"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A »msssmger« glq5ilo slovefìcev u rustrrliji LETNIK XXVII, ŠTEV. 4-5 ~ ——— ~7^7MAY 1982 NAJLEPŠA MLADENKA SLOVENSKE SKUPNOSTI MELBOURNA 1982-83 Že par mesecev pred vsakoletnim plesom S.D.M. vlada med našimi mladenkami posebna živahnost. Saj vedo, da se bo izmed njih izbralo dekle, ki bo v naslednjih 12 mesecev nosilo naslov "Lepotica Slovenske skupnosti" ter se bo tako uvrstilo med že lepo število naših, sedaj tudi že poročenih lepotic ki so nosile ta naslov. Ko se je izbirala prva najbolj zala Slovenka v Melbournu so bile današnje kandidatke še v povojih ali pa samo še pobožna želja staršev. Lahko rečemo, da se danes že druga generacija Slovenk Melbourna poteguje za ta naslov. Ob 25-letnem jubileju okteta bratov Pirnat VEČER NAŠIH MAMIC Tudi letos so se v dvorani S.D.M. na Elthamu zbrali člani S.D.M., da skupno praznujejo materinski praznik. Kmalu po 7. uri zvečer v soboto 1. maja se je pričela polniti dvorana ob prijetnih zvokih plesnega orkestra "Dynamic". Iz kuhinje, kjer so tega dne gospodinjili moški pod spretno ku-havnico Vernerja Remšnika pa so zau-darjale prijetne dišave, ki so v obliki ukusnih jedi kmalu našle mesto na pogrnjenih in s cvetjem okrašenih mizah. Gospa Ivanka Tomazič in ostale sodelavke pri S.D.M. prejemajo čestitke za materinski dan. EDINSTVEN OKTET Tako so edinstveni, da bi verjetno zaslužili tudi mesto v Guinessovi knjigi rekordov. Če bi bili pripadniki večjega naroda bi jih tudi proslavljali in reklamirali v veliko večjem slogu. Če bi živeli v USA bi kaj hitro našli mesto na filmskem platnu. Pevski oktet osmih rodnih bratov našega poznanega rojak in Melbourna — Ljubota Pirnat. Osem bratov, ki sedaj že 25 let ubrano prepevajo po Sloveniji in tudi v zamejstvu. Le kje na svetu je še osem bratov, ki se lahko pohvalijo s tako veliko ljubeznijo do svoje narodne pesmi, da ji že 25 let poleg svojih poklicev posvečajo čas in spretnost. Ob priliki njihovega jubilejnega nastopa je bila izdana knjižica iz katere posnemamo: Gdč. Suzana Jelovčan — Lepotica Slovenske Skupnosti Melbourne 1982-83 Seveda odločitev za udeležbo pri tem natečaju ni lahka, kajti one ki se odločijo kandidirati imajo pred seboj tedne pripravljanja. Toda, kjer priskočijo starši na pomoč je odločitev toliko lažja in potem bogato poplačana s prijetnimi skušnjami tudi onim, ki ne dobe naslova. Oktet bratov Pirnat ima med vokalnimi ansambli v domžalski občini in med slovenskimi okteti posebno mesto ne le zaradi visoke kakovostne ravni podajanja narodnih in umetnih pesmi, ampak tudi zaradi 25-letnega nepretrganega delovanja. Od leta 1957; ko je oktet bratov Pirnat s prvim uspešnim javnim nastopom na RTV vzbudil še posebno pozornost in priljubljenost zaradi svoje sorodstvene sestave, je ta vokalni ansambel nenehno bogatil svoj repertoar in plemenitil svoje izrazne sposobnosti. Od nadaljevalca tradicije fantovskega petja v najboljšem smislu, se je oktet bratov Pirnat razvil v odličnega posrednika najbolj zahtevnih narodnih in umetnih pesmi. Oktet bratov Pirnat vsako leto organizira samostojni koncert, redno sodeluje na republiški reviji oktetov v Šentjerneju, za katero je bil tudi eden izmed ustanoviteljev, nastopa na občinskih revijah voklanih ansamblov ter na številnih drugih prireditvah, redno pa snema tudi na RTV. Nastopom v občinskem in slovenskem okviru, so sledili koncerti med koroškimi Slovenci, leta 1980 pa mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije zaupala častno dolžnost, da je nastopil na 7; srečanju slovenskih društev Zah. Evrope v Trubarjevem hramu v Tübingenu. Za uspešno posredovanje vokalne glasbe je oktet bratov Pirnat prejel več priznanj Zveze kulturnih organiza- Istočasno dekleta tudi zbirajo denar za naslov Kraljice dobrodelnosti, katero ime je objavljeno istočasno z imenom Lepotice. Jelovčan, Suzie Baligač, Helen Cetin, Vivien Gomizelj in Silvija Retelj cij Domžale, Kulturne skupnosti Domžale pa mu je v znak priznanja podelila bronasto Kersnikovo plaketo. Občinski svet ZKO in Kulturna skupnost Domžale oktetu bratov Pirnat ob srebrnem jubileju za dosedanje uspehe iskreno čestitata in mu želita uspešno izpolnjevanje njegovega poslanstva tudi v prihodnje. ZKO in Kulturna skupnost Domžale Letos se ja za ta naslov potegovalo šest mladenk in sicer: Suzie Baligač iz St. Albansa, Helen Cetin iz Glenroya, Jeanette Gangl iz Sunshine, Vivien Gomizelj iz East Keilorja, Suzana Jelovčan iz Campbellfielda in Silvija Retelj iz Glenroya. Olctet Pirnat od leve na desno : Tone, Janez, Miha, Peter, Nejko, (vodja sbora). Strio, Lojze in Pavel vestnfk JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik: Slovensko Društvo Melbourne Predsednik: Stan Prosenak Tajnica: Anica Markič Odgovorni urednik: Marijan Peršič Upravno-uredniški odbor: Vasja Čuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Jana Lavrič, Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Špacapan, Peter Mandelj Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $6.00. Cena številki 50$. Published by: Slovenian Association Melbourne P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095 Telephone: Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič Set-up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — Cena: 50 g^b Ko sem zvedel sekcije S.D.M. m da imajo lovske S. D. Planica piknik na zemljišču "Planice" v Springvale mi je misel padla na meddruštveno šahovsko tekmovanje. Stopil sem v stik s g. Lojzom Kovači-čem, ki je poverjenik za šah pri "Planici". Takoj je bil pripravljen - če bodo le šahisti zadovoljni in če jih bo lahko zbral skupaj v tako kratkem času. Po treh dnevih me je že klical po telefonu in mi povedal, da ima na razpolago devet igravcev. To se pravi, da je tudi S.D.M. moralo zbrati isto število igravcev. Vsak posameznik naj bi igral proti vsakemu iz nasprotnega teama. Skupaj bi to zneslo 81 iger. Več kot preveč za en dan. Posledica je bila, da smo nekateri odigrali po 12 iger. Na dan tekmovanja nisem popil celi dan niti kapljice alkohola, a ko me je moja soproga - moj šofer - peljala iz Springvale na Keilor sem se počutil kot pijan. Vse kar sem videl pred seboj je bilo v obliki šahovskega polja: črne in bele barve. A avtomobili, ljudje, telefonske govorilnice itd. pa kot figure na šahovnici. Žena me je spraševala o potekuigre, vendar sem samo na pol odgovarjal, kajti pred seboj sem videl še vedno zapleten vozel igre. Po končnem turnirju smo prešteli dosežene točke. Planičarjem je pripadlo prvo mesto. Štirje iz S.D.M. in trije iz "Planice" smo si delili drugo mesto, zato smo ponovno igrali med seboj. Posledica tega je bila, da je S.D.M. izgubilo še drugo