Published ami distributed under penult Re. 208 uutberized by tbe Act ef Oct 6,1917, on file at the Post Office of Cbicogo, III. By order of the president, A. 8. Burleson, Postmaster 6enerol. Ff a j več j i slovenski tednik v Združenih državah Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za člane, as leto...$0.90 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in nprav-ništva: 1951 W. 2 2nd Plač«, Chieago, 111. T*l«fon: Canal 2487 V. r r7 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18. 1915, at the Post Office at Chiesco, Illinois, under the Aet of Angust 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. iMnad trtry W*dn«»day Subscription price: For m em hero, yearly .$0.90 For nonmembera.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION« 1951 W. 22nd Plaaa, Ckic.fO, 111. TeUpkoB«: Canal 2487 i* __ ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 11Q3, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON JUNE 22 1918. No. 23—Štev. 23. * Chicago, 111., 11. junija (June) 1919. LetoV. Volume V. Razprave in debate glede splošnega glasovanja za 'reinsurance' K. S. K. J. Iz urada Dr. sv. Alojzija št. 88 K. S. K. J. Mohawk, Mich. Z ozirorn na reinsurance, oziroma glede glasovanja za isto pri laši Jednoti je naše društvo sklenilo na redni mesečni seji dne 2. junija sledečo resolucijo: Ker nam ni dal glavni odbor do>;i časa za razmišljanje glede tako važne stvari,' in ker nam ni dosti pojasnil glavnih stvari in pogojev glede "reinsurance" in pri kateri Insurance Co. mislijo gospodje glavni uradniki reinsu-rati člane nase Jednote in na kakšni podlagi omenjena Insurance Co. posluje (ali je Mutual ali kaki) drugače organizirana družba.) Ker člani našega društva mislijo, da bi bilo dobro da bi izvedeli za pogoje pri različnih drugih družbah prej kot bi sklenili pogodbo ža reinsurance. Torej so vsled go-rinavedenih pomislekov člani našega društva odklonili volitev "za" ali "proti" reinsurance na -zadnji redni mesečni seji dokler jim ne bo stvar bolj pojasnjena. Rcsolucijski odbor: Joseph Butala, John Miketich, Geo. Hrib-ljan. (Društveni pečat.) PROTEST. ('lani treh krajevnih društev K. S. K. J. zbrani na izvanredni seji zaradi zavarovanja ali re-in-suranee pri tej seji so sklenili sledeče : Mi člani lice) krajevnih društev številka 54. 93, in 156, K. S. K. J. se popolnoma strinjamo z bratskimi društvi iz Jolieta in iz Pittsburgh. Pa. ter okolice glede reinsurance ter tudi mi protestiramo in zahtevamo več časa za razpravo o tej stvari. Mi se nadalje ne strinjamo z nastopom glavnega predsednika K. S. K. J. ker nam noče bolj natanko razložiti celo stvar in tudi zahtevamo podaljšanje časa za razpravo. Nadalje protestiramo proti izvanredni seji glavnega odbora. ter nikakor ne priznamo, da bi bila pravomočna* ker niso' bili navzoči vsi glavni uradniki K. S. K. J. Podpisi društev: Za društvo Frid. Baraga številka 93 Matt Knaus, John Hoche-var. Louis Baraga, Frank Gouže, Lovrenc Kovach, John Sterle. Za društvo Srca Jezusovega številka 54 Anton Repes, Luka Trhlen. • Za društvo sv. Ane številka 156 Marv Pucelj. Frances Petrieh, Mary Virant. Chisholm, Minn. 1. junija 1919. (Društveni pečat.) V POJASNILO. V pojasnilo dopisniku K. Z. iz Chicaga, 111., na dopis v 22 št. 'Glasilji K. S. K. J." K. Z. ste se samo izrekli, da Vam je protest po Vašem izrazu nekakih odborov iz Jolieta nerazumljiv in da ne veste, kaj da pomeni. To mi sami vemo in tudi priznavamo, ■ j)0m nikdar več oglašal v Vašem, da mi nismo na nobeno točko v oziroma svojem Glasilu. Vzrok te-zapisniku gl. uradnikov K. S. K. mu je ko sem vam že poročal in Jednote, z dne 5. maja t. 1. nobe- sicer stvari za napredek Jednote nih vzrokov navedli Jpač pa smo jn društev. Seveda sem dobil od z eno samo besedo, oziroma par j Vaše strani komentar, Aa radi besedami vse vzroke imenovali. | važnih vzrokov dopisa ne priobčilo je s tem. da smo rekli, da ta te. Oh pa tako mali in nedolžni reinsurance hi,ne prineslo nobene vzroki! Danes pa hočem nekoliko koristi ne za Jednoto, ne za član- Spregovoriti o resoluciji, katero stvo; pač pa bi bilo ravno naspro- je izdal glavni odbor KSKJ. Glav-tno v škodo za obe strani. In s ni prdsednik ima popolnoma prav tem je bilo vse povedano. V tisti i ker je prišel do zaključka, da izjavi so vsi vzroki imenovani, ne j stvar ne more iti tako naprej, da bi jih po vrsti naštevali. Ravno to sem Vam jaz pisal že zanetiti kakšen prepir kot dopisnik K. Z. zatrjuje, tukajšna društva ne spadajo med tiste, ki netijo nemir. Joseph Panian, tajnik dr. št. 3. K. S. K. J. 1001. N. Chieago, Str. Joliet, 111. (Društveni pečat.) Joliet, 111. dne 5. jun. 1919. Iz urada odbornikov društva sv. Jožefa št. 2, KSKJ., Joliet, 111. Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dire 1. junija t. 1. in na tej seji je bilo navzočih veliko članov ter članic, ker se je vršila volitev ali glasovanje za resolucijo, izdano od glavnega urada KSKJ. za ponovno zavarovanje ali "re-insuarnce". Naše društvo se je izjavilo pri glasovanju proti ali zoper tej ponovni zavarovalnini, ker društvo ni zamoglo priti do zaključka, da bi bil re-insuranee za kak uspeh, ali napredek KSKJ., ker ne vemo, kaj vse je v pogodbi med KSKJ. in American Bankers Life Insurance Co., ker te pogodbe ali kon-trakta ni nihče čital, vsa stvar se je vršila na tih način in se ni preje naznanila v javnosti. Naše društvo torej zahteva, da bi se dalo to zanimivo pogodbo na dan, da bi jo lahko vsak elan(ica) KSKJ. čital že poprej ,kakor bi na seji pri društvu glasoval zanjo. Nihče ne more voliti za kako stvar, ne da bi mu bila prej znana in pojasnjena. Zatorej opozarjamo vsa cenjena krajevna društva KSKJ., da naj dobro premislijo, kaj delajo predno bodo volila za ponovno zavarovanje, ker ta stvar je še skrita in ni nikomur dovolj jasna. — Naj pride torej na dan! Naše društvo je na svoji redni seji pripoznalo in odobrilo resig-nacijo sedanjega glavnega predsednika KSKJ. Pavel Schnellerja. za katero se je sam izrazil na seji gl. odbora dne 5. maja 1919. In oni gospod K. Z. iz Chicaga, 111., po naši sodbi gotovo tudi še ni čital one pogodbe ,a vendar se je zglasil v št. 22 "Glasila" in to celo brez polnega imena!? Ta dopisnik nasprotuje jolietskim društvom radi njih protesta, že prijavljenega na teni mestu. Ker nam je ona pogodba neznana, zatorej so tukajšnja društva tako nastopila. Oni dopisnik naj pomni, da člani društev KSKJ. v Jo-lietu dobro znajo, kaj da delajo ali čemu da protestirajo. Morda bodo te vrstice dovedle gospoda dopisnika iz Chicaga, da bo svojo trditev preklical in sicer s polnim imenom! Sobratski pozdrav vsemu članstvu KSKJ. ' John Filak, predsednik. John Vidmar, tajnik. Društv. pečat. Kansas City, Mo. S tem, da se danes zopet oglašam. kršim obljubo, in sicer katero sem si zadal sam sebi, da se ne Jolietska in Rockdalska dru- pred dvema leti; pa taj se hoče, va nikakor niso mislila s tem vaša cenzura je hujša!? kakor je bila starega avstrijskega režima; zato bomo pa doživeli posledice, kakoršne se nam obetajo. Prihaja nam čas, ko bodo vse slovenske Jednote, Jednotice, Zveze in Zve-zice — v velikanskih škripcih. Mislim, da mi noben zaveden rojak ne more tega zanikati, ako trdim, da bi bilo ameriško Slovenstvo že zdavnaj na trdni podlagi, kar se tiče življenske zavaroval nine. Mi bi lahko reprezentirali dobro založeno Jednoto. Z več kot 130.000 člani. Rojaki široni Amerike, odgovorite, kdo je temu kriv To je popolnoma lahkorešilna u-ganka. Vsi tisti ameriški Slovenci, ki se sami sebe zovejo in se postavljajo za narodne voditelje, in se pri vsaki najmanjši priliki bi-jejo na prsa in izjavljajo svojo narodnost, v srcu pa nosijo sebičnost. sovraštvo do bližnjega. — Vidite rojaki ,to vam je vzrok, da smo skoro popolnoma ?! banke-rotni z našimi Jednotieami in Zve-zicami, medtem ko se delavec trudi, da bi se združili, pa se nekateri norčujejo in kričijo: poglejte naši slavni člani, namesto da bi jih na-zivali njih naziranju primerno. Kako se tam in pa drugi fajtajo za združitev? Mi smo pa mi, kar lepo molčimo in grozno napredujemo. Vidite, kdor tako stvar zaupa javnosti, ta se lahko potrka na prsa in obenem lahko zakruli!? na vse grlo, da je Slovenec. Zatorej bratje in sestre KSKJ.: Sedaj je čas. ne omahovanja, ampak resnega dela, da se oglasite in svetujete glavnemu odboru v tej precej kočljivi zagati. Lep pozdrav vsemu članstvu. Joseph Kuhar, 7006 E. 17th St. Opomba 4$edništ va : — Cenjeni sobrat. Kuhar:— Gornji vaš dopis priobčujemo skoro dobesedno radi tega. da nei J" v '.'J'1™""1 i . • • ,• i krajšem času boste primerjali uredništva Gla- , ,., , sila" z avstrijsko cenzuro. Tega nam tekom zadnjih pet let še ni nihče predbacival, ker ni imel vzroka za to. Torej je uredništvo "Glasila" vzrok temu, da bomo doživeli vaše prerokovane posledice!? Zares, ubogi uredniki! Spominjamo se še na oni Vaš zanimivi dopis. Tedaj smo vam o-menili svoje naziranje o združenju. kar še danes trdimo. Na minuli konvenciji v Ev^lethu. Minn, so delegatje določili glede te točke sledeče: "V slučaju, da se kaka DRUGA podporna organizacija ali Jednota želi združiti z našo Jednolo, ji je ta pot odprta, ako se hoče podvreči ustavi in pravilom naše KSKJ."! Čitajte zapisnik minule konvencije na strani 37. Ali morda lahko vi rešite vprašanje,'kako bi se lahko postavnim potom nesolventne podporne organizacije združile, da bi bile potem morda še bolj nesolventne? Treba bi bilo vsem priletnim čla-no mdoplačevati velike svote; te pa lahko tudi sami zase doplaču-jemo. Borba za združenje slovenskih podpornih organizacij traja menda že zadnjih šest let, pa se še ni zamoglo ničesar doseči in se tudi najbrž ne bo. Kar se pa tiče vaše sodbe o narodnih voditeljih in njih "krulje-nju", pa prepuščamo kritiko vsem cenj. čitateljem. Končno vas še prosimo, da pred vsem vi svetujete glavnemu odboru in nam vsem, kako naj nastopimo v tej kočljivi? zagati?, katero Vam je naš sobrat glavni tajnik v zadnji številki'na prvi strani obširno razložil ,da ni nevarna. Pozdravljeni! O re-inšurancu K. S .K. J. Dandanes se kaj pogostokrat čuje beseda "solventnost", kadar se pogovarjamo o naših podpornih organizacijah. Zato danes te besede pozna že vsak član, ter jo dobro razume, kaj da pomeni. IzAanredna seja gl. odbora K. S. K. J. minulega maja je bila tudi sklicana zgolj v le namene. Da se je razpravljalo o solventnosti K. S. K. J., ter prišlo do zaključka, da se naj naša Jednota rein-šura pri kaki Life Insurance Co. Kot večletni član Jednote ne morem nikakor odobravati stališča' našega sobr. predsednika, ker je hotel reinsurati Jednoto kar brez splošnega glasovanja. To ne bi bilo nikakor prav in všeč članstvu, da bi se bil ta velevažni in za Jednoto morda usodepolni korak izvršil brez vprašanja članstva. V drugič tudi »ne odobravam ideje reinsurati se v tako kratkem času in to ne da bi se članstvu predložilo pogodbo, kako da bi se glasila in koliko bi morala Jednota plačevati od vsakega člana itd. Vse te okoliščine so me napotile, da sem se pripravil spisati ta članek. Vem že vnaprej, da ne bo po volji vsakemu, ki ga bo čital. pa kaj si čem? Pravico imam povedati svoje mnenje iu tudi izjavim na tem mestu/da jaz ne bom volil za reinsurance. In zakaj ne? 1. Zato, ker ni Članstvo Jednote dobilo dovolj jasnega pojasnila. kako da bi se izpeljal reinšu-yanc. In ker ni bilo nobene pogodbe zato predložene, kar bi v resnici moralo biti, da vemo zakaj voliti. 2. Zato .ker sem prepričan, da razne države ne bodo tako hudo postopale z Jednotami in njenimi člani, da bi na ta način pripravili na milijone članov nesrečnim. Ampak prepričan sem, da jim bodo dali priložnost, da dosežejo predpisanih 100 odstotkov v naj- združitev vseli slovenskih Jednot in Zvez v veliko slovensko podporno organizacijo. Life Insuran e£.Co. pa pustimo pri miru, ker če se enkrat z njo zvežemo, bi bilo nam težko se otresti od nje. Zato volimo proti reinsurance, delajmo pa na to, da se bonu/ enkrat združeno veselili v eni slovenski Jednoti. Zato opominjam pri tej priliki vse cenjene člane in članice društva sv. Jožefa št. 7 v P"eblo, Colorado, da naj vsak član in članica pride >na sejo v nedeljo, dne 15. junija 1919. Seja se prične takoj po 8. sv. maši zjutraj. Še enkrat opominjam, naj nobenega ne manjka, ker vsak glas bo morebiti velike važnosti. Torej pojdimo vsi na prihodnjo našo sejo in vsi volimo: NE reinsurati se pri nobeni Life Insurance Co.* Konvencija naj odloči prihodnje leto kaj naj se napravi. Pozdrav vsem članom in članicam KSKJ. John Germ. IZJAVA. Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. Chieago. 111. je na svoji redni mesečni seji dne 7. junija 1919. sestavilo iu jsklenilo glede] kritičnem času. "reinsurance" sledečo izjavo: sauvo grd oseben boj proti predsedniku. Kako neljubo je dirnilo vsakega člana, ko je zadnje (Mašilo prineslo pojasnilo predsednika za izjavo tajnika. Ali je tajnik več ali je predsednik več? Kako mučni so ti protesti jolietskih in potsburških društev! Vsekako škodljivo za Jednoto je, da se je ta gonja zanesla v 'Glas Naroda." Ali ste brali nesramno notico v 4Amerikanskem Slovencu'? Članstvo K. S. K. J., ako kdo resno misli samo.za dobrobit Jednote; ali uprizori tako-le gonjo? Ne! Pomislimo, bratje, ali nima predsednik Jednote pravice predlagati Jednoti. kar misli, da je v korist Jednote? In kaj je predsednik Schneller storil drugega kot to? Čemu protesti? Zahtevajmo od predsednika pojasnil, zahtevajmo od njega, da nam pove jasno in odločno, svoje mnenje, svoj predlog; naša dolžnost pa je, da potem temu primerno glasujemo, ali smo za ali smo proti. ž Zato, bratje, ohranimo mirno kri! Ne dajmo se razburjati. Vi pa. ki ste na tak negentlemanski način uprizorili zopef to nepotrebno "gonjo"; mislite, koliko vi s tem škodite Jednoti v tem Ako ste proti . predlogu, pojasnite mirno in Ker je premalo pojasnjeno, ka-%tvarno svoje pomisleke Protesti, razburjanje pa ni ne v;«m v čast in ne Jednoti v korist. * Govoril sem s Fat hrom Golobom, ki je vodil ves dogovor predsednika z Insurance C. o tej za- ko dolgo in pod kakimi pogoji bo Jednota pri American Bankers Life Ins. Co. zavarovana in ker nam niso natančno znana pravila ter postave te družbe, zato se je članstvo našega društva enoglasno iz-idevi in on mi je rekel da w ime,a reklo, da m ne proti, in tudi ne za Jednota na leto najmanj nekako "reinsurance". do|)i(,ka od tega "reinsu- Ker je vsa ta zadeva velike va- riranja", ako bi se iiLsnrirala pri žftosti, zato članstvo našega društva prosi in želi od glavnega odbora natančna pojasnila glede označene "reinsurance" dražbe, na kakem stališču da je to podjetje. Glavni odbor naj natanko vse izpise omenjene družbe, ter vsako tudi najmtenjšo stvar poroča Član- 3. Volil boni proti zato, ker se vrši leta 1920 konvencija naše Jednote in konvencija naj odloči, da se reinšuramo ali ne. 4. Volil bom proti reinsuran-cu zato, ker vidim da se nam ni še potreba združevati -s čifutskimi institucijami, ker se lahko še na da na to glasovnico ne more gla-j družbi, s katero je on govoril. Predsednik je našel ugodnejše pogoje. V kolikor jaz vidim in spoznam celo stvar, bom glasoval z odločnim "da". Rev. K. Zakrajšek, dolgoleten član K. S. K. J. stvu v "Glasilu K. S. K. J." Ko bo vsa stvar natanko pojasnjena, v , Rock SP"11^. Wyo. želi naše društvo sv. Štefana še| Zdo ,naI° razprave glede sploš-3 mesece časa za razmotrivanje. Naše društvo je tega mnenja. nega glasovanja za re-insuranee K. S. K Jednote nam je "Glasilo" še dosedaj prineslo. Vzrok je drug način dobi predpisanih 100|sovati in tudi ne bo glasovalo, ker 1* "-insurance (ali pa odstotkov solventnosti. In to je v ni natančnega pojasnila in je tu- sp]oh> "wv" vprašanje združenju slovenskih Jednot in di premalo časa, zakaj, naglica še f »h Pa' Zvez. Združiti vse stare in mlade ni bila nikdar dobra 111 tudi sedaj organizacije, agitirati za novo ui. Slučajno, da bi sedaj članstvo glasovalo za "reinsurance", in ker je stvar nejasna, bi se mogoče | potem lahko kaj slabega pripetilo. Temu bi bilo članstvo Jednote sa- članstvo, ter s tem znižati povprečno starost članstva, ter zvišati na ta način solventnost Jednote. Da se to lahko zgodi, imam izkušnjo. Pripadam k neki organizaciji, katera je prav majhna in je imela pred epidemično boleznijo 123% solventnosti, to pa zato, ker je bilo vse članstvo mlado. Res smo nekoliko padli nazaj zaradi influence, toda državni