jič.) DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 0. 40 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. inci še vedno krepko Ubijajo ruske napade se, da so Rusi izgubili pri naskoku na Manner-heim linijo do 45,000 mož in nad 300 bojnih tankov. DVA UBITA V AVTNI K0LIZIJI p!NCI ČUTIJO, DA SO ZAČELI RUSI ŽE NEKOLIKO ODNEHAVATI napredovali za en kilometer, toda Finci so že nekaj tega ozemlja iztrgali nazaj. Finci računajo, da so Rusi izstrelili tukaj najmanj 1,500,000 topovskih krogel. Na tej fronti, kjer so se vršili boji na širini desetih milj, je tekla kri v potokih in da pravijo, nikjer na svetu ni na eneb prostoru izteklo toliko človeške krvi. Nevtralni opazovalci pravijo, da ruski uspehi na tej fronti ne pomenijo ničesar, če niso še celo nevarni, ker jih Finci lahko napadejo z obeh strani, ker so se zarili predaleč naprej, medtem ko sta oba boka finske fronts še nedotaknjena. Zadnjih par dni so Rusi nekoliko odnehali z naskoki. Ne ve se, ali se bodo samo oddahnili, ali pa zbirajo moči za nove napade. t Včeraj popoldne sta se peljala proti Clevelandu Leo Collins in Mrs. Dorothy Wapperer, ko se njiju avto na ledenih tleh zadr-sal in treščil v truk, ki je priha^ j al od nasprotne strani. Nesreča se je zgodila na Lakeland Blvd., v Lake County, blizu euclidske meje. Prihitela je policija iz Wickliffe, O. in Euclida, ki je oba ponesrečenca odpeljala v Huron Rd. bolnišnico, kjer sta bila proglašena mrtvim. Mrs. Wapperer je stanovala na 18101 Marcella Rd., Collins pa 141 E. 190th St., Euclid. Collins je bil star 60 let, Mrs. Wapperer pa 89 let. Obe družini sta že dolgo prijatelji. Collins je prošlo jesen kandidiral na progresivni listi za councilrnana v Euclidu ter je spadal v faro sv. Križa. Zaposlen je bil nad 35 let pri NYC železnici in je bil foreman v Nottingham delavnici. Štorklja v zametih Mr. Forkapa, 1782 Amherst St., East Cleveland, je peljal svojo ženo v Memorial bolnišnico, ko je nad okolico divjal snežni vihar. Pričakovala sta veselega dogodka. Toda avto ni speljal na ledenem klancu. Več kot eno uro se je mučil, teta štorklja je pa. naganjala, da se mudi. Poklical je policijsko ambulanco. Tudi ta ni izpeljala. Pa sta uslužbenca naložila mater na nosilnico in jo nesla 1000 korakov do bolnišnice. Par minut zatem je bil rojen krepak sinček. --o-- Avto z otrokoma so izvlekli iz jezera Sandusky, O., 15. febr. — Dalies so potegnili iz jezera avto, ki se je bil dan prej pogreznil blizu otoka Middle Bass, pri čemer je utonila vsa družina zdravnika dr. Edama. Trupla dr. Edama in njegove žene so še včeraj dobili, ker sta plavala na vodi, trupli obeh otrok, 3 letnega Georga in njegove 2 letne sestrice so pa danes dobili, ko so privlekli avto iz vede. Avto se je udri samo 500 čevljev od celine. Otroka so našli na zadnjem sedežu v avtu, tesno se oklepajoč. Na kraju nesreče je bil led samo kake tri palce debel rudi valovanja vode v globini preko pečin. Zdravnik je najbrž« zašel s poti uq ledu, ki je bila zaznamovana i grmič jem in kjer jc lecl do 20 palcev debel. Zdravnik je bil na potu k nekemu bolniku in je peljal s seboj svojo družinico na izprehod. Do avta v vodi so prišli na ta način, da so od obrežja prebili led in prišli s čolnom nad avto. Potem so zanj privezali vrv in vlekli avto k obrežju, 500 čevljev daleč; 40 mož se je trudilo, da so-dobili avto iz vode. Zdravnik je doma iz Lakewoo-da in se je preselil z družino na to otočje 1. novembra lanskega leta, ker tam ni bilo .nobenega zdravnika. —--o- Spor v delavskih vrstah radi Roosevelta Beryl Peppercorn, predsednik Clevelandskega industrijskega unijskega koncila CIO in predsednik unije izdelovalcev ob- na tej fronti-, so samo predigra za generalni izpad, ki šele pride. Rusko topništvo noč in dan obstreljuje finske postojanke, da se ne bi mogli finski brambovci oddahniti in se pripraviti za glavni napad, ko dospejo nove ruske čete. Diplomati so mnenja, da hoče Stalin kakor hitro mogoče zaključiti vojno na Finskem, da se obrne potem proti jugu, kjer zbirajo zavezniki svoje čete. Zato pa tudi Stalin mi potegnil na sever svojih čet, ki leže pred Be-sarabijo in katerih število gre vse do 500,000 mož. in uradi v Nem-( ClJl brez premoga ^''"•—Nemška vlada je ^J^t&vila vsem tovarnam in jj dobavo premoga za | Mnogo poslopij v Berli-Premog' samo za en clan- tovaren in trgovin niso ; 2e Par tednov. V Berlinu ^ vsa gledišča. Trgovci s če ga kaj imajo, ga tj0 naJPrej dati družinam, ki maJhne otroke, ali kjer jge] U'leJo otroka. Ta ukaz je |L-0b času> ko Je sem od ■L "^vije zavel nov silen roPa ni občutila take-ifil*2* že 100 let in zdi se, da I emčija najbolj prizade-lga ima sicer dosti pre- Poln a Prozni sistem je I odrekel radi vojne. (Vid zjdn>slov° Kove -t društva Friendship ■idej 8 " 125 WC so prošene, da ferehv es zvečer ob osmih v Ptrf>trSe posl°ve od pokojne j re Mary Kokal. I^leZoand1ober Premog itn Rc, al Co., 18320 Noting. i'0, se'' tak°j za Nottingham Jh&a lmporoča za naročila i Hitra zmejrne cene Pj a Postrežba. Zaušnica, ker ga je pozdravil v ruščini Helsinki, Finska. — Major Frank Hayne, ameriški vojaški atašej v tem mestu, je doživel neprijeten dogodek, ki mu je dokazal, da mu njegovo znanje jezikov ne služi vselej v korist. Major Hayne, ki je bil prej atašej v Moskvi, je neke temne noči trčil na ulici ob nekega finskega poročnika. Major, kot galanten Amerikanec, se je naglo opravičil 'in sicer nehote v ruskem jeziku. Poročnik, ki ravno dospel na dopust s fronte, j« prikopal majorju krepko zaušnico. Nekdo je posredoval in povedal poročniku, kdo je ta Amerikanec in da ni imel namena žaliti Finca. No, potem se je pa poročnik na vso moč opravičeval in prosil za zamero. -o- Lepa predstava v Newburghu Dramski klub v Newburghu vprizori v nedeljo zvečer ob osmih lepo igro "Kristus, luč sveta." Igra je bila že enkrat prej vprizorjena in se je ljudem zelo dopadla. Kdor je zadnjič ni videl, naj jo gotovo pride gledat v nedeljo v S. N. D. na 80. cestti. Pa tudi če( ste jo že videli, jo boste radi gledali še enkrat, čisti preostanek bo šel za novo cerkev sv. Lovrenca. Odvetniške firme molzejo delavce Nemške princeze so vohunile v Franciji za Hitlerja Pariz, Francija. — Francoska vlada odkriva te dni obširno špijonažo, v katero je bila zlasti zapletena nemška baronica von Eineim, ki se je pa pravočasno umaknila iž Francije. Zbežala je še lanskega julija, ko je začela francoska vlada povsem tajno zasledovati njeno aktivnost. V afsro je bilo zapletenih več Francozov, ki pridejo zdaj pred sodišče, tako dva uslužbenca nekega parižkega lista, nek steno-graf iz senata in Avstrijec Leo Hirsch. Eden izmed obdolženih vohunov, Francoz Julien Pirier, je med tem umrl v ječi. Baronica, ki je bila izredno krasna ženska, je imela dostop v najboljše francoske kroge, kjer je skušala izvedeti francoske vojaške tajnosti, zlasti kar je obrambenih