir. Plača 1000 K ostane učiteljem; Fakin Anton, Temnica; Hreščak Alojz, Lokev; Peček Avguštin, Kopriva; Poljšak Albert, Avber; o'<of V., Kobljeglava; Šuc Avguštin, Branica. V prvo plačno vrsto s 1400 kronami se uvrste te-le učiteljice: Cazafura Kristina, Sežana; Jerman Helena, Goi*jansko; Jugerl Ernesta, Komen; Lozej Ivana, Repentabor.  V drugo plačno vrsto z letno plačo 1200 K se uvrste uči- teljice: Škerbic Helena, Pliskavica; Peternel Olga, Komen; Kutnik Cilka, Nabrežina; Kavčič Ema, Štanjel; Orel F., Zgonik. Plačo III. plačne vrste v znesku 1000 K dobe učiteljice: Eppich Balbina, Lokev; Ličar Franja, Komen; Lorenenti Pavla, Sežana; Živec Franja, Dutovlje. Ostale provizoričnc učiteljice ali suplentinje dobe le stanarino povišano. Uradna učiteljska skupščina za kranjski šolski okraj bo dne 5. julija t. 1. v Cerkljah. ,,RdeČi Prapor" se v zadnji številki obširno bavi z učiteljsko pasivno rezistenco. Na ta izvajanja bomo še odgovorili. ,,Steir. Lehrerbunda" nova pravila so potrjena ter se odbor te združbe, ki bo obsegala vse štajersko ljudskoučiteljstvo, konštituira dne 18. marca t. 1. v Gradcu. »Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic« bo imela poleg svojega načelnika še tri zastopnike v »Bundovem« odboru. Dal Bog, da bi to po tolikem naporu izvršeno zedinjenje ostalo — trajno! x. Okrajna učiteljska skupščina za logaški šolski okraj, se vrši dne 4. julija 1906 na Rakeku po tem-le vzporedu: 1. Otvoritev konference in imenovanje predsednikovega namestnika. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3. Priobčilo c. kr. okr. šol. nadzornika o stanju nadzorovanih šol. 4. Tema: Sestava enotnega učnega načrta za ponavljalne šole, na podlagi z odlokom c. kr. dežel. šol. sveta z dne 24. septembra 1902., št. 3061, priobčenih načel. Poročevalec g. nadučitelj M. Habaj. 5. Tema: Brzojavna vremenska prognoza in sodelovanje šole pri tej koristni napravi. (Na podlagi odloka c. kr. dež. šol. sveta z dne 8. marca 1905, št. 750.) — po-ročevalec g. učitelj A. Šabec. 6. Tema: Kako naj deluje šola v varstvo koristnih živali in proti trpinčenju živali zlasti domačih r (Na podlagi odloka c. kr. dež. šol. sveta z dne 23. februarja 1904. št. 632.) Teze: n.) Pri šolski mladini je zbujati veselje in Ijubezen do narave. b.) Znanje pokončavanja naših setev in vrtov po žuželkah. c) Poznanje živali, ki žive od takih žuželk. d.) Stud pred pokončavanjem ptic in razdiranjem ptičjih gnezdec. c.) Stud pred mučenjem domačih živali. /.) Šolski predmeti, pri katerih se najlažje opozarja na varstvo živali. g.) Table o varstvu živali. k.) Krmišča za ptice. /.) Šolska knjižnica. /.) Izleti. To nalogo morajoizdelati vse učne osebe razen pri prejšnjih točkah navedenihporočevalcev, ter vposlati svoje izdelke do dne 16. maja 1906 c. kr. okraj. šol. nadzorniku. Poročevalec se določi pri konfe-renci. 7. Poročilo knjižničnega odbora. 8. Volitev knjižni-čnega odbora. 9. Volitev stalnega odbora. 10. Izbor novihučnih knjig za šol. leto 1906 7. 11. Samostalni nasveti, ki so najkasneje 3 dni pred konferenco naznaniti c. kr. okr.šol. nadzorniku. Po konferenci se vrši volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. okraj. šol. svetuza priliodnjo šestletno dobo. Razgled po šolskem svetu. — Risarska enketa v Ljubljani v kratkem dokončasvoje delo, toda opomniti je treba že sedaj, da učiteljstvo ne sme pričakovati kaj dovršenega, in sicer zato ne, ker na svetu sploh ni nič popolnega in pa ker imamo vsi še premalo izkušenj. Vendar bo to prav porabno navodilo za tistetovariše, ki jib veseli moderno risanje, pa niso imeli prilike do sedaj se izuriti v tem predmetu. Za te bo to dobro došla učna pot, ki jo pa bodo lahko še izboljšali z lastnimi iz- kušnjami, in to veliko prej, kakor če bi sami tavali dolgo po temi.