aktu-arij je rekel, da bomo koncem te-ge leta prav lahko dobili zopet 100% in to zato, ker je članstvo mlado. Zato nam je pa potreba združenja v eno veliko slovensko podporno organizacijo brez razlike osebnega mišljenja, ker prej ali slej bomo morali priti do tega ker le na ta način se bo nam mogoče ohraniti na površju, in le na ta način bo nam mogoče poslovati svobodno in brez ameriških inšu-reneov. Združenje je pa edino mogoče doseči, da se pusti \ise politično in drugo mišljenje iz Jednote in da se dela samo n=i polju fraternalizma in podpore članom in članicam. Torej kakor sem prej omenil, nam je potreba mladih članov. Mi moramo znižati povprečno starost našega članstva. Resnica je, da. za današnjo starost potrebujemo $600.000 do solventnosti. Če se pa združi skupaj mlado članstvo, pa nam ni potreba tako velike svote. Zato nam je treba iti na delo za mlado članstvo, v prvi vrsti pa .za da članstvo ne vidi važnosti tega vprašanja in se radi tega ne zanima. Gotovo pa je ,da imamo v Jednoti zadostno članov, ki so zmožni o insurance in re-insuranee razpravljati. Saj vendar ni vsa zmožnost pri nečlanih, ali so- , . , i i * i, vražnikih K.S.K. Jednote. katere nio krivo ker je glasovalo, ne da, . * . bi znalo za kaj. Ker je ta zadeva velike važnosti, zato želimo natančnega pojasnila in tudi več časa za razmotrivanje. Sklenjeno in potrjeno na seji društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. dne 7. junija 1919. v Chicagu, 111. Za društvo sv. Štefana št. 1. John Terselich, preds.. Math Grill, tajnik. Anton Gregorich, zastop. (Društ. pečat.) Chieago, 111. — Z žalostjo prejema v roke "Glasilo" vsak navdušen član K. S. K. J., kdor le malo ljubi svojo Jednoto. Jolietčanje, oziroma nekoliko mož, k so že večkrat povzročili enake mučne in burne nastope v vidite, kako pridno pišejo in svarijo da naj JM ČLANI K. S. K. Jednote tako delamo, da se naši Jednoti kaj hudega ne zgodi. Od članov K. S. K. Jednote sem do sedaj čital samo dve izjave, ali pa naj rečem dva protesta, ker pa člani tam ne omenijo «akaj protestirajo, — kje je na varnost v reinsurance, nima ves protest drugega poniena. kakor da članstvo dobi malo vednost, približno koliko članov bi) glasovalo "NE". Če me kak član v kratkem ne prepriča da vidim re-insuranee v napačni luči. bodem jaz glasoval za reinsurance, in tako svetujem vsemu članstvu, to pa zaradi sedanjega stališča naše Jednote, —zaradi zadovoljnosti drugih Jednot, in zaradi bodočnosti naše Jedno- V K. S. K. Jednoti (kakor tudi v večjih drugih Jednotah) je bil naši Jednoti, skušajo porabiti vsa- te-ko priliko, da povzročajo samo razburjenje med članstvom. Spomnimo se na čas, ko se je kupil | naloženi asesment vedno manjši nesrečni Jednoti dom. Spomnimo kakor pa nevarnost! — to je. ta-se samo na nekatere konvencijo, ki član, ki bi moral plačevali en In da ti možje, ki so povzročili za- dollar mesečnega jednot inega a-pet to novo razburjenje nimajo do- sesmenta in je plačeval samo o- brega namena, jasno vidi vsakdo, ki pazno zasleduje to sedanjo go njo proti predsedniku; kajti to ni semdeset centov, dolguje Jednoti dvajset centov za vsaki mesec odkar je k Jednoti pristopil. Ta res- delo za dobrobit Jednote, temveč niča je en vzrok primankljaja re- S. K. = serve. In zapet: — Naša Jednota je več let imela premalo dohodkov v -stroški ne m skladu, in ker se je glavni odbor tolikokrat bal napadov članov in nečlanov in protestov, ki so vselej nastali, kadar je bil naložen kak poseben a- je ta korak koristil eni Jednoti, kje bo« moral drugi veliko škodovati? Verhovay Aid Association of Hazelton Pennsylvania je re-insu-riala 25,000 članov v enim certifi-catu za $26,000,000.00 prvega sep segment, se je pa raje denar "iz- tembra 1918. Ta Jednota je zelo posodil" iz rezervnega sklada za zadovoljna s tem korakom, kajti pokritje deficita v stroškinem ! zaradi influence so izplačali $500,-skladu. Ta korak je seveda dat v 000.00 U blagajne, kar jim je bilo stroškin sklad denar, ampak v re-servnem skladu je pa napravil še večji deficit, tako da po zadnjem "actuary poročilu obsega ve« pri-mankljaj svoto $623,000.00.' Tv. S. K. Jednota je najbogatejša Slovenska katol. Jednota," vseeno je pa deficit še Vedno velik. Številke ne lažejo. Nikar se ne dajte prepričati, da je naša Jednota brez vse navarnosti. Petindvajset let nas je vzelo, da smo napravili $623,000.00 deficita v naši potrebni reservi. — koliko deficita pa bo v prihodnjih petindvajsetih letih, ako ne ukrenemo nekaj odločnega. Samo protesti nam ne morejo tega deficita pokrit i.Dva načina nam samo ostaneta da se deficit odstrani; eden je DENAR, to je: povišati že sedaj visoki asesraent, drugi je pa RE INSURANCE. Povišanje a-sesmenta pomeni še več protestov in izgube članov, torej nam ni treba več izbirati; glasujmo za reinsurance. — Toliko o stališču K. S. K. Jcdnotc. Države lias še niso prisilile re-insurati se. Ali primorale so nas pa, že po nekaterih državah, da nismo smeli sprejemati novih članov več, radi katere resnice se je na zadnji konvenciji razdelilo člane v razred A in razred B. S tem smo države začasno pomirili; pomirimo jih za vselej s tem ,da glasujemo za re insurance. Ko bi se bili mi že pred enim letom re-insurali, bi imeli danes $20,000,000 več v rezervnemu skladu. Pred osmimi meseci je First Catholic Slovak Society of Wilkes-Barre, Pennsylvania sklenila svojih 11,000 - članov reinsurati za $14.000.00. Tukaj — živeči člani omenjene Jednote so nye prašali za nasvete in njim sem^ravno tako svetoval, kakor delam sedaj. Certifikat (kontrakt) katerega soJI podpisali uradniki Slovaške Jednote, je pač tak kakor bo tisti, ki ga bodo morda podpisali uradniki K. S. K. Jednote, namreč, tak ki bo v korist, ne pa v pogubo naše Jednote. Re insurance eertiftkqSt je pa, v kratkih besedah povedani), pogodba napravljena med bratsko organizacijo in pa med kako "Old Line Legal Reserve Life Insurance Co., katera pogodba mora biti odobravana pa vseh državnih Insurance " Commissio-ner-jih, in pod katero se zavaruje vse člane Jednote brez zdravniške preiskave in se ne ozira na starost člana ali pa kakšno delo opravlja. Life Insurance Co., se zaveže Jednoti povrniti vsako posmrtnino, katero utegne Jednota izplačati, in tako postane Jednota v smislu New York Conference Bill, SOL-VENTNA, kakor hitro je re-insurance poliey med life Insurance Co., in pa Jednoto gotova. Vseeno pa octane Jednota gospodar čez svoje zadeve, ne pa Life Insurance Cpmpatiy. Člani Prve Katoliške Slovaške Jedonte se danes hvalijo da so v zadnjih štirih mesecih, oziroma odkar so re-insu-rali, tega prihranili $16,000.00. Če vse povrnjeno od Life Insurance Co. Ako bi pa ta Jednota ne bila re-insurana, bi bila še hujše ranjena, kakor je bila v istem času K. S. K. Jednota. Knights of Joseph of Cleveland, Ohio, (15,000) članov se je' re-in-suralo augusta 1918, in članstfo poroča zadovoljnost. To so tri Jednote, ki so mi znane in ki so re-insurale.Skupno je pa do sedaj nad 2500 večjih in manjših društev in Jednot, ki imajo reinsurance. Torej ni re-insurance nobena taka nova iznajdba, tudi ni kako nasprotno mazilo, kjer je že toliko organizacij to uvedlo, in članstvo je vsled tega zadovoljno. Mnogo teh re-in^uranih Jednot si je pridobilo veliko novega članstva zaradi sprejete re insurance točke, katera, trdijo, članu obeta večjo sigurnost kakor pa prazne obljube bratskih družb. Priznavati moram, da je čas za naš pomislek zelo krafek;'in čas od sedaj do 1. januarja 1920 jc tudi kratek; torej je potrebno da hitro delamo. Če tudi ne vemo kako se bo re-iusurance policy dobesedno glasil, (saj še svojih cer-tificatov od Jednote ne preberemo) vendar pa lahko zaupamo glavnim uradnikom Jednote, da ne bodo sprejeli nobene pogodbe katera ne bode v splošno korist Jednote. Saj vendar vemo, da i mamo v Jednotnim uradu poštene in izkušene ljudi, in če bi bil brat glavni predsednik vedel za kako boljšo pot, pa bi nani nikdar ne bil predložil rc-insuranee Federal Reserve Bank je samo ene vrste re-insurance za Narod ne Banke. Znano je,da je imela ta ideja trideset let nasprotovanje Sedaj pa vemo, da, ako bi ne bil Federal Reserve System vpeljan že pred vojsko, bi bile naše Na rodne banke, in cela Amerika skoraj na propadu, ravno kakor je španska influenca hudo ranila Jednote. Ako bi bili imeli re-in surance že pred influeneo, bi se danes smejali. Kedo pa nam zago tovi da se "flu" ne povrne, ali pa da nas ne zadene kaka druga epi demija? Zato pa vzemimo to si gumo pot: GLASUJMO ZA RE INSURANCE K. S. K. JEDNO TE! Napisal sem te vrstice ne zato da dobim kako plačo, če se re-in< surance uveljavi, ampak ker mi pravica veleva, da bo re-insurance največji blagor za K. S. K. Jedno to. Prva v vsem, naj bo K. S. K Jednota tudi prva slovenska Jednota ki sprejme re-insurance. Če pa članstvo ne glasuje za re insurance, potem bi pa toplo pri poročal, da naj se druga resolu cija, katera bo šla morda na splošno glasovanje glasi: DA NAJ SE DA PRAVICA VSAKEMU ČLANU DA POPLAČA SVOJ DOLG IN SE TAKO TR AINKFERIR A IZ RAZREDA "A" V RAZRED "B" IN NAJ SE RAZRED "B' V CELOTI LOČI OD RAZREDA "A". Frank Plemel. — 11. S 1919. 25-LETNICA DR. SV. ŠTEFANA ŠT. 1 K. S. K. J. Včeraj, dne 10. junija je poteklo 25 let, kar posluje društvo št. 1 KSKJ. pod svojim sedanjim i-menom, to je društvo sv. Štefana v Chicagu. Drftštvo je bilo pravzaprav vstanovljeno pod ime%om Bratovščina sv. Martina že 6 let preje (3. dec. 1888) in šele 10. junija 1894 se je prekrstilo v društvo sv. Štefana, ki je dobilo št. 1 pri naši K. S. K. J. O zgodovini tega društva je napisal večletni in nad vse marljivi sedanji tajrtik sobr. Math Grill v jubilejni izdaji Glasila sledeče podatke : "Društvo sv. Štefana št." 1 K. S. K. J. je bilo ustanovljeno dne 3. decembra leta 1888 v Chicagu, 111., pod imenom "Bratovščina sv. Martina", ter je spadalo k češki Jednoti po imenu "Prva Usredna Jednota". Začetniki ali ustanov-niki so bili: Josip Stnkel, Anton Nemanich in Joseph Zaje. Tudi Joseph Brunskole je bil eden iz- med prvih članov, kateri pa žali Bog že počiva v hladni zemlji. Prva pravila so sestavili Josip Stukel in Anton Nemanich, Josip Zaje jih je prestavil iz češčine v slovenščino. Ko se je ustanovila 1. 1894 K. S. K. J., se je društvo k isti priklopilo s 16-timi člani pod imenom "Društvo sv. Štefana," ter je na prvi konvenciji v Jolfet, 111., dobilo št. 1. Kolikor je nam znano, je od začetnikov še živih. Mr. Anton Nemanich^ večkratni predsednik KSKJ., Mr .Josip Stu-kel, bivši prvi predsednik K. S. K. Jf, Josip Zaje, Chicago, 111., prvi delegat ali zastopnik dr. sv. Štefana na prvi konvenciji v Jo-liet, 111., Mr. Math Brunsky, ki je že več let delovodja v neki tovarni v Tiffin, O. rvi odborniki dr. sv. Štefana št. 1 so bili sledeči: Predsednik Josip Bohte; tajnik Josip Zaje; zapisnikar Josip Brunskole; blagajnik John Brunskole; zastopnik Ernest Lerčh ^pobiralci denarja: John Godieh in Josip Kosiček; ravnatelj Josip aJnkel. Ker smrt nikdar ne počiva, ta- ko je tudi nam že ptfbrala 20 krepkih članov iz naše sredine. Imena umrlih članov so sledeča: Tomaž Žulič, John Seršetov, Frank Poglajen. 1. Kurent, John Koščak, Andrej Terselič, Alois Ručigaj, Jos. Brunskole* Martin Kvartuh, August Poglajen, Lo-renc Miller, JohnVerbič, George Rovtar, Martin Košir, Alois Ver-biščar, ubit v vojni na Francoskem. (Op. Al. Verbiščar je bil prvi član K.S.K.J., ki je bil ubit nar bojnem bolju na Francoskem). Zadnji ali poslednji umrli član društva je bil Jakob Janeš. Skupnih pogrebnih stroškov, je društvo izplačalo za svoje umrle člane od dne 10. junija 1894 do 28. februarja 1919 $1,447.46; bolniške podpore pa od 10. junija 1. 1894 do 28. februarja leta 1919 lepo svoto $17,234.60. Povodom svojega srebrnega jubileja priredi to društvo v nedeljo, dne 15. junija pop. v Hoerber-jevi dvorani veliko veselico z banketom, ki obeta prekositi vse dosedanje društvene prireditve. Vsa sobratska društva iz Chicage, in celo nekaj iz okolice se bodo te slavnosti korporativno vdeležila; tako bodo pohitelo ta dan pozdravit in počastit dr. sv. Štefana tudi številno drugih rojakov iz naše slovenske naselbine. Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" izreka tem potom naš<* mu jubilarju (dr. sv. Štefana) najiskrenejše čestitke ter mu želi, da bo dovčakalo še sVoj, zlati jubilej, ali 50 letnico obstanka. NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom društva svetega Štefana št. 1, K. S. K. J. v Chicago, 111., da bode imelo društvo skupno sv. mašo v nedeljo, dne 15. junija ob pol osmi uri, to je na dan 25. letnice. Spodobi se nam vsem članom, da se osobito na gori omenjeni dan spominjamo naših umrlih članov in sobratov, katere je Bog k sebi poklical izmed naše sredine. Zato prosim in želim, da bi se vsak posamezen član našega društva udeležil te sv. maše. Vsakdo naj prinese seboj svojo regalijo na omenjeni dan ob 7. uri zjutraj v cerkveno dvorano, ker se potem korporativno udeležimo sv. maše. Bratje in člani društva sv. Štefana! Udeležite se .sv. maše omenjeni dan v polnem številu, in pokažite s tem, da ste dobri katoličani in zvesti člani, kakor so bili naši začetniki pred 25. leti. Z bratskim pozdravom, § Math Grill, tajnik. resolucija za reinsurance je bila zavržena. ' V??-' H" S sobratskim pozdravom vsem članom in članicrfm K. S. K.'J. Matt R. Toanete, tajnik. Iz urada društva sv. Roka št. 15, K. S. K. J., Pittsburgh, Pa. Člani gori omenjenega društva so tem potom vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje dne 15. junija v navadnih prostorih, ker imamo zelo važno točko za rešiti na isti seji ,ter tudi prosim, da se vsi člani dobro prepričajo in premislijo poprej ko bodo kaj storili, oziroma glasovali zaradi resolucije, izdane po glavnem odboru KSKJ. Nadalje naznanjam, da se jaz strinjam s protesti, priobčenimi v Glasilu K. S. K. Jednote. Odločn<5 protestiram proti priporočilu gl. predsednika za reinsurance, ker se mi zdi, da je bolj nevaren za članstvo naše Jednote. Posebno še pa strinjam /z dopisom izpod peresa Martin Težaka in mu čestitam za njegov dopis v zadnji izdaji. Končno še prosim vse one, kateri mi se niso oddali svojih spoved-nih listkov ,da to storijo kar prej mogoče. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. John Thomas, tajnik. Prosim tudi vse člane (ice), kakor 1udi one, ki so po drugih krajih, da mi pošljete spoved*e listke do dne 14. junija; kdor tega ne storil bode suspendovan. Končno želim društvu složnost ter obilo napredka. Vas pozdravljam. Frank Raušl, tajnik. NAZNANILO. Cenjeni člani društva sv. Alojzija št. 47! Ker obhaja prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. naše sobratsko društvo sv. Štefana št. 1 v Chicagu svoj srebrni jubilej, smo že na predzadnji seji sklenili vdeležiti se te redke slavnosti korporativno v lloerberjevi dvorani.