del. Francoska vlada jo bo najbrže obsodila v smrt v njeni odsotnosti. Toda Če jim pride kdaj v roke, bo dala glavo. , Baronica jo je popihala iz Francije, ko je začela vlada preiskovati aktivnosti neke avstrijske kontese in dveh nemških princes. Vse so bile poslane v Francijo od nemške vlade, da bi izvohunile važne vojaške tajnosti. Pogreb Louis Kolenca V pondeljek ob 8:30 zjutraj se vrši pogreb Louis Kolenca iz hiše žalosti, 801 E. 156th St. v cerkev Marije Vnebovzete in na ^kopališče sv. Pavla. Napredek naselbini Da naša naselbina napreduje v vseh ozirih to je vsakemu že znano. Hišni posestniki se trudijo in prizadevajo, da napravijo čim lepše lice svojim posestvom. Naši domači trgovci kar tekmujejo med seboj, kateri bo imel lepšo trgovino in lepše urejene izložbe. Ravno tako skrbe naši slovenski gostilničarji, da so njih prostor čimbolj okusno in udobno urejeni. Na vogalu St. Clair ulice in 72 Pl. je zrasla lepa moderna stavba, ki bo brez dvoma, kras naši okolici. Poznani rojak, prava kraška korenina in priljubljen gostilničar Frank Mihčič je sprevidel, da v dosedanjih prostorih ne more tako postreči svojim številnim gostom kakor bi želel, zato si je umislil in zgradil tisto krasno poslopje. Odkar je začel z gostilniško obrtjo je bila vedno njegova želja, da bi si napravil prostor, kjer bi lahko zadovoljil in komodno postregel svojim gostom. Davčna liga trdi, da dobi pet odvetniških firm v Columbusu skoro polovico slučajev, kjer poškodovani delavci zahtevajo večjo odškodnino, kot jo prisodi industrijalna komisija in pri tem služijo lep denar. Njegova želja se mu je uresničila in s pomočjo svoje pridne in prijazne soproge Rosie si je postavil krasne prostore na 7114 St. Clair Ave. To so res prostori, ki delajo kras in ponos naši j okolici. I Jutri pa bo odprtij a teh novih prostorov in naši rojaki so prav prijazno vabljeni, da si ogledajo nove prostore, kjer.boste praV prijazno postreženi z fino večerjo in izvrstno kapljico. Mr. in Mrs. Frank Mihčiču tem potom prav iskreno čestitamo k tako lepemu napredku! ZADUŠNICE V soboto ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frank Terčkom \ spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. V soboto ob deveti uri se bc brala v cerkvi sv. Pavla na E 40th St. sv. maša za pok. Mrs Anna Jadrich v spomin 14 letni Ob jezeru Erie so v načrtu veliki projekti V vzhodnem delu države Ohio, ob jezeru in južno od tega, vse od Painesville do Ashtabule in Chardona, so v načrtu veliki industrijski projekti, ki bodo, če se bodo uresničili, postavili te kraje v ospredje. Tako se pogaja nek elevelandski sindikat za nakup 4,700 akrov zemlje v Ashtabula okraju, blizu Painesville gleda za prostor neka tovarna 7a izdelavo mila, neka kemična tovarna, municijska tovarna in Ford Motor Co. za jeklarno. V bližini Chardona bosta pa dve družbi kopali siliko. Ena teh družb je že postavila tam za $60,000 opreme. Druga, Thompson Sillica Co. bo pa začela obratovati spomladi. Sodi se, da je tukaj do 30,000,000 ton te tva-rineu. Tvornica za milo si ogleduje prostor v F airport, O., bo prevzela delo treh starih tvornic na vzhodu. E. 1. Du Pont Nemours Co. se I ogledu je >a pripravnim prostorom ob jezeru vse od Fairporta do Pennsylvahije. Toda načrtov ne bo izdala do 1. marca. Ameriška vlada ima tudi tukaj zastopnika, ki se ogleduje ;.a prostorom, kjer bi se postavilo vladno municijsko tovarno. Ta prostor bo izbran najbrže južno cd Ashtabule. A. E. Staley Mfg. Co. je prevzela skladišče B & O železnice, tri milje severno od Painesville ob reki Grand, kjer je potrošila že $200,000 za izboljšavo. Družba se peča z procesom "soy bean" produkta. Če bo prišla vsa ta nova industrija v te kraje, se bo začelo tudi delavstvo seliti tje in začele I se bo graditi stanovanjske hiše, i Ti kraji imajo radi svoje lege gotovo še lepo bodočnost. -o- Columbus. O. — Citizens davčna liga je napravila pri go-vernerju Brickerju obdolžitev 0 škandaloznih razmerah, ki se gode v raznih slučajih, kjer poškodovani delavci sodnijskim potom zahtevajo več denarja za poškodbe, kot jim pa prisodi 1 n d ustr i j a 1 n a kom isi j a. Davčna liga trdi, da imajo te odvetniške firme pri industri-jalni korniji ljudi, ki jih obveščajo, kadar se pojavi tak slučaj. Ti odvetniki potem takoj pošljejo svojega zastopnika k delavcu, da mu.Jzroči zadevo, ker mu obljubijo, da bodo lahko dobili zanj denar, če jih v to pooblasti. Delavec nasede sladkim besedam in podpiše listino. Te firme potem vzamejo delavcu polovico vsega, kar dobi za nj>Qgovo odškodnino. Trdi se, da nekateri odvetniki služijo, lep denar s tem raketir-stvom, ker <|re denar v milijone dolarjev. Polovica vsega denarja, kar ga plačujejo delodajalci v industrijalno komisijo za delavce, gre na ta način v , žepe odvetniških firm. pravi davčna liga. Zalo svari delavce, naj .nikdar ne delijo prisojenega denarja 2 odvetniki. Davčna liga je pronašla, da je imela industrijalna komisija na rokah 1. novembra 1939 1,-926 takih slučajev in pet odvetniških firm iz Columbusa je imelo v rokah od teh nič manj kot 1,256 slučajev. --—o—-- Anglija je potopila Nemcem štiri podmornice v petih dneh lek, je podal svojo resignacijo kot predsednik koncila. Do spora je prišlo, ker koncil ni odgla-soval za resolucijo, v kateri se apelira na Roosevelta, da ponovno kandidira. Peppercorn je rekel, "da ne mara voditi ljudi, kateri imajo za svetovalce Stalina, Hitlerja in Mussolinija." Dalje je Peppercorn napadel predsednika CIO, John Lewisa, ki je kritiziral Roosevelta. ce njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. V nedeljo ob semdih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Dimnik v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Dolarska razprodaja Rožanc Department trgovina na 406 E. 156th St. in Waterloo Rd., ima te dni dolarsko razprodajo, na kateri kupite res vredno blago po nizki ceni. Ankara, Turčija. — Turški zunanji minister Saracoglu je povedal svoje mnenje glede položaja na Balkanu in se je izrazil, da je trdno prepričan, da se evropska vojna ne bo razpasla na Balkan. V tem ga potrjuje, kot pravi, zadnji obisk v Jugoslavijo in Bolgarijo. "Balkanske države so danes močnejše, kot so bile pa v začetku vojne," pravi turški minister. "Močnejše v vojaškem pomenu in slogi. Mi vsi smo mnenja, da napad na eno državo pomeni napad na vse, zato sem trdno prepričan, da se bomo po tem Bolgarski kabinet se je odpovedal Sofia, 15. febr. — Kabinet' premierja Kiosseivanoffa se je danes odpovedal, nakar je kralj takoj poveril sestavo novega kabineta profesorju Bogdanu Phi-loffu. Bivši premier je bil velik prijatelj kralja, toda je bil v neprestanem s'poru z ministrom poljedeljstva, Bogranoffom. Ta je zahteval, da Bolgarija stopi v tesnejše odnošaje z Moskvo, čemer je premier nasprotoval. ---o—- Fino pohištvo poceni Opozarjamo na oglas Perusek Furniture Co., 809 152nd St. Tam dobite fino pohištvo, karkoli ga potrebujete v hiši. Mr. Pe-rušek ima vedno veliko zalogo fine robe. Ustavite se tam, kadarkoli potrebujete kaj v pohištvu za svoj dom. Cene so jako zmerne in kupite pa lahko na jako ugodna odplačila, Če hočete. Smrtna kosa Staršem Frank in Helen Kre-čič, 7954 Lorain Ave. je umrla 11 mesecev stara hčerka Carol Ann. Poreb se bo vršil v soboto popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. London. — Angleška admira-liteta poroča, da so potopili Nemcem zopet dve podmornici, katerih ena je pol ure prej potopila nek tovorni parnik. Tako so potopili Angleži Nemcem v petih dneh štiri podmornice, kar je velik uspeh za angleško mornarico. Od začetka sedanje vojne so potopili Angleži več kot 40 i podmornic, kot trdijo. Odkar so Angleži potopili na ,9. februarja dve nemški podmornici, so bile potopljene tri velike angleške ladje in sicer Gretafield, British Triumph, Sultan Star. Podmornica, ki je potopila Sultan Star, se je samo pol ure veselila svoje zmage, pa je šla i ona na dnu morja, uničena od angleške križarke. Z potopljenimi ladjami je utonilo tudi 18 mož posadke. Russo spoznan krivim Porota je včeraj spoznala Nick Russo krivim, da je imel nepo-,stavno v posesti glasovnice, ki so bile potem nepravilno zaznamovane v 32. vardi, precinkt W2 prošlo jesen. Ce ne bi bili prišli slepariji na'sled, bi bil izvoljen v 32. vardi Carmen Arezone in ne Anton Vehovec. Pat Pietro, ki je bil tudi obdolžen manipulacije z glasovnicami, je bil oproščen. Sodnik Kramer bo izrekel obsodbo v pondeljek. Kazen je lahko od enega do pet let ječe ali od $100 do $1000 globe, ali pa oboje. j a ne želi več front kot eno m pa radi moči ter složnosti balkanskih držav, je Saracoglu trdno prepričan, da vsaj za letos na Balkanu ne bo vojne. "Vendar," je dostavil, "včasih se tudi naša logika moti, zato se pa za vsak slučaj pripravljamo noč in dan, če pride kaj nepričakovanega. Saracoglu je po poklicu odvetnik in danes priznan kot eden najbolj spretnih evropskih diplomatov in izvrsten posredovalec, ki zna zbližati stranke. Bil je že v Zed. državah in vedno rad govori o zdravem moralnem ozračju, ki prevladuje v Ameri-■ ki. vsi ravnali. Stališče balkanske antante je isto. Zdaj je naše stališče še toliko boljše, ker se z nami strinja zdaj tudi Bolarija, ki vidi zdaj edino skupni interes vseh in ne koristi posamezne države." Po pogodbi z zavezniki in v sporazumu balkanske antante, bo Turčija takoj odprla Dardanele zavezniškim ladjam, ki bodo prihitele na pomoč napadeni balkanski državi. To je bila tista točka, radi katere je poklical lansko teko Stalin turškega ministra v ! Moskvo, pa ni prišlo do nobene-!ga rezultata. Vzpričo dejstva, da si Nemci- Voina ne bo dosegla Balkana Bgkinki, 15. febr. — Vojno wtL danes zatrjuje, da se »^erheim linija še vedno dr-silovitim napadom ru-ll^ade zadnja dva tedna. Wt 1 so včeraj izstrelili Rusom lil ne glede na ■L. 0 bo padlo vojakov. 01 da boji zadnjih 13 dni ^Ve ruske čete za Finsko v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter Jlanuary 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 40 Fri., Feb- 16, 1940 1 ■ ■ ■—■ *.....—...........—■—.—i—.—p BESEDA IZ MK0BA l ■ —»--—•■—•—« » • «-» » * » - ——■ « » ■ « » o ■» ——.—, Naši dopisi in oglaševanje France s hriba kritizira, in zakaj bi pa ne kritizral, ko sem pa prišel do prepričanja, da je mnogo takih ljudi, ki bi kravo samo molzil, a jesti bi ji pa ne dali. Ker čitam več slovenskih listov, sem že večkrat videl veliko reklame v dopisih. To vsak ve, da brez reklame se ne doseže veliko ali pa sploh nič in ni uspeha. Pa naj nikar nihče ne misli, da sem tukaj mislil samo Ameriško Domovino, ampak mislim, da to velja za vse slovenske liste v Ameriki. Urednik lista samo piši, piši in zopet piši. . . . Tega se pa malokdo spomni, da morajo tudi "uredniki živeti in kadar je treba dati kakšen oglas, da bi bil tudi urednik lista deležen par dolarjev za tako veliko reklamo, tedaj pa So vsi križi doli, češ, kaj bomo toliko trosili z denarjem in brez potrebe, saj je bilo reklame dovolj z brezplačnimi dopisi. Zopet drugi slučaj. Treba je dati tiskati vstopnice. Oglasi se član, ki ima nekaj zavednosti v sebi in reče: "Kjer nam pišejo reklamo, tja bomo dali tudi tiskat." že se oglasi drugi član ali članica: "O, jaz vem kje bomo dobili najcenejše, vsaj polovico cenejše." Predlog je tukaj : 'Tja damo tiskat, kjer bo najcenejše." Podpirano! Sprejeto! Sedaj, se pa še čudite kako nas kapitalizem izkorišča, ali ni to naše domače izkoriščanje kar sem vam gori navedel? Da pa ne bo, kdo rekel, da jaz pišem za Ameriško Domovino ali po njihovem naročilu, naj vam sedaj povem kaj me je privedlo, da sedaj to pišem. Neka oseba mi j"e ponudila v prodaj listke (tikete) za nel^o prireditev, opazil pa sem, da so bili tiskani "pod roko". Čital pa sem že veliko dopisov od dotične skupine, da si na ta način delajo reklamo, a da bi pa kdaj videl kak oglas, za katerega bi dobil list par dolarjev, tega se pa ne spomnim. Tukaj vsem tistim naravnost povem, da če bom imel še kdaj kakšen denar, ne bom nikdar ve kupil nobenega "tikca", čie ne bom videl na njem unijskega znaka na njem. Pa naj pride od kjer hoče. že iz mladih let vedno sovražim izkoriščanje in izkoriščevalce in jih bom do smrti. Kdor si upa na to odgovoriti, da nisem prav napisal, mu bom prav hvaležen za boljši pouk. Ker me čaka velika naloga v tekočem letu pri društvih, želim članstvu pošteno in odprto pot. Potrebni smo reklame in ne samo v enem ali dveh listih, ampak v treh, štirih. Naše delo bomo delili z njimi. Nobenega ne bomo prezrli. Pozdrav vsem čitateljem tega liesta. Frank Stemberger. --o- Pevski zbor črički Newburgh. — Starši mladinskega pevskega zbora "črički" so zborovali v nedeljo ob pol treh. Tudi tukaj ni bila udeležba nič kaj povoljna, Vablje-so bili vsi tisti, ki imajo svoje otroke pri mladinskem pevskem zboru in vsak, ki mu je mladina še kaj pri srcu, naj bi bil prišel. Toda žalostno, nekateri še vedno dremljejo. čeprav že bije enajsta ura pa se še ne zganejo in imajo vedno tisto na jeziku: "Bodo že brez mene naredili!" Kar nas je bilo na seji, smo bili v resnici narodno zavedni Slovenci in staršem se je videlo, da jim je res še mladina pri srcu. Vsi so se izražali, da bi se morali potruditi vsi, da bo res naša mladina ostala slovenska in vsa v zboru črički. Naš France Gliha, ki je tajnik in se toliko trudi je zadnje čase skoro obupal, ko je videl, da se ta mladinski pevski zbor manjša. šele sedaj, na pritisk šolskega vodstva, da naj otroci hodijo na pevske vaje, je malo pomagalo in tako je naš tajnik z veseljem poročal, da se sedaj ta naš pevski zbor veča. Tako smo dobili novega poguma in gremo na delo vsi, da zdramimo še one starše, ki imajo otroke od šestega leta naprej, da jih pripeljejo na najlepšo pot, to je do učenja in izobrazbe. Vaši otroci bodo vešči slovenščine. Lepa slovenska pesem naj se jim vlije v njih mlade duše. Vsi starši, ki še nimate svojih otrok pri pevskem zboru, vedite da je to najbližja pot, da se otroci priučijo tudi materinega jezika in tega se bodo naučili pri pevskih zborih. Zadnje čase čitamo v časopisih dopise, da imajo mladinski pevski zbori kampanje za pridobivanje mladih pevcev, kar je vse hvale vredno in z veseljem sprejemamo novice kadar slišimo, da se ti zbori večajo. Tudi mi smo sklenili na tem, seStan-ku, da se bomo oglasili pri tistih starših, ki še nimate svojih otrok pri mladinskih pevskih zborih, posebno še, če je otrok zato sposoben. Sicer je pa res, da bi se morali starši sami malo potruditi, kajti mladina se ne bo, ker se še ne zaveda potrebe in koristi in je rada prosta, toda enkrat pozneje pa jim bo to še lahko koristilo in ponosni bodo na svoje starše, ki so jih dali v izobraževalni pevski zbior. Sedaj pa prosimo našo častito duhovščino za par besed v spodbudo staršem, kajti opominjati je treba vedno in vaša beseda veliko zaleže. Sklenili smo tudi da obiščemo naše podpornike. Vi ste steber in na vas se obračamo in v kratkem vas obiščemo na vaših domovih. Kdor prispeva en dolar je vpisan v knjigi kot podporni član. Prosimo torej zavedne slovenske rojake, da po svoji moči podpro ta mladinski zbor. Hvala Bogu, da so v naši naselbini še rojaki, ki se zavedajo "svoji k svojim" in res prav radi podpirajo, če le morejo, kar se pač najboljše vidi na raznih prireditvah. če nam je res kaj potreba, pevskih zborov — mladinskih in odraslih — potem godbe in razne vežbalne krožke, našo narodno nošo, saj ravno ti nam delajo čast in so nam v ponos in za vse to bi se morali združiti vsi odborniki' navedenih skupin in prirediti vsako leto eno prireditev, samo v njih korist. Vsako leto bi morala biti taka prireditev prva in samo za te naše požrtvovalne delavce, saj kadar kaj prirejamo vedno najprej povabimo pevce, g()dbo, krožke, narodne noše i'n potem pa še pričakujemo, da bi še denar potrošili za druga društva. Potem se pa še čudimo, če nočejo godbeniki ostati pri godbi, ko pa imajo prevelike stroške stroške za inštrumente in za obleko, zopet naša dekleta v sijajnih uniformah. Veste vse to | stane, želeti bi bilo, da bi si jih še več nabavilo narodne no-; še, ampak za vse to je treba de-1 narja, blagajne pa ni nikjer in j vendar je to naš kras in ponos. Pevski zbori se morajo vzdrževati sami in vendar jih ^hočemo imeti povsod, bre'i njih ni uspeha, vse povsod se jih zahteva. Kadar pa sami prirejajo kakšen koncert ali kaj podobnega, tedaj pa dobijo za hvaležnost pol prazne dvorane. Meni se zdi da mi vse premalo cenimo te naše požrtvovalne kulturne delavce. Priporočljivo bi bilo, da bi se ti zbori združili in priredili skupen nastop v prid svoje blagajne. Ti zbori niso podpirani od Jednot ali Zvez, kadar je blagajna prazna morajo sami skrbeti, da jo zopet napolnijo in če ni drugače pa iz, svojih lastnih žepov. Potem se pa še vprašujemo zakaj je ta ali oni odstopil od pevskega zbora, od godbe ali vežbalnega krožka, zakaj? Z vso tako stvarjo so zvezani preveliki stroški in tako naši fantj.g in dekleta zgube vse veselje do udejstvoyajnja. Narod bi se moral malo bolj zanimati za te zbore in jih vselej po svoji moči tudi podpirati, ker oni vselej z veseljem tudi delujejo za narod. Tako sem napisal nekaj svojih misli z dobrim namenom. Za korist nas vseh smo se odločili, da bomo šli odborniki zbora črički do vseh naših rojakov v naši naselbini in trkali na vaša dobra srca za podporo mladinskega pevskega zbora črički ker želimo, da bi še ostali in se tudi povečal in nam ohranil naše najdražje — našo pesem in našo slovensko govorico. Anton Meljač. -o- Poslovilne vrstice v znak sožalja V želetovem pogrebnem zavodu leži na mrtvaškem odru v tukajšnji naselbini dobro poznani Slovenec g. J. Zaje, brat naše poznane ge. Frances Perko iz 156. ceste. Zamrla mi je beseda na ustih, videč vaše solze ga. Frances Perko, nisem mogla in nisem znala izreči- prijateljskega sožalja, kot vaša prijateljica in prijateljici vas vseh, ki ste me povabili k pogrebni'ŠV. maši, katera se je darovala v cerkvi Marije Vnebovzete za vašim pokojnim bratom. V prijateljski besedi vam vsem v naši Ameriški Domovini izrekam svojja odkrito .sožalje. Velikokrat sem bila pri vaši družini in vem, da vas veže ljubezen v kateri se solzite za rajnim, katerega vam je zagrnila gomila. Izčrpane so moči nadarjenega Slovenca, ki je prišel s svojo materjo za očetom iskat kruha v Ameriko. Sedaj je končana njegova pot. Spravljen z Bogom tega k večnemu počitku. Za teboj se solzijo vsi tvoji srčno dra-?i, katerim je tvoja smrt zasedala globoko in bolečo rano. Rane smrt težke zaseka v družine, ko pelje zemljane v večnost domov . . . Tam bo! vsa ozdravi, ni več bolečine, le večno plačilo naj nudi nebo. Zakaj bi se bali smrt tvojega žela, ne radi sledili na božji ukaz? Tam večnost nas srečna vse bode objela, pri mami, očetu ... na večni tam čas. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja! Marija Kurnik. -o- —Požar v sveti noči. — Iz Prevalj nam poročajo:— O polnoči, ko so se ljudje vračali od polnočnice, je izbruhnil požar pri posestniku Motniku Mihaelu p. d. Ovnu na Dolgi brdi. Pogorel je skedenj, poln krme. Velika sreča je, da se ni vnela zraven stoječa hiša. Kako je ogenj, nastal, ni znano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Z družino, ki je imela tako žalostne praznike, sočustvuje vsa okolica. Na seji J. K. vrta V sredo 7. februarja je bila seja Jugoslovanskega kulturnega vrta. Udeležba je bila precej dobro, pa bi bila lahko še boljše, če bi bilo malo več zanimanja. Seja je bila jako živahna, a kratka in mirna. Ko so pa prišle na dnevni red volitev odbora za letb 1940 sem bil pa razočaran, ko sem opazil, da ima Mr. Anton Grdina nekaj na srcu in ko je bila otvorjena volitev, nam je Mr. Grdina povedal, da on ni več kandidat in da odloži predsedstvo, pa če bo izvoljen novi odbor ali ne in ko smo vztrajali pri zahtevi, da mora še naprej prevzeti predsedništvo, se je uklonil in tako je bil soglasno izvoljen ves stari odbor. V mislih imam tisti nesporazum, ko se je kritiziralo Mr. Grdino, ko je izbral društvo Ivan Cankar in Zarjo, da so zastopali nas Slovence na obletnici ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev—Jugoslavije. Povedal bom samo svoje skromno mnenje in popolnoma nepristransko. Skoraj bi se lahko reklo, da imata obe strani prav. Vzrok in kaj je bilo krivo, da je prišlo do tega nesporazuma moramo iskati bolj globo ko. Zamislimo se za par desetletji nazaj, pa boste priznali, da se je od naše strani preveč zanemarjalo in omalovaževalo pri ustanavljanju in organiziranju pomembnih narodnih ustanov dramskih, glasbenih in podpornih. Naj .mi bo dovoljeno, da jih par imenujem, na primer godba Bled, zbor Zarja, dramsko društvo Ivan Cankar, Narodni dom na St. Ckir ave., itd. itd. sami ste krivi, vsak nekaj in vsi pa vse, če bi se pa hotel kdo otresti navedene sokrivde, pa vsaj kolikor so. meni znane razmere, bi bilo zelo težko, da bi se mogel kdo kar tako zlahka oprostiti te krivde prej kakor Mr. Grdina in zato pa ima marsikatera ustanova ali organizacija v Cleve-landu rdeč šig (pečat), ker jih vodi peščica deloma nevednih in zapeljanih Marksistov in Sta-linovcev, čeprav je skoro dve tretjini članstva, ki je našega mnenja, sicer je pa bila proslava ujedinjenja narodnega pomena, saj ni imel noben na sebi pečata katere stranke je, ali katerega verskega prepričanja, tam se je šlo samo, da se pokaže narod ne pa stranke. Ni treba posnemati peščico rdečkarjev, kateri so zapeljali nekoliko naših rojakov, da sedaj ne vedo kaj so (pa ne toliko kakor oni mislijo). Sedaj pa še nekaj za brate Hrvate. Večkrat se je že pisalo in se jih opominjalo in vabilo na sodelovanje ter naj tudi oni prevzamejo svoj delež, dolžnosti in pravice pri udejstvovanju za Jugoslovanski kulturni vrt, a ni bilo prav nobenega odziva od njih. Priznam, da so imeli vzrok, dokler se niso ublažile in odpravile vse tiste krivice, ki so se jim godile v Jugoslaviji, a sedaj so prišli Hrvatje do svojih pravic in nimajo nobenega vzroka držati tisto nesmiselno trmo, naj vendar enkrat pripoznajo, da edino v slogi je moč in naj prevzamejo pri vrtu vsaj delež dolžnosti, če hočejo dobiti tudi svoje pravice do vrta in pokaza- ti se morajo tudi dejansko, lie samo z besedo, ker drugače i>{ bo ništa. Naj si kar lepo i^1' jejo iz glave, da hočejo biti mo Hrvati in nič Slovani, alireS sanjajo samo o veliki Hrvaška jaz nikakor ne verjamem, da bili tako nepremišljeno sebični' Ali jih ni izučila usoda Čehov ini Poljakov, ko se oni niti P1'1' merjati ne morejo z njimi, P0' sebno po številu ne in kar drvi]0 naravnost v svojo lastno narod';■-no pogubo. Vsak Slovenec, Hrvat, Srb-Čeh, Poljak itd., naj bo tudi obenem Slovan in šele potem najse pričakuje svoboda za vse -Slo vane, ker drugače bodo Slovan1 doživeli narodno katastrofo ta-ko hitro, da se mogoče še zaved^ li ne bodo in iz katere ne bo rešitve. Frank štefančič. IZ DOMOVINE — Smrt v vodnjaku. Pri P0' sestniku Karlu Tajnšku v Koši"; ci so popivali vso noč v druž^J godbenikov. Zjutraj pa je Karel Tajnšek krmit živino, p lestvi je stopal na kozolec, pa Je g izgubil ravnotežje in padel ravnost v vodnjak. Ko so & kmalu nato našli, je bil že mrtev' —Stara granata razmesarW dva otroka.—V vasi Bare v bi1' žini Kragujevca sta se dva oti'0" ka posestnika Trifuna viča igrala s staro granato, gj jo je njun oče našel na svoje"1 travniku. Granata je še iz svf' tovne vojne. Eden od otrok Je našel kladivo in pričel tolči P° granati. Pri tem je zadel opaljač in granata je eksplod1' rala. Oba otroka je raznesla 1,3 drobne kosce in močno poškodc vala hišo. —Tat spravljen čez zimo. Rudolf Klemenčič iz Negove Je pridno kradel in vlamljal P° Slovenskih goricah in Prekm^' ju. Kradel je predvsem kokos1; denar, obleko in mast, dokler 111 prišel v roke pravici. Pre. okrožnim sodiščem v Mursk' Soboti je bil obsojen na 4 nie" sece strogega zapora. STARŠI!!! Vedite, da je na stotine raznih potrebščin za dečke, ki so navedene na četrti strani v našem oglasu, ki se prodajajo na naši razprodaji mnogo pod tovarniško ceno. GORNIK'S 6217 St. Clair Ave. Nekoč je živel zdravnik, ki strašno rad marjašal. Se rece> saj to mu menda ni bilo šteto N zlo, ker marjaš je znan kot najbolj nedolžnih iger, doki®1; se ne igra previsoko in če se de karte tako, da ne dobiva ved"0 samo eden plaudre in duri1' marše, (kakor je to lepa nav'3' da vselej, kadar sem jaz zrave1] in mi s takimi dobrimi karta*111 vedno prizanesejo iz same P jaznosti, da me ne bi zadel bo^1 žlak, ali vsaj božjast). Pa kaj bom to pripovedoval' naj raje povem o tistem zdrav" niku, ki je skoraj rajši videl, ^ so ga klicali k marjašu kot pa kakemu porodu, kjer bi bilo tre' j ba čakati po par noči. Tako je bil tudi nekega vece' |: ra lepoi doma in se je udob'l(j vlegel na divan, da bo ta irtfze. zimski večer prebil v gorki s0 in pri ženi. Kar zapoje telef0llj Doktor gre naglo odgovorit. P je eden njegovih prijateljev, mu je povedal, da ga on in še e partner čakata, da bi jih "cudrit." "V petnajstih minutah bo ^ tam," je rekel zdravnik in čil po suknjb. žena, ki je sllš. la, da je rekel, da bo v petn^ stih minutah tam, ga skrb vpraša: "Kaj pa je, možice Ali te spet kam kličejo?" ^ ^ "Da, izredno nujen in teZ , jhv slučaj je. Najbrže me ne g kmalu nazaj. Pri bolniku čakata še dva zdravnika!" "Kristus, Luč Sveta" - rYTTTTTTTTIXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXlXXXXXXXXXXXXXXXXXIXlir se vprizori točno ob osmih zvečer V NEDELJO, 18■ FEBRUARJA mm Prebitek bo šel za novo cerkev sv. Lovrenca V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA. 80. CESTI PRIDITE VSI! Za premoč na morju Čeprav se čudno sliši, pa vendar se je boj za premoč na morju prestavil iz Severnega morja in Atlantika na finsko fronto in baltiške province. Še predno je prišlo do zveze med Rusijo in Nemčijo, je moral nemški generalni štab videti daleč naprej in napraviti načrte za strategično potezo za slučaj, če se Nemčija,zaplete v vojno. Nemci so vojaki od nog do glave in so vedeli, ali vsaj pričakovali, da bo prihodnja vojna (sedanja vojna) dolga borba in da bodo zavezniki zasledovali taktiko kot so jo v zadnji svetovni vojni namreč, da bodo vzpostavili na morju blokado ter vrgli vso vojaško silo na zapadno fronto. Kakor vidimo, se nemški generalni štab ni uračunal. Zato so pa Nemci tudi vedeli, da ne smejo napraviti iste napake kot so jo v svetovni vojni, da bi se vrgli z vso silo na zapadno fronto in bili boj brez upa zmage. Zato so napravili drug načrt in ga tudi izpeljali. Vrgli so se na vzhod, podjarmili Poljsko in si zavarovali bok od te strani. Potem so šele prišli na zapadno fronto in se tam zakopali v Siegfried linijo, kjer ne napadajo, ampak samo branijo mejo. Iz zgodovine vedo Nemci, da vojaška sila na suhem ne zadostuje. To je uvidel pred več kot sto leti tudi Napoleon, ki je podjarmil skoro vso Evropo, v Anglijo pa ni mogel, ker ni imel nobene moči na morju. Zato pa Nemčija vidi, da mora imeti poleg sile na suhem in v zraku tudi moč na morju, če hoče dominirati svet. In v dosego tega ji stoji zopet Anglija na poti. Zalo je šla Nemčija v svoji strategiji naprej in se zavezala z Rusijo. Hitler in Stalin sta se tajno sporazumela, kdo bo prvi napadel in kje. Ta strategija obeh diktatorjev ima navidez drug namen, v resnici gre pa za tem, da se uniči moč Anglije na morju. Dobro namreč vesta, da ne moreta doseči svojih nadaljnih ciljev, dokler je Anglija prva sila na morju. Ničesar v Indiji, ničesar na bližnjem vzhodu. Zato mora biti angleška sila na vodi najprej zlomljena. Zato sta si vzela najprej Poljsko, nato je pa Stalin naglo utrdil svojo moč v Litvi, Latviji in Estoniji. Potem je napravil Stalin z Japonsko premierje v Mandžuriji ter dobil s tem prosto roko v Evropi. Zdaj je bilo pred obema diktatorjema vprašanje: kje naj najprej udarita? Ali naj bo napad na morju, ali na suhem? Ali naj bo naskok na Maginot linijo? Ne, še ne! Zmaga je preveč negotova in škoda bi bilo cveta nemške mladine. Ali naj se udari preko Nizozemske in Belgije? Ne, čas še ni zrel. Ali naj udari Rusija na Balkan? Je prevelika nevarnost za splošno vojno, ker bi Italija posegla, vmes in organizirala balkanski blok proti Rusiji. Zaenkrat je Nemčija še potrebovala nevtralcev na Balkanu. Saj potrebuje olje in živila, kar vse lahko dobi na Balkanu, dokler tam ni vojne. Torej je Hitler odločil, da Rusija zaenkrat ne gre na Balkan. Kaj pa Skandinavija? Ekonomsko zdrave dežele, toda v vojaškem smislu jako šibke. Naj pelja Rusija svojo bojno mašinerijo tje, Nemčija bo pa motila ta čas Anglijo na morju. Rečeno, storjeno! Toda Stalin je naletel na Finskem na močan zid, česar ni nikdar pričakoval. Zaenkrat ni prišel še nikamor. Toda če se mu posreči prodreti čez Finsko, bo dobil bogat plen. Rusija in njena zaveznica Nemčija bosta dobili popolno kontrolo nad Finskim zalivom in delno nad Botniškim zalivom. Tako bo Finska na tleh, Švedska in Norveška bosta pa brez moči med Rusijo in Nemčijo. In ko bo enkrat Skandinavija dominirana po ruski ali nemški bojni sili, bo ogrožana angleška moč na morju. Pozneje pridejo na vrsto druge pomorske sile: Zed. države, Japonska, Francija, Italija. Ker v zavetju za Skandinavijo in skoro nezavzetnem dohodu v Baltiško morje, zgradita lahko diktatorja Stalin in Hitler v času od sedanje do prihodnje vojne bojno mornarico, s katero bosta lahko.kos Angliji. To so sanje Rusije vse od časa Petra Velikega in Nemčija še ni pozabila poraza svoje bojne mornarice v zadnji svetovni vojni. To je vzrok sedanje vojne na Finskem in nič drugega. Ni vzrok to, da se Rusija boji za svoje meje in za svoj izhod, v Baltik, ampak Rusija hoče priti daleč ven: v Severno morje in Atlantik. Za dosego tega načrta se danes bojuje boj na Finskem in ne morda radi varnosti Kronstadta ali Leningrada in industrije v severni Rusiji. Stalin in Hitler gresta naprej po natančno določenem načrtu in ta kaže na ekspanzijo v demokratske dežele, kar ni nič drugega kot čisto navadna imperialistična vojna v pravem pomenu besede. Zato se je res čuditi, če se dobi še kak človek na svetu j izven diktatorjev Stalina in Hitlerja, ki odobrava to, če iz-! vzamemo oba naroda, nemškega in ruskega, ki nimata pa no-' bene besede pri tem. Čuditi se mora pa človek ljudem, ki so okusili svobodni zrak Zed. držav, če morejo še ploskati im-j perialističnemu pohodu Hitlerja in Stalina in da so še tako naivni, da so nasedli, ali nasedajo žonglerjema v Evropi in j da se jim ne odprejo oči, da bi videli v karte rdečemu in rjavemu diktatorju. Pa ko ni treba k temu niti kake posebne bistroumnosti. ........ ttsmmammmtimmmmsattP te verjamete ar pa M i try ww Won. čez minuto je stal pred menoj gospod, ki je bil za moj okus nekam preveč skrbno oblečen in ki je kazal, da bi rad teh nekaj minut, preden bi bil potnik pripravljen za odhod; še kaj pokramlja z menoj. Smctka. žganje in kramljanje. Le vsebina kramljanja se mi je zdela malo čudna. Gospod, čigar imena si nisem mogel zapomniti, bi mi bil rad dopovedal, kako je mučno in naravnost strašno, če je član družine kak blaznež. "Neozdravljiv norec, razumete !" je poudaril. Ko je to povedal, se je lotil pogovora o različnih nevarnostih, ki je z njimi združeno letenje po zraku in slednjič se je precej nedvomno izrazil, kako se on sam ves čas zanima za letalstvo in da je pripravljen prav izdatno podpirati kakega mladega letalca, zmožnega in povsem — pametnega. To besedo je prav posebno poudaril. Slednjič sem ga razumel. A če bi bil tega človeka sunil v rebra, bi kasneje dejali, da sem napačno razumel nedolžno kramljanje in bi dobil kakih štirinajst dni zapora in bi bil slednjič še ob službo. Zatorej sem vstal in rezko vprašal, ali je vendar že nared moj potnik, ki ga moram pripeljati v Parkington. Zdelo se je, da me je gospod razumel, zakaj oči so se mu hudobno zaiskrile. Vendar je koj vlujdno vstal, rekoč, da bo potnik že čez nekaj minut pri letalu. Medtem sem še preiskal letalo in pazil, da se mu ni nihče od služinčadi preveč približal. Nato se je pojavil moj sobesednik iz salona, ki mu je sledil sluga, vodeč mojega potnika. Obleka potnikova ni bilo drugega ko nekakšen prisilni jopič, ki je segal celo čez usta. Moj ljubeznivi sobesednik mi je pojasnil, ko smo že potnika namestili na sedež za mojim sedežem, da je to oblačilo na vsak način potrebno, da ne bo blaznež divjal in postal nasilen. Zategnili smo jermena, ki so držala mojega čudnega potnika v odprtem opazovalčevem sedežu, potem sem zavrtel propeler, prezrl sem roko, ki mi jo je hotel oni podati in sem splezal na pilotski sedež. A tisti čudni smehljaj krog njegovih usten sem le zapazil. Videti je bilo, da mi je ta človek še nekakšno zagodel, zato sem bil opozorjen na skrajno pažnjo. Odprem plin. Letalo se močno zažene in dvigne. Naglo se orientiram in zavijem na pravo zračno pot. Nekajkrat sem imel precej sitnosti s sunki vetra in zato sem cev bi že še zadržal eden sam, če pa jih je pritisnilo sto in še več, se je moral umakniti. Kajti če je tudi bilo res, da je le eden sam hkrati mogel v predor, je bilo pa tudi res, da ga je le eden sam mogel braniti, ker za več ljudi ni bilo prostora. Prve napadalce bi postrelil, pa če bi drugi naglo pritisnil, mu puška ni več pomagala, umakniti bi se moral ali pa pasti. In če so bili Ponke v predoru, smo bili izgubljeni. Povedal sem Winnetouove pomisleke Old Firehandu. Kruto se je nasmejal, zamahnil z roko in povedal: "Pa če tudi pridejo, po vrsti jih upihnemo, ko se bodo prikazali v predoru ali pa v soteski." Njegove besede me niso pomirile. Pa kaj sem hotel! Old Firehand je bil prepričan, da je njegova trdnjava nedostopna — in poveljnik trdnjave je bil. Molčal sem, pa se pripravil na najhujše. Ko se je stemnilo, smo podvojili straže. Vsako uro smo jih izmenjali. Izbral sem si za stražo zgodnji jutranji čas, ker tistikrat Indijanci najrajši napadajo in je torej tistikrat najbolj nevarno. Lahko bi bil šel počivat, pa mi ni dalo miru. Ne-' mirno sem stopal po dolini. Tiho je bilo v taboru. Kdor ni bil na straži, je dremal pri ognju. Poiskal sem Swallowa. Svobodno se je smel pasti po dolini, našel sem ga v zadnjem kotu blizu sten. Pozdravila sva se kakor običajno vsak večer in že sem mislil spet oditi, ko se mi je zazdelo, da čujem rahel ropot, prav kot da bi se kamen trkljal po strmini. Tudi Swallow je dvignil glavo. Če je slutil nevarnost, je prhal, njegovo prhanje pa bi me bilo izdalo. Zato sem ga brž prijel za povodec in mu z dlanjo zagrnil nozdrvi. V dolini je bila tema. Če je bil kdo v stenah, naju ni-mogel opaziti, pač pa sem sam lahko opazil njegovo temno postavo na ozadju nočnega _ neba. Pozorno sem prežal v višino. Nič se ni genilo. Najbrž je trki jaj oči se kamen posvaril tudi drznega plezavca, ki si je po noči upal v strme stene. Tiho je menda stal in čakal, ali se bo kdo v dolini oglasil. Pa kmalu sem zagledal temne postave, gori v skalah so se premikale, čisto razločno so se očrtavale na nočnem nebu, navzdol so lezle. In gori na grebenu kotline so se pojavljali Indijanci drug za drugim, v gosjem redu so lezli črez rob in se previdno spuščali v stene. In čisto > spredaj, že blizu dna, je ležal t nekdo, ki mu je bila pot, se je ■ zdelo, prav dobro znana. Le še 1 nekaj minut, pa je bil v dolini. Prav nič nisem ugibal, kdo bi bili ti nočni hribolazci. Ponke so bili, črez stene so poskusili vpad, ker se jim je spredaj pri vhodu zdel prenevaren. In od naših nihče niti slutil ni, da nam je sovražnik za hrbtom. In že čisto blizu. O, da sem imel repetirko pri roki! Enega za drugim bi bil "pihnil" s sten! In niti treba ni bilo vseh. Dovolj bi bilo, da sem podrl prvega.. Vodnik je bil, drugi brez njega niti koraka niso smeli storiti. Pa žal je ležala repetirka v votlini, ki mi je služila za spalnico. Le samokrese sem imel pri sebi. Samokres pa za strel na tako daljavo ni poraben. In niti tovarišev nisem mogel posvariti s strelom. Preden so prihiteli na pomoč, je bil sovražnik že v dolini, izdal bi jim bil s streljanjem svoje skrivališče in po meni bi bilo. Poskusil sem drugo rešitev. (Dalje prihodnjič.) » Puščic je namreč slu- . jajno priletelo tudi v Sama. Pa e G«a je obtičala med šivi nje-zakrpane suknje. Pomilo-aK\jo j,3 izvlekel in se, režal: Hihihihihi —! Mislijo tile ne-umm rdečkarji, da bi takale le-.ena Palčiča prodrla skozi Sa-®°jD staro suknjo —! Sem tri-Set let polagal krpo na krpo, 't _nia je trda ko viteški oklep in 'u'e|i sem v njej ko v Abraha-Jem naročju, če se ne motim!" ^ ^»ejali sm0 se mu in ga zba-češ, Saj mu tudi zbadljivke ^ttorejo do živega, pa odšli po " ®ski in skozj predor v varno Le ni bilo več varno zu-^ gozdu. K vhodu smo postavili straže, (JS»a .izmed tistih> ki se nis0 u" J"'61'-'1! kačenskega pohoda na tj6e in ki je bil spočit, mi Pa smo si izprali rane, jih Rezali ter šli počivat. -Na večer smo se zbrali pri og- s- '" ^ajprvo smo večerjali, pa '^Pripovedovali svoja junaštva. seveda ni šlo brez običaj ne- , Padanja med Samom, Stone- ' Parker jem. azPoloženje je bilo dobro, ve- P' • Kazenski pohod se je sicer ■■ Prečil, pete pa smo, tako smo povili, vsi srečno odnesli. ^ecej lukenj v koži sicer tudi, t 116 nevarnih. In h koncu smo -Vsi srečno prispeli v lovski JJ* Da so bili Ponke le količ- Jjv Pametnejši, bi bili vhod z ,°eno četo zasedli ali pa celo v j's; odsotnosti grad zavzeli — 'zgubljeni bi bili. I0 aše zavetišče se nam je zde- ■ ),ionoma varno, živil in mu- Je bilo dovolj in Ponke so (jj^0 sedeli zunaj pred "vrati" ^zirne, če se jim je ljubilo, ali , SQ razbili glave ob skalah, ki l L,Jfejavo obdajale. Nismo se st se je umaknila čuv-I Si °r Se da Priti, ta pa je ozek, *jeft>Smič lahk0 Padejo P« J^inetou je odkimaval. govor03' brat 01d Shatterhand Viam , de' ki jih niti sam ne })Ušk e" Kako mora ena sama likern v,adržati Ponke, če v ve- dor__,,, Vllu pritisnejo v pre- DesI jS g0voril- dvajset napadal- WINNETOU Po nemlkeni lvrlr«lk» K.. M*y» S PRI PERUSKU je prostor, kjer se kupi imate tukaj vrednost, kot je ne dobite nikjer drugje. Velik udoben naslonjač, fino izdelan in vas stane samo z nakupom kateregakoli seta za parlor v naši zalogi, po nizki razprodaji za obletnico. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je izdihnila svojo blago dušo naša preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati________ Agnes Rastresen VAŠA IZBERA rojena KONDA • / Po enoletni bolezni in sprevidena s svetimi zakramenti, je za vedno zaspala dne 16. januarja, 1940, v starosti 63 let. Doma je bila iz Cerovega loga, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Po spremstvu iz Anton Grdina in Sinovi pogrebne kapele in po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida, je bila položena k večnemu počitku dne 19. januarja, 1940 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo se prisrčno lepo zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Fonikvarju Iza podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. < Prisrčna hvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni in vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ob času bridke žalosti. Ravno tako lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti pokojne ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebno se želimo prisrčno zahvaliti Mr. Andrew Zamejc, Mr. Joseph Go-lich, Mr. Prank Stanonik, Mr. Anton Kastelo, Mr. Rudolph Bran-dula. Mr. Anton Kovach Jr., ki so nosili krsto ter jo spremili in položili k večnemu počitku. Prisrčno hvalo naj prejmejo vsi, ki so položili krasne vence ob krsti v blag spomin pokojni in sicer: Mr. In Mrs. Frank Dular in družina. La Salle, 111.; Mr. in Mrs. Skoof in družina. La Salle, 111.; Mrs. Anna Dular, La Salle, 111.; Theresa in Herb Ficher, Mr. in Mrs. Anthony Kausek, Jr., Mr. Frank Banic, Mr. in Mrs. John Pesec in družina, Mr. Joe Golich, Mr. Stanley Mahnich, družina Mr Nick Spelich, družina Mr. John Vicic, Svobodomiselne Slovenke, št". 2 SDZ. Iskrena zahvala naj velja tudi vsem sledečim, ki so darovali za svete maše, in sicer: Mr. in Mrs. John Malaurh in družina, Mr. in Mrs. Joe Perpar družina, Carl Ave.; Mrs. Frances Prime, Mr. in Mrs. ,J'ohn pesec družina, Mr. in Mrs. Louis Prhne, Sr., Mr. in Mrs. Louis Prhne, Jr., Mr. in Mrs. Frank Stanonik, Mr. in Mrs. Ben Stanonik, Mr. in Mrs. Anton Stanonik, Mrs. Antonia Kausek, Miss Antoinette Kausek, Mr. in Mrs. John Peters, Mr. in Mrs. Frank Kcck, Mr, in Mrs. John Kausek, Mr. in Mrs. Leo Kausek, Mr. in Mrs. Frank Jarm, Mrs. Frances Braddock, Mr. in Mrs. Frank Jamnik družina. Mrs. Jenny Zagorich, Mrs. !Mary Ivanselt, Mr. in Mrs. Anton Koshel, Sr., Mi-, in Mrs. Clayton Bebout. Mr. in Mrs. Anton Cizel in družina, Mr. John Zakrajšek, Bonna Ave.; Mrs. Strauss, Mr. Valentine Markuzic družina, Mr. Louis Paucek, Mrs. Mary Brandula, Mr. in Mrs. Anton Miklavcic, Jr., E. 64th St.; Mr. in Mrs. John Burdelick družina, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mr. in Mrs. Louis Talar, Jr., Mrs. Frank Fabian, E. J52nd St.; Mr. In Mrs. Frank Donat, Mrs. Anna Grdanc in družina, Mr. Antcn Grdina in družina, Mr. in Mrs. Anton Kaušek, Sr., Grbec družina. Nadalje tudi iskrena zahvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Obenem tudi iskrena zahvala vsem, ki so poslali pismeno sožalje. Prav iskrena hvala tudi članicam društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ za lepo udeležbo pri pogrebu, posebno pa Mrs. Kalan, Mrs. Petric, Mrs. Spehek, Mrs. Kolegar, Mrs. Belaj, Mrs. Hočevar, Addison Rd., za izkazano zadnjo čast pokojni. Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Slučajno, če se je kakšno ime pomotoma prezrlo, prosimo oproščenja ter se jim ravno tako prisrčno Isahvaljujemo. Tebi, preljubljena in nikdar pozabljena soproga in draga mati, pa v globoki žalosti želimo, da Ti sedaj Beg podeli večni mir v zasluženem počitku. Ostala nam boš za vedno v sladkem spominu in večna luč naj Ti sveti! žalujoči ostali: polne mere madroc, fino na rej en, izberite kateregakoli fin coil Spring, izdelan od splošno znane firme. Garantirana kakovost. Z nakupom kateregakoli seta za spalnico v zalogi. To je zopet druga vrednost naše razprodaje za obletnico. POSEBEN POPUST ZA NAŠO OBLETNICO NA VSEJ NAŠI ZALOGI Kupite po Peruškovih lahkih odplačilih FILIP RASTRESEN, soprog. MARY, poročena HOČEVAR, hči. LUKE aet; CAROL MARIE, vnukinja. Zapušča tukaj tudi žalujočo sestra ROSE KAUSEK, v La Salle, 111., pa sestro MARY DULAR; v stari domovini pa sestro JOSEPHINE VOVK. Cleveland, O., 16. februarja. 1940, •Ln_n_nJTTLn_rmji_ru brodovja je bil admiral Ba^ taoglu. Tej ogromni ter dobi" oboroženi turški sili je poveljeval sultan Mohamed II., ki Je imel svoj šotor na holmu Ma'" tepe odkoder je potem nadzira1 vojsko. (Dalje prihodnjič) -o- — Gorica. 58-letna Alojzija Markič je bila kaznovana na leti, 3 mesece zapora in 2,300 l'r den. kazni zaradi raznih tatvu1. Janičarji, pred vrati sv. Romana pa so bili postavljeni veliki topovi, da porušijo obzidje. Tej glavni sili in pa desnemu krilu, ki je segalo tja do Mar-marnega morja, sta poveljevala Janičarja Mahmud beg in Isak beg; levo krilo, ki je segalo tja do Zlatega roga pa je bilo pod poveljstvom Karadja bega. Z morske strani pa je obkrožalo Carigrad okrog 200 ladij in turških šajk. Poveljnik bil. Temu je bila deloma kriva nesloga evropskih vladarjev, zlasti pa razkol v Cerkvi, ki je veliko škodil pri vzajemni pomoči Carigrada. Par predzadnjih bizantinskih cesarjev, ki so videli neizogibno propast države, se je resno trudilo, da pride med Vzhodno in Zapadno Cerkvijo do sprave, toda niso uspeli, ker carigraj-ska odnosno bizantinska duhovščina je spravo z Rimom odklonila. V tem pa se je naglo bližala usodna ura in ko je bila vzajemna pomoč tako nujno potrebna, jo ni bilo. Turška vojska, ki je oblegala Carigrad od suhe strani, je štela nad 200,000 mož, ter je bila v glavnem razvrščena na zapadni strani mesta, kjer je bilo močno obzidje skozi, katerega je vodilo več vrat. Bojna linija turške vojske je segala od Marmarnega morja pa tja do Zlatega roga. Glavna sila armade je bila med vrati sv. Romana, sedaj Top Kapou, ali Topovska vrata, pa tja do palače Porfirogenetos, sedaj Tekfur Seraj Kapou. Tu je bil zbran cvet turške vojske — ■ mi pripravami gotov, je Mohamed predložil cesarju Konstantinu zahtevo, da mu prepusti Carigrad, kar je pa Konstantin enostavno odklonil. Mohamed, ki je bil pa že povsem pripravljen je februarja 1. 1453 krenil z svojo vojsko proti Carigradu in koncem marca je bil pred Carigradom. Cesar Konštantin, ko je videl vse te priprave in končni nastop Turkov, pa tudi ni držal križem rok in je takoj ukazal zapreti pa zazidati vsa mestna vrata; preko Zlatega roga pa je dal potegniti močne železne verige ter tako zaprl turškim ladjam vsak dohod v pristanišče, trdnjave in obrambne stolpe pa je opremil z najboljšim obrambnim materijalom in orožjem, prebivalstvo pa oskrbel z hrano za celih 6 mesecev. Pri obrambi mesta so bili Bi-zantinci prepuščeni skoro samim sebi, ker kake prav izdatne pomoči ni bilo, razen kakih 3000 Genovežanov in Benečanov, ki so prihiteli na pomoč, dasi je bizantinski cesar obiskal evropske vladarje, ter jih prosil pomoči, katere pa ni do- HRANITE KADAR VI KUPUJETE VOZITE SE NA ULIČNI ŽELEZNICI ALI MOTORNEM BUSU Pred-inventorska RAZPRODAJA Nikdar ni bilo še take razprodaje! ..Videti morate, da boste verjeli!!!.. NE VERJEMITE NAŠI BESEDI, AMPAK PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O takih vrednosti se vam niti ne sanja Razprodaj« se! prične v seboto, 17. februarja in se konča v sredo 28. februarja. SAMO DEVET DNI Spodaj je označenih samo nekaj cen Za i može: Headlight Special Overalls $1.49 Headlight delovne srajce ......59^ $1 ovratnice 69c, 2 za ..........$1.25 Sweatri ..........................................79^ Union suits, male mere ............29^ Delovne hlače .......................$1.39 Srajce za praznik ......................48^? Volnene srajce .....................••.....79f Delovne nogavice ....................13(; Jackets iz konjske kože ........7.49 Klobuki, vredni do $5 ..........$1.39 Za d$čke: , liaynee bluze ..............................19t? Obleke, dvoje hlač ..............$3.89 Suknje, vse volna ..................$2.69 Spodnje perilo ............................19

Klobuki ......................................... Kape ................................................39<* Kaynee pralne obleke ............89 Pogladila mu je s čela lase in 2 u Pri tem gledala tako prija-In ljubeznivo v obraz, da se ftiogel premagati in je položil malo, velo roko v njeno ter 1° Potegnil okrog vratu. 'Ljubi Bog," je dejala stara , sPa s solzami v očeh, "kako tei n malček je to! Lepo de-" Kaj bi pač čutila njegova male sedel& kakor jaz po-in bi ga mogla sedajle Pet^da me pa vidi'" je zaše" Ko? r in sklenil roke> "mo' tak° Je.sedela poleg mene. Čisto ifteni ^ kakor da ^ bila pri "To moj» •laila vročica, dragi "T rf re^a stara gospa milo. dvoril mislim- da'" je od- s0 dale-. r' "zaka-i nebesa cla biGC 111 Presrečni so tam, Wb0ge£rPrišel kateri k postelji Ka dečka. Ampak, ako COMPLIMENTS' OF GEORGE S. VOINOVICH REGISTERED ARCHITECT 10006 Carnegie Ave. Phone: RAndolph 4976 Residence: Michigan 4379 COMPLIMENTS' OF JOSEPH MERSEK GENERAL CONTRACTOR 18701 Kildeer Ave. Phone: KEnmore 2863 R COMPLIMENTS OF INDEPENDENT LUMBER CO. 19620 Nottingham Rd. KEnmore 7200 FLOORS INSTALLED BY THE i GELLIN CO. Contractors for every type of floor and acoustical ceiling 2021 Euclid Ave. PRospect 5727 t mm NEON SIGNS INSTALLED BY BELLOWS CLAUDE NEON 3334 Prospect Ave. HEnderson 2430 FRANK in ROSE MIHCIC vabita vse prijatelje in znance na formalno otvoritev v SOBOTO 17. FEBRUARJA Serviralo se bo srnjakovo večerjo in kokošjo večerjo. Postregli bomo tudi z dobrim pivom, vinom in žganjem. Za kratek čas in zabavo bo igral Frank Yankovich valčke in polke COMPLIMENTS OF LOUIS PEČENKO 7308 Hecker Ave. ENdicott 2759 COMPLIMENTS OF KEMPER &ULERY BRICK CO. Auditorium Garage Bldg. PRospect 2898 BEER AND FIXTURES INSTALLED BY CLAUS MFG. CO. 5250 Brookpark Rd. SHadyside 1400 COMPLIMENTS OF LORENTZ PLUMBING & HEATING CO. 6203 Superior Ave. HEnderson 5224 MIHCIC CAFE 7114 St. Clair Ave. COMPLIMENTS OF DOAN ELECTRIC CO. 8713 Superior Ave. CEdar 0940