mesto. Zadovoljiti smo se morali s tretjim. Ker sta oba teama imela enako skupno število točk bomo morali še enkrat odigrati odločilno igro na način, da bomo z žrebanjem izbrali nasprotnike in bomovsi igrali samo po eno igro. Team društva, ki bo premagal največ nasprotnikov si bo osvojil pokal meddruštvenega turnirja na 21.2.1982. Naša društva se na šahovskem polju udejstvujejo šele kratek čas, zato se seveda moramo spogledovati in spopasti včasih tudi s problemi ki so nepričakovani in jih je težko rešiti. Toda z dobro voljo bomo tudi mi napredovali kot druge že starejše sekcije naših društev. Celotni rezultat spopada na 21.2.82 je sledeč: "Planica 40 in pol točke S.D.M. 40 in pol točke Prvo mesto "Planica" Drugo mesto "Planica" Tretje mesto S.D.M. Vergilij Gomizelj • • • ŠE MED JIMURCI ## • Društvena razgibanost med rojaki v Melbournu vedno bolj narašča, čeprav se na žalost odraža v veliki meri samo v organiziranju zabav in plesov. Tudi rojaki iz Medjimurja so se zbrali v društvo "MURA", ki sedaj redno prireja zabave o katerih pravijo, da so vedno dobro obiskane in NAŠA PESEM Pevska zbora društev "Jadrana" iz Keilorja in "Triglava" iz Sydneya se bosta letos predstavila na Taboru slovenskih pevcev. Vsako leto se pevski zbori Slovencev iz domovine pa tudi iz zamejstva zberejo na skupnem nastopu v Stični na Dolenjskem. Za merilo kako veličasten je ta tabor naj navedemo, da se je lansko leto zbralo tam 210 pevskih zborov s 7 tisoč pevci, katerim je prisostvovalo kakih 25 tisoč poslušalcev. Zborovsko petje je med Slovenci že od nekdaj zelo priljubljeno. In prav slovenska pesem je bila tisto kar nas je bodrilo v najtežjih časih zgodovine in slovenski pevski zbori so bili tisti, ki so v dobi našega narodnega prebujenja, v okviru čitalnic dajali temu prebujenju močan zanos. Danes v Sloveniji obstoji kakih800 posvetnih in 500 cerkvenih pevskih zborov, kakih 500 mladinskih zborov ter kakih 70 oktetov. V zamejstvu pa obstoji kakih 30 zborov v Avstriji, polne veselja in presmi. Pravijo, da imajo tako odličen uspeh pri zabavah ker so kot Medžimurci v bistvu veseli ljudje in se jih prav nič ne tiče politika. Prijatelji so z vsakim. Svoje društvo so si odnovali za to, da se lahko sestajajo v svojem krogu in se počeu-tije potem kot, da so soma v Medži-murju. kakih 40 v Italiji in eden na Madžarskem. Seveda je tudi med našimi izseljenci po vseh kontinentih veliko število pevskih zborov, katerih nekateri so na zelo zavidni višini. V Melbournu je že pred desetletji bil osnovan pevski zbor "Triglav", katerega je vodil sedanji pevovodja "Jadrana" gVlado Trampuž. Tudi Slovensko društvo v Sydneyu je že pred leti imelo izvrsten pevski zbor pod vodstvom gospoda Klakočerja. Melbournški "Triglav" je precej let dobro uspeval, kljub takratni malo-številnosti slovenskih naseljencev. Po kakihdesetih letih je prenehal delovati toda g. Trampužu ljubezen do naše pesmi ni dala pokoja. Ko ni našel dovolj odziva pri S.D.M. se je obrnil na "Jadran", našel razumevanje in potrebno zaslombo ter uspel izvežba-ti nov slovenski pevski zbor v Melbournu. Izlet obeh pevskih zborov v staro domovino bodo gotovo spremljale najboljše želje vseh rojakov v Avstraliji. OGRODJE ZA STREHO BALINIŠČA S.D.M. ŽE STOJI vražne izpade, saj organizacij- kazniva dejanja omogočilo KRIMINAL V SLOVENIJI Iz razgovora z g. Bojanom Škrkom, javnim tožilcem SR Slovenije, objavljenim v "Nedeljskem dnevniku" posnemamo: Javna tožilstva so v letu 1981 obtožila za kazniva dejanja 14.744 oseb, in to za splošni kriminal 10.388, za gospodarski kriminal 4360 ter 26 oseb za kazniva dejanja političnega kriminala. Število obtoženih oseb je v primerjavi z letom 1980 ostalo skoraj nespremenjeno (vsega za 40 oseb manj), pač pa je bilo bistveno manj obtoženih za politična kazniva dejanja (1980. leta 71 oseh, lani 26), za 12% je bilo manj tudi obtoženih za kazniva dejanja splošnega kriminala, medtem ko se je za 27% povečalo število obtoženih oseb za kazniva dejanja gospodarskega kriminala. Ta kriminaliteta je v minulem letu izredno padla, saj je bilo obtoženih vsega 26 oseb. To so bila praviloma lažja politična kazniva dejanja, storjena pretežno v obliki verbalnega izpada, kot so žalitev SFPJ, širjenje lažnih govoric, zbujanje narodnostne nestrpnosti z žalitvijo občanov in sramotitev narodov in narodnosti Jugoslavije. Zaradi kaznivega dejanja sovražne propagande sta bili obtoženi le dve osebi. Delež političnega kriminala pa ponazarja podatek, da nanj odpade le 0,17 % vseh obtoženih. Proti revolucionarno delovanje sovražnih elementov na Kosovu je vplivalo tudi na nekatere občane albanske narodnosti, ki so zaposleni v naši republiki. Obtoženih je bilo 5 oseb. Gre za posamezne so- ske povezave med obravnavanimi ni bilo. Omenil sem že, da se je število kaznivih dejanj v gospodarstvu ponovno povečalo, tako da predstavljajo ta kazniva dejanja že 30% vsega kriminala. V manjšem porastu so tudi gospodarski prestopki, ki se kažejo predvsem kot kršitve gospodarskega in finančnega poslovanja na področju blagovnega in plačilnega prometa, cen, investicij, zunanje trgovine, deviznega poslovanja in drugo. V zaostrenih gospodarskih razmerah postajajo kazniva dejanja v gospodarstvu in gospodarsko-kazenske kršitve vse bolj pomembne, saj škodljivo vplivajo na začrtano gospodarsko politiko stabilizacije. Med oblikami pravega poslovnega kriminala se je najbolj povečalo število grabežev, poneverb, zatajitev davščin in zlorab položaja iz koristoljubno-sti. Mnogim storilcem je ta neurejeno, pomanjkljivo in nesistematično nadziranje knjigovodskih listin in blagajniškega poslovanja, površno delo inventurnih in popisnih komisij, še vedno številna lažna dokumentacija ter pomanjkljivo in nezadostno varovanje družbene lastnine. Varnostne razmere na slovenskih cestah so se lani izboljšale, saj je število prometnih nezgod upadlo za 6.6 %, javna tožilstva pa so obtožila za 18,8 % man j storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Bolj se zmanjšujejo lažje prometne nezgode, nezgode s smrtnim izidom pa le neznatno. V letu 1981 je bilo za prometne delikte z obtožbami zajetih 3578 kaznivih dejanj ogrožanja cestnega prometa. Ugotovili smo, da je od 558 smrtnih žrtev v cestnem prometu leta 1980 umrlo brez tuje krivde 52,05 % udeležencev, torej zato, ker so sami kršili predpise o varnosti • OVCE IN JAGNJETA NA PRODAJ Telefonirajte na 394 1106 IŠČETE DVORANO? Kot morda \\i vsem poznano, S.D.M. oddaja dvorano, kuhinjo in jedilnico svojim elanom za različne prilike kot n. pr. poroke, zaroke, proslave rojstnih dnevov, razstave in slično. Vsak član S.D.M. ima pravico zaprositi za najem teh prostorov tudi za svoje bližnje svojce, ako