—Vsak član našega društva naj pride torej zanesljivo ob. 2. uri v zboro-valno dvorano (cerkve sv. Štefana), odkoder skupno odkorakamo na veselični prostor. Dalje opominjam in prosim vse one člane našega društ va, ki še niso oddali spovednih listkov, da to store zanesljivo do prihodnje mesečne seje. Sobratski pozdrav, J. Wuksinich, tajnik. Iz urada društva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., Joliet, 111. Ker se še niso vsi člani in članice našega društva zglasili s spričevali ali listki o opravljeni velikonočni spovedi za leto 1919, zatorej s tem'zadnjič opozarjam vse tiste, ali tako prizadete, da naj storijo to svojo dolžnost v najkrajšem času. Pomnite, da bodo imena vseh onih članov(ic), ki ne bodo oddali listkov — prečitana na prihodnji mesečni seji in po tem se bo ž njimi ravnalo po pravilih KSKJ. Dalje, ker so nekateri člani (ice še vedno bolj počasni pri plačevtP nju društvenih asesmentov, zatorej opozarjam vse one, ki dolgu jejo društvene prispevke, da »naj iste zanesljivo poravnajo do 26. junija, ker potem bom knjige zaključil in sestavil šestmesečni ra čun v pregled nadzornemu odboru. Upam, da bo vsakdo vposteval oba gorioznačena opomina. • S sobratskim pozdravom John Vidmar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25. K. S. K. J. Cleveland, 0., se naznanja članom tega društva sklep seje z dne 1. junija t. 1. da se društvo korporativno vde-leži sv. maše d tie 15, junija ob 10. uri dop. to je na dan patrona našega društva in patrona fare sv. Vida. Vse člane uljudno prosim, da se polnoštevilno udeležijo korakanja in sv. maše; vsakdo naj prinese s sabo svojo regalijo, da bomo odkorakali pod našo društveno zastovo v cerkev. Zbiramo se ob 9:30 (pol desetih) v Knavsovi dvorani. Dolžnost je vsakega člana da se omenjeni dan gotovo korporativno vdeleži sv. maše z društvom. • Z bratskim pozdravom Joseph Russ,, tajnik. NAZNANILO. Biwabik, Minn!, June 6, 1919. Iz urada Društva sv. Janeza Krstnika št. 13, Biwabik ,Minn. se naznanja vsem članom, kateri niso še oddali spovednih listkov, da jih odpošljejo v najkrajšem času na tajnika, ker čas je kratek, da se bo moralo dati poročilo na duhovnega vodjo, ker naša Jednota je na katoliški podlagi in vsak član m članica dobro zna, da se morajo izkazati s povednimi listki; pa jih drži pri sebi! Kdor mi listka ne pošlje do prihodnje seje, to je 6. julija, naj si vsak sam pripiše nepotrebne posledice, temu ne bo nihče drugi kriv. Na redni društveni seji dne 1. junija se je vršila volitev ali glasovanje zaradi "re-insurance" ali (ponovno zavarovanje ) članov in članic. Za resolucijo je bilo oddanih 00 (nič) glasov ,proti resoluciji je NAZNANILO IN VABILO. S tem vabimo na veselico, katero priredi dr. sv. Alojzija št. 42 K.S.K.J Steelton, Pa., dne 21. junija, na dan našega društvo pa-troila? sv. Alojzija zaščitnika nedolžne mladine in znanega patrona na Slovenskem. Na seji, dne 25. maja smo sklenili, da bode dne 21. junija društvena sv. maša ob 9. uri zjutraj za žive in pokojne člane (ice). Sv. mašo bode daroval naš domači g. župnik in sobr. Rev. L. Gladek naši slovenski cerkvi sv. Petra in Pavla. Zbiramo se pol 9. uri v lastni društveni dvorani, odkoder odko rakamo z zastavami ob zvonenju vseh treh zvonov v cerkve; po maši gremo pa nazaj v dvorano, kjer se prične zabava (veselica) po dnevu in tudi zvečer. Imeli bomo na razpolago fino koštrunovo pečenko, ker bodo ta dan ražnji dosti trpeli. Igrala bo naša domača godba ogrskih Slovencev. Vstopnina sam 25e za moške, za ženske 10c. Na gorioznačeni seji je bilo tudi določeno, da vsak član(ica) našega društva, ki ne prisostvuje naši prireditvi zjutraj ali zvečer, plača en dolar ($1.) kazni. Za dobro postrežbo in zabavo po skrbel društveni odbor. Prav uljudno torej vabimo vse Slovence, Slovenke in Jugoslova ne iz našega mesta na to veselico Pridite k nam v goste ta dan v o-bilnem številu, kar vam ne bo žal. Na veselo svidenje dne 21. junija. Živeli vsi sobratje in sosestre K. S. K. J. Za odbor: Anton Matjašič, p reds. Frank F. Ribarič, tajnik. od koder bomo šle po seji takoj v IFoerberjevo dvorano,, kjer se bo slavnost vršila ter s tem izkažemo naklonjenost našemu jubilejnemu društvu. Udeležiti se pa morate tudi seje dne 15. junija radi važnosti glede glasovanja re insurance. Pridite vse na sejo, da tam glasujete, da ne bode pozneje pritoževanja. Opozarjam vse tiste, ki še niste oddale spovednih listkov, da to gotovo do seje storite. S pozdravom do vseh članic Marija Blaj, tajnica. NAZNANILO, društva sv. Srca Jezusovega št. 54 K. S. K. J. Chisholm, Minn. Člani tega društva so naproše-ni, d^ se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se vrši 15. junija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, ki morajo biti rešene. > % Bratski pozdrav Anton Repesh, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva Marije Pomagaj št. 78, K. S. K. J., Chicago, 111. se naznanja vsem članicam, ki niso bile na zadnji seji, da se bode vršila seja za mesec junij, dne 15. junija; seja se prične ob 1. uri popoldne. Sklenjeno jc bilo, da se društvo Marije Pomagaj korporativno u-deleži banketa ob priliki 25-let-nice društva sv. Štefana št. 1. Zaradi tega se bode seja začela takoj ob 1. uri, da bode potem dovolj časa za vse članice udeležiti se slavnosti društva sv. Štefana. Pridite v obilnem številu na sejo, NAZNANILO. Članom društva Marije Pomagaj štev. 79 K. S. K. J. v Wauke-gan, 111., se tem potom naznanja, da se bode prihodna redna seja vršila v soboto večer 14. junija ob pol 4osmi uri. Društvo je prestavilo sejo iz prijaznosti do dr. sv. Štcfarta štev. 1 K. S. K. J. v Chicago, 111., katero bode obhajalo 25. letnico dr. obstanka dne 15. junija t. 1. in h kateri se namerava veliko število »članov našega društva udeležiti. Radi tega je bi-'lo pri zadnji seji sklenjeno, da se | seja vrši v soboto večer namesto v nedeljo. Pri tej priložnosti prosim vse one člane (ice), kateri mi niso še dali spovednih listkov, da mi jih v kratkem prinesejo, oziroma pošljejo. Opozarjani člane na resolucijo, priobčeno v "Glasilu", katero jc izdal glavni odbor v od-glasovanje, da isto prečitate,' ter preštudirate, da bodete znali zakaj bodete glasovali, kajti vsa stvar zavisi od dobro premišljenega glasovanja. Ker je pa tako malo časa danega za resolucijo odglasovati, da ako član izostane od prve seje, ko se bode vršila, zgubi vso priložnost do glasovanja, dalje, ker nimamo glasovnic, da bi se moglo tudi izven seje glasovati. Stvar je pa preveč važna, da bi se jo spustilo tjevendan, radi tega Vas prosim, da se v polnem številu vde-ležite prihodnje seje, ter da gla sujete tako, kakor se Vam zdi, da bode 1k)1 jše. S sobr. pozdravom, John Zalar, tajnik. NAZNANILO. Članom društva Vit. sv. Florjana št. 44 v So, Chicago, Ker sem spodaj imenovani od* povedal tajništvo, zavoljo tega, ker odpotujem v staro domovino, je bil na seji dne 1. junija izvoljen za tajnika br. John Likotfič, 9605 Ave. L. On prevzame ta posel z mesecem julijem.* Opominjam vse tiste člane, kateri dolgujejo na mesečnih prispe v ly h več kakor za dva meseca, da isto poravnajo do dne 20. t. m., kajti jaz ne bom izročil nobene ga člana novemu tajniku, kateri bih) pa oddanih 35 glasov, torej i bi dolgoval več kakor omenjeno. fiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiminiiiiiivimiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiMM [ vabilo 1 I NA | | VESELICO, ALI BANKET | I katerega priredi | društvo sv. Štefana št, 1 K.S.K.J. I | Chicago, 111. | DNE 15. JUNIJA T. L. = v Hoerberjevi dvorani, na Blue Island Ave. in W. 21. PI. [EE E povodom ? 1 25 LETNICE SVOJEGA OBSTANKA ALI -| SREBRNEGA JUBILEJA. f E - 7 E Začetek slavnosti ob 2. uri popoldne. ^ 1 Tem potom uljudno vabimo vsa cenjena slovenska s | bratska društva iz Chicage in okolice kakor tudi pri- == | jatelje in prijateljice, da nas omenjeni dan obiščete = = v polnem številu, kajti razne veselice se vršijo pogo- EE S stokrat, taka slavnost kakor sedaj naša, pa samo na j|s i 25 let. V našem velikem mestu Chicago je izmed slo- H | venskih društev društvo sv. Štefana prvo, ki bo 15. =j 5 t. m. obhajalo to redko in izvaiiredno slavnost. s * %Na banketu bo igrala znana Slovenska godba iz s | Chicaga, torej bo imelo cenj. občinstvo ta dan mnogo = i zabave. =5 5 Ijeno. Za izborno postrežbo bo vsestransko preskrb- == Z velespoštovanjem ODBOR. ' GLASHjO K. S. K. JEDNOJE. ^ n 1919 Is urada tajnika dr. tv. Družine it. 136 K. S. K. J. Willard. Wis. Naznanjam vsem onim Članom, ki se niste udeležili zadnje seje, •vršeče se 1. junija, da je društvo sklenilo da bo izredna seja dne 22. junija t. 1. v šolskih prostorih in sicer takoj po drugi sv. maši. Ta seja se vrši iz več razlogov; najpoglavitnejši je pa ta, da vemo, za kaj bomo glasovali, kajti stvar, katero je sprožila samo ena oseba v taki naglici, ni morebiti na pravem mestu. Nadalje naznanjam vsem istim članom, ki mi še niste prinesli spovednih listkov,'da jih bom po biral na izvanredni seji dne 22 t. m. Josep Ule, tajnik. VABILO - na plesno veselico, katero priredi dr. sv. Jeronima št. 153 K. S. K. J. v Canonsburg Pa., v dvorani dr. "Postonjska Jama" v soboto, dne 14. junija 1919. Pričetek ob 6. uri pop, in tra ja do polnoči. Igrala bo izvrstna godba na pi hala lepe poskočnice in valčke \ veliko zadovoljnost plesaželjnih. Tudi za suha grla, še za ta čas ne bo manjkalo svežega, hladnega ječmenovca. Na razpolago bo tuai za mladino sladoled in vsakovrst na druga okrepčila. Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, (vse, staro in mlado) da nas obiščite ta dan, kajti za vse bo dovolj zabave in razvedrila. Ta veselica bo morda zadnja, ker nam obljubljejo splošno sušo. Torej vam kličemo še enkrat: Vsi dobro došli! Na veselo svidenje dne 14. t. m.! Odbor. NAZNANILO IN VABILO. Odbor vseh društev, zborujočih v slovenski cerkveni dvorani sv. Roka v La Salle, 111., tem potom uljudno naznanja, da je imel sku-mio sejo dne 4. junija, na kateri je bilo sklenjeno prirediti skupno veselico v korist cerkvene blagajne. To se je določilo vsled tega, ker društva ne plačujejo nikake najemnine od -cerkvene dvorane, kjer zborujejo; dvorana ima pa vedno stroške. Da ne bo torej cerkvena blagajna trpela teh stroškov, se je določilo prireditev te skupne veselice. Na sporedu na tej veselici bo predvsem raznovrstna sveža pijača; za izboren prigrizek bodo skrbele članice dr. sv. Ane št. 139 v La Salle, tudi bo izžreban cekin za deset dolarjev, številke bodo samo po deset centov, da se da vsakemu priliko, nabaviti si več številk. Dalje bo nastopilo pevsko društvo 'Slovenija" s svojimi krasnimi točkami, da nam bodo na ta način delali kratkočasje pri kozarcu sveže pijače. Naravno, da bomo imeli tudi izvrstno godbo za plesaželjno mladino. Omenjena veselica se vrši dne 14. in 15. junija zvečer. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za cerkveno blagajno, si šteje omenjeni odbor v prijetno dolžnost, da uljudno vabi vse rojake in rojakinje iz La Salle ter okolice. da 'bi nas na tej veselici pol-noštevilno posetili. Tudi člani (ce) omenjenih društev naj se te veselice v obilnem številu vdeležijo ter na ta način pripomorejo k le-pšepiu uspehu. Za obilno vdeležbo se že vnaprej lepo zahvaljuje skupni odbor ter Vam kliče: Na veselo svidenje! Za odbor: J. Tomše. •bili videli, kako «o bili veseli; pa ne samo otroci, ampak tudi sta-riši in cela župnija je bila vesela; pristopilo, je namreč prvič k sv. Obhajilu 70 otrok: 32 k pri vatnemu, 38 k slovesnemu. K pri vatnemu fcv, obhajilu so pristopili sledeči: Francis Blažič, Martin Enčimer, Anthony Kolenc, John Lustik, Joseph Mergole, Joseph Peterlin, Martin Schiffrer, Albin Sebohar, John Stajdohar. Victor Stajdohar in Daniel Šašek. Frances Anžur, Margaret Barth, Albina Cherne, Anna Enčimer, Genevieve Hafner, Frances »Klemens, Mary Klemene; nadalje še Ruth Kuhelj, Louise Mergole, Mildred Mubi, Mary Novak, Mary Okorn, Mary Omers, Anna Parkol, Martina Podlipec, Anna Porenta, Mary Roliš, Anna Simčič, Mary Stanko in Mary Špan. Naslednji so slovesno prejeli sv. obhajilo: Francis Golob, Francis Gorene, Anthony Klobučar, Edward Ku-čič, Anthony Levk, Francis 0-korn, John Okorn, Francis Omers Joseph Perko, Joseph Roliš, Rudolph Roliš, Joseph Schiffrer, meseca novembra ga najdemo™* 42. takozvano 'Mavrično divizijo tam daleč v Franciji. In od tedaj so se pa pričeli tudi resni dnevi za našega zdravnika, gledajoč smrti v oči. Vsaki dan je vršil svojo dolžnost kot vojak in kot zdravnik. In ko se je pričela velika ofenziva naše slavne armade lanskega leta meseca julija, to je bila ona yelika ofenziva, ki je premenila položaj svetovne vojne in porazila Nemčijo tedaj je bila zopet 42. Mavrična divizija med prvimi v grozoviti bitki pri Chateau Thiry, kjer so .Nemci doživeli najstrašnejši poraz, in tako tudi vojno izgubili. ■ Dokaj zanimivi so pogovori ko pripoveduje Dr. Snedec o strahotah vojne. Človeku se jezijo lasje, ko samo to sliši. Oh kako mu more že biti pri srcu ko gleda to vojno pošast s svojimi lastnimi očmi. . . .In Dr. Snedec jo je videl. Da je Dr. Snedec v resnici vršil svojo dolžnost kot vojak to pričaš njegova visoka stopnja, Da si komaj star 27. let je prišel do visoke stopnje ter postal stotnik ali Naš rojak John Kužman je pri sel v Ameriko leta 1887, ter je e-den izmed starejših naseljencev naše slovenske naselbine. V Ameriki živi že 32 let; tu v Waukega-nu pa 20 let. Doma je naš stari ženin iz Žužemberka na Dolenjskem v sedaj že prošli, ozir. pokojni Avstriji in njegova soproga Ana je pa doma iz Mokronoga. Dolenjsko. Naš prijatelj John je član K. S. K. J. že 18 let ter tudi ustanovnik dr. sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K. J. v Bradley, 111., kjer se ga tamošnji Člani gotovo še danes lahko spominjajo. Jednota je lahko ponosna na take člane, kakor je sobrat John Kuzman. On je vedno marljiv delavec tudi pri društvu sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. Waukegan, 111., h kojemu spada, kar je tukaj; bil je svoječasno zastopnik tega društva vedno vnet za njegov napredek. Kakor znano, je imel naš slav-ljenec tudi svoječasno 6 let tukaj gostilniško obrt.. .Pa tudi lovci se ga spominjamo in mu čestitamo k njegovi srebrni poroki, ker je novrstnimi solatami in poslašči-1 poslovil od društvenega člana iii cami, točile pa se bodo raznovrst- prijatelja predsednik M. J. Mer-ne nealkoholne pijače, med temi čun v imenu društva sv. Franci-; tudi pristna starokrajska medi- ška. ca ki bo pomnoževala tek inMaj- Naša Jednota je izgubila s po-sala prebavo, predvsem pa hladila , kojnim bratom Viktorinom navdu-' žejna grla. Petje, godba in šaljivi šenega delavca, ki je veliko storil govori bodo skrbeli za potrebno v New Yorku za njen napredek, veselo razpoloženje, pri srečelovu Blagi pokojnik naj v miru popa čaka vsakega sreča, uloviti čiva! I krasne dobitke. Veliko zabave se pričakuje tudi od pravega kotili-jonskega plesa, tako da bodo nudile v resnici vse točke najlepše razvedrilo in užitek vsem udele-l žencem. Vstopnina je za posamez no osebo $1,00, za moškega in češki socijalni demokrati nočejo več biti kristjani. Pra^a, 11. marca. (ČTU) V današnji seji narodne skupščine je šolski odsek poročal o predlogu poslanca dr. Stojana, naj se bo- žensko $1.50 ter se dobe vstopnice * , „ . - * Prt Kanih in Anicah a £ Ke- jo ««. preostanek ,eKa ve- 2 _ __ Jl • v cera namenjen edinole v propa-gagndne s vrhe, so vabljeni vsi za vedni Slovenci in Slovenke, da se udeleže banketa ter no mogla tem vstrajpejše vršiti svoje dolžnosti. Poročevalec. POGREB 6. BRATA VIKTORI-NA PERC O. F. M. je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog in izjavil, da bi stoli-ca za slovansko bogoslovno litera-ter s tem gmot- tvro v oiomucu seznanila slovan-pripomorejo S. N. Z., da bo ske narode med seboj jih in jih učila verske strpljivostl in slovanskega bratstva. Poslanec j dr. František Krejči je pripom-'nil ,da bogoslovje ni znanstvenost in se je v imenu socialističnega bloka izjavil proti predlogu. (Velik hrup in medklici.) Posl. dr. Kordač je polemiziral s poslancem dr. Krejcijem in je vprašal: "Ali hočemo biti kristjani?" Klici: "Ne!" Govornik je izjavil, ker je Evropa zgrajena na krščanstvu (hrup). Vera ne nasprotuje znanstvenosti, marveč je pot do nje. Vsled tega je prišlo do polemike med poslancema A listom in dr. Englišem o vsebini komunizma. (Velik hrup.) Predsednik je dal znamenje z zvoncem. Nato je bil predlog šolskega odseka sprejet. NAZNANILO. Iz urada podružnice "Wood-row Wilson" štev. 7. S. N. Z. y Chicagu, 111., se uljudno naznanja, da se v bodoče vrše vse seje vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zvečer v klubovi dvorani 1823 W. 22nd .St. Tem potom uljudno vabim vse člane, da se prihodnje redne seje dne t. m. polnoštevilno vde-leže, ker točke dnevnega reda vsebujejo posebne važnosti. Narodni pozdrav. - Tajnik- South Chicago, 111. — Nekoliko novic vam hočem povedati danes. Predvsem nekaj o naših malih. U-čili so se prav pridno in se tudi nekaj naučili. Kako pa ne, ce ]' majo pa veselje. 