uprava društva smatra, da je na to upravičen in mu izda dovoljenje. Obrnete m se lahko tudi na tajnico go." Anico Markič, telefon 870 9527. WHY I WOULD LIKE MY MOTHER TO BE MOTHER OF THE YEAR I would like my mother to be mother of the year because, she helps me in everything I do. My mother washes my clothes, and irons my clothes as well. My mother lets me go on camps and other excursions. My mother buys me lots of nice things. I LOVE my mother and she loves me too. My mum lets me go to my friends house. My dad has been in hospital for over a year, and my mum has gone to see him nearly every night. I help my mum. If I am sick my mum takes me to the doctors. If my mother goes out, and the phone rings I always take a message or I say to mum to ring back. My mum cooks the most beautiful meals. My mum gives me nice presents for my birthday and Christmas. My mum lets me have a birthday party at home, or I go out somewhere. If I did not have a mother I would be very very unhappy. That is why I think my mother should be mother of the year. From Julie Krnel (s prve strani) jo je ga. Sandra Krnel prešla težavno dobo ob priliki tragične avtomobilske nesreče soproga Petra. Zato je bila ob navdušenem odobravanju sprejeta odločitev Mladinskega odbora in ploskanja kar ni hotelo biti konec, ko je ga. Sandra s soprogom Petrom, ki je sedaj že na poti okrevanja, prišla v ospredje dvorane, da sprejme svojo nagrado. Kot vsako leto je bila s šopki cvetja počaščena tudi večina članic, ki aktivno deluje v raznih pododborih S.D.M. Ob koncu so imeli besedo še naši upokojenci: Ga. Marcela Bole z deklamacijo svojih verzov posvečenih posameznim upokojencem, ter sestri ga. Hartner in gospa Kuri, ki sta nam zapeli par veselih pesmi. Prav je, da omenimo še spis, ki ga je svoji materi prečital g. Marjan Lauko. S plesom in v veselju se je končal potem ta vsakoletni večer naših mamic. NAJLEPŠA MLADENKA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1982-83 (s prve strani) VEČER NAŠIH MAMIC Dekleta je ocenila žirija, katero so sestavljali Mrs. Heinze, soproga predsednika občine Eltham, g. Matevž Vodušek, direktor podjetja Eurofurni-ture (Sloveniales) in g. Frank Likar, predsednik kluba "Jadran" iz Keilor-ja. Izbira ni bila lahka, ker so bila vsa dekleta izredno brhka, vendar je izbrana lahko samo ena. "Kronanje" lepotice se je vršilo na letnem plesu S.D.M. v dvorani na El-thamu, v soboto 8. maja. Dvorana je bila nabito polna ko sta nam napovedovalca ga. Jana Lavrič v slovenščini in g. Andrew Fistrič v angleščini predstavila kandidatke in njih spremljevalce. Po končani izvrstni večerji je predsednik S.D.M. g. S. Prosenak pozdravil navzoče častne goste, ki so bili tokrat: Mr. G. Kenneth, član parlamenta Viktorije, predsednik občine Eltham g. Ken Heinze s soprogo, direktor podjetja Eurofurniture g. Matevž Vodušek s soprogo, predsednik Slovenskega kluba "Snežnik" iz Albury-Wodonga g. Tone Tukšar ter predsednik kluba "Jadran" g. Frank Likar s soprogo. Zahvalil se je tudi vsem ki pomagali pri organizaciji natečaja in večera, predvsem ge. Berti Žele, ki ji imela odgovornost cele organizacije. Omenil je tudi sponzorje za srečolov: Roxy Shirts, Eurofurniture, Slovenia wines, Don-vale Travel, Zemlic Roofing, Mercury Tax Consultants, Leber Lampshades in Helena Van beauty salon. Zahvalil se je tudi vsem, ki so pripravili in stregli pri večerji. Sledila je objava izbranih deklet. G. Heinz — Shire president, je naznanil Kraljico dobrodelnosti. Povedal je, da so dekleta zbrale vsoto od 3500 do 4000 dolarjev. Največ je nabrala Vivien Go-mizelj in sicer $1080 in si tako prislužila naslov Kraljice dobrodelnosti za leto 1982-83. G. Tone Tukšar, predsednik "Snežnika" je bil naprošen, da objavi ime druge najlepše mladenke za katero je žirija izbrala Suzanne Baligač Bivši minister za Imigracijo in etnične zadeve Viktorije, g. Geoff Kenneth, M.L.A. pa je imel prijetno dolžnost, da napove ime zmagovalke natečaja. Ob odobravanju cele dvorane je naslov Lepotice Slovenske skupnosti Melbourna bil podeljen prikupni črnolaski Suzani Jelovčan. S tem seje končala doba "vladanja" gdč. Marte Pirnat, Lepotice za leto 1981-82; ime Suzane Jelovčan pa se je priključilo že dokaj dolgi vrsti Slovenk, ki se lahko ponašajo s tem naslovom in katerih mnoge so še vedno delavne v naši skupnosti. V pretekli številki "Vestnika" smo objavili dosedaj izbrane Lepotice Slovencev v Melbournu. Za leta 1973 in 1974 nismo imeli imen. Javil pa se nam je bivši predsednik S.D.M. g Franci Sa-jovic in nam povedal, da je bila leta 1973 izbrana gdč. Angela Lauko. Za leto 1974 pa dekle iz družine Bizjak. Pod nad vse zadovoljivem kulinaričnem razkošju so letošnji učenci nedeljske šole S.D.M. pokazali, kaj sta jih učiteljici, ga. Dragica Gelt in ga Magda Pišotek naučili, da razvesele svoje mamice na ta večer. Lepo je bilo videti kako že tudi naša tretja generaracija, to je že otroci tukaj rojenih slovenskih staršev, pojejo in recitirajo na slovenskem jeziku. Našteti in opisati cel program, ki se je sestojal iz deklamacij, pesmic, kratkih igric in rajov bi vzelo kar preveč prostora. Prav pa je, da navedemo imena vsaj vseh glavnih nastopajočih, v kolikor smo jih pač mogli na hitro povzeti iz napovedovanja mlade Tanje Markičeve. Nastopali so po nekako sledečem vrstnem redu: Margaret Kaste-lic, Aleš Brgoč, Francis in Erik Gelt, David Markič, Suzana Prosenak, Igor Brgoč, Jana Brgoč, Damian Pišotek, Barbara Smrdelj, Lidija Markič in še drugi. Vsi otroci, ki so nastopili so se zares potrudili, da napravijo nam vsem, posebno pa svojim mamicam veliko radosti in ponosa. Po končnem nastopu otrok sta predsednik Mladinskega odseka S.D M. g Frank Fekonja in tajnica gdč drea Vučko prečitala nekaj pisem, ki so jih otroci poslali za natečaj ' Mamice leta". V teh pismih so morali napisati zakaj mislijo, da njihova ma • ca zasluži ta naslov. Mladinski od jr preceni pisma in določi kdo zmaga v tem natečaju, Letos je ta naslov za svojo mamico pridobila Julie Krnel. In prav upravičeno; saj se je marsikatero oko v dvorani orosilo ob čitanju njenega pisma. Večini prisotnih je bilo tudi pognano, s kakšnim pogumom in požrf ovalnost- Mr. J. Kennett, M LA, je "kronal" Lepotico Slovenske Skupnosti 1982-83 gdč. Suzano Jelovčan Izbranke: Suzan Baligač, Suzan Jelovčan in Vivien Gomizelj Predsednik S.D.M. g. Prosenak čestita gdč. Baligač Mamica leta ga. Sandra Krnel s hčerko Julia ter Franc Fekonja in Adrea Vučko Auninja ò.v.M. je bila za proslavo materinskega dne polna veselih "šefov". NAŠA PREPRIČANJA... NAŠA REALNOST Potrudimo se izstopiti za kratek čas ven iz strukture naše civilizirane družbe, kateri tudi aktivno pripadamo. Izstopimo ven iz te živahne brzice mešanih običajev, raznovrstnih narodnostnih karakterjev, mešanih čustvenih izlivov obarvanih preko slepe privrženosti do svoje narodnostne skupine in vseh pozitivnih in negativnih karakterjev ter predsodkov, kateri so nam bili tako rekoč podedovani in vzgajani od mladih nog. Odložimo temna očala podedovanih predsodkov in sumničenja, do vsega kar nam je tuje in neznano, ter se zazrimo z bistrim pogledom nazaj v daljno preteklost. Nazaj v pradavnino, ko so se prve primitivne družbene zasnove začele uveljavljati nad posameznikom in družino. Prepustimo se znova toku časa, ki nas bo skozi razburkano in tragično zgodovino ponesel nazaj v sedanjost. Opazili bomo, kako večina ustaljenih zakonov in običajev izvira iz tradicij, ki se pogosto vlečejo nazaj številna stoletja. Ponosni smo na tradicije. Nezamisljiva se nam zdi vsaka revolucionarna ideja, nova struja mišljenja, ki bi lahko zemenja-la izrabljen, tradicionalni vzorec z novim, svežim vetrom. Družba se brani prihajajočih sprememb enako trdovratno kot naše telo, katerega obrambni sistem poizkuša za vsako ceno izriniti tujek, ki se je zadri v tkivo nazaj na površje in ven skozi kožo. Kadar je tujek pri površini se ga obrambni sistem brez večjih težav iznebi skozi vnetje okrog prizadetega mesta. Večkrat pa se zgodi, da tujek zaide pregloboko v tkivo in obrambni sistem je nemočan. Nič drugega ne prostane telesnemu organizmu kot s časoma se pomiriti s spremembo. Na podoben način tudi posamezniki najprej in kasneje celotna družba po daljšem odbobju sprejmejo nove reforme in ideje, ako se le te po nasilnem začetnem revoltu obrnjenem proti njim ne izločijo iz njihove občutljive strukture kakor tujek ven iz tkiva. Rane se zacelijo in sčasoma se vsa skupnost obrača na nekoč zasovraženo idejo kot na dobrodošlo spremembo, ki je obogatila in razširila njihovo obzorje. Ni tako težko razumeti družbeno nepopustljivo nasprotovanje vdoru vsakega novega elementa, saj navidezno grozi s propadom celotne strukture. Prav tako se tudi posameznik težko znebi svojih navad ali razvad, katerih se je pogostoma oklepal celo življenje. Kot pregovor pravi: "Stare navade so kot železna srajca". Težko jo je sleči in zavreči, še težje zato, ker je postala skozi življenje del našega bistva. Nočemo je zavreči, negotovost brez nje je nezamisljiva. Iz tukaj tudi izvira kulturni šok, za katerim trpi toliko izseljencev iz starega kontinenta. Starejši smo, toliko težje se bomo lahko aktivno uključili v novo ureditev. Predvsem starejši radi pozabijo, ko enkrat nosijo odgovornost na plečih, da so nekoč tudi sami bili mladi. Ko si enkrat najdemo udoben prostor pod soncem, ga hočemo obdržati in ščititi. V tem zatišju se počutimo varne in prav ta slepilna varnost nam ne da videti dobre plati novih idej, katerim se izmikamo kot "hudič križu". Verjamemo v modrost, ki potuje z nami iz roda v rod: Kar je ustrezalo mojemu dedu i očetu mora ustrezati tudi meni. S preteklostjo smo tako obsedeni, da gledamo na prihodnjost z nezaupanjem. Pomanjkanje zaupanja v prihodnost pa je resnično pomanjkanje zaupanja v samega sebe. Vsi veliki možje v človeški zgodovini so prednjačili pred ostalimi prav zaradi te notranje kvalitete. Lastna varnost jim je bila zadnja briga, rajši so poslušali tihi glas iz dna duše, ter bili prvi pripravljeni narediti usodni korak stran z izhoje-ne poti v navidezno nevarno strujo napredka. Živimo v iluziji, da je naše zatekanje v varno okrilje starih običajev in tradicij temelj naše svobode, a nič ne bi moglo biti dalje od resnice. Nezaupanje v lastne sposobnosti in prihodnjost je prispodoba verige okoli vratu, katera nas sili na kolena s svojo težo ter omejujue naše akcije. Galileo, Kopernik, Darvin, Newton, Madame Curie, Tesla, Einstein in mnogi drugi so si zapisali imena z velikimi zlatimi črkami med naslove naše zgodovine. Predenj' jim je uspelo dokazati vrednost svojih odkritij so bili pogosto pregazi_ VFKThlTV _ A nr/AAnv 1080__ njani, zasmehovani, pahnjeni v nemilost samo zato, ker so si drznili stopiti ven iz množice, ki uboglijivo sledi smer tradicionalnega mišljenja. Drznili so si stopiti pokonci in vzklikniti: "Jaz sem eden od vas, bratje, vendar resnico vidim drugače." Biti preganjan zaradi storjenih zlika-vih dejanj je del človeško prikrojene pravice. Preganjanje nekoga, zaradi njegovih vrlin pa je popolno pomanjkanje zdravega razuma. V zadnjem stoletju smo priče skokovitemu napredku v domeni znanosti, razbohotene tehnologije, katere zaradi lastne požrešnosti ne moremo več uspešno krotiti in novih, presenetljivo kontrastnih filozofskih in umetniških struj. Eden najbolj pomembnih dosežkov zahodnega sveta je tudi osebna svoboda in zrahljanost moralnih temeljev do razsežnosti nepojmljive odkar sta Biblijska Sodoma, in Gomora plačali svoj davek. Za veliko večino prebivalcev zahodnega industrializiranega sveta je življenje postalo lagod-nejše skozi vedno bolj izpopolnjevano mehanizacijo našega dela, življenska doba se je sorazmerno podaljšala. Svet je s pomočjo TV in drugih medijev postal majhen. Nobeden dogodek na svetu ni dovolj oddaljen, da novice ne bi zvedeli že v nekaj urah. Naravne katastrofe, revolucionarne spremembe, nova odkritja znanosti nimajo neposreden vpliv samo na prizadete posameznike v okrilju določene narodne skupine, pač pa posredno emocionalno in duševno vplivajo istočasno na vse človeštvo. Počutimo se kot v centru veličastne igre. Cel svet je oder in nobeden kotiček nam ni več skrit. Živimo v tako imenovanem stoletju napredka, vendar človek še nikoli ni bil tako nezaupljiv, nevrotičen in nezadovoljen sam s seboj, z okolico in z vsemi pridobitvami moderne tehnologije. Zadovoljiti naše lastne čutne potrebe je bilo in je še vedno glavno vodilo v življenju večine, vendar pa prinese le kratkotrajno zadoščenje. Zato ni presenetljivo dejstvo, da vedno večje število svobo-domislecev, katerih ne obremenujejo predsodki in ozkomiselno tradicionalno mišljenje, iščejo resnico zunaj materialističnega koncepta in istočasno brez vmešavanja krščanskega dogmatizma. Ako s kritičnim očesom opazujemo naše reakcije na dogodke okrog nas bomo opazili, da le te vedno slede določenim vzorcem, ki so postali del naše osebnosti in največkrat izvirajo iz našega zgodnjega otroštva. Otrok, ki odrašča v družinski skupnosti v kateri je harmoničnost in ljubezen med člani prvenstvena odlika, bo po vsej verjetnosti imel boljše pogoje dozoreti v uravnovešenega odraslega, kot njegov manj srečni vrstnik iz okolja polnega nerazumevanja, sebičnosti, spletkarjenja in celo fizičnega nasilja. Slednji bo verjetno odrasel v prepričanju, da je ves zunanji svet okrog njega okužen s