25. maj pa je W zanje najveselejši dan. Ko bi jih Joseph Simčič, Edward Skala, John Szummarski, Peter Štibic, rancis Ziherle in Joseph Želez-nik. Rosalia Benkovič, Anna Cherne, Elizabeth Ewing, Louise lafner, Albina Hočevar, Julija James, Mary Ivolenc, Mary Kralj Zora Kuhelj, Anna Peterlin, Margaret Porenta, Amalia Sebohar, Mary Stajdohar, Julia Strubelj, Mary Strubel, Lena Szumnarski, Johand Šašek, Catherine Vandek, Mary Verbič in Mary Zalokar. — 6di sq morali videti našo prostorno cerkev napolnjeno in poslušati lepo petje, katerega bi se nebilo treba sramovati nobeni ve-iki župniji. Pa bo še otrok za krščanski nauk. Le poglejte, koliko jih je bilo krščenih od marca sem: Agnes Dosch, Josephine Novak, Silvestra Josephina Mergole, Edward Žagar, Martin Oberman, ludolph Janeš, Frances Elizabeth Juvančič, , Joseph Charles 3učar, Peter Molitor, Andrew Martin Shutie, Helen Primožič in Clara Blažič. Tudi poročiti se hočejo ta drugi teden John Ogrinc in Margaret Volf . Prav lepo smo praznovali mesec majnik. Šmarnice smo imeli vsak ečer. Bile so dobro obiskane, posebno na sklep predzadnjo soboto, meli smo procesijo belo oblečenih deklet in mašnih strežnikov. Ko smo vse to opravili, smo se pa v nedeljo, 1. junija skupaj po-eselili na banketu, katerega je priredilo društvo Vitezov sv. Flo-rijana št. 44 K. S. K. Jednote. Vse priznanje gre odboru, da je vse tako lepo uredil v tako kratkem času, kakor tudi slovenski godbi, ki je zastonj igrala. Veliko krat-kočasnic nam je ta večer povedal med drugimi posebno g. Ivan Zupan; sicer pa je bilo zabave dovolj. Smemo reči, da česar se pri nas podstopimo, gre vse prav. Župnik. kapitan v medicinskem oddelku. Torej dokaj velika čast. In kakor je meni znano, je tudi Dr. Snedec edini Slovenec iz zapada v ameriški armadi s tako visokim dostojanstvom. . . In na to smo pa mi Pueblski Jugoslovani tudi dokaj ponosni ter se štejemo srečne da se ravno naša naselbina ponaša s tako odličnim zdravnikom. Vsak Slovenec, Hrvat, ali Srb v Puebli mu kliče: PRISRČNO DOBRO DOŠLI! Dr. Sv. Jožefa št. 7. ga je takoj ob prihodu postavilo za Captain Dr. Jos. F. Snedec. društvenega zdravnika. Upam da bodo temu zgledu sledila tudi druga društva. Naša sveta dolžnost je in nas tudi veže da ob vsaki priliki podpiramo našega so-brata Slovenca Dr. Snedeca. Pozdrav celi ameriški Jugosla-ciji. John Germ. Dostavek uredništva: Minnesotčani se ponašajo z rojakom Rev. Francis Jagrom, ki je major pri Amer. Rdečem Križu. Pueblo, Colo., Povsod lepo, toda doma najlep še! O j ti krasni Colorado!" Tako se je izrazil naš kapitan (stotnik) sobrat Dr. Snedec. Ko sem mu pr-,vič stisnil desnico po 18 mesecih, odkar je nas zapustil, ter se prostovoljno podal služit domovini, v obrambo svetovne demokracije. Meseca avgusta leta 1917, ko je pretil pogin svobodi, takrat je nas tudi zapustil naš doktor, ter šel tja, kamor ga je klicala njegova zvišena čast in stan, odšel je prostovoljno k vojakom; in že Waukegan, 111. Cenjeni g. urednik:— V nedeljo, dne 1. junija je obhajal naš znani rojak John Kužman s svojo soprogo Ano 25-let-nico zakonskega življenja, ali srebrno poroko. Ravno ta dan je bila tudi poroka njune mlajše hčere Ane, ki se je poročila z ženinom, rojakom Mihael Novak. Ta redka skupna svatba, se je vršila' v prostorih rojaka Frank Petkov-ška na Market St. — Iskrene čestitke družini Kužmanovi k srebrnemu jubileju in tudi novopo-ročencema! nam že marsikaj koristnega pove dal o lovu, kot član Lovskega klu ba v Waukeganu. Izboren lovec! Spominjamo se, da je 1. 1913 u strelil 7 in pol* funtov težkega zajca, pa samo na Market St. 200 jardov oddaljeno od svojega stanovanja. To je redek slučaj, ali lovec naleti včasih na vse—na veliko in tudi« še večjo divjačino. To pa našega Johna jako zanima, vsled česar ima vsakovrstne pri- V v prave tudi za ribolov. Zal, da nima sedaj časa za take športe, ker je zaposlen naželezniški progi med VVaukeganom in Jolietom, kot čuvaj. Naj pri tem še omenim, da so prišli na to redko slavnost (srebrno poroko) številni njegovi prijatelji in znanci iz Bradleya, She-boygana jn Milwaukee, tako, da se je staršemu in mlajšemu paru srce topilo polno zadovoljstva in veselja. Želimo še enkrat našemu paru, da bi dočakala še svoj zlati jubilej. Poročevalec. (Police 21.) V pondeljek junija je bil pogreb ranjkega 'brata Viktorina Pere O. F. M. Truplo' pokojnika je ležalo v cerkveni dvorani, kjer so prihajali rojaki v obilnem številu ga kropit. V nedeljo po veliki sv. maši se je zbrala cela naselbina okrog krste, da pokaže pokojniku, kako je bil priljubljen v celi naselbini. a "Domovina" mu jc zapela pesem žalostinko v slovo. Točno ob 9. uri je prišla duhovščina v dvorano in spremila v slovesnem sprevodu truplo v cerkev. Društveniki Sv. Frančiška so nosili krsto. V cerkvi je bila slovesna črna sv. maša, pri kateri je pevsko društvo "Domovina" o-skrbela petje pod vodstvom pevo-vodje g. Jankota Končana. Pogrebne pobožnosti je opravil Very Rev. Benigen Snoj O. F. M., provinci jal ni komisar ob asistenci Rev. Mihaela Goloba, slovenskega župnika iz Bridgeport Conn, in ožjega rojaka sošolca njegovega in Rev. K. Zakrajšeka O. F. M. slovenskega župnika iz Chi-caga in urednika "Ave Maria". Pogreba so se še udeležili: Rev. Al. Blaznik, župnik iz Haver-straw, N. Y.; Rev. P. Venancij O. M. Camp, urednik "Seraphic Chronicle."Rev. John Nageleisen, župnik Sv. Nikolaja na drugi ulici, Rev. Irenej Petričak O. F. M. hrvatski župnik iz New Vorka, Rev. Stanislav Dev. O. F. M. slovenski župnik iz Brooklyna. N. Y., Rev. Placid Belavič O. F. M. hrvatski župnik iz Buffalo, N. Y., Rev. Honorij Frastacky O. F. M. in vsi redovni bratje komisarija-ta. Pogreba se je udeležilo veliko rojakov iz Greater New Yorka. Po sv. maši se je Very Rev. Benigen v svojem govoru zahvalil v imenu pokojnika vsem rojakom za obilno izkazano mu ljubezen v bolezni in v smrti. Pokopan je bil na pokopališču Presv. Trojice, kamor ga je spremilo zopet veliko rojakov. Po končanih obredih se je, Spomenik nadvojvode Frana Ferdinanda odstranili. Spomenik pokoj, nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Sofije na mestu atentata v Sarajevu (Latinska čuprija) so te dni odstranili. Sneli so relief, ki predstavlja nadvojvodski par, pieta, večno luč in avstro-ogrski grb. Ravnotako so z bližnje hiše sneli, spominsko ploščo o atentatu. O-stali so marmornati stebri in sedež "siste viator" vis-a-vis spomenika, ki ga bodo — kakor poročajo — prenesli v vestibul deželne vlade. Relief in pieta pošljejo otrokom pokojnega nadvojvode. Na Latinski čupriji nameravajo sedaj postaviti spomenik napadalcu t Gavru Principu. Vrednost krone pri državnih blagajnah. Minister za finance je odredil, da morajo računati državne blagajne za 250 kron 100 dinarjev. Po tem kurzu se bo sprejemalo krone pri plačevanju državnih davkov in izplačevali prejemki srbskim državnim nameščencem v onih krajih, kjer se plače izplačujejo v kronski veljavi. Ta kurs velja od 1. januarja t. 1. naprej. Moški občuduje žensko, ki govori le o njegovi bodočnosti, ne pa o preteklosti. Iz Clevelanda. —'Pravijo, da ti sti, kateremu vsi žele smrt, ali kogar so že proglasili mrtvim, pa se nenadoma zopet pokaže, navadno, zelo dolgo živi. Nekaj tkaega je tudi s S. N. Z., ki ima zelo žilavo življenje, dasi so jo njeni nasprotniki proglasili že neštetokrat mrtvim in ji dali na dan prepevajo nagrobnice. Na potu jih je — zato si tako želijo, da bi že enkrat prenehala delovati. -Dočakali tega ne bodo nikoli, njena dela pa dovolj jasno kažejo, da je njeno življenje trdno in močno, medlem ko vedno naraščajoče število članov dokazuje, da napredyje in da bo v stanu, storiti v bodoče še več dobrega iu obče-koristnega. Delo, katero je vršila dosedaj, bo nadaljevala tudi v bodoče in z vsemi močmi in sredstvi podpirala vse narodu koristne akcije, v moralno in materijalno pomoč narodu v domovini. V soboto 14. t. m. se bo lahko vsakdo zopet prepričal, da S. N. Z. v Clevelandu še obstoja. Tega dne ,oziroma večera priredi namreč podružnica "Dr. Janez. Ev. Krek" štev. 1. S. N. Z. banket s plesnim večerom v J. Grdinovi dvorani. Zabave in užitka bo tu dovolj za vsakega. Pripravljena bo okusna večerja, kokošja obara (ajmoht) in sveža pečenka z raz- VABILO i • NA VELIKO SLAVNOST. PLESNO VESELICO IN BANKET, prirejeno v pozdrav in počast našim slovenskim fantom In možem, ki so se zmagoslavno vrnili domov z vojske. , Slavnost se vrši z velikim in bogatim sporedom: godbo, plesom, petjem, govori, slavnostnim obhodom v dvorani, i. t. d. v nedeljo, 22. jnnija 1919 v Češko-Amer. Dvorani, 1440 VV. 181 h St. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina k veselici ln banketu $1.00. Vstopnice v pred prod a |I samo za veselico 35c; pri vhoda na dan veselice 50c Chikaški Slovenci, Slovenke in vsi Jugosla-vani! Vdeležite se te redke in pomenljive . slavnosti v obilnem številu, da čim lepše pozdravimo in počastimo naše vrle slovenske bojevnike, ki so zopet v naši sredini! Natančen spored te prireditve priobčimo prihodnjič. Da je za to redko slavnost občno zanimanje osobito med tuk. društvi, nam kaže dejstvo, da smo prejele od dr. sv. Jurja C. O. F. in uradnikov dr. sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. po $6.— v svrho pokritja stroškov, čast in hvala jim! ODBOR ZVEZE JUGOSL. ŽENA IN DEKLET, CHICAGO. Izhaja vsako mdo. Kmnjsko-Slovenske "Katoliške Jednote v Združenih drtevmh ameriških. IM1 Wert S 2nd PUm Uredniitvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. t m. Naročnina: Za člane, mi letov* •••••• •••••• Za nečlan« . j1!« inozemstvo . ..... ......»•»..«»•«•«...»«••»«»- - • «••••••••• P v OFFICIAL ORGAN of the COLAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _____ vse mile nam brate in sestre v novi Jugoslaviji ter jim reci, da pošiljajo to pomoč oni ameriški slovenski državljani, ka'tere zastopa sedaj v »Parizu naš mogočni pre-sednik Wilson, največji Vaš zaščitnik in branitelj vseh Jugoslovanov, kojemu naj doni večna slava! Issued every Wednesday. Owned by tbe Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. _____ 19K1 Weet 22nd Piece, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: For Members, per year........................................ 160 , ....................................... *■' For Nonmembers I For Foreign Countries. 2.00 Jugoslav Relief. MISIJA "JUGOSLAV i RELIE (FA" ODPOTOVALA DANES PROTI TRSTU S PARNI-ROM "ARGENTINA". V zadnji številki smo na tem mestu poročali, da je odbor chi-kaškega '/Jugoslav Reliefa" — o katerem so naši nasprotniki trdili, da že nekaj mesecev več ne obstoja — zaključil svoje plemenito delo in da je za odpremo blaga preko morja že vse urejeno. Zastopniki tega pomožnega odbora: gg. Walter Predovich, Josip Sitar, Peter Mladineo in Jurij Trazivuk (dva Slovenca, en Hr-va^ in en Srb) so imeli v \Yash-ingtonu in New Yorku dovolj posla, da so uredili vse potrebno za svoje potovanje in prevoz nad 1,-60() zabojev raznovrstnega blaga, namenjenega našim dragim v Jugoslaviji. Za Kranjsko je namenjenih največ, ozir. 800 zabojev, za Štajersko 63, za Primorsko 36, za Koroško 5, za Medjimurje 6, o-stali gredo pa v druge jugoslovanske kraje. Sprva je misija, določena za spremstvo teh zabojev mislila, da bo ta tovor naložen na parnik "Seholaria", končno se ji je pa posrečilo zasigurati boljši in tudi Slovencem znani pamik Argentina" nekdanje parobrod-družbe " A ust ro- Americana'', ki je vozil med Trstom in New Yorkom. Dne 8. t. m. je prejelo uredništvo "Glasila" iz New Yorka sledečo brzojavko: "Secured space on steamer "Argentina," which will sail the nam, ne 35,000 jard. kontenine, 56,649 jard. "Calico" blaga, 1000 det. sukanca (cvirna), 75,000 šivank, 15,000 det. gumbov. Iz doposlanega nam računa raz-vidimo, da so delali glavni uradniki Jugoslav Reliefa: gg. Walter Predovich, LJan Predovich in Ivan Mladineo v uradu tega Reliefa ves čas popolnoma brezplačno; za kar jim gre vsa čast in priznanje za to požrtvovalnost. Ko pišemo te vrstice je parnik "Argentina" gotovo že na visokem morju na poti proti Trstu. S sabo pelje za $250,000.00 vrednosti živeža in obleke za bedne Jugoslovane. Za vse ameriške Jugo slovane je to sicer malenkost, ali majhna stvar. Poslati bi morali bednim svojcem v domovino naj manj lOkrat toliko! Ko je izdal Jugoslav Relief klie vpijočega v puščavi v javnost, so zagnali svoj peklenski glas naši nasprotniki trdeči, da ne *bo iz tega nič, da ljudstvo zunaj ne potrebuje ne živeža, ne 'cap", da bodo blago I-talijani zaplenili, da je svoboda in politika ljudstvu v Jugoslaviji bolj potrebna, kakor pa kruh itd Vse to so kričali naši narodni a-tentatorji samo radi tega, da so spravili skupaj okrog 60 tisoč dol za svoj 'čudni" sklad, ki leži še danes v neki chikaški banki in čaka trenotka, da se ga bo vpo rabilo javnosti v sedaj še neznane svrhe. Koliko zabojev živeža in o bleke bi se bilo še lahko za teh 60 tisoč dol. kupilo in poslalo sedaj v Jugoslavijo! In, dasiravno so dobromisleč ameriški Jugoslovani, predvsem Slovenci, spravili skupaj in odpo slali samo toliko zabojev blaga s parnikom "Argentina" nas poleg Rojati na boj! Boj za italijanske aspiracije se je prenesel iz Pariza že tudi v Washington, D. C. Italijanski vladi se je posrečilo pridobiti sedanjo večino našega zastopstva v senatu in senator Lodge iz Mass. je čital v senatu nek apeal (oklic) irredentistov iz Pariza na našo vlado, da pomaga zaklati naš slovenski narod. Voditelj sedanje republikanske večine, senator Lodge se je že večkrat javno izrazil da priznava popolno opravičen je italijanskih zahjev po našm ozem-ju in zdi se, da bode sedanja večina pritrdila tem izjavam in v u-sodnem trenotku celo glasovala za to. Rojaki, na noge! na obrambo! Takoj naj vsakdo izreze tole pismo, naj ga podpiše m odpošlje v Washington na naslov: 11th of June en route 18 days to Triest. Our shipment consigned to Vsega tega navdaja lepa misel ir, Hoover's administration with un-|zavest da smo storili SV0j0 (xlovej derstanding turn to our commit- koljubno.in bratsko dolžnost. Pri tee at Ljubljana. Shipment covered by insurance against marine war risk and theft for quarter million dollars to Ljubljana. Letters of introduciion from Secretary Polk, Secretary Daniels and other prominent Americans to A-merican officials abroad received. Greetings to all, by committee accompanying the shipment. Walter Predovich, Joseph Si-tar, Peter Mladineo, George Trazivuk. V slovenskem prevodu: "Zasig-urali prostor na parniku "Argentina" ki odpluje 11. junija namenjen proti Trstu 18 dni. Naša pošiljatev je naslovljena, ali izročena Hoover j evi administraciji pod pogojem in določbo, da jo bo ta administracija izroči la našemu odboru v Ljubljani. Pošiljatev je pokrita z zavarovalnino proti vojni pomorski nevarnosti in tatvini do Ljubljane v svoti četrt milijona dolarjev. Dobili smo priporočilna pisma od skočili smo bednim sobratom on stran morja na pomoč baš sedaj, ko je ista najbolj nujna. Sprejmite torej dragi nam so-bratje in sosestre v tužni nam stari domovini to malenkost za dobro in v znamenje, da se Vas še vedno spominjamo. Pomagali bi Vam bili lahko še več, pa neusmiljena roka naših narodnih in političnih nasprotnikov je nam delala ovire. Saj Vam bodo gotovo o tem bolj podrobno povedali naši zastopniki, katere smo poslali venkaj, kot misijo Jugoslav Reliefa. Ne hudujte se na nas. Imeli smo najboljšo voljo pomagati Vam vsem, pa-- "Parnik 'Argentina' pluje torej danes že proti svojemu cilju. To ime in kretanje tega parnika meseca junija 1910 bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini ameriških in starokrajskih Slovencev. Kako ga bodo pozdravili naši rojaki v Trstu. Kako se bodo veselili polnih zabojev naši dragi in vojne sirote na Hon. Senator Lodge, Washington, D. C. Več ko bode takih pisem prišlo na tega senatorja boljše bo. Vsak čitatelj, naj si bo že mož ali žena, fant ali dekle, vsakdo naj to nemudoma stori. Za božjo voljo prosimo, rojaki, storite to! Kdor želi še več takih pisem naj nemudoma piše na Podružnica "Woodrow Wilson 1852 W. 22 PI., Chicago, 111. Rojak, samo tri cente za znamko te prosi tvoja domovina v tem strašnem času. Boš to odrekel? Nikar! Senator Lodge, Washington, D. C. Honorable Sir: — I, as a citizen of IT. S. of Jugoslav descent herewith most em-phatieally protest against your utterances in behalf of Finnic and Italian imperialistic aspirations on Adriatic in Senate of 1T. S. If you approve these aspirations, then you must also approve that Italians get the whole of our Atlantic coast, as there are more Italians settled in our eities alongside the Atlantic coast as there are on Adriatic. Senator, did you realize that voicing these aspirations you voiced a most brutal and cruel national murder ever committed in the human history on a nation? You approve the biggest injustice and national theft, what must be and surely will be punished sooner or later? Italy coveting Adriatic coast covets a Naboths vineyard. Senator, can you as a true American and honest man help, that she will get it ? If this our government should ever commit such a terrible crime and approve that, remember, that we all, as a Nation must 'be also ready to share the God's curse and just punishment for this crime Aye helped to be committed. The fact that Italy needs this coast, the fact that Italian propaganda won the present majority of our Representation in Wash- ington for itself does not make the injustice right. If our Slovenian nation is small, is a baby a-mong the Nations, $he has nevertheless the right to exist and to live and if somebody kills her, we call him a murderer, no matter, \yho he may be, or who may help him at this murder. Therefore, Senator, did you forget, what was the real cause of the worlds war? Was the lesson of this terrible war not horrible enough that we may learn a lesson-from it? Will you, Senator, really help, that the world runs another risk of another, bigger jbigger world's conflagration as the one, we just passed? And be sure, Senator, by aiding the Italian imperialistic aspirations you do help in that. Senator, you may help to enslave the poor Slovenian Nation into a more cruel slavery then was the Turkish one we languished for centuries, when bleeding for the liberty and civilization of* the Europe, you may help to crush an innocent Nation, but remember that thousand years of Turkish and Teutonic slavery could not kill this Nation, the brutal Italian will not be able either. We still believe in God's universal justice and punishment and we know "that the "blood of just Able eries to heaven for ven-gance." Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Pastor of St. Stephens Church and Editor of "Ave Maria". tejnika Polka, tajniKa Daniels in Lorodniki in voj" sirote več drugih uglednih Amenkan-1 Kranjskem, itd. "Poglejte, .to s cev za ameriške uradnike onstran Pozdrav vsem. Odbor ki so morja spremlja pešiljatev: Walter Predovich, Josip Sitar, Peter Mladineo, George Trazivuk." Poleg gorioznačenih 1604 zabojev blaga, bo s tem parnikom od-premljenih tudi številno zabojev z blagom, določenih za občno, ali splošno pomoč bednim Jugoslovanom. Iz urada Jugoslav Reliefa smo prejeli te dni poročilo in natančni računski izkaz z označbo, da je ta Relief kupil iz glavnega sklada, oziroma s preostankom za $18,669.48 vrednosti nastopnega blaga: 1008 parov trpežnih črevljev za moške, 1200 parov črevljev za ženske, 8923 štirj. č revi j. usnja,' nam poslali Slovenci iz daljne A-merike! — Bog jih živi in ohrani!" — Oj draga nam "Argentina". Pluj hitro in varno dalje proti cilju. Dyigaj ponosno na svojem jamboru milo nam zvezdnato zastavo, ki ti je v zaščito, varnost in ponos. Naj te spremlja vedno lahen vetrič in milo vreme do onega dne, ko bcš v našem imenu poljubila našo, s krvjo oblito in mu-čeniško jadransko obal, posvečeno zemljo nesrečnega Trsta. Naj te lahko nesejo in dvigajo sinji valovi onega morja, ki je zadnja leta preneslo nad 2 milijona hrabrih ameriških bojevnikov tja in nazaj v borbi za sijajno zmago in dosego svetovne demokracije Objemi in pozdravi v našem imenu Ameriški kongresnik, prija/elj Jugoslovanov v Ljubljani. Hon. W. Frank James, ameriški kongresnik, ki zastopa državo Michigan, največji prijatelj Jugoslovanov se mudi že dalje časa na obisku v Evropi. V zadnji izdaji Slovenskih 'Novic' Calumet, Mich., črtamo kratko vest, da je poslal ta kongresnik uredništvu "Slov, Novic" dopisnico iz Ljubljane, s sliko Zagreba; razglednica je bila opremljena z novo poštno znamko jugoslovanske države m nosi Sledeči napis: "Državna uošta Hrvatska." Kongresnik James je pisal na oni razglednici sledeče: "Lai-l^cli. May 1st 1010. Spent, May day here. Going to visit the cathedral where they are burying the bones of Zrinski Frankopan tonight. W. Fr. James." (Ljubljana 1. maja 1010. Prebil majev dan tukaj. Grem, da vidim katedralo, kjer danes pokopavajo kosti Zrinski Frankopana (menda v zagreb? W. Fr. James.) Hon. James je med vsemi državnimi kongresniki največji prijatelj Jugoslovanov. Znano je, da se je baš Hon. James dne 25. sept. 1018 zavzel v kongresu za pripoznanje Jugoslovanov, ko je tedaj v svojem krasnem govoru pojasnil naše narodne aspiracije. Posledice Jamesovega nastopa v kongresu so bile te, da je državni tajnik Lansing kmalu zatem v imenu vlade javno odobril in pripoznal narodne aspiracije Jugoslovanov. Jamesov velezanimivi govor v kongresu smo dobesedno priobčili v št. 44 'Glasila" lansko leto. Čast in slava temu uglednemu prijatelju Jugoslovanov! Iz urada gl. tajnika K« S. K« Jednote. Uradnike (ice) krajevnih društev tem potom prosim, da pošljejo denar v pokritje asesmentov in ostalih prispevkov najkasneje do 25. t. m. na glavni urad Jednote, da zamorem pravočasno izdelati šestmesečni račun in istega predložiti bratom nadzornikom v pregled. Ker so nekatera* društva v plačevanju asesmentov jako počasna, vsled tega je pričakovati, da vsaj ta mesec plačajo ases. pravočasno, kajti neredno plačevanje povzroča jako veliko nepotrebnega dela in sitnosti v glavnem uradu. Upajoč, da se bo to vpoštevalo, se za naklonjenost in prijaznost vže naprej zahvaljujem. Z bratskim pozdravom, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. ,K društvu Jezus Dobri ^"^^nujn^ št 23029, Schmaltz Adolf, rojen 1902, R. 17; fclOOO.OO. »prejet anrila 1919 — Društvo šteje 59 članov(ic). P K dr^tvu sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa. ~ ^^^ Karaš Mihael, rojen 1887, R. 33, $1000.00. - Sprejet 11. maja 1919. Društvo šteje 94 članov(ic). 23Q31 K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert. «t. Tomšič Anton, rojen 1895, R. 24, $1000.00. - Sprejet 22. maja 1919. — Društvo šteje 140 članov(ic). , K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. -- Cert, št. W Kompare William F., rojen 1897, R. 22, $1000.00. Cert * 23033, Kluh Franc, rojen 1882, R. 37, $1000.00. - Sprejeta 4. maja 1QJ9 __ Društvo šteje 219 članov(ic).. K društvu sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111. - Cert. ^ 23034 Ba-nič Matija, rojen 1891, R. 28, $1000.00. - Sprejet 11. maja 1919. - Društvo šteje 104 člane(ice). ^ K društvu Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, JPa.-ilert. št 23035, Krušeč Franc, rojen 1873, R. 46, $250. Cert. st. 23036Mi-kuš Ciril, rojen 1885, R. 34, $1000.00. — Sprejeta 11. maja 1919. — Društvo šteje 288 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. — Cert. st. 2.30J7, Movrin Peter, rojen 1893, R. 26, $500. — Sprejet 3. maja 1919. — Društvo šteje 128 članov(ie). v K društvu sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. — Cert. st. 2HM« Stojakovič Mart, roj. 1894, R. 25, $1000. Sprejet 10. maja 1919. Društvo šteje 209 članov(ic). K društvu Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. — Cert. st., 23039, llladnik Ivan ml., rojen 1900, R. 19, $1000.00. Sprejet 18. maja 1919. — Društvo šteje 78 članov(ic). w ' K društvu Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. št. 23040, Zgonc Alojzij, rojen 1895, R. 24, $1000.00. Sprejet 11. maja 1019. — Društvo šteje 130 članov(ic). K društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. — Cert. št. 23041, Drgbnič Franc, rojen 1902, R. 17, $1000.00. Sprejet 8. maja 1919. — Društvo šteje 55 članov(ic). K društvu sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. —- Cert, štev. 23042, Oblin Franc, rojen 1903, R. 16, $1000.00. Sprejet 7. maja 1919. Društvo šteje 69 članov(ic). K društvu sv. Mihaela št. 163 V Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 23043, Skočič Toipo, rojen 1883, R. 36, $1000.00. Cert. št. 23044, Štefan Cu-kelj, rojen 1876, R. 43, $1000.00. Cert. št. 23045, Markus Louis, rojen 1881, R. 38, $500.00. Sprejeti 11 .maja 1919. — Društvo šteje 83 članov (ic). v Pristopile članice. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 8839, Schultz Franca, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 4. maja 1010. Društv ošteje 498 članov (ic). K društvu Vjtezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. — Cert. št. 8840, Arko Angela/rojena 1897, R. 22, $1000.00. Sprejeta 4. maja 1019. — Dmwtvo šteje 220 članov(ic). K društvu sv. Frančišak Seraf. št. 46 v New York, N. Y. — Cert. št. 8841, Pire Johana,rojena 1891, R. 28, $500.00. Cert. št. 8842, Ilab-jar, Ana, rojena 1890, R. 20, $500.00. Sprejeti 10. maja 1910. — Društvo šteje 41 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. — Cert. št, 8843, Fugina Trša, rojena 1886, R. 33, $500.00. Cert. št. 8844, Felicijan Franca, rojena 1885, R. 34, $500.00. Sprejeti 18. maja 1019. — Društvo šteje 130 članov (ic). K društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. — Cert. št. 8845, Nartnik Marija, rojena 1800, R. 20. $1000.00. Cert. št. 8846, Kozjek Antonija, rojena 1002, R. 17, $1000.00. Sprejeti 18. maja 1010. — Društvo šteje 202 člana (ici). K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert št. 8847, Stiglič Ana, rojena 1880, R. 30, $1000.00. Cert. št. 8848, Modrich Marija, rojena 1877, R. 42, $1000.00. Cert. št. 8840, Gorup Marija, rojena 1870, R. 40, $1000.00. Sprejete 25. maja 1010. — Društvo šteje 154 članov (ic). K društvu sv. Pelra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. — Cert. št. 8850. Grdunac Docoteja, rojena 1887, R. 32, $1000.tX). Sprejeta 18. maja 1010. — Društvo šteje 125 članov(ic). K društvu sv. Barbare št. 02 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 8851, Yeletich Julka, rojena 18t. 22503, Petrič Jakob, R. 16, $1000.00. Suspendiran 11. maja 1919. Društvo šteje 198 članov(ic). Od društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio _Cert št. 22013, Jurak Vinko, R. 18, $1000.00. Cert. št. 22014, Simonič Josip R. 22, $1000.00. Cert. št. 18953, Obrovae Emil, . 32, $1000.00. Cert. št' 20591, Ljubanovič Maks, R. 37, $1000.00. Cert. št. 21776, Jurak Matija, R. 38, $1000.00. Cert. št. 22459, Keeur Miha, R, 39, $1000.00 Cert-št. 22755, Kostelič Mijo, R. 41, $1000.00. Cert. št. 20976, Bušič Vid, R. 21, $1000.00. Suspendirani 18. maja 1919. Dr. šteje 108 članov(ic).' Od društva sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, Wis _Cert št. 20792, Šušteršič Ivan, R. 26, $1000.00. Suspendiran 2: marca 1919.' Društvo šteje 148 članov (ic). Od društva sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo. — Cert. št. 15615, Žalec Nikolaj, R. 33, $1000.00. Cert. št. 21417, Tomlinovič Štefan, R. 29, $1000.00. Cert. št. 20686, Adlešič Nikolaj, R. 20, $1000.00 Cert. št. 12172, Petrič Ivan, R. 20, $1000.00. Suspendirani 25. maja 1919. — Društvo šteje 102 člana(ici). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. — Cert, št. 14026, Mataja Anton, R. 31, $1000.00. Cert. št. 15786, Pijan Jakob, R. 25, $1000.00. Suspendiran 18. maja 1919. — Društvo šteje 35 članov(ic). Od društva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. — Cert. št. 20749, (r\>banec Ivan, R. 39, $1000.00. Cert. št. 22396, Gajdek Ivan, R. 25, 000.00. Suspendirana 4. maja 1919. — Društvo šteje 138 Članov(ic). Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. — Cert. št. 21666, Matešič Josip, R. 35, $1000.00. Cert. št. 21916, Malešič Josip, R. 33, $1000.00. Cert. št. 19738, BorkOvič Štefan, R. 20, $1000.00. Cert. št. 18696, Tvanošič Ivan, R. 25, $1000.00. Cert. št. 21650, Matešič Mijo R 22, $1000.00. (Vrt. št. 21534, Majhan Tomaž, R. 24, $1000.00. Cert. št. 4299, Mnšič Matija, R. 29, $1000.00. Suspendirani 18. maja 1919. — Društvo šteje 138 članov(ic). Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. — Cert. št. j 21007 Kerže Franc, R. 34, $1000.00. Suspendiran 11. maja 1919. — r * 10rrr r ()d društva sv. Alojzija št. 95 v Broughton, Pa. — Cert. št. 19088, Vf _ 1JoJJ'|Mahnik Frank, R. 29, $1000.00. Suspendiran 11. maja 1919. — Društvo šteje 69 članov (ie). Od društva sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans. — Cert. št. 13307, Kokelj Alojz, R. 26, $1000.00. Suspendiran 24. maja 1919. — Društvo šteje 19 članov (ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 131 v Aurora, Minn. — Cert. ja 1919. — K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 22216, oonui ^i™;« l,;« i? 07 Aiooonn J r 00' ' • n... v.«.. 1,.,.;; u lfk *innnnn v ♦ • f 00 • min ta 'st- »enic Josip, R. 2/, $1000.00. Suspendiran 28. mai Oresean Jurij R. 40, $1000.00. Zopet sprejet 22. maja 1919. - Dru- Dn^tvo šteje 130 članov(ic). stvo šteje 80 elanov(ie). . Qd dru*tva sv cirQa in Metoda ^ 135 y Gilbertt Mim 3545, Dru- Ccrt Suspendovane članice zope/ sprejete. K društvu sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. — Cert. št Dečman Zofija, R. 23, $1000.00. Zopet sprejeta 11. ma ja 1919. -št vo šteje 152 članov(ic).< ~ ^ - ; •• K društvu Marije ('istega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio. -št. SI 17, Simonič Hermina, R. 32. $1000.00. Zopet sprejeta 17. maja 1919. — Društvo šteje 51 članov(ic). K društvu sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111. — Cert. št. 3136, Mavrič Marija. R. 26. $1000.00. Zopet sprejela 7. maja 1919. — Društvo šteje 120 članov(ie). K društvu sv. Genovefe št. 108 v Joliet, IU. — Cert. šf. 4109, Nemanich Helena, R. 19, $1000.00. Zopet sprejeta 5. maja 1919. — Dru sivo šteje 106 članov (ie). Suspendovani člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. — Cert. št. 22225, Gos-nič Anton, R. 38, $1000.00. Cert. št. 21677, Sajovec Ivan, R. 32. $1000. Cert. št. 18416, Kerstnik Ivan, R. 31, $1000.00. Cert. št. 19656, Šinko ve«- Josip, R. 19, $1000.00. Cert. št. 19875, Lukanič Ivan, R. 17, $500.00. Cert. št. 10633, Mrva Ignac, R. 18, $1000.00. Suspendirani 31. maja 1919. —Društvo šteje 242 članov(ie). (Ki društva št. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. — Cert. št. 22442, Škoff Josip, R. 28, $1000.00. Cert. št. 17604, Zaletel Ivan, R. 25, $1000.00. Cert. št. 21558, Bolte Alojz, R. 21, $1000.00. Cert. št. 21809, Korevee Frane, R 16, $1000.00. Cert. št. 20333, Korevee Josip J., R. 1,6, $1000. Suspendirani 21. maja 1919. — Društvo šteje 394 članov(ie). Od društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111. — Cert. št. 5015, Kralj Štefan. R. 38, $1000.00. Suspendiran 15. maja 1919. — Društvo šteje 153 članov(ie). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. — Cert. št. 22109, Vi voda Ivan, R. 24, $1000.00. Suspendiran 11. maja 1919. — Društvo šteje 108 članov(ic). Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. — Cert. št. 11534, B11-rar Ivan, R. 31, $1000.00. Cert. št. 7058, Robek Franc, R. 31, $1000.00. Suspendirana 23. maja 1919..— Društvo šteje 147 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. — Cert. št. 21528, Mežnar Karol, R. 33, $1000.00. Cert. št. 16838, Bertoncelj Andrej, R. 24, $1000.00. Cert. št. 21730, Fear Martin. R. 16, $1000.00. Suspendirani 24. maja 1919. — Društvo šteje 482 članov(ie). Od društva sv. Jožefa št. 16 Virginia, Minn. — Cert. št. 21678, Aidukovič Jurij, R. 42, $1000.00. Suspendiran 11. maja 1919. — Društvo šteje 134 članov (ic). Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 17947, Orane Josip, R. 23, $500.00. Cert. št. 17696, Zupančič, R. 23, $500.00. Cert. št. 19932, Periz Ilija, R. 18, $1000.00. Cert. št. 20128, Peček Franc K. 16, $1000.00. Cert. št. 22744, Wolf Ivan, R. 17, $1000.00. Suspendirani 23. maja 1919. — Društvo šteje 491 članov(ic). Od društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. — Cert. št. 21685 Jaklič Matija, R. 24. $1000.00. Suspendiran 23. maja 1919.—Društvo šteje 320 članov (ie). Od diuštva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. — Cert. štev. 13475, Kurinski Miha. R. 26, $1000.00. Suspendiran 8. maja 1919. — Društvo šteje 157 članov (ic). Od društva sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. — Cert. št. 22449, Lakner Ivan, R. 23, $1000.00. Suspendiran 20. majn 1919. — Društvo šteje SO članov(ic). Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. — Cert. št. 22865, Milic Tomo, R. 25, $1000.00. Cert. št. 22866, Kunovič Mato, R. 27, $1000.00. Suspendirana 15. maja 1919. — Dr. šteje 137 članov(ic). Od društva Vitebi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. — Cert. št. 17145, Mestnik Franc, R. 26, $1000.0(\ Suspendiran 13. maja 1919. — Društvo šteje 221 članov(ic). . Od .društva Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. — Cert. št. 21893, Seme Josip J.. R. 19,'$1000.00. Cert. št. 20761, Domijanovič Daniel, R. 24, $1000.00. Cert. št. 21210, Jazbec Ivan, R. 26, $1000.00, Suspendirani 24. maja 1919. — Društvo šteje 218 članov(ic). Od društva sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111. — Cert. št. 22391, Minn. — Cert. št. 18881, Gimpel Franc, R. 42, $500.00. Suspendiran 19. maja 1919. Drnšto šteje 99 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis Cert. št. 21927, Železnik Ivan, R. 18, $500.00. Suspendiran 21. maja 1919. — Društvo šteje 123 članov(ic). Od društva Marije Majnika št. 154 v Peoria, 111. — Cert. št. 20559 Vermel Josip, R. 34, $500.00. Suspendiran 24. maja 1919. — Društvo šteje 10 članov(ic). Od društva sv. Antona št. 158 v Hostetter, Pa. — Cert. št. 21378, Kerin Josip, R. 31, $500.00. Suspendiran 28. aprila 1919. — Društvo šteje 21 članov (ic). Od društva sv. Antona Padovanskega* št. 158 v Hostetter, Pa. — Cert. št. 21374, Žabkar Josip, R. 26, $500.00. Suspendiran 25. maja 1919. — Društvo šteje 20 članov(ic). Od društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. — Cert. št. 22199 Muravec Ivan, R. 22, $1000.00. Cert. št. 22772, Delost Ivan, R. 18, $1000.00. Suspendirana 20. maja 1919. — Društvo šteje 83 članov(ic). Od društva Presv. Srca Jezusovega št. 166 So. Chicago, 111. — Cert. št. 22732, Pleša Ilija, R. 41, $1000.00. (Vrt. št. 22882, Andrič Jožo, R. 21, $ 1000.00. Suspendiran 25. maja 1919. — Društvo šteje 30 članov (ic). Suspendovane članice. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. — Cert. št. 7746, Sajovec Marija, R. 28, $500.00. Cert. št. 8103, Gosnič Marija, R. 37, $500. Suspendirani 31. maja 1919. — Društvo šteje 240 članov (ic). Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 5655, Zupančič Marija, R. 30, $1000.00. Suspendirana 23. maja 1919. — Društvo šteje 490 članov(ic). Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, IU. — Cert. št. 6311, Rogelj Ivana, R. 24, $1000.00. Cert. št. 3013, Simonelig Lujiza, R. 22, $1000.00. Cert. št. 7582, Podjed Franca, R. 24, $500.00. Suspendirana maja 1919. — Društvo šteje 199 članov(ic). Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. — Cert. št. 4842, Umek Marija, R. 20, $1000.00. Suspendirana 11. maja 1919. — Društvo šteje 39 članov (ic). Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. — Cert. št. !749, Seme Katarina, R. 22, $500.00. Suspendirana 23. maja 1919. — Društvo šteje 71 članov (ic). Od društva sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. — Cert. št. 3321, Sitar Marija, R. 22, $500.00. Cert. št. 8530, Samec Antonija, R. 22, $1000.00. Suspendirana 15. maja 1919.—Društvo šteje 104 člane (ice). Od društva sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. št. 7876, Rozina Marija, R. 18, $1000.00. Suspendirana 23. maja 1919. — Društvo šteje 154 članov (ic). Od društva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. — Cert. št. 5294, Viček Ana, R. 44, $1000.00. Suspendovana 23. maja 1919. — Društvo šteje G6 članov(ie). Od društva sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans. — Cert. št. 3929, Kokal Ella, R, 17, $1000.00. Suspendovana 24. maja 1919. — Društvo šteje 18 članov(ic). , - Od društva Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. — Cert. št. ;>183, Mikuiin Franca, R. 18, $500.00. Cert. št. 7989, Šuštaršič Ma-nja, R. 23, $500.00. Suspedovani 14. maja 1919. — Društvo šteje 64 članov (ic). Od društva Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, št. 8440, Smolič Marija, R. 43, $1000.00. Suspendovana 23. maja 1919 Društvo šteje 209 članov(ic). . Od društva Marije Pomočnice Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. — Cert. št. 5710, Kastelic Angela, R. 20, $500.00. Cert. št. 8485, Horvat Katarina, R. 25, $500.00. Suspendovani 23. maja 1919. — Društvo šteje 23 članov (ic). Prestopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., k društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. —Cert. št. 22105, Omerza Frank, R. 31, $500.00. Prestopil 3. maja 1919. — Prvo društvo šteje 237, drago 497 elanov(ic). Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich,, k društvu sv. Janeza Evang. št. 65 v Milwaukee, Wis. — Cert. št. 13934, Pane Franca, R. Cert; 33, $1000.00. Prestopil 18. maja 1919. — Prvo društvo šteje 292, drugo 149 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., k društvu sv. Jožefa št. 168 v S. Betlehem, Pa. — Cert. št. 16731, Mum Rev. Anzelm, R. 34, $1000.00. Prestopil 2. maja 1919. — Prvo društvo šteje 129, drugo 14 članov (ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. — Cert. št. 6300, Bambieh Jožef, R. 18, $1000.00. Prestopil 18. maja 1919. — Prvo društvo šteje 197, drugo 100 članov(ic). Od društva sv. Janeza Krst. št. 60 v Wenona, 111., k društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. — Cert. št. 3819, Brunski Karol, R. 24, $1000.00. Cert. št. 22663, Brunski Albin, R. 16, $1000.00. Prestopila 18. maja 1919. — Prvo društvo šteje 56, drugo 49 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, iNeb., k društvu sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. — Cert. št. 20144, Orel Anton, R. 21,.$500. Prestopil 4. maja 1919. — Prvo društvo šteje 21, drugo 81 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., k društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. — Cert. št. 16856, Sekula Math., R. 27, $500.00. Prestopil 4. maja 1919. — Prvo društvo šteje 90, drugo 71 člano v (ic). Od društva Marije Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., k društvu sv. Cirila iu Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. — Cert. št. 20027, Hue Anton, R. 28, $500.00. Prestopil 27. aprila 1919. — Prvo društvo šteje 130; drugo 100 članov. Od društva Marije Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. — Cert. št. 21922, Kranje Jakob, R. 33, $1000.00. Prestopil 18. maja 1919. Prvo društvo šteje 130, drugo 52 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., k društvu sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. — Cert. št. 19538, Cebašek Ivan, R. 29, $500.00. _ Prestopil 12. maja 1919. — Prvo društvo šteje 123, drugo 61 članov (ic). Prestopile članice. Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., k društvu sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, IU. — Cert. št. 7387, Adamič Barbara, R. 21, $1000.00. Prestopila 29. aprila 1919. — Prvo društvo šteje 398, drugo 118 članov (ie). Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., k društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. — Cert. št. 3491, Skubie Ana, R. 22, $500.00. Prestopila 18. maja 1919. Prvo dr. šteje 270, drugo 154 člaiiov(ic). Od diuštva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio., k društvu Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. — Cert. št. 3601, Russ Marija, R. 28, $500.00. Cert. št. 3075, Zupane Genovefa, R. 24, $500.00. Prestopili 5. maja 1919. — Prvo društvo šteje 496, drugo 210 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., k društvu sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. — Cert. št. 8442, Curl Marija, R. 38, $500.00. Prest. 11. maja 1919. Prvo društvo šteje 128, drugo 73 članov(ic). •Od društva Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, 111., k društvu sv. Družine št. 109 v Alliquippa, Pa. — Cert. št. 7794, Simunič Roza, R. 23, $1000.00. Prestopila 19. maja 1919. — Prvo društvo šteje 40 članov (ic), drugo 40 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 129 v So. Omaha, Neb., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 90 v So. Omaha, Neb. — Cert. št. 4022, Cvetaš Marija, R. 23, $500.00. Prestopila 3. maja 1919. — Prvo društvo šteje 17, drugo 22 članov (ic). Od društva Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis. k društvu sv. Družine št. 136 v W illard, Wis. M. Sekula. Prestopila 4. maja 1919. Prvo društvo šteje 25, drugo 72 članov (ic). . Odstopili člani. Od društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, IU. — Cert. št. 9235, Kirin Ivan, R. 25, $1000.00. Cert. št. 199, Želko Ivan, R. 19. $1000.00. Odstopila 3. maja 1919. — Društvo šteje 151 Članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. — Cert. št. 22662, Dcbeve Franc, R. 17, $1000.00. Odstopil 27. aprila 1919. — Društvo šteje 190 članov(ic). Od društva Marije Pomagaj št. 79 v WTaukegan, 111. — Cert. št. 16523, (V lesni k Anton, R. 17, $1000.00. Odstopil 18. maja 1919. — Društvo šteje 77 članov(ic). Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, IU. — Cert. št. 12394. Jereb Ignac, R. 19, $1000.00. Odstopil 27. maja 1919. — Društvo šteje 77 članov (ic). Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. -- Cert. št. 2966, Zupančič.Anton, R. 26, $1000.00. Odstopil 4. maja 1919. — Društvo šteje 70 članov (ic). r Odstopile članice. Od društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, III. — Cert. št. 5024. Kirin Ana, R. 31, $1000.00. Odstopila 3. maja 1919. — Društvo šteje' 150 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegarf, IU. — Cert. št. 1506, Stražišar Ana, R. 19, $500.00. Odstopila 13. maja 1919. Društvo šteje 189 članov (ie). O ddruštva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, IU. — Cert. št. 5251, Breelnik Ana, R. 25, $1000.00. Cert. št. 3574, Suhadolnik Ana, R. 22, $500.00. Cert. št. 5207, Gašparovič Ana, R. 18, $1000.00. Cert. št. 5451, Benedik Neža, R. 22, $1000.00. Odstopile 31. maja 1919. — Društvo šteje 195 članov(ie). . Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, IU. — Cert. št. 7667, Celesnik Ana, R. 21, $1000.00. Odstopila 18. maja 1919. — Društvo šteje 76 članov(ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. — Cert št. 8594, Hodnik Neža, R. 20, $1000.00. Odstopila 25. maja 1919. — Društvo šteje 153 članov Tic). Od društva sv. Ane št. 105 v New York, N. Y. — Cert. št. 7368, Kompare Helena, R. 19, $500.00. Odstopila 11. maja 1919. — Društvo šteje 73 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. Y. — Cert. št. 7354, Volje Ivana, R. 28, $500.00. Odstopila 11. maja 1919. — Društvo šteje 50 članov (ic). Od društva sv. Ane št. 127 v Waukegan, IU. — Cert. št 4043 Turk Marija, R. 26, $1000.00. Odstopila 25. maja 1919. — Društvo šteje 77 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 129 v So. Omaha, Neb. — Cert. št. 5243, Majerle Ana, R. 28, $1000.00. Odstopila 30. aprila 1919. — Društvo šteje 16 članov (ic). Od društva sv. Trne Marije št. 133 v Ironwood, Mich. — Cert Št 4251, Lončarič Julija, R. 39, $1000.00. Odstopila 11. maja 1919. — Društvo šteje 27 članov(ic). Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. — Cert. št. 1933. Zupančič Karolina, R. 19, $500.00. Odstopila 4. maja 1919. — Društvo šteje 69 članov(ic). Od društva sv. Ane št. 139 v La Salle, IU. — Cert. št. 8506, Kesieh Ana. R. 28, $500.00. Odstopila 21. maja 1919. — Društvo šteje 49 čla-nov(ic). Od društva Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. — Cert. št. 8273, Horželj Johana, R. 26, $500.00. Odstopila 14. maja 1919. — Društvo šteje 63 članov (ic). Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. _Cert. št. 3685, Zupančič Franca, R. 32, z $500.00^na $1000.00. Zvišala 18. maja 1919. Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Jožefa št. 2 v Joliet. 111. — Cert. št. 8854. Filak Anton, R. 18, z $1000.00 na $500.00. Znižal 20. maja 1919. Pri društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. — Cert. štev. 20444, Nem gar Anton, R. 42, z $1000 na $500. Znižal 14. maja 1919. JOSIP ZALAR, gl. tajnik. ZASTOPNIKI V PARIZU.—VPRAŠANJE VOJ NE ODŠKODNINE ŠE NI RE SENO. — ZAHTEVE MALIH NARODOV. Izviren kabelgram S. N. Z. Naj so bili mirovni pogoji od strani zaveznikov že izročeni delegatom iz Nemške Avstrije, katere bo morala brez vsakega ugovora izpopolniti, kakor Nemčija, in naj je Italija zagrozila, da ne bo podpisala teh pogojev, ako ne bo rešen prej nje spor z Jugoslovani, vendar pa se rešitev jugoslovanskega vprašanja še vedno odlaga. Vidi se, da je ta problem eden najtežjih in najbolj zapletenih za neprizadete zavezniške države, ker vstrajata obe stranki odločno pri svojih zahtevah. Določitev meje med Jugoslovani in Italijani, kaj naj pripade eni ali drugi državi, se obljubuje od tedna do tedna, medtem ko tudi še ni meja med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo točno določena, ker jo bo pozneje začrtala medzavez-niška komisija. Je pa še veliko drugih vprašanj, katera čakajo rešitve na mirovni konferenci in ki se tičejo v prvi vrsti nas Jugoslovanov. Pri vseh teh vprašanjih pa se kažejo Italijani našim naj-odločnejšira sovražnikom ter podpirajo celo raje Nemce in njihove zahteve, samo da bi toliko bolj oslabili Jugoslovane. Za Jugoslovane je v tem oziru tudi zelo važno vprašanje, ali - bodo prisiljeni od zaveznikov plačati in nositi del vojne odškodnine, katero so zahtevali otl Nemške Avstrije. Na drugi strani pa je razveseljivo dejstvo, da so se mali narodi, ki so vstali k svobodnemu neodvisnemu življenju na razvalinah bivše Avstrije, združili v trdno zvezo, ki naj bi preprečila in uničila take nakane. Kot govornik za te male narode je pooblaščen dr. Ante Trumbie, jugoslovanski'zunanji minister, kakor kaže kabelgram ,katerega je prejela te dni S. N. Z. iz Pariza. Točna prestava besedila se glasi: "Škof Jeglič, dr. Brejc, dr. Triller, dr. Ravnikar, Golouh, Prepeluh in Draskovic so dospeli zadnji dan maja v Pariz, da pospešijo v zadnjem trenutku pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja." Naloga posebnih odsekov je-povečini dokončana. Zlasti med Italijani in njih prijatelji prevladuje močan nagib, oškodovati Jugoslavijo v prid Nemške Avstrije celo v finančnem oziru. Upanje je še vedno, da bo morala Jugoslavija plačati le del predvojnih avstrijskih dolgov, vendar pa se je bati katastrofalne odločitve, da bo prisiljena plačati vojne dolgove, državno lastnino in del vojne odškodnine. Ako se to zgodi, bi mogla biti Jugoslavija uničena. Jugoslovani, Čehoslovaki, Poljaki in Rumuni so se sporazumeli za skupen nastop pred odseki mirovne konference, ki se pečajo z re-paraeijskimi ,finančnimi in teri-torijalnimi problemi. Dr. Trumbič je zahteval v imenu teh štirih narodov, da se postopa z njimi tudi v finnncijalnem vprašanju kot z zavezniki. Nepričakovani skupni nastop jc napravil mogočen nt is na zastopnike velesil. Italija bo najbrže skušala razbiti ta blok s tem, da bo ponudila Poljakom in Rumunom ugodne pogoje." nike. Naravno tla bo dobil bivši posestnik za to od drža ve ^primerno odškodnino. Izjemni pa so slučaji pri vele-posestvih članov bivše avstrijske cesarske družine. Vsa 'ta posestva se bodo kratkomalo zasefila, ali zaplenila. Taiko bo tudi z zemljiščem in nfejfremičhim premoženjem onih oseb, ki so si kaka posestva na nepostaven način prilastila; dalje posestva onih oseb, ki so bile krive izdaje' napram če-ho-slovaškemu narodu, tekom minule vojne. Dalje se poroča o sklepu seje konstitucionalnega odseka narodne konvencije v Pragi, na kateri se je dalo predsedniku čeho-slovaške republike prof. Masary-ku moč in pravico za imenovanje ministrov kabinta, tako tudi za odpust istih; predsednik ima dalje pravico delati mednarodne pogodbe; načelovati mora na sejah ministrskega sveta ter predložiti svoje želje, zahteve in priporočila Narodnemu svetu v rešitev. Položaj glede "življenskih razmer (prehranjevanja) na Čeho-slovaškem se je zadnji čas zdatno izboljšal. Nova češka vlada je trdno prepričana, da bodo že v par mesecih nastopile po celi deželi zopet normalne razmere. K OBISKU KARDINALA BOUR-NE-A. (Slovenec 13. marca). V dopolnilo včerajšnjega poročila naj priobčimo še sledeče posameznosti. KARDINAL V ZAVODU SV. STANISLAVA. Ob pol 4. uri se je pripeljal kardinal v spremstvu zagreb. nadškofa dr. Gariča, ministra Alaupovi-ča in drugih spremljevalcev v St. Vid, kjer si je ogledal zavod sv. Stanislava. Visokega gosta so pričakovali dijaki z zastavo pri vhodu na vrtu , pred hišo so se pa zbrali profesorji in prefekti. Emi-nenea je šel s spremstvom v hiš- no kapelo, kjer so ga sprejeli pev- sam pomagal priboriti, vreden in /M e Premrlnun riaumiin At-n Mn 'i • i * *___i • i______ RAZLASTITEV VELEPOSE-STEV V ČEHO SLOVA-KUI. V Washington, D. C. je dospelo nedavno uradno poročilo čeho-slovaškega komisarja Perglerja o jako važnih korakih, katere je podvzela vlada čeho-slovaške republike, jianireč o razlastitvi vseh tamošnjih veleposestev. Na podlagi te uveljavljene postave bo čeho-slovaška država prevzela v svojo last in oskrbo nad 3,250,000 akrov obdelane zemlje in nad 7,500.000 akrov gozdov. Računa se. da bo zadostovalo vse to ozemlje za domovanje 430,000 družinam, ko bo enkrat razdeljeno. v J Nova postava določa namreč, da ne sme nobeno posestvo presegati 375 akrov obdelane in neobdelane zemlje ter ne nad 250 a krov gozdov. Vsako večje nosest-vo se bo razlastilo in jednako-merno porazdelilo med posamez- ei s Premrlovo pesmijo Ave Marija. Ko je kardinal* dal blagoslov ga je okn^itT^ie^M^iu »dvorani pozdravil rektor dr. J. Gnidovec s sledečim govorom v latinskem jeziku: "Vaša Eminenca, gospod kardinal ! Vodstvo in gojefici zavoda sv. Stanislava, ki nosi napis/4 Kristusu Zveličarju sveta", se Vam danes za. Vaš blagohotno obisk z največjim veseljem ponižno zahvaljujemo. Dal Bog, da bi se u-pravičeni upi naše domovine, nad vse ljubljene Jugoslavije, vsrečno uresničili po naklonjenosti slavnega angleškega naroda, v zmislu njegove Svetlosti Benedikta XV., ki se poteguje za naravne pravice tudi malih narodov. Sv. Gregor Veliki, ki je poslal v Britanijo Avguština in druge učence in svete može in jo pripeljal k veri Jezusa Kristusa in ki ga častitljivi Beda imenuje po pravici apostola Angleške, naj prosi za nas, da pride angleški narod do edinosti vere, jugoslovanski narod pa da se združi v veri in ljubezni, da bomo v svobodni državi svobodno služili Kristusu. Zveličarju sveta. Vaša Eminenca naj živi!" Trikratni Živijo vseh navzočih je zaoril kardinalu v navdušen pozdrav. — Rektor pozdravi še ministra Alau-poviča in zagrebškega nadškofa. Bauerja. Nato so pevci zapeli Nedvedo-vo "Nazaj v planinski raj." De-vov "Gozdič je že zelen". Potem je minister za bogočastje dr. Ala-upovič nagovoril gojence: "Tako lepega doma, posvečenega izobrazbi duha in srca, ole-čin. Ne jemljite ničvrednih in cenenih ponaredkov. Zahtevajte o-dločno Trinerjevi ameriški elik-sir, vsaka znana lekarna ga prodaja. Ali ste že okusili Trinerjevi Antiputrin? To je najbolje sredstvo za grgljanje in izpiranje ust, najbolj vspešna antiseptična tekočina za izpiranje ran ter prisadov. Vsak lekarnar prodaja to zdravilo. Joseph Triner Companv, 1333—1343 S. Ashland Ave, Chicago, 111. — (Adv.) KJE JE? Josip Lapanja, doma iz Idrije na Kranjskem. V Ameriko je prišel nedolgo pred začetkom vojne. Za naslov bi rada zvedela njegova sestra, uršulinka v Gorici na Primorskem, ki se je obrnila na podpisanega za poizvedbo: Rev. Ambrož Širca, O. F. M. 217 W. 25th St. .. Chicago, m. IŠČEM pošteno in pridno Slovenko, bodisi samsko, ali vdovo v starosti od 25 do 35 let za oskrbovanje gospodinjstva. Možitev pri tem ni izključena. Jaz sem vdoveo star 40 let; imam nekaj prihranjenega denarja in dobro stalno službo. Imam 3 otroke, izmed kojih je najmlajši star 13 let. Za druge podatke in pojasnila pišite pod naslovom "Pošten Slovenec" na uredništvo "Glasila K. Š. K. Jednote", 1951 W. 22. Place, Chicago, 111. Interniranci še vračajo domov. "Slov. Narod" poroča, da so se vrnili nekateri Slovenci in Hrvatje, ki so bili ves čas vojne internirani na Angleškem kot avstrijski poslaniki. Dve šulferanjski šoli zaprti. Zadnje dni sta bili zatvorjeni šulfereinski šoli v Pe Pekrali pri Mariboru in v Št. Lenartu v Slov. Gorisah. (Dalje na 7. strani 1. eol.) ROJAKOM SE PRIPOROČA: JOHN NEMETH State Bank 1597-2nd Ave. (Vogal 2nd Ave. In 83 ulica.) NEW YORK. IV. Y. Pošiljamo denar do kraja in odpremljamo potnike v staro domovino. Pišite za pojasnila. Javite nam, kedaj in s katero železnico (vlakom) dospete v New York, da Vas ho naš človek na postaji (dipi) počakal. Ne pozabite našega naslova: JOHN NEMETH STATE BANK 1597-2nd Ave. (Corner 2nd Ave. & 83 Str.). NEW YORK, N. Y. JP^^^vvvv astMaMmnAMMmMtaMMmw^^na vwxxxvwvxxvwWf \ Telefon: Canal 80 5 I Martin Nemanich I » SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA \ { 5 3 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, IlL t « ; Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \ « VXXWXWVXXXW V\\\\\\V\\\\\\\\V\\\\\\\\V\>V VESTI IZ JUGOSLAVIJE. čehoalovakija zalara Jguoslavijo s premogom. Bel grad. — Po izjavi železniškega ministra Vulovfca je železniški promet v Sloveniji najbližji izmed vseh dežel Jugoslavije — Slovenija in Bosna imata dovolj premoga. Na Hrvaškem je obrat slabši vsled pomanjkanja premoga, in vlakov ter tudi železniško osobje je pomanjkljivo na izkušenih uradnikih in inženirjih. Proga Zagreb^Zemun jetako obtežena sprometom, da se je je bati katastrofe. Jugoslovanska vlada je sklenila pogodbo s Čehoslovakijo, da zadnja pošilja po 1200 vagonov premoga v zameno za svinjsko meso. Prvih 500 vagonov pride v najkrajšem času. Vlada tudi upa, da v kratkem dobi premoga tudi iz Anglije. Prepoved čitanja slovenskih knjig in časnikov. Ljubljana, 24.- marca. —1 Italijanski vojaški poveljnik na Rake ku pri Postojni blizu demarka-eijske črte je javno razglasil, da morajo prebivalci oddati vse slovenske knjige in časnike. Ta razglas je dobil občinski predstojnik 16. aprila s poveljem, da se mora isti javno razglasiti pred cerkvijo prihodnjo nedeljo. Isto-povelje je bilo razdano po vseh drugih krajih, kateri so zasedeni od italijanske armade. Hinkovič v ZagTebu. Zagrebški listi poročajo, da je z dne 28. marca orišel v Zagreb dr. Hinko Hinkovič, ki je bil v A-meriki. Hinkovič jc povedal v prvem intervjuvu, da je v družili s Paderewskim obiskal Wilso-na v Parizu, kateremu je razložil narodne težnje Jugoslovanov in Wilson da ga jc zanimivo poslušal. Hinkovič je tudi obsodil delo sedanje jugoslovanske vlade kot destruktivno. Kako prostovoljno je bilo ljudsko glasovanje na Koroškem, o tem naj priča sledeči dopis: Nemški listi vedno poudarjajo, da je bilo ta koz va no ljudsko glasovanje za Nemško Avstrijo na slovenskem delu Koroške popolnoma prostovoljno. Imamo zanesljive podatke o tej prosti volji iz neke občine v bližini Beljaka. Župan je poslal na vse vasi tiskovine v podpisovanje. Xcka vas je vrnila polo prazno nazaj. Čez nekaj časa prinese občinski sluga nemčurske občine polo zopet k zastopniku te vasi in pravi, da jc prišel iz Celovca'nalog, da se mo rajo vsi podpisati. Takšna je torej tista bajka o prosti volji ljudstva. V drugih krajih so se vscdli zastopniki vasi k mizi in kar tam podpisali imena takozvanih volil-cev. =£ čividno pripravljajo proti Srbom, I rov in nezadostne hrane oboli i" ki so bili začasa s^iaine okupa- skoraj dnevno sc zgodi, da najdejo zjutraj na slami kfckega našega mrtvega vojaka. Preganjanje tržaških Slovencev. V vseh tržaških uradih zaničujejo in psu je jo slovensko ljudstvo in govorico. Če ima kdo le slovensko glaseče ime, ga nahrulijo s "seiavo". Zgodili so se slučaji, da so karabinerji ustavili na ulici slovensko govoreč^ ljudi,ter jim prepovedali razgovarjati se v tem "turškem" jeziku. — Iz političnih vzrokov so izgnali gosp. kaplana Kosa iz Rojana,češ,da je prišel tega in tega leta v Trst in da ni tja pristojen. — V Trstu nameravajo vse Neitalijane, ki so se naselili v letih 1912. do 1918. popisati in potem izgnati. M Bivši cesar Karel — zaščitnik italijanske dinastije. Bernski dopisnik "Az Ujsaga'' doznava iz resnih entetinih virov, da je bilo v hipu, ko je avstro-ogr-ska monarhija privedla Italijo v kritičen položaj in ko je bila vsled teg£ v Italiji na pragu revolucija, predloženo bivšemu cesarju Karlu, da pospeši to revolucijo^ a je ta baje dejal: "Meni je ljubša sovražna kraljevina, ko sovražna republika", in na ta način odbil predlog. Urednik "Goriškega Slovenca' pobegnil. Iz zasedenega ozemlja poročajo, da "Goriški Slovenec" ne prihaja več v slovenske kraje Ljudje ne vedo, ali še izhaja ali ne. Baje je storil žalosten konec. I rednik Jušič rojen beneški Slovenec, je pobegnil. To je pač naj pametnejše dejanje, ki ga jc mogel napraviti. Zakaj je Jušič pobegnil, ni znano, zdi se pa, da ga jc postalo strah in groza slovenšči ne, ki jo je pisal njegov listič, ter bedarij, ki jih je prinašal. Naših ljudi pa ni strah in ostanejo. Še bodo prišli Jušiči, pa vsi bodo pobegnili, slovensko ljudstvo pa bo ostalo! - Vprašanje Dalmacije za Jugoslavijo ugodno rešeno. Za d rs k i "Narodni List" od dne 25. februarja, ki smo ga te dni prejeli, poroča na uvodnem mestu, da je ravnokar prejel iz Pariza iz najzanesjlivejšega vira vest, da je naša pravda, v kolikor tiče Dalmacije, že dobljena. Več zaenkrat nc sme povedati. Preganjanja jugoslovanskih u-radnikov. Italijanska okupacijska oblast v Zadru je ustavila plačo vsem slovanskim uradnikom, ki niso vložili prošnje za potrditev v službi. Italijani zapirajo šole. Admiral Millo je v Šibeniku dal zapreti realno šolo, to pa zato. ker je ta-mošnje učiteljstvo odklonilo nadzorstvo nekega italijanskega profesorja, ki nima za nadzorniško službo nobenega naslova. Proti preganjanju v Srbiji. Mil. R. Savčič, ravnatelj "Epohe", priobčuje v svojem listu uvodnik na naslov notranjega ministra Pribičeviča, v katerem ga resno svari pred preganjanji, ki se o-. cije ostali doma. Le^tem\se ožita, da so paktirali z Avstrijci, dašj niso storili ničesar drugega, nego da so skušali v danih Tazme-rah ohraniti življenje sebi in svoji družini, kakor so pač vedeli in znali. Tudi Miloš ObranoviČ je pred sto leti delal približno isto, tudi njega so sodobniki in še potomci dolžili kot "pašinega slugo", a končno so pa le spoznali, da je ob danih razmerah še najbolje koristil domovini š politiko, kakoršno si je bil izbral, kdor se daj Yoha za izdajalci in hoče u-vesti nova preganjanja med izmučenim prebivalstvom, ki je ta ko potrebno pokoja, rednih razmer, da si more odpočiti, se umiriti in posvetiti rednemu delu Gorje, ako se itak razbeli in občutljivi duhovi znova poženejo v bes in obup! Kdo bi tedaj padel kot prva žrtev, je lahko uganiti. Zato naj notranji minister pazi, kaj dela. Doslej ga nihče ne obtožuje, ker vedo, da minister ne pozna spletk, ki se pletejo pod njegovim plaščem. Da jih bo spoznal mu jih odkriva: V Belgrad so do-šli.obenem z Vami Vidman, Fula-novič in Trnski, trije avstrijski uradniki, ki so dosti Belgračanov poslali na vešala, na tisoče jih internirali- in premnog srbski dom onečastiii. n veste, zakaj so prišli? Zato, da pod Vašo upravo — in ne morda pod Remenovim gu-vernerstvom — znova napolnijo belgrajske ječe. Stotine Belgraj-čanov se danes trese pred ovadbo teh srbskih mučiteljev, da nc bi postali njih žrtev. Srbsko parti-zanstvo in osebna mržnja se danes poslužuje teh dušmanov, da razčisti stare račune. O tem Vas obveščam in Vi me boste lahko umeli ker veste, kaj se pravi po nedolžnem trpeti.' Dijanje italijanskega vojaštva na otoku Krku. Italijansko vojaštvo na Krku je zelo nedisciplinirano in nepo-korno. Našim ljudem trgajo ko-karde raz prs, kljub temu, da so dovoljene, ker Krk ni prizadet v londonskem paktu. V poslednjem času so začeli italijanski vojaki tudi ropati. Prihajajo v hiše, si puste odpirati vse in odnašajo, kar se jim ljubi. Vse pritožbe pri italijanskih Oblasteh na zaležejo ničesar. Vojaštvo je skrajno revolucionarno in sc že sedaj boji o-boroženega konflikta z Jugoslavijo. Proti Wilsonu! V Malinski (otok Krk) se je nahajala na molu tabla z napisom "Zivio Wilson!" Dne 3. marca so pa Lahi to tablo sneli, jo vrgli v morje in razobesili na drog laško trobojnico. Nove aretacije v Ajdovščini. Italijani nadaljujejo brezobzirno preganjanje ajdovščinih Slovencev. Te dni so aretirali župana Kovača in notarja Lokarja. Dva naša orožnika zajeta. Pred demarkacijsko črto v I-vanjemselu so Lahi 9. marca zajeli dva slovenska orožnika iz Bezeljaka, in sicer Podlogarja in Celjo. Poveljstvo laških oiblatfti je baje izdalo naredbo, da se naši o-rožniki ne smejo približati clemar-kacijski črti na tri kilometre. Ker sta se pa dotičnika nahajala čisto blizu, so ju aretirali. Odpeljana sta bila na poveljstvo v Rakeku. Kaj se je z njima zgodilo, nam še ni znano. Poniževanje! Na občinski deski na Rakeku visi razglas v slovenskem jeziku, izdan od vojaškega poveljstva na Rakeku, glasom katerega so pri-morani vsi bivši vojaki pozdravljati laške častnike. Kdor se ne bo pokoril, bo kaznovan z zaporom. Neki slovenski fant iz Rakeka ni hotel preteklo soboto pozdraviti laškega oficirja. Ta se je radi tega tako razkačil ,da ga je na cesti pričel pretepati s palico. — Kako dolgo bo še?! Kruto ravnanje z našimi ujetniki v Italiji. Slovenec-rojak, ki je ubežal iz ujetniškega tabora v Gor. Italiji nam je pripovedoval grozne stvari o trpljenju jugoslovanskih u-jetnikov v italijanskih taboriščih. Hleb kruha, ki je namenjen eni osebi, razdele na šest porcij, zraven tega prejemajo še po en sla-nik dnevno. Ker po slaniku člove-sa žeja, so jim Italijani zaprli še uitno vodo. pretepanje in zmerjanje je na dnevnem redu. Večina ujetnikov v taborišču vsled napo- ROJAKI JUGOSLOVANI! Ako mislite potovati v staro domovino, obrnite se zaupno na podpisano jugoslovansko agencijo raznih parobroduih družb. Mi Vam damo brezplačno nasvete glede potovanja,'glede pridobitve potrebnih potnih listin (posov) i.', t. d.' Prodajemo parobrodne listke po izvirnih cenah. Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu. VAŽNO! VAŽNO! VAŽNO! Meseca junija odplujejo -sledi; či potniški parniki iz New Yorka,. za katere dobite pri nas potrebne karte (prevozne listke). Pišit^ nam v slovenskem jeziku za na,-daljna pojasnila. Dne 12. junija "Saxonia" v Bordeaux (Francosko) Vožnja $60.00. Dne 18. junija "Pannonia" na . Grško Vožnja $150.00. Dne 21. junija " Acquitania" v Havre, Vožnja $75.00. Dne 28. junija brzoparnik "Mau-jetania" v Southampton, Vožnja $75.00. JOHN ZVETINA, M. V. SKVARČA, poslovodja. 1726 So. Racine Ave. CHICAGO, ILL. Telefon: Canal 4503. EVANGELIJ v slovenskem jeziku, katerega je izdala svoječasno Družba sv. Mohorja v Celovcu kupi za primerno ceno Uredništvo Glasila K. S. K. Jednote. i To knjigo rabimo nujno za nekega duhovnika na zapadu, ki se uči slovenščine, da jo bo imel pri službi božji za Slovence. Morda ima kedo izmed slovenskih rm, župnikov dve izdaji Evangelija? Uredništvo. ■ 1 F L ^ ■v *★★ ★★★ ★★★ ★★★ ★★ Slabi živci povzročajo mnogoštevilne boltžni. Maio drugih maladij m, kitoboU trpeč« m povzročajo toHko potrtosti kakor živčne bolezni. VtltdUfa i« tr«ba takojšno zdravijtnji. Mad drugimi zdravili, pripravljenimi za take slučaje se j« SEVEN'S NERVOTON (Severov Nervoton) mnogokrat ob-nesel kot najbolj« pripomoček; Priporočamo ga vam kot sredstvo v slučaju duševne potrtosti, inaomniie ali izgube spanja, nervozno izčrpaiije ali onemoglost, histerije in nervotc-nosti sploh. Ojača oslabele živce, jih poživlja in tako ojača ves živčni sistem, da more vzdrževati napor in odgnati bolezni. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.20. w. <. severa co :edar rapids io^va Kila umori 7000 Ijndij na lete. Sedem tisoft oseb umrje na leto « kilo.—tako se glasijo namreč mrtvaiki listi, čemu T Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti osirali na oteklino na obolelem delu telesa rsled utrganja. ali kile. Kako je pa s Vami? AH se tudi Vi sanemariate a tem, 4a nosite le kako obvezo, ali kaj drugega T Taka obveza je samo za silo, podobaa slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če Se preveč stisnete s obvezo, ustavlja te cirkulacijo krvi; taka obveza farne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa ianatla nailn ki vsemu temu odpomaga. Vsakdtt fed nosi sedaj kako obvezo, ali pas «»»et kilo naj bi enkrat ZASTONJ poekusU takozvano PLAPAO metodo, k! jo najbolj umetna, logična in unpeftna pri donate-mu zdravljenju kile. Ta način je lo sv*, tovno znan. PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teti. Ta blazinica je mehka kot fta-met. lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno teiilo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 32ST, St. Louis, Me., da Vam potliemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM 1A* LOST1" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. PITTSBURGH. PA POZOR ROJAKI! SLUŽBO DOBI poštena in marljiva Slovenka ali Hrvatica.pri privatni družini. Opravljati bi imela hišo delo in oskrbovati pranje. Vprašajte pri: ~ S. D. Ratkovich, 1044 W. 18th St., Chicago, 111. (I. nadstr. na levo.) Telefon: Canal 5098. Marija Sluga 182S W 22nd St. CMeaf«, IIL Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA se nljudno priporoča slovenskim in hrvaškim ženam in ogrskim Slovenkam. Kogar veseli kupiti farmo, naj takoj piše za pojasnilo in naj me ni naznani, kako farmo si želi kupiti. Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kupiti s poslop jem, da kar lahko začnete kmeto-vati. Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki «eni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej de narja. Pišite n naslov : Ignac Česnik, Willard. Wis. POZOR! POZOR! Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu). Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi. Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju. Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno. Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. 5 * t * i * * * * * f * * t eseca junija lahko kupi vsakdo War Saving Stamps (Vojno Varčevalne Znamke) za nizko ceno: $4.17 Dne 1. januarja 1924 vam bo vidda izplačala zanje $5.00 Kupujte W. S. S. ★ ★ ★ ★ * * ★ * * ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ima iTojo redno mesečno sojo vsak« drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butlar St., Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1919: Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gregaraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 3G5 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od lfi. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške Dodpore na teden. 9 Slovenci in Hrvati, kteri še nista pri nobenem društvu,spadajočem h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnit« na igo-raj imenovane uradnike drafttva. V slučaju bolezni se mora vsak član to-fra društva oglasiti pri sobratu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, P?.,, isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod Je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo na hranilne uloge po ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nad-zorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker sc hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop. THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150.000.00. Prebitek $360.000.00, sW. Emil Bachman inc. 2107 So. Hamlin Ave. CHICAGO, ILLINOIS. ' ' Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih društv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. S. K. J. Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste postrežem. > 2L. MINERS STATE BANK. CHISHOLM, MINN. S tem se vam naznanja, da nam je zopet mo- J goče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGO- j SLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po >] dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev. tj Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge I ii in vse druge bančne posle. Banka posluje pod I strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so I pri nas absolutno varne. 8 H Za pojasnila nam pišite v slovenščini. ] ZNAMENJE ŠTIRIH Londonska povest. v Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n. Dvakrat je vzel Holmes na stopnicah svoje povečevalno steklo v roko, da bi natanko opazoval preprogo, ki je pokrivala stopnice. Jaz sem videl saino prah, ki je ležal na nji, on je pa gotovo zapazil kako drugo »led, kajti počasi je šel od stopnice do stopnice, držal svetilko čisto pri tleh in ostro gledal na levo, sedaj na desno. Gospiea MorStan pa je ostala spodaj pri tarnajoči oskrbnici . Tretji oddelek stopnjic se je končal v dolg hodnik, čegar desno steno je krasila velika slika, vezana na indijsko preprogo, na levi pa je bilo videti troje vrat. Holmes je premišljeno korakal dalje, midva pa sva šla vedno tik za njim; na stenah so se videle dolge in črne sence, ki so nas spremljale. Ko smo prišli do tretjih vrat, potrka Holmes, a ne dobi nobenega odgovora. Nato poskusi vrata odpreti; toda ta so bila zaprta znotraj in kakor smo mogli opaziti pri svetlobi svetilke, porinjen je bil preko njih velik močan zapah. Ker ključa ni bilo v ključavnici, se je moglo pogledati v sobo. Holmes se je torej pripognil ter po kukal skozi ključavnico — toda v istem hipu je prestrašen odsko-čil. Watson',, je vzkliknil tako vznemirjen, kakor ga še nisem videl nikdar poprej. "Kaj storiti?" Tudi jaz sem pogledal zdaj skozj ključavnico, it oda prestrašen sem odskočil. Mesečina je razsvetljevala z medlimi žarki sobo in notri? — Grozno! Naravnost proti vratom je topo upira! pogled grozen obraz, čisto kakor obraz našega Tadeja, Ista visoka plešasta glava z vencem rdečkastih lah, ista bledota, samo da so bile poteze na obrazu nepremičen. kot otrpnele, a spačene, z groznim nasmehom. To obličje je bilo podobno našemu malemu prijatelju Tadeju, da seni se ne-Kote ozrl proti njemu, da bi se prepričal, če res še stoji za menoj. Pri tem pa sem se spomnil, da jc on že preje pravil, da sta z bratom dvojčka. ' "To je grozno", odgovoril sem Holmesu. "Kaj naj počnemo?" "Vlomimo vrata," je vzkliknil Holmes in se zaletel z vso težo svojega života proti ključavnici. Ta je sicer zaropotala in začela pokati, toda odjenjala ni.Sedaj sva se oba naenkrat proti vratom zagnala in res je odletela ključavnica z velikim ropotom v tftran, midva sva pa stala v sobi Jerneja Šolta. Bila je podoibna kemični delavnici. Dve vrsti steklenic s steklenimi zamaški sta stali ob steni nasproti vratom, na mizi pa so stale Bunsenove žarnice. razne cevi, retoree) vse navs-križ. 1) Drobna steklena cev, v kemične spojine. V kotih so stale velike, s slamo ovite steklenice, v katerih je imel najbrž razne kisline. Ena izmed steklenic je bila gotovo strta, ker je tekla iz nje črna tekočina in napolnjevala zrak z ostrim, ' smolnatim duhom. Ob eni steni sobe je slonela lestva pri kupu lat in malte, nad lestvo pa sem opazil odprtino v stropu, ki je bila dovolj velika, da se splazi skoži njo človek. Na tleh ob lestvi je ležala dolga in močna vrv. Poleg mize. v lesenem naslonjaču je sedel gospodar hiše, ves sključen, glavo nagnjeno na levo stran, na obrazu pa se mu je poznal čuden, nerazumljiv nasmeh. Bil je že čisto trd in mrzel in gotovo že več ur mrtev. Zdelo se je, da ni le njegov obraz na poseben način spačen in skriv-1 jen. ampak tudi vsi njegovi udje. Na mizi ob njegovi roki je ležalo neko posebno orodje — rjava. grčava palica, na katero je bila z navadno vrvjo privezana kamnata glavica, podobna kladivu. Poleg palice pa je ležal košček papirja, na katerem je bilo načečkanih par besedi. Holmes je prebral, nato pa ga dal meni. V Ali vidite?" me je vprašal tor pomenjlivo privzdignil obrvi. Z grozo in strahom sem preči-tal na papirčku besede: "Znamenje štirih." "Za božjo voljo, kaj naj vse to pomeni?" sem vzkliknil. "To pomeni, da se jc tu izvršil umor", je odvrnil Holmes ler se sklonil čez mrtveca. "O, saj sem vedel, da pride do tega. Po glejte sem!" Kazal je na neko stvar, ki je bila podobna dolgemu črnemu trnu in je ravno nad ušesom ti čala v glavi. "Zdi se mi, da je trn", sem dejal jaz. "Da, gotovo. Saj ga lahko iz-vlečcte, toda bodite previdni, kajti zastrupljen jc." Prijel sem ga s palcem in kazalcem in dal sc je tako rahlo iz-v.eči, da se jc komaj poznala sled, kjer je tičal. Pokazala se je kapljica krvi ondi, kjer je bila prebodena koža. "Zame je vse nerazumljiva u-ganka," sem priznal jaz, "človek bi mislil, da se bo čimdalje bolj jasnilo, pa postaja tftvar činida-je temnejša." "Ravno nasprotno," men5 Holmes, "to bo vsak trenotek jasneje. Manjka mi samo še par členov v verigi mojih sklepov, pa bo stvar pojasnjena.'' Pozabila bi bila skoro najinega tovariša. Stal je še vedno med vrati -- kot da ga je strela omamila — vil roke in bolestno je-čal. Naenkrat pa jc začel glasno tarnati. "Zaklada ni več! T'grabili so mu zaklad! Tu zgoraj je luknja, ki sva ga bila skozi njo doli .'pustila. Jaz sem mu pomagal! Jaz sem videl žadnji. Tu sem ga pustil včeraj zvečer in ko seui šel po stopnjicah doli. sem slišal, ko je zaklenil vrata." "Ob kateri uri je bilo to?" "Ob desetih. Sedaj pa je mrtev, prišla bo policija in mene bodo nazadnje še sumili, da sem imel tudi kaj opraviti pri umoru. Gotovo bo tako prišlo. A; vidva go.1 poda nc bosta mislila, da sem jaz kaj takega storil? Jaz vaju vendar nebi bil privedel sem, ko bi bil to storil. O jojmine, o joj-mine; to vem, da mi bi huda predla." Mahal je z rokama po zraku in tolkel z nogami ob tla, kot da ga je napadla blaznost. "Vani se ni treba ničesar bati, gospod Solto," mu reče Holmes in ga prijazno potaplja po rami, "poslušajte moj nasvet in pojdite takoj na policijo vso stvar naznanit. Pomagajte policiji, kar se da, da pride zločincem na sled. Midva bodeva pa tu počakala, da sc vrnete." Mali mož. napol šc v omotici, jc slušal in cula sva ga. ko je stopal v temi po stopnicah doli. ŠESTO POGLAVJE. Šerlok Holmesov dekaz. "Sedaj. Watson ,imava pol lire časa", je rekel Holmes in si mel roke, "treba ga dobro porabiti. Čeprav mi je slučaj, kakor sem vam prej rekel, že skoro popolnoma opasen, se vendar ne smeva prepustiti preveliki zaupnosti. Zdi se sicer, da je stvar čisto priprosta, a vendar so lahko zadaj še vse druge reči." "Priprosta?!" sem vzkliknil jaz. "Gotovo," je odgovoril s samozavestjo vseučiliškega profesorja, ki na kliniki razlaga bolezni pred svojimi učenci. 'Vsedi-te se, prosim, tjalc v kot, da ne napravijo vaše stopinje kake zmede. No, sedaj pridemo k stvari sami. Najprej, kako so prišli in kako so odšli zločinci Vrat od sinoči ni nihče odprl. Kaj pa jc z oknom ?" Vzel jc svetilko v roko in pričel svoje opazovanje ,vedno nekaj godrnjaje sam zase. "Okno je odznotraj dobro zaprto. Okvir popolnoma nepoškodovan. Nobene odprtine ob strai ni. Odprimo ga. Nobenega žleba v bližini. Do strehe se ne more priti. Toda en mož je pa gotovo zlezel skozi okno. Prejšnjo noč je nekoliko deževalo. Tu na pod-zidcu se pozna v vlažnem prahu odtis noge. in tu je okrogla sled, in tu na tleh zopet ena, in tam pri mizi še ena. No, le poglejte sem. Watson! To je gotovo lep dokaz." Videl sem majhne, umazane kroge, ki so se dobro poznali na tleh. 'To niso sledovi človeške noge." sem rekel. "Seveda ne, toda za naju še veliko večje vrednosti. To je od-Ms lesene noge. Tukaj pod oknom na podzidcu vidite sled čre-vlja — težak škorenj s široko, okovano peto — in takoj zravei. "To je bil mož z leseno nogo!: pa sled lesene noge;" "Čisto prav. Toda pri tem je imel še nekdo drugi opraviti — zelo spreten in podjeten zavez nik. Ali si upate, doktor, tu gori po zidu splezati?" Pogledal' sem skozi odprto okno, Luna je svetlo obsevala to stran hiše. Stala sva dobrih šest deset črevljev visoko od tal, toda nikjer nisem mogel zapaziti nobene opore za nogo, da, tudi nobene razpoke v zidu ni bilo videti. "To je popolnoma nemogoče,' sem odgovoril. "Brez pomoči, prav gotovo. Toda, mislite si, da imate tu zgoraj prijatelja, ki vam spusti trdno debelo vrv ob zidu navzdol, potem ko jo je pritrdil na močno kljuko, kakor jo vidite tu v zidu. In, da ste čvrst mož, vam bo gotovo mogoče, vsaj jaz bi menil, plezaUi po vrvi navzgor, četudi z leseno nogo. Seveda nazaj bi šli po isti poti, ivaš poma-gač pa bi potegnil vrv navzgor, jo odvezal od kljuke, zaprl zopet okno od znotraj, potem pa odšel, koder je prišel." 'Priftcm je pa šc pripomniti," jc nadaljeval, medtem ko je tipal vrv s prsti, "da jc bil naš prijatelj sicer dober .plezavec a nikakor ne mornar, kajti ni imel u-trjenc kože na roki. Moje povečevalno steklo mi kaze več sledov krvi na vrvi, posebno proti koncu, iz česar sklepam, da se je spustil z veliko hitrostjo na tla in si pri tem močno opraskal dlan." "To jc lahko vse res," sem odgovoril. ampak jasna pa meni sKar raditega še vendar ni, Kaj pa je z njegovim skrivnim zaveznikom? Na kakšen način je pa ta prišel v sobo?" "Njegov zaveznik"? je nadaljeval Holmes, premišljevale. 'Ta se je pa izdal na zelo zanimiv način in ne zgodi sc kaj takega vsak dan. Jaz mislim, da bo ta zaveznik pokazal čisto novo pot našim zločincem, kako sc mora delati — cajti podobne slučaje najdemo sc v Indiji in če se prav spominjam, tudi v Kenegambiji." "Kako pa jc vendar prišel noter?" sem vprašal drugič. "Vrata so bila zaprta, okna ni bilo mogoče doseči. Ali je morda prilezel skozi dimnik?" "Dimnik je preozek. Tuli jaz sem že mislil na to." "No, torej kako?" sem radovedno vprašal dalje. "Kakor vidim, nc boste nikoli uincli mojega načela", je odvrnil on, niajaje z glavo. "Koliko-rat sem vam že rekel, da je tre-a naprej v nemar pustiti vse nemogoče slučaje, kar pa ostane, mora biti pravo, naj bo še tako verjetno. Torej mi vemo. da ni prišel niti skozi vrata, niti skozi okno niti skozi dimnik. Dobro vemo tudi to, da se ni mogel skriti v sobi, ker v njej m nobenega skrivališča. Odkod je torej prišel?" "Skozi luknjo v stropu" sem vzkliknil. (Dalje prihodnjič.) BTAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVANSKI DOM' CHICAGO, ILL. Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in največ j« slovensko društvo tc vrsto v Chicagu. Posluje v navailuiii prostorih vsak torek zvočer od pol 8. do 9. ure. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija. Iti oktobra. Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiše, ali knjige. Dne 31. decembra 191& je iuie-lo društvo posojenega. Na posestva ....$ 95,200.00 Na knjige .... 8.600.00 Skupaj ........ $103.800.00 Uradniki tega društva »o večinoma vsi hišni posestniki, ter jamčijo za Varnost (lruštvn z vsem svojim premoženjem. Torej denar je varno naložen, kukor je bil dosedaj. Uradniki: John Zefran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik. Nadzorniki: Anton Gregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Grill, Maks Omerzel, A. Batistcg in Anton Banich. Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, Učno izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko nnijsko tiskarno v Ameriki, na NA10DN0 TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode ixgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljneet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške Uate, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno na tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. VT Na zahtevo pošljemo Viakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jed note". TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaška MLEKARNA 1818 W. 22 n d Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Kupujte Vojno - varčevalne znamke! THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA) CHISHOLM, MINN. "Hranite, da boste kaj imeli." je zlati pregovor, vreden posnemanja. Vložite vaš denar, malo ali veliko v našo močno in zaupno hranilnico, v slučaju bolezni ali nesreče vam bode vedno prav prišlo. Vaš sorojak Jakob Osbolt, je tukaj zato, da vam pomaga v vseli bančnih potrebah. Oglasite se pri njemu, on vam točno postreže. Banka je odprta vsak dan ob 9 do Š ure, v sobotah večer pa od 7 do 8 ure. 3E BRATJE JUGOSLOVANI! SLOVENCI! SLOVENKE! Delo po brezzračnih, zaduhlih in s plinom okuženih tovarnah vam uničuje vafce zdravje in skrajšuje vase življenje. Združene države ameriške vam nudijo priliko delati kot nje »uradniki na poštah, na vlakih, kot pismonoše i. t. d. Za pojasnila pišite na uslužbenca strica Sama s priloženo znamko za odgovor. Vaš rojak F. Omerza, 5914 Prosser Ave., Cleveland, Ohio. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 l«t s« Trinerjeva zdravila UMpešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zsaluii popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branih smo ee dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je Bpodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vnuk prijatelj Triuerjovih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo. mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Triuerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino — torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih ▼ želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so prosti vsakoršne ne potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasuo šareče rudeče vino. V zadevi zahasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navado« alaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in arwge delavce, ko delajj in vdihavajo plin, če^Vabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh h karnah TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizina, nevralgije, luni bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje tivcev in sa mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. » Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovl|ena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 '' ■ ■ — ■ nniin ifv■ Z E 6 O L E T je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vase prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Narasti« obresti si polletne pripisujejo k glavnici, On/ ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. &/0 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. Joliet, Illinois. LJUDSKA BANKA' \ 396 m I s