sebičnostjo, nezaupanjem in edina pot do uspeha vodi preko surove, brezkompromisne sile. Družina, šolska vzgoja in istočasno podedovana duševnost določene nacije vcepi v vsakega posameznika celo vrsto prepričanj in predsodkov katerim velikokrat strežemo vse življenje zmotno prepričani v njihovo vrednost. Na ukaz smo pripravljeni ubiti ali celo umreti za idejo ali simbol, katere so lahko enemu narodu svetinja, medtem, ko pripadnik druge narodne pripadnosti v njih ne bi videl nobene vrednosti. Lep primer je krvavo plačilo (krvna osveta) nenapisan zakon, ki izvira iz pradavnih časov in v mnogih predelih južnega Balkana še vedno probira svoj krvavi davek. Prav tako, kakor se morda nam zdi nezami-sljivo oprati omadeževano ime prizadete družine samo s prelito krvjo moškega člana nasprotne družine vmešane v spor, bi bilo požreti žalitev brez povrnitve pričakovane prelite krvi še bolj nezamisljivo pripadnikom tega davnega prepričanja. Sramota, ki bi padla na njihov rod zaradi neoprane časti, bi ostala živa v spominu mnogih generacij. Ta nazoren primer slepemu izpolnjevanju davnih tradicij jasno pokaže, kako težko se je iznebiti starega mišljenja ter sprejeti novim časom bolj prikladne ideje. Podobno, kot se določeni principi utrdijo skozi generacije v članih vsake narodne skupine, posameznik sam razvija svoje telesne, duševne, emocionalne in čutne potrebe in razvade preko vzorca, ki ga je šam ustvaril in sprejel skozi vpliv življenskega okolja na njegovo osebnost. Vsak med nami ima svoje vrline in škodljive razvade. Kakor so prve cenjene se včasih poskušamo znebitih drugih, največkrat brez uspeha, kar je razumljivo, če pomislimo, da smo določene slabe razvade počasi razvijali skozi zelo dolgo obdobje. Problemi alkoholizma, pretiranega kajenja, nagnjenost k narkotikom in debelost so kot se vsi zavedamo problemi, katerih pretirano uživanje prizadene zdravstveno na samo naše telo, pač pa tudi našo duševnost. Še veliko se je znebiti predsodkov, kompleksov in navidezno nerazumljivega strahu pred nečim ali fobije, kot jih popularno imenujemo. Vsi omenjeni simptomi so globoko vsajeni v naši podzavesti, kjer so si našli mesto in vplivajo na naše življenje, ko se določena situacija pojavi. Celo kadar priznamo določene pojave in se jih hočemo iznebiti smo pred dokaj težavno nalogo. Fobije se pogosto v našo podzavest vgnezdijo skozi določen šok v življenju, ki smo ga morda že pozabili, strah pa je še vedno ostal prikrit in čaka, da izbruhne ob podobni situaciji. Kompleksi, predsodki in nekatere fobije že strah pred pajki, kačami, temo so nam lahko vsajeni že v mladosti skozi neprestano ponavljanje določenih sugestij na podzavest. Starši, ki svojega otroka neprestano oštevajo in zmerjajo z lenobo, izprijenostjo, nevrednostjo bodo v ubogem nesrečnem bitju vsaldili globok občutek lastne brez-vrednosti. Nasprotno, bo otrok, ki bo deležen pohvalne besede ob prikladnem trenutku, ter uvidevno voden skozi izkušnje namesto grajan za vsako malo nerodnost odrasel v samozavestnega odraslega, zavedajoč se lastnih kvalitet. Velikokrat se niti ne zavedamo kako nepremišljeno sledimo za določenimi sugestijami na TV skrbno pripravljenimi za potrošnike. Ljudje se razburjajo zaradi domnevnega "pranja možgan" naših spreobrnjenih mladostnikov pod okriljem religioznih kultov dvomljive vrednosti, sami pa ne pomislimo, da se enako dogaja z nami skoraj na vsakem koraku. Nešteti posamezniki se zavedajo vrednosti avtosugestije v vsakdanjem življenju ter jo usposobijo pozitivno vplivati na naše počutje in karakter. Samo oglejmo si vpliv avtosugestije na naše občutje in zdravje, pereč problem velike večine, predvsem tistih ki so že prestopili v Abrahamovo obdobje. V naši družbi popolnoma brez kritične presoje sprejmemo trditev, da starost neubežno prinese s seboj tudi različne bolezni. Postalo je skoraj pravilo, ki ga niso sprejeli samo odrasli in ostareli, temveč tudi mladina. Vsi smo podlegli tej masovni sugestiji. Ko se bližamo kritičnim letom se skozi ta prepričanja, ki nam sledijo iz mladih nog pripravimo na "neizogibno" bolezen. Ko pride navidez nenajavljena pogledamo v nebo in se rotimo: "Zakaj jaz7" Tolikokrat slišimo rek: "Moč uma na materijo", a se ne zavedamo kako z našim negativnim mišljenjem, počasi a vztrajno direktno vplivamo na negativno funkcioniranje našega telesa in celo naše oko-Ije. Rak je danes poleg srčnih bolezni najbolj raz- J širjena nadloga in mnogim že sama omemba njegovega imena požene kurjo polt po koži. Razumljivo, saj je v veliki večini primerov povezan z našim navidezno največjim sovražnikom — smrtjo. Medicinska znanost je že zdavnaj odkrila, da se možnost zboleti za rakom razlikuje od posameznika do posameznika. Vse je odvisno od našega načina življenja. Napačna prehrana, pretirano streženje škodljivih razvad; ter nezdrav razumski in duševni odnos do našega organizma in življenja najbolj pogosto pomagajo kreirati pogoje za razvoj te bolezni. Rak seveda ni nalezljiv kot morda gripa ali nahod, vendar pa je vsaka zdrava celica v našem telesu potencialna rakasta celica. Potrebna je samo reakcija, ki lahko sproži njeno preobrazbo v rakasto obliko. Travmatičen dogodek, šok po izgubi ljubljenega bitja skozi smrt, izguba zaposlitve, ločitev, pokoj ali celo dogodek, ki nas prekipi z nekontroliranim veseljem pomaga sprožiti zgoraj omenjeno reakcijo. Dovolj je primerov v naši sredini, kjer so posamezniki živeli v nenaravno močnem strahu pred določeno boleznijo in nezavedno pripravljali svoj organizem na njen prihod. Vasja Čuk (Nadaljevanje Prihodnjič) Surfers Paradise Počitniško stanovanje — Holiday accomodation ADMIRAL MOTOR INN 2965 Gold Coast Highway 5 minut hoje od Cavili Ave., zasebna stanovanja z vsemi udobstvi, barvna T.V., plavalni bazen. Brezplačen prevoz od TAA in ANSETT avtobusnih postaj. Organizirani izleti. Nizka tarifa izven sezone od $18 dalje. 5 minutes walk from Cavili Ave.; ver* clean, fully self contained units; colour T.V.; swimming pool; free pick up service from TAA and ANSETT bus terminals. Tours arranged; low off season tarif from $18. Telefonirajte ali pišite — Phone or write F.BERIC & SON P.O. Box 691, Surfers Paradise, Queensland Tel.: 075 39 8759 TISKARNA PflLYPRINT (Vic) Pty. Ltd. 1 D ODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922 se priporoča Slovencem in sloven* skim podjetjem za rama večja ali manjia tiskarska dela. (Next Door to Westgate Motor Inn) AVIATION MOTORS 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 3691363 ********************************* *************************** ****** • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification t Computer Wheel Alignment and Front End Repairs « Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs t FREE QUOTES ^M ** • Športna puškama Prodaja Lovskega orožja PRIJATELJI POVSOD V soboto dne 22 maja se bo v cerkvi Sv. Cirila in Metoda poročila gospodična Anita Žele in gospod Andrej Fistrič mlajši. Oba sta dobro znana melbournškim Slovencem posebno še pri S.D.M. saj sta že več let aktivna delavca pri Mladinski sekciji. Kakor smo zvedeli bosta takoj po poroki odpotovala na poročno potovanje v Evropo, seveda bosta med drugim obiskala Domovino svojih staršev, ker verjetno nebosta imela problema z slovenščino, saj oba čeprav že tukaj rojena govorita lepo slovensko. Upamo da tudi po vrnitvi is potovanja ne bosta prenehala sodelovat pri klubu. Obilo sreče v novem življenju vama želijo prijatelji. Čestitkam se pridružujemo tudi mi iz uredništva. Družina Hartman je tokrat v novicah. Kar dva pomembna dogodka, a tako različna. Maks Hartman st. je moral v bolnico, na resno operacijo, namesto na pot okoli sveta s soprogo Miciko. Želja vseh znancev je, da bi se dobro izteklo. Družina Maksa Hartmana ml. pa se je povečala, ko je gospa Violeta povila sinčka. Čestitamo. ********************************* Predsednik S.D.M. g. Stanko prose-nak je srečno prestal operacijo za žolč-ne kamne in že zopet drži trdno v rokah krmilo S.D.M. V Viktoriji je po dolgi dobi vladanja liberalne stranke prišla pri poslednjih volitvah na oblast laburistična stranka. Naša slovenska društva v Melbornu niso politično opredeljena, zato si lahko prištevamo prijatelje v obeh taborih. Novi minister za policijo in varnost je postal g. Rice Mathews, ki nas je spoznal že pred leti ob priliki zbirke denarja za prebivalce Darwina, ki so utrpeli materialno škodo ob priliki hurikana. Tedaj je bil g. Rice Mathews poslanec v federalnem parlamentu za področje Elthama. Od takrat dalje pa nas je še velikokrat posetil na našem hribu. Poslednji njegov obisk je bil ob odprtju 5. likovne razstave slovenskih slikarjev v preteklem oktobru. Ga. Klunova iz Clifton Hilla je menda prva slovenska naseljenka v Melbournu. Prišla je semkaj za svojim soprogom že pred drugo svetovno vojno. Po vojni jo je spoznalo mnogo rojakov, ki so v njeni hiši dobili prvo streho in v gospe Klunovi pa tolmača, ki je za njih napravil marsikatero pot. Gospa je te dni slavila rojstni dan, katerega številko pa nam ni dovoljeno povedati. Rečemo lahko le, da je precej visoka; slavljenki pa želimo še mnogo zdravih let, ****************************************** Štorklja se je oglasila tudi v družini učiteljice v šoli S.D.M. ge. Magde Pi-šotek in soproga Maksa. Prinesla jima je punčko. Težko operacijo je prestal naš dolgoletni naročnik g# Vlasta "Jikolič iz or abbina, Želimo mu Sira hitrejše okrevanjeJ TONEZAGORC VESTNIK, Januar 1975 slanca g. Rice Matthews ob priliki prevzema denarne nabirke za Darwin. Poleg stoje: Anita Žele, Jenny Spilar, Mary žele in John Hartman. Andy in Marta Smith roj. Krnel v parku po poroki. Poglejmo v zrcalo -malo za res, malo za salo (Iz slovenskih publikacij) Živimo dražje, zaslužimo manj V Sloveniji ni niti ene skupine dejavnosti, v kateri realni osebni dohodki v lanskem letu, če jih primerjamo z letom 1980, ne bi padli. Gornja ugotovitev velja tako za gospodarstvo kot tudi za negospodarstvo. Po najnovejših podatkih so še najmanj nazadovali v gozdarstvu, kjer indeks zaslužkov znaša 98,9, najbolj pa v zdravstvenem in socialnem varstvu, kjer je indeks 87,0. Če pogledamo plače v absolutnih zneskih, so si decembra lani v povprečju najvišje zneske razdelili v panogi »pridobivanje premoga«: na zaposlenega je prišlo 21.620 dinarjev. (Pravilno, bi dejali. Rudarje pesti pomanjkanje kadrov, a hkrati spričo energetske krize od njih zahtevamo in pričakujemo največje učinke). Druga v tem seznamu je z 20.171 dinarji panoga »projektiranje ipd.«, tretje je elektrogospodarstvo (19.925 din) in četrti »pomorski promet«, v katerem so v zadnjem mesecu preteklega leta v povprečju zaslužili 19.895 dinarjev. In še ena zanimivost: samo v treh panogah v Sloveniji se je nominalni srednji osebni dohodek na delavca lani povečal za več kot 40 odstotkov» Najbolj, kar za 61,8 odstotka, so ga dvignili v ribištvu, dosti manj pa v »prekladnih storitvah« (41,2%) in v gozdarstvu (41%). - Vir: Statistične informacije zavoda SRS za statistiko, februar 1982. -----—— Teleks V ISKRI ZA 30 ODSTOTKOV VIŠJE PLAČE V lanskem letu je povprečni osebni dohodek v največji delovni oiganizacgi v črnomaljski občini, semišid Iskri, znašal 6.893 dinarjev in je bil za skoraj 30 odstotkov višji kot leto poprej, ko je znašal 5.312 dinarjev. Nqniqt povprečni osebni dohodek so imeli lani v temeljni organizaciji Energetski kondenzatorji — 6.186 dinarjev, najvišjega pa v skupnih službah, 8.883 dinariev. NOVI TEDNIK NOV CARINSKI PREDPIS S prvim dnem letošnjega leta je začel veljati nov, dopolnjen carinski predpis, po katerem lahko vsak, ki prestopi mejo, nese prvič v letu s seboj v 100-dinarskih bankovcih 1.5 00 dinaijev, ob vsakem naslednjem potovanju pa 200 dinaijev. Predpis ne velja za območje, zajeto v Videmskem spo- ™ H'lWIHiilW* Trideset let Slovenskega okteta SLOVENSKI OKTET V LISCI - Oktetovci so zapeli vrsto pesmi z nove plošče in kasete „Nocoj in vselej". (Foto: A. Železnik) V Šentvidu pri Stični je bila pred dnevi intimna slovesnost ob tridesetletnici Slovenskega okteta, ki je prav iz tega kraja Dolenjske ponesel slovensko pesem po vseh celinah sveta. V osnovni šoli Ferda Vesela je osrednjemu slovenskemu pevskemu zboru - njegove stare člane je zastopal Marij Kogoj - izrekel dobrodošlico njen ravnatelj Slavko Videnič, za njim pa je ambasadorje slovenske pesmi pozdravil še predsednik skupščine grosupeljske občine Janez Lesjak. Dolgoletni spremljevalec Slovenskega okteta na njegovih nepozabnih poteh novinar Bogdan Pogačnik je govoril o poslanstvu okteta pri ohranjanju naše narodne, revolucionarne in delavske pesmi. „Ljubezen do vsega našega si bomo znali zmeraj popestriti še s pesmijo j ki nas spremlja skozi vse življenje in kar morda najlepše izpričujemo prav z vsakoletnim taborom pevskih zborov prav tukaj, v Šentvidu pri Stični/' Predsednik upravnega odbora Tabora slovenskih pevskih zborov Peter Šostarič ^je na večerji v Štorovju, ki so jo priredili ob tridesetletnici Slovenskega okteta, dejal, da je ideja o tej proslavi vznikla prav tukaj, ob simpoziju sto desetih zborovodij iz malone vseh slovenskih pokrajin. Slovenski oktet je v Šentvidu pri Stični pred 30-imi leti zaoral prvo brazdo, tabor pevskih zborov nadaljuje danes njegovo poslanstvo na široko zorani njivi. DOLEtfJSKI LIST m V LJUBLJANA — Na ozemlju Slove-nije je 1.100.526 hektarjev gozdov, kar ^ je dobra polovica Slovenije, ki meri 2.025.400 hektarjev. Letne zaloge v njih znašajo 176 milijonov kubičnih metrov. V zasebni lasti je 63 odstotkov gozdov, „družba" pa je zasegla 37 odstotkov gozdov. Z domačim lesom krije slovenski gozd le 77 odstotkov potreb, o-stalo je treba kriti z uvozom. Industrija celuloze je še na slabšem, ker je mogoče iz slovenskih gozdov dobiti le 35 odstotkov, primanjkljaj celuloznega lesa je seveda treba kriti z uvozom od drugod. SVOBODNA SLOVENIJA AKTUALNA RAZGLEDNICA - Ne mine dan, da ne bi v trgovinah s prehrambenim blagom spraševali po kavi. Po novem letu sojo sicer za „boljše" stranke dobili nekajkrat po deset dekagramov, kar pa še zdaleč ni odžejalo vseh ust. Podoba na sliki je prednovoletna, ni pa neponovljiva. Takšna je bila vrsta pred prodajalno Dolenjke nekaj trenutkov zatem, ko so kartone s kavo odnesli v notranjost trgovine. Zaradi prerivanja so morali tigovino zapreti in so nekaj časa prodajali le kavo, za red pa je moral skrbeti celo miličnik. (Foto: Janez Pavlin) Porodniški dopust kmetice Dobra novica, na katero smo dolgo čakali: kmetica ne bo več drugorazredna državljanka, vsaj kar zadeva pravico do porodniškega dopusta, ne. Zadružna zveza Slovenije in skupnost otroškega varstva Slovenije sta pripravili samoupravni sporazum, po katerem bo v tem srednjeročnem obdobju uveljavljena pravica kmetice do enakega porodniškega dopusta, kot ga ima delavka. Porodno varstvo kmetice je bilo načrtovano že v minulem srednjeročnem obdobju, vendar je ostalo le pri besedah. Zdaj gre končno zares; po daljši javni razpravi je predlog sporazuma pripravljen. Vsebuje 15 členov, ki predvidevajo vzajemno in solidarnostno združevanje sredstev ter način uporabe pravic. USTAVA MUMšvtO (4ED H0&" <= . BELA KRAJINA BELOKRANJCl so priredili razstavo »Bančništvo med NÖB« in obujali spomine na vojne zadolžnice, za katere se je tedaj država zavezala, da jih bo vrnila v treh mesecih, pa je na to očitno pozabila, ker jih še po 36 letih ni. Skoda, da ni tako pozabljiva tudi pri davkih... -- PAVLIHA - DOLENJSKI UST LJUBLJANA — Ljubljanski živalski vrt ima 138 vrst živali z več kot 720 primerki. Zadnje dni oktobra je živalski vrt dobil z Brionov 16 živali iz Titovega privatnega zverinjaka. Pa živali niso dobili samo v Ljubljano, ampak tudi vsi ostali živalski vrti v Jugoslaviji : Beograd, Zagreb, Skopje, Osijek, Pa-lij, Split, Bitola, Sarajevo, Doboj. &YOBODNA SL Bojan petnajstič na stopnicah _ Bojan Križaj je v letošnji sezoni kronal svoje dosedanje uspehe s kolajno svetovnega prvenstva, ki jo je takö dolgo pričakoval, a se mu je do Schladminga še vedno izmuznila. Tako je v svetovnem pokalu ostajal nekoliko v ozadju in se vso sezono niti enkrat ni uvrstil med najboljše tri. Bilo je nekaj smole, a tudi forma ni bila v vseh obdobjih blesteča. Zato je prišla zmaga na Vitraneu še kako prav. Bila je tretja Križa-jeva v slalomu za svetovni pokal in hkrati njegova petnajsta uvrstitev med tri najboljše, ki imajo mesto na zmagovalnih stopnicah. Bržčas ni odveč to sijajno Križaje-vo serijo ponoviti še enkrat: 1. mesta: slalom - Wengen 1980, Wengen 1981, Kranjska gora 1982; 2. mesta: slalom - Madonna di Campiglio 1979, Chamonix 1980 Furano 1981; veleslalom - Jasna 1979, Heavenly Valley 1979, Val d'Isere 1979; 3. mesta: slalom - Madonna di Campiglio 1977, Madonna di Campiglio 1980; veleslalom - Kranjska gora 1978, Courchevel 1979, Madonna di Campiglio 1979, Morzine 1981. Zmaga pred domačim občinstvom je seveda še posebno dragocena, saj je znana športna izkušnja, da je zmagovati doma - najteže. Pričakovanje privržencev je pač ogromno, psihična obremenitev, ki izhaja iz tega, pa gotovo izjemna. Zato je samo največjim šampionom dano, da dosežejo maksimum tudi v takih okoliščinah. Bojan Križaj se je zdaj postavil v vrsto na primer z Mirom Cerar-jem, ki je v Ljubljani postal svetovni prvak v gimnastiki pa z Borutom Petričem, ki si je v Splitu priplaval zlato kolajno evropskega prvenstva, medtem ko je seznam tistih, ki pred domačim občinstvom niso zmogli toliko, kot so bili pravzaprav vredni, mnogo daljši. Teleks 8 — VESTNIK — Apr/May 1981 POT V NEPOZNANO DINO RUPNIK (Nadaljevanje 1) Coober Pedy danes šteje približne 5000 prebivalcev, različnih etničnih skupin. Največ je Grkev,sledijo Jugoslovani, Nemci, Australci in drugi. Samo ime Coober Pedy izvira od Aboridžanov; pomeni pa: "Beli človek živi pod zemljo". Povprečna temperatura v januarju, februarju včasih tudi v marcu je okoli 46°C. Julija meseca začne pihati mrzel veter, tako da tudi voda zmrzne. Coober Pedy je veliko presenečenje in atrakcija za turiste. Vedno je veliko obiskovalcev od vsepovsod, kakor Australije tako tudi iz drugih držav sveta. Jaz sem imel priliko spoznati filmskega igralca Burt Lancaster prav v Coober Pediyu. Turistična sezona doseže svoj višek prav v zimskih časih. Presenečenje turistov je v tem, da skoraj ni reči, katero človek nebi mogel nabaviti, in kod drugo, kje ljudje živijo? Nekoč je večina živela v "Du-gout-ih", sedaj pa imajo zidane hiše. Gradnjo poslopij je omogočil električni tok. Pred nekaj leti so zgradili električno centralo. Generatorje pa ženejo veliki Diesel motorji. Samo mesto ima; Hotel, motel, samopostrežbo, restavracije, Italo-Australski klub, Hrvati so pričeli nekaj zidati, a niso končali. Solo, kino na odprtem, podzemsko katoliškocerkev in tako naprej. Kratko rečeno, človeku ki se odpravi na pot za Coober Pedy ni treba nositi s seboj hrane, kajti hrano sem našel ceneje tam, kakor pa v Melbourne. K temu moram še pripomniti, da Coober Pedy ima zelo dobro letalsko vezo z Adelaide. Če kdo želi obiskati to čudovito mesto lahko potuje z letalom, avtobusom, ali pa z lastnim avtomobilom. Z vsem tem ima mogočnost da ostane-dalj časa kod je predvideval. Sicer pa to nima pomena, čas v Coober Pediyu ni velike značilnosti. Zunanji svet je nekje daleč in ni si treba beliti glavo zaradi tega. Kakor sem popreje omenil, večina ljudi živi pod zemljo. Vdolbine, ki so narejene v hribčkih so kar prijetna stanovanja. Temperature je manj ali več vedno ista, okoli 25°C. Največja prednost Dugout-a je v tem; Ce potrebujemo še eno sobo, enostavno izkopljemo še eno luk-njoin problem je rešen. V dugout-.ih se najdejo vse sodobne potrebščine -hladilniki, plinski ali električni kuhalniki in takonaprej. V začetku ljudje niso polagali važnost na stanovanje, imeli so eno misel. Zakaj bi porabili denar za stanovanje, ker tako ne bomo ostali dolgo. Ko obogatimo se vrenemo v Adelaide, Melbourne ali pa kakšno drugo mesto. Stvari pa niso potekaletako. Večina ni imela te sreče. Našli so nekaj, ne pa kar so pričakovali. Tako so delali in živeli v upu. S časoma so spremenili svoje ideje in tako tudi ostali. Danes je to čisto drugače. Skoraj vsak nekaj dela in se s tem preživlja, v postem času pa išče srečo da tudi on postane milijoner. V Coober Pediyu živijo tudi Aboridžani kateri imajo svojo rezervo. Otroci hodijo v šolo z belci. Vetrovne nevihte so normalna prikazen. Včasih trajajo tudi po par dni. Nebo postane rdeče, vidnost se toliko zmanjša, da se ne vidi prst pred nosom. Prah se občuti povsod, tudi v hrani. Najboljše zatočišče pred prašnimi nevihtami so Du-gout-i. Po nevihti so stanovanja polna prahu, gospodinje imajo zopet kaj delati. Same žene so zelo dobri pomagači možem. Tiste, ki niso zaposlene v trgovini, banki ali pa motelu, večinoma delajo pri kopanju opala. So zelo hrabre in močne. Po navadi moški kopljejo pod zemljo, ženske pa vleče-J° materijal na površje. Katere se ne počutijo dovolj močne ali pa imajo možje druge sodelavce, žene iščejo opal na kupihmaterijala, ki so jih stroji že predelali in izvlekli na površje. Vedno se najde kaj. Saj ni treba veliko, da pride kak dolar. Sedaj ko sem že omenil kopanje opala, vam bom to bolj podrobno opisal in vas seznanil z različnimi načini kopanja. Najprej imamo najstarejši način; kramp in lopato. Kramp izgleda drugače kod navadni ki ga uporabljamo doma. Zaostren je na obeh straneh in konica je zelo tanka. Lopata je tudipreurejena za tamkajšnje potrebe. Ročaj lopate je kratek, tako da se lažje dela v ozkih luknjah. Ko sem prvi krat obiskal Coober Pedy, sem povprašal tamkajšnje prebivalce: "Kako veste kje začeti kopati?" Eden mi pravi; Greš na neko mesto, vzameš klobuk ali pa kapo z glave in vržeš - tam začneš kopati. Pomislil sem, to je isto kot iskati iglo v kupu sena. In tudi je tako, saj sem se sam prepričal. Samo zamislite si to delo. Najprej kopljete jamo povprečno meter in pol, včasih tudi do 30 m globoko. Ko pridete do dna vidite da teren ni dober, to se pravi niste našli sledi o opalu - kaj pa potem? Zapustite jamo in treba je začeti z nova, nekje drugje. To delo včasih traja tudi po teden dni. Torej ves trud je bil zaman. Jame so večinoma kopali dva ali trije skupaj. Jaz sem poznal enega, ki je jame kopal sam. Klicali soga "Old Jack". Bil je Dalmatinec iz Šibenika. Pravi moi- ster v tem delu, ni pa imel veliko sreče. Danes je to veliko lažje. Mehanizacija je prevzela to vlogo. Za izkopati eno jamo ali rov, danes vzame približno 2 do 3' ure. Ko ke jama narejena in se najdejo sledi opala, se začno kopati podzemski toneli. Nekoč so se toneli delali z ekspolzivom, danes so stroji specialno zgrajeni za kopanje pod zemljo inob enem vlečejo materijal na površje. V enem dnevu izkopljejo tudi po 20 metrov dolg predor. Sedaj ko smo pri kopanju vam bom opisal zgodbo, ki se je pripetila pri izkanju opala. Zgodba je resnična. Na delu so bili Mario, Lino, Vinčenco inToni. Mario in Toni sta brata. Nekega dne Mario in Toni do-bitažalostno novico iz Italije. Brat jima je umrl. Zjutraj so šli na delo kod po navadi. Pred rovom so se dogovorili kdo bo šel delat pod zemljo in kdo bo ostal na površju. Odločeno je bilo, da gre Mario prvi. Ko se je spuščal po lestvi je slišal čudne zvoke, ki so odmevali iz globine. Nižje je šel, močnejši so bili. Koža se mu je začela ježiti, obstal je in kod strela popihal ven. Na vrhu so vsi začudeno obstali. Kaj se je zgodilo? Ves je bil bled in brez besede. Čez nekaj časa pride k sebi in pravi: "Slišal sem bratov duh." Toni pravi, ni mogoče. Ce ne verjameš, se sam prepričaj. Toni se odpravi in se prične spuščati v jamo. Isto se je pripetilo tudi njemu. Ze so hoteli oditi domov, ko se jim približa farmer in vpraša: "Ali ste slučajno videli kakšno kravo?" Vsi so se spogledali, bilo jim je jasno kakšen duh stoka v rovu. Kakor vidite je veliko humoija tudi v puščavi. Kako bi bilo, če ga nebi bilo? Veliko anegdot se pripeti predno so najde opal. Kaj je opal?Opal je v stvari silikat. Slovenia, the wine to drink with friends Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pavs to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from l^i 1 red' wl?lte,or ?P«Uing try them all. Throw your own wine tasting at home with our snecial selection of two dozen wines. n u „ G . Varieties include Cviček with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cabernet and Shira^GraPes- We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine tor every occasion. For orders phone: Melbourne (03) 435 8772 Slovenia Special Binnings WHITE WINES RED WINES Moselle ......................... Riesling .......................... r ne Riesling (Vintage 1980, 4480 bottle only) Rose (Limited Release] ' Aicek (Slightly Spritzig, Refreshing Rose Style Wine) Lambrusca (Light Spritzig Wine) Claret ............................... Hermitage (Vintage 1978,3200 bottle only) Cabernet Sauvignon (Vintage 1977) SPARKLING WINES HOME TASTING SPECIAL PACKS Haloski Biser (Pearl of Haloze: Naturally Fermented) Slovenia Spumante (Naturally Fermented) Slovenia Champagne Special Reserve (Bot. Ferment) Home Tasting Special Pack (Make your own Wine Tasting at home with our varied selection of 1 dozen Slovenia Wines).......... Posebej se priporoča Manager za Melbourne: IVANKA TOMAŽIČ Predviden spored zabav in prireditev Slovenskega društva Melbourne v letu 1982 m ta n Mi 12. junij 1982: 10. julij 1982: 14. avgust 1982: 4. september 1982: 11. september 1982: 9. oktober 1982: 23. in 24. okt. 1982: 13. november 1982: 11. december 1982: 27. december 1982: 31. december 1982: Kostanjev Večer Balinarski Ples Domače Koline Dan Očetov (samo za člane) Lovska Veselica Country and Western Ples Likovna Razstava Vestnikov Večer Miklavževanje Piknik — Štefanovanje Silvestrovanje Vse te zabave se skozi leto lahko nekoliko spremenijo, če to Odbor smatra za potrebno. Za rezervacije kličite gospoda Maksa Hartmana na številko 850 4090, ali pa Anico Markič na številko 870 9527. i» VALTERS PAINTING and PAPERHANGING Za prvovrstno pleskarsko delo in obešanje zidnih tapet, sc obrnite na svojega rojaka Valter-ja Prosenak, 72 PETRONELLA AVE.. WHEELERS HILL Telefon: 561 5692 Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! •Wc ' ■> > 'Wo. * >'im(. > *'iW<.> òW > mym^M^mim^m^ J02E URBANČIČ Telefon: 850 7226 KAL-C ABINETS STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us. with confidence! 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. 0 0 0 • 0 0 0 0 0 <1 « 4C9& VJV ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku INCOME TAX RETURNS Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) 1 U radujemo: od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm. v soboto 9 am.— 1 pm. Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY