Stsv. 236 V Trstu, v soboto 30. avgusta 1919 Letnik XUV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSta Aslškega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsord] Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. Kirounn Konferenca. Mirovna pogodba se izroči nemško-avstrijski delegaciji t soboto ali nedeljo. PARIZ, 28. (S.J Vrhovni svet je v današnji seji pod Clemenceaujevim predsedstvom nadaljeval proučevanje mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo; bavil se je tudi s klavzulami o vodnih poteh in s podonavsko plovbo. Smatra se, da se bo moglo končnoveljavno besedilo mirovne pogodbe izročiti avstrijski delegaciji v soboto ali v nedeljo. Ceremonija pri podpisu bi se torej vršila 5 ali 6 dni pozneje v Sarnt Germainu, ker bi zavezniki dovolili kancelarju Rennerju tak rok, da more eaklju-Čiti formalnosti. Tehnični svetovalci nemške delegacije odpotovali v Berolin, VERSAILLES, 28. (S.) Načelnik nemške delegacije I ersner je poslal popoldne mirovni konferenci dolgo noto. Tehnični svetovalci delegacije Becker, stotnik Hun in Schulzer so odpotovali v Berolin. Popoldne so se udeležili sestanka v palači ►Trianon« tudi angleški svetovalci; proučeva-io se je transportno vprašanje. Povrnitev nemških vojnih ujetnikov ▼ domovino. PARIZ, 28. (S.) Vrhovni svet je poslal nemški vladi naslednjo noto; Da se kolikor mogoče hitro olajšajo muke in trpljenja, povzročena po vojni, so sklenile zavezniške in pridružene vlade, da se ratificira mirovna pogodba že pred določenim datumom, v kolikor gre za povrnitev nemških vojnih ujetnikov v domovino. Povrnitev v domovino se prične Uikoj in vodila jo bo medzavezniška komisija, kateri bo dodeljen en nemški zastopnik, ko stepi pogodba v veljavo. Zavezniške in pridružene države pripominjajo, da bo odvisno nadaljevanje te dobrohotne politike od tega, kako bosta izvrševala nemška vlada in nemški narod svoje dolžnosti. 1% J^eoslav'Ie. PROGRAM NOVE VLADE SHS. ZAGREB, 27. (Po »Resto ded Carfcno« in »Bri Nravi«.) Iz BelgraS^a poročajo potanko o parlamentarni se& v kateri K razvila nova vtada svoj program. Govor predsednica Davidoviča je tal, fcaikor pravi »Res-to del Caklino«, zek> važen, posebno v tkal u. ki govori o zunanji poetski, ta je aajvažneiša. Ne v*£roo več ne nasilnosti ne vornostt, ki ste oznaeaii govore predsednika iProtića. Iz Davšdovičev ega govora izbija gotov ■in natančen ton in popolna zavest temeljnih zakonov aL'ke. tPrva briga nove vlatie bo, KŽa vzdrži drago nam prijateljstvo, ki sa ie nas narod k sreči SkicnS med vojno z velikimi zastopniki prave na-rot'rte Svni:arre In demokracije. Dodati moramo •temu prijateljstvu taidi kakovosti, ki so naun zagotovi; a le nued vojno njihovo prijateljstvo. Politično življe na tiržnem deta K v rope se obnavlra •težje. nesso v drugih državah, ki so M& podvržene vojnim preobratom. Mirovna pogajanja, pri katerih smo neposredno prizadeti, niso .ve dokončana. Pogača-nra se vrše, toda končne rešitve m mogoče ;>rodvi-devati. Več nego vse drugo nas mora ®arvinati, -kako se ta posahanja vrse, in .potem nji-ihov iioen izid. Porafcrti moramo vse naše moči, se jf-aictmi fcftiavneHsa in narodnemu organiarou zsćamči možnost razvoja vseh njegovih tsrl in moči. Teh pogojev ne opiramo na prednosti in na po-seč ca položaj naše«2 naroda v sled velik ai^kesa ui c5o4gega trpi»er,ja, ki ga ie moral prekašati v Čsi^i in na lir jI preteklosti. Ne! mi opiramo te poboje aa raeicarođno pravlcaosi, katere moramo biti deležni mi, kakor so je drugi. Po teh načelih ne zahtevamo preseč Jconoesij v našo kor list, toda ne n:cresno gprejetf koncesij v našo škodo. VjpaStevejoC simpatije; ki si jih je zagotovite naia narotkia stvar, dobiva naš naporen, skupen 3ycC za svobodo oboufcljfrv izraz v shižbemem pri-našega (kraljestva s strani prijateljald-h in neviraiiih držav; spominjamo se teh priznanj z zadcSoentjem in hvaležnostjo. Niso nas še priznali vsi; toda priznaM so nas nam itaj'Jubši in ipriča-laoenio z zaupanjem še ti^ih. 'ki nas še niso. N^ušaioč te sn^palije in {priznanja in obnavljajoč to našo hvaležnost, smo dolžni sebi in na-5*i> veirkim pria-telr-ecn in zaveznikom od časa ver-ii naporov in 2>otiebno je, da spominjamo sebe in njih na nujnost, -kartera se ni Jčtoslej popolnoma uposievaSa. Ta nujnost obstoji v skupnem delovanj'«. v katerem bomo dokazni svojo zvestobo in iskrenost, kakor smo jo dofcaaafc v boju za rzmago. Na jugovzhodu Evrope je naš narod edini, iki ie moral od začetka vojne največ trpeti in 'ki je, 3erav.no težko izkušen, vendar ostal zvest v boju za velsk ideai svobode. Potrebno fie, da Ha nardd za&eva m išče tudi v času minu sod-elovsnie ne sarno zarada pravice. temveč tudi zaradi potrebne P O D LI S T EK Hi]m oporoko. ^ Avgust Šenoa. — Prevedel M- C—č. — To je zelo razumljivo. Joso je bil lahkomiseln slepar, ki vam je izpraznil prodajabii-co, naprtil vam na vrat vso silo dolgov, sebi napolnil mošnjo in srečno pobegnil. Vdova je začela prebledevati. V tem je zapazil odvetnik med drugimi papirji zapečateno pismo z naslovom: »Gospodinji Jagi Radićevi.« — Poglejva, — je dejal Jeiusić, — 'kaj je v tem pismu. Odprl je pismo in začel citati: »Drrgj. gospodinja! Zelo mi je žal, da Vas moram zapustiti. V Vaši hiši se mi je godilo zelo dobro. Ali kaj hočete, vsaka sreča je o-poieča. Oprostite mi, da sem odšel natihoma, ne da bi vam ibil poljubil roko, ali nisem Vas hotel nadlegovati z računi, ker imate z onim stotnikom druge pogovore, in se tudi nisem jiotel sestati z gospo1' Jciučićem, največjim jaenrkiioravom tetfa sveta. Poleti te^a sem i- stabilnosti oa Balkanu, brez katere bi ne bito miru v jprihodnjosti, kakor ga na bilo v mionlosti. Nihče tkana tako starega, in bogatega izkustva in poznavanja razmer na Balkanu, kakor mi, In naši prijatelji se izlagalo nevarnosti, da se ne približalo svojemu velikemu cflju, vzpostavitvi svetovnega miru, če se balkanska vprašanja ne bodo reševala z odgovarjajočim sodelovanjem tistih« ki so tukaj neposredno prizadeti, bodisi v vprašanju meja, vojae odškodnine, ali v splošnem v političnih hi gospodarskih vprašanjih. Delegacija, kateri je poverjena obramba naših interesov na irarov-.nem -kongresu v Parizu, bo 'imela vedno v tem smislu vso pomoč s strani naše vlade. Ti m terasa so bili v tej zbonnici primemo formulirani in so v popođnem sđdadai z načeli mednarodne .pravice. Našega stališča ln naših zahtev ne moremo iz-premeniti. Naša dolžnost Je, da jih branimo do skrajnosti, Če bi se ogrožale. Usoda naših še ne osvobojenih bratov vseh krajev, ki se preganjajo zaradi njih ljubezni do domovine, leži tudi nam na srcu. Po sklepu miru bomo pretfvisem vzposft&viH od-nošale zaupnosti in dobrega sosedstva z našimi sosedi. Naša politika bo Pedala našemu izkustvu: glavna naša skrb bo, da ne iščemo svoie koristi v tuji iprepasti in nesreči. Isfcaili bomo vedno tesneu-še k veze z novima slovanskima državama, češko •Iti pofjsko repirHLko. Z Orško in Romunijo, ki ste doslej kazali nekako razburjenost v svojih mednarodnih aspiracijah, bo naša država lahko zagotovila, na podlagi vzajemnega zbližan ta in zaupanja, določeno politiko ki mir na Balkanu. Mi bomo deiafa v ;iiem smislu*. Naše prepričanje je bilo in ostane, da je bilo potrebno do končne rešitve teh vprašanj na tnr-roviai konferenci, da \iteda naše države obdrži svoj značaj koncentraci>e \iaeh strank in političnih stnrf. Jaz in morr tovariši amo naredili vse, kar (smo smatrali za potrebno, da. ne stavljamo ovir zapeimi raztpostavitvi sfl v .tem smislu*. 'Naš socijalni in državni organizem mora prenašati brezšte-vjfne. bede. Ustavodajaa skupščina bo sklicana v .kratkem, in vdada predtoži načrt votalnega za-ikona. Toda or za proučevanje in izdelan je načnta za novo ustavo. Nova vrtada je za svobodo v najširšem pomenu besede, toda upirala se bo proti anarhiji on zto-rabitenju svoi«de v iprM samo enemu tsociljalnemu razredu. Takoj pridejo na dnevni red naslednja vprašanja: vprašanje agrarne reforme, vadute, draginje, odprava cenzure demobHizaciia, oakrba vojnih sircrt, invalidsko vprašanje, ttJrsiidaciija moratorija v Srbiji m ukrepi protii socijainenru parasitstvu. Za rešitev vaFutsiega vprašanja je nujno potrebno, da se odi-eesieio iz prometa avsta^ski bankovci in da se leti zamešajo z bankovci, ki jih je izdala omisijsfka banka. Način in 'ključ, .po 'katerem se bo iamesršava irvršdia ©e dotoči iu stavnim potom. Porabili bomo vsa sredstva, da preprečimo uvažanje a vstroo grških bankovcev iz biiia.iih liržav, in sicer Še preden za£nemo izvažati našo -letino. Agrarni reformi z razlastttrvijo veleposestev s strani državno uprave tse ipripravijajjo tla s tem, da se olajšava povrnitev izseljencev in kolonizja-cija. Vojnim prostovoljcem se čira iprej odstopijo brezplačno izemiviišča. Bnadco načelo bo veHaio za uboge poljedelce, vojne pc^Ktbljence m sirote. Vprašane nadomestitve iti odškodnine za morebitno raztistitev veleposestev in Teši te v fevdalnih odnošaiev se določi ustavnim potom. Enotna uiecVtev vojske hi vojaških zavrov se izvrši tako, da bo odgovarjata ustanovitvi organizma za narodno obrambo. VpraSatii-e ureartve prometa, ,prve ki najvažnejše vojne žrtve, se izvrši z vsemi sreds'jvi, ki so na raz-pofaso, n z mj\rv6io na#fco, vpoštevajoč vedno narodno in mednarodno važnost tega vpra»-šanja,« Razprava, 1-d je .stecila Davidtovićevenui govoru-, t>e biSa zelo (kratki. se govoriio toliko o programu, (kflikor o osebnem nabiranju o sestavi nove vlade. Črnogorec Marko Daiković Je itzjavii, da Orno-goroi ne smatrajo za -primerno, da se pridružijo v iako težkih časih tej ali oni stiranki, in to radi tega, ker žele imeti proste roke v dehi za doimo-včno, v katero žele vstn.p:.tr čisti in močni; podpirali bodo to vlado, k kor so pcJdtpiraJ* prejšnjo. Marko TriSkovič je ferazS v imemi radiJca-lskih disidenrtov neMirpa^e vladi, .ker koalicijski kabinet z izkJjučatviĆo ra-d'.kaJoev ia na nvesitu v sedanjih r3Z.merah in ne odgovarja ne potrebam zu-na.ni-e ne notranje politike. Vladni program da ne ntfjfc nr.k«kšnega jamstva, ker ie preobsežen. D:\^ši ministi aki predsedrnđc Protič je govoril v imenu raid?ka'Joev. Naglašal je, da je bHa novi državi .potrebna v tem času •koncentracijska vlada, iki pa se ni mogča sesta\Tti, ker iti prišlo do sporazuma o porazdelit vi 'Mstnic. No\*t vi adi je pri-i-ove.uo ikratko žtvijenje, ker ji primankuje resnost lin parlamentarizem. Delo ministrstva bo imelo uspeh šele »adaj, ko bodo sel Je R v kabinetu isti aninistri, ki jih je on zi>rad. Protič je povzročil z cćitanjem nesposobnosti istinr mimstrom, ki so b:K prej- v njegovem -kabinetu, precejšnjo vesdosL Izjavi je pa: fDal sem se csa.vesti od svoie odkritosrčnosti !c ZaMjoičii je, da bo glasoval protf vladi. {Odobravanje na desnici in smeh na levici.) mel tudi še druge razloge. Vi se možite. V hišo pride nov gospodar. Glejte nesreče. Doslej sem bil jaz gospodar vsaj v prodajalnici. Dva gospodarja v hiši se ne moreta skladati, in najbnž itak opustite trgovino, ko vzamete stotnika. Zato sem odšel. Sicer pa pri »morskem rađen« takointako ni več veliko kupčije, ker nima več kredita. Nekaj ste pojedla Vi, nekaj jaz, m tako groS na groš. Toda povem Vam tole: kar bi našla proti meni, molčite in plačajte dolgove, kajti če .bi me zasledovali, dobi Vaš dragi stotnik pismo in v njem sporočilo, da ste (bankrotna in da naj Vas ne jemlje. Dobi pa pismo tudi oblast, in to povejte tudi Jelušiću, ker vem, kaj ste Vi poštenjaki delali ono noč, ko me je gospodinja odpravila z doma. Oplenili ste skrinjo, o-plenili ste dekle! Vse to vem, vse sem slišal, ker sem bil v hiii, ne da bi bili Vi vedeli za to. Zato, draga gospa, jezik za zobe! Molčite in plačajte. Ne povprašajte po meni; tudi jaz ne bom po Vas. Rok? roko oaniva. Bodite srečni s svojim stotnikom, ne verjemite vsakomur na svetu in pazite, da Vas Jelušić ne zakoplje. Vaš dobri prijatelj Joso Marin*.« Vdovo ie prestrašilo to pismo, pr^trašilo pa ie tudi Jeli*«*. !<*« ie vedel *« Za dr. Leigircjo pravi »Era Nuova«, da je izjavil v imenu hrvatske narodne stranke, da ne more stopiti ne v ta ne v kak drugi kabinet, ki noče za dovoliti zahtev niegove tskupine, ki so: narodno edinstvo, enakopravnosti, popolna« svoboda in ustanovitev narodne vojske. »Resto ded Cariino« pa pravi: Dr. Laginja je izjjavii da ne more sodelovati s kabinetom, ki namerava zadovoliti hrvatske narodne zahteve, 'M so: narodno edinstvo, popolna enakopravnost Srbov in Hrvalov in ustanovitev hrvatske narodne vojske. Dr. MedaJcovič je ozjavšl v imenu radikalnih da-sidesntov, da je potreben koncentracijski kabinet. Način, s katerim se hoče udejstviti agrarna reforma pomenja vlaidno nemoč. Glasoval bo proti. Zuvovič je nagjašad, da je naloga, ki si jo je nadela nova vlada, naloga za 15 (kabinetov. Izjavlja, !ć!a groze državi dve nevarnosti: revolucija ln bankrot Prve se je lažie izogniti, toda druga •bo .pastaia neizogibna, če se vse stranke ne sporazumejo. Glasoval bo samo za fconcentracvjski kabinet Stojan Ribarac naglasa v imenu narodne stranke iizven demokratske fec'eracrje, da se dela krivica srbskim čas'jnilkom, ki so se ijunaški borili, ker se vpokojujejo, a na nihovo mast o iprihajajo bivši avstroogrstki častnika. Glasoval bo proti. Rajič (bnnjevac) je iz&avH, da >bo glasoval proti vladi, ki je sestavljena iz najrazličnejših elementov m v kateri sede (mnogi člani demokratske stranke saimo zato, Iđa dobe dovoljenje za iz-ražam»;e. dPratestiranje in hrup.) Govornik izjavlja, da ni nameravaj žaliti nobenega. Glasoval bo proti. Govorili je končno minister Korač, ki je nagJa-šal, da je koncentracijski kabinet sedaj nepotreben a je "tudi neazvedljiv, iker prihajajo sedaj na •dnevni red vprašanja, v katerih se mnenja strank ■križajo. Nanašal je tudi važnost agrarne reforme, ki 'se bo izvršila vktjuh vsej opoziciji, čeimdd bi jo moral izvršiti s sflo narod isam. V seji, iđne 26. L m., je ministrski predsednik odgovarjal na razna očiitania s strani radikadoev, ■katerim ie očitat, da nim-a-jo enotnega .programa. Ena stran zahteva popolno zediniianie treh imen, a driiga je proti zedinjenjn. Ko so nato radikale i energično protestirati, je predsednik ipazdravii z veseljem ta protest, 'ki d dk a zuje, Jd!a je ves državni svet za zedtnienje. V isti soji je prišlo tudi do glasovanja, iki je imelo naslednji »zid: 127 glasov ziaH a 119 proti novi vil adi. lzvizemši majhno črnogorsko skupino, •so glasovale tore] vse stranke, ki niso (zastopane v kabinetu, .proti vfodi. Tudi Koroščeva ljudska stranka, je stopila v zadnjem hipu v opozicijo. Dav&3ovič je izjavil* da ostane vseeno na svotjem mestu. Vesti o novih načrtih za rešitev reškega vprašanja neresnične. PARIZ, 28. (»Corriere della Sera«.) Angleško in ameriško časopisje namiguje na nov načrt za re-šrfev rešikegiai vprašanja, ki ga baje Wilson sedaj proučuje. Koristno bo, če se naglaša, da ni bil do-stetf preJaložen sploh nikakšen nov načrt, ^aj ne od iaaiiiOJiS^e.sira-ni, in. da ie sikoTaj izključeno, da bi se WSson, ?d je -tako zaposlen z senatovo Taapra\x> o odobritvi mir. pogodbe, da bi on se-■dajj .proučevai jadransko vprašanje. Dobro informirani ameriški krogi trde celo, da je zelo težavno obrniti predsednikovo pozornost na evropska vprašanja m dobili morebitna navodHa 'za njihovo ■rešitev. Zapaia se poč izrazitejša tendenca s »strani zaveznikov, ki gre za tem, da uredi reško vprašanje, ker bi taleo pospešena rešitev imela prednost, da se izvrši istočasno z tzaiklj.učki preiskovalne 'komisije o reških dogodkih. Mogoče bo to vprašanje predme!? Tittoffiijevega i:"k>govora 7, Llovdom Oecrtgeom v \ 'M Ciaire Fcn-taine blizoi DeartnviSe, kamor odide angleški mi-irister na .pcčlto»oe; toda jasno je, da je izključena vsa^co. :končnovel}avna odiočitev brez ameriškega precisednflca, iti je sedaj odsoten. Reško vprašanje. PARIZ, 28. (»Nazione«.) Pariška Izdaja »New Yoi*Ft!obem« vstefcl eksplozije municije, ki je bila naložena v njem; bilo je 20 mrtvih in 40 oseb ranjenih. Bataljon angleške pehote ue prispel seirikajj iz Anglije. Ukrajinske čete na Dnjepru pri Kijevu. BASEL, 28. (S.) Iz Berolina poročajo: Listi pišejo, da je prispela delegacija, ki jo je poslal Lenjin, v KišLnjev, da ponudi romunski vladi mir. Vesti iz Kamenjeca Podoljskega pravijo, da so dosegle ukrajinske čete, ki prihajajo od juga, Dnjepr in da so zasedle železniško postajo Bajonka, 15 km oddaljeno od Kijeva. Ruski prostovoljci izpraznili Kozlov in Tam-bov. PARIZ, 29. (S.) Agencija »Reuter« pravi, da napreduje general Denjikin proti Furi. General Kementov je prišel s svojimi četami v Tambov. Ruski prostovoljci so ujeli 13.000 mož; neki rdeči polk s 40 častniki se je vdal. Prostovoljci so izpraznili Kozlov, čigar prebi-valtstvo je imelo od bol^ševikov cele reserve živil; zapustili so tudi Tambov in se napotili proti severovzhodu od Kozlova, kjer se nahaja sedaj glavni stan južne boljševiške fronte. __ Iz KemMa. Nemško časopisje podvrženo cenzuri. BEROLIN, 29. (S.) Minister za narodno obrambo Mo^ke je prepovedal izdajanje novih časopi-»sov in dnevnikov. Vsa listi, ki se razprodajajo po ulicab, so od sedaj naprej podvrženi cenzuri Liberalni fisM kritizirajo nove odred.be tn zahtevajo naj ZMjairči usHava vsakemu Nemcu svobodo, da sme izražati odkrito svoje mnenje s svinčnikom aH s peresom. Konferenca neodvisnih socijalistov. BASEL, 28. (S.) Iz Berolina brzojavljajo, da se sestane konferenca od vlade neodvisnih socijalistov 9. septembra. Zastopništvo držav v državnem svetu. BASEL, 28. (S.) Iz Berolina poročajo: Zastorv ništvo držav v državnem svetni bo obsegafo 63 glasov, od katerih dobi Pruska 25. Bavarsko, 7, Safeonska 5, Badenska 3, Wtirtembersika 3, vse •dnage dežele po en glas. Nemiri v Porenju. BASEL, 29. (S.) Iz Mainza poročajo: Zdi se, da se je pojavil preteklo noč poizkus vstaje, ki pridejo tožbe, škandali, stotnik se vam izmuzne in vam se lahko pripeti nesreča! — Plačam naj, plačam, — je začela tarnati vdova, — kako naj plačam, ko nimam več kot nekoliko sto goldinarjev gotovine. — Kje pa je za Boga ostali denar? — je začudeno vpraSal Jehišič. — Kje? — se je razsrdila ona, — samo ra-ćunajte I Petaajststo sem dala vam na račun pravde z lekarnarjem. — Bene! — je dejal odvetnik, Id se je vse-del in začel pisati s svinčnikom, — pa ra-čunajva. Govorite samo. Torej 1500 goldinarjev pravdnih stroškov. — Do tisoč goldinarjev sem izdajala pijanemu Petričeviću, da me ni nadlegoval. — Torej tisočf Bene! Dalje! _ TritisoČ sem morala položiti v skrinjo, kakor ste zapisali v zapisnik. Ta denar hrani oblast. — Bene! Tritisoč. Dalje! _ Tritisoč sem dala stotniku« ki jih je izgubil v igri. — Torej tritisoč igralskega dolga. Dalje! _ Razun tega je imel stotnik še pettisoč drugih dolgovi — je nadaljevala Jaga tiše. (Dalje.) se je pričakovala v zadnjih dneh. Doslej so dospele vesti samo iz Ludwigshafena. O polnoči so hoteli nekateri pristaši Haasa zasesti poslopje glavne pošte, kar se jim pa ni posrečilo, ker so se jim uprli zvesti uradniki. Proti jutru so vstaši ponovili poizkus, pri katerem so uporabljali tudi ročne granate. Uradniki so bili baje poraženi. Neki uradnik in načelnik glavne pošte sta bila smrtno ranjena. Danes zjutraj so zasedli poštno palačo francoski vojaki. V Ludwigshafenu so se nabili razglasi, ki naznanjajo proglasitev porenske republike. Nemci in vstaši v Sleziii. CUR1H, 29 (S.) V nasprotju iz nemškimi trditvami 'pravijo vesti iz Varšave, da je (poljsko vstajno .grbanje v Šleziji vedno večje; najrasnejša dcikaz za to je, da se vračajo vstaši, tki so bili pobegnili v ozienaije svobodne Poljske, v gorai:o Sle-zajo, poedini aiM v gručah, da se morejo udeležiti •borbe. Pri Gzeladu je prekoračil oddelek obmejne istraže 25. t. m. ob 3 zjutraj poljsko mejo in napadel prednje straže x .ročnimi granatami; Gal-•lerjevi vojaki so odbili ma.paidL Nemci so iz zrakoplovov obstreljevali s strojnicami (prebivalstvo na poljskem czcmi.ii. V okolici Tiskara so pre-maigafc vstaši obmejno 9tražo, ki jih je hotela obkoliti. Poljsikim vstašem so se pridružili tudi dnmgi prebi volci in so skupno izačeli boj, ki je dobro Izpadel za vstaše. Vesti iz Varšave pravijo, da se nemške čete ne b-ri-gaijo iza ententni ukaz, na} fustavijo smrtne .kazni z ustreli t vi jo. Vrhovno nemško poveljstvo je moralo ponoviti ta ukiuz;. 'Nemci zasledujejo družine vstašev, se polaščujejo rt.lhovega imetja in prodajajo hiše in blago, ka-■tero so pokradli ;iz trgovin. Ubogo (prebivalstvo i« iJ.obI.lo ukaz, da drž.i zaprta okna v vseh hišah •.'n da se mora javiti večkrat na dan pri policij-:ikih uradih. Iz Fran:ijs. Francoska zbornica o mirovni pogodbi. iPARIZ, 38. (S.) Poslanska zbornica nadcijftije razpravo o mirovni .pogodbi z Nemčijo. CaikUi Sanool obžaluje, da niso mogli .francoski zastopniki na. mirovni .konferenci okrniti nemškega edin-stva in pravi, da se popolnoma zanaša na Zvezo narodov. Socialist Brun-et pravi, da niso izvršili nemški socijalisti iz gl>.rovanjem za vojne kredite ■rvikake vzipcdbtrdljive dolžnosti, temveč »ločin, ki tlači celo človečanstvo. Govornik nadaljnje, niso francoski socijalisti nito dokazuje, da so izvršili socijalisti sveto dolžnost. (Odobravanje.) Govornik obžaluje, da ni trik d o zadovoljan iz mirovno pogodbo in pravi. Ida bi smeli pričakovati Francozi po toliikih žrtvah in krvi padii'h junakov drugačno, -boljšo pogodbo, nego te sedanja, ki ima v sebi kaii za verno. Iz-ija.vlja odločno, da je pokazala frrmcosika viTada ve-•Bko amernost in treznost in vizvišam duh sprav-ljivosti in 'ja )e stavita le poboje za upravičene .oopfave. Koncem svojata igovora pravi, da ipre-ipušča vladi odgovornost za pogodbo, ki ne more po govomikovern nt nem; u zadostno zajamčiti -miru. Mamei zahteva, naj -se vojna .bremena -pora vodtto od posameznih društev odposM pMnflri. Vsej jugosJovanala omladini hratstt pozdrav. Centralni odbor JUO. Kongres Juaa'l^insRs Cj2s*lnfsng Gialiidine u ZagreDu sedmimi msseeii 1319. Tovariši! Vidovdan ieta 1914 smo prostavtii 112 poseben nečin: Na Dunaiuv v stcu -bivše Avstro-Ogrs'.e smo se zakleli, da 'zasebni© .plemen revo-hicije za osvoboditev in zeLšn-enje našega naroda. Prinč-jp je zaključil naš kongres. V 'na n.:s je razkropila. A razkropljeni iflio delali -povsod za našo stvar — im od našega dela nas niso odvrnMi niti bajoneti niti vislce, niti omahovanje malodušnežev in fiiistrsko nera-ziiiiieN -JiJe. D:!aH smo v sveti veri za našo veJi'ko iccio — dokler je :u-dd naroki1 naš ni .pripoznal za svojo in postal storilec rcvc^uciie. Tako se je osnovala svobodna Jugoslavija — naša idola je Ane popolnoma, ne na zunaj in ne na znotraj. Se bo treba sitnih naporov m mogočne volje, da se bedo rešila vipra?.~nja na kuMun-nem, socijalnom in k onpo darske m polju — da bo J-ugosiavija zdrava na znetraj in inc«Lna na tz&na;. In mi, kri smo veliko ić'tio započeli, ismo tudi .poklicani, da ga do-ikor.čanio Zato sklicuje centralra odbor Jugoslovanske Ujeckii)ene Omladine kongres celokupne juserstovanske ontladčne v svrho, da se zakijuči delo, započeto pred vojno, in določijo jasne smernice za bodočnost. Brez vseli kompromisov bodo manifestirali na tem kongresu veliko našo ideio, ki nas je vodica doslej, idejo demokratsko ki socijalno urejene države, brez ozira na tz.godovinske meje, tradicije in plemenske razllike, in ustvarjanja edinstvene moderne jugoslovanske lasku re. Prcdv?em le dolžna ifćlriežsti se kongresa vsa omladina, ki je že pred vojno delata za našo idejo. da položi račun o svojem delu v dobi vojne in prevrata. Vsa omladina, ki se kiTuži ckoii naših onJacinskih Lstov, je dolžna seddovati na tem kongresu. Prvi pot bomo mogli govoriti jasno in odkrito. In sedaj mer amo, da povemo javnosti, kaj, smo hoteli in kaj hoćemo. Kongres bo vršil v Zagrebu v drugi polovici meseca septembra; vse .podrobnosti se bodo pravočasno objavile. Za vse podatke, ki se tičejo kongresa, naj s« obrača na ^ripravijaliii odbor, na nrslov M. Bar4u!;6a, Z; greb, Trg I. br. 4. Provizoričnš program za korgres je naslednji: Prvi d-an referati o delovanju dijaštva med vojno D'u-gi dan mai:)iiiestac3ja Jiigosiovanstvia. Tretji ., izlet v Siivsko jamo. Izletniki so naprošeni, da se zglase radi pcrasni 1 do danes opoldne pri tajniku V. Modrijanu v Tržaški posojilnici. — Odhod ob 5'10 s kolodvora .pri Sv. Anii'rejo do Herpeij m nato peš aii z vozom v Stevje. »Siov. akad. fer. društvo »Balkan«. Občni zbor se vrši cflanes, v soboto, ob 20'30 v »Slov. Čitalnici«. Dobrodošli tudi prijatelji društva. Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Ivanu. Danes, v soboto, ob 20*30 predavanje; po predavenj-u odborova seja, pri kateri je nujno potrebna navzočnost vseh odbornikov. Parn'ki. Včeraj so prisili: »Adria« iz Benetk in »Scfr'idtrim« iz Baltimore. Odšel je včeraj: »Car-pano« v Rašo. Drzni tatovL Pred?5nočnem sta izvršila dva nezjvnca v prodajalni vina v iriici Stadion št. 20 drzno tatvino. 2e pCipoldne so .prišli v prodajaLno 4 sumi'jivi pivci, ki so tam pili in jedli n se pri tem .zanimali za to in ono. Ostali so tam Ičo večera. Na^o so plačali pošteno svoj r^oun in od-Š4I. Marija Koren, latinica prodajalne, je eaprla ob 23 svojo trgo\ino in hotela prešteti denc.r, da bi potem š,la na svoje stanovanje. Medtem je nekdo potrkal na vrata in Koren je šla pogledati, kdo da je. Bila sta 2 iz one popoldanske družbe, oblečena v vojaško uniformo, in hotela na vsak način v trgovino, češ lita se morata okrepčati, ker odideta kjnciu potem z vlakom. S prva se je lastnica upirata, končno pa rima je vendar dovolila •stopiti v "trgovino. Pila sta nekaj in kmalu je eden plače i. Ko te je Marija Koren pripomnila, da bi ■s-prejela denar, jo je droig lopov prdjei za vrat. Priskočil je tudi prvi, zamašila sta ii usta 2, nekim robcem in ji zvezala roki za hrbet. Nato sta vzela ves denar, ki je bU v blagajni in — ne-zadGveijna — ?, krer jo je neki gospod, ki je šel immo okoli 23'45 zapazil. Poklical je takoj karabinjerje. Policijske oblasti iščejo ona 2 predrzna tatova. Nesreča in smola.. Včeraj je hofeia 31fetrt- Mara: a Lustig, stanujoča na Istrski ces;;i št. 24, obesiti zaveso na oknu. Ko je stopila na okno, je izgubila ravnotežje ter padla v znak. Pri padcu se je težko poškodovala na Rlavi, na rebrih in iz ust ji je pritekla cela mlaka krvi. Iz Marinkovicheve lekarne so takoj telefonirali na zdravniško postajo. Zdravnik se še z avtomobilom pripekal na lice mesta aJi glej smolo. Ko je prišel avtomobil v predoT pefi1 Mocrtv^zo, je nenadoma obst;! motor. Vse prizadevanje šoferja, da bi spravil avtomobil naprej, je ostalo brezuspešno. To s?a uvidela tudi dva vojaka in sicer Chierco Fjan 1« Puma felfti ter eta odSa Uicoi f>o voitSki avtomobil, s k&torto sta nevredno Lufitic pripe4jala vi mestna bokrico. Sprejeti jo jo v IV. oddelek. m rahasjo poMstot beseda. Najnaujša prtetof. — V mestno botate&o so v6era| pripeWi Zl- biaa L 1'—. Detel« črke 20 stot beseda. NaJnasKa HALI OGLASI Jetnega Ivana Uguina, stanujoče ga v u9. Rozzoi-(Molino a vento HL 125, Ugisn je namreč kopal neki jarek v ladjedelnici pri Sv. Marku, pri tem mu ?e pakliei po nesreča kos žeksaa na desno nogo in -ga je močno poškodoval. — Zdravnika zdravniške postaje so včeraj popoldne klicaiH v neko hišo v «1. Giulia, kjer je dobil kočiiaža JtEsta Kristana, 46 Jet starega, ka-.•teri je padel z voza ter se pri padau poškodoval na glavi. Zdra\nLk mu je dal prvo pomoč ter ga radi neznatne rane .pusta v ItSomači oskrbi. Tatovi na delu. Včeratf so izaisačili karabin jer ji v prosti Inki pri Sv. Andrejo tri tačke, ko so hoteli utlomiti ključavnico skladišča št. 25. Imenujejo se: Marcel G., Roman T. in Josq> K. — V isti kiki so odnesK tatovi preteklo noč, potem ko bo udrli vrata iz skladišča št. 1 B, večjo množino kave v vrednosti 700 tir. Škodo trpi uprava skladišč. Jurij Lajudovič je včeraj po noči spail na Gol-Jđonrjevem trgu — pokoncu To priKko je porabil žepni tat, kateri mu je izmaknil žepno uro z verižico in zJat prsfan v vrednosti 150 Air. Javil je tatvino karabinjerjem. — Rudolf S. ge hotel včeraj v ul Dante Aftghjeri iztrgati iz Toke ročno torbico GizeK Zarnolt. Opa-zM. je to karabinjer .ter en aretiral. Neizplačana tatvina. Gospodar ljudske kuhinie Mihael Česen je" včeraa pripravljal kavo v svoji kahčnjt. štirje bersaljerji so porabili to priliko, odprli mizni predal ter odnesii skupno — 24 k\ Nato so s tem obiJmm pienom zbežali Česen pa ije jar-vil stvar karabinjerjem. — AI052ŽK Škoča^evi so včeraj ukradli oslička, katerega je imela privezanega pri nekem drevesu. Ko je javi? a mtvino karabinrterjem, je đcvestura takoj telefonirala v klavnico. Po preteku par irr so že zaledili oslička, katerega i-e pripeljala tjakaj Karla Karimiš, da bi ga zaklela. Oslička so ctelT Alojziji nazej. Karlinca pa je šla za nekaj časa v hotel Coroneo. Varujte se tatov na tramvaju. Tatvine na tramvaju postajajo vedno pogostejše. Justu Hladniku je včeraij, ko se je peljal s tramvajem v Rojan, premeten, elegantno opravljen ziikovec segel v žep ter nru odnesel listnico, v kateri te imel 60 liT. Hladnik ni čutil, da nmi je bila ukradena listnica, toda opozoril ga je mestni stražnik, kateri sc je sJiačajno nahajal v vozu ter opazo-val tatu. Ta je seveda pri prvi pastaJd skoeši z voza iza njim ipa titCA stražnik, ki t^e takoj opozoril službujoče karafc-injerje. Medtem ko je zlakovec izročil listnico nekemu čio veku, kateremu se ne zna imena, so ga aretirali ter ga odpelje Id na stražnico v ul. Orologio, kjer se je izkazalo, da je vojak v oivil« ,po imemu Josip Compero. Obdržaii Edinostic. 33008 UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite Mesečno 12 lir. Ac, uhanov, verižic iti. ZOBOZDRAVNIK ^ žgfcgga MRACESC TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. ErszksttB IziSiriaiB m plasMa ia MEtu! zaXf2 se priredi 31. t. m. v senčnatem vrtu >Hotel Kozina« na Kozini. Svira sodba iz Herpelj. Ker je dobiček namenjen v dobrodelne namene vabi vljudno k obilni udeležbi »Plesal odsek,« ZALOGA DR IH ZLATAK1HE ~ □a veliko izbero se vdobi pri H. POVH V Trstu TRG GAR1BALDI (BARRlERA) 3. m UMETNI ZOBJE R I z in brez Čeljusti, zlate krone fn tudi obrobki R i VIUEMTUSCHER9S | ul a0. oktobra (ex Gaserma) 13,11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ¥o£i3i FGđ prmikov- Trst—Pula tn istrska pristanišča. Odhod iz Trsta (pomol ribjega trza) ob 7 v Piran (8*20), Saivore (8'40), Umag 9*10), Novigrad (10*10), Poreč (10*55), Vrsar (11*45), Rovinj (12*25). Fazano (14*10), PuJo (15). Odhod iz Pule: 6*30, Fazana (7'05), Rovinj (8*45), Vraar (9*20), Poreč (10), Novigrad (10*45), Umag (11*45), S al v ore (12'15), Piran (12*50), Trst (14). Trst—Piran. Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19'25) Piran (20). Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45. Trst—Piran—Portorose. (Samo ob (delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16*15. Trst—Umag. Odhod iz Trsta: 15 (dotaknfvši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivšl Salvore, Portorose In Piran.) Prihod v Trst: 8'45. Trst—Gradež. Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gnadež 18'30. Odhod Iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30. Trst—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 19*15. — Odhod Iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod Iz Trsta: 8, 10'45, 12, 15, 21. OHhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13'30. 17,30. Trst—Benetke. Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13. Oglase in osmrtnice Sf/relenia lnseratni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20. pritličje. V ne^eEIs, 31- av^rsta, JAVNA TO^BO^a v Borš^j. Štirje lepi dobitki, med temi junica, dva jancka, itd. Nadeja se obiine udeležbe odbor vzare n. društva za zavarovanje goveje živin.. BT3 ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachi.io Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Ti hniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rm iki. - Izdlr^nj* zob Drez bolečin. Plombiranja. Umetri zojje. □L-G jansifiga mm Deln. glav. K 33, )3).OJO, Reserve K 8.5JJ.000 Centrali! TAlf na tim di im w 5 - Vi] i Hiral) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, RTotar, Ljubljana, Metković, Opatija. Split, Šibenik, Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčno stroko spadajele posla Sprajdna vlaga na hranilne knjižice proti .'11/2% letni n obre- stim v oaneogiro-prometu proti 3-Vo letnlin o- ^ ' 1 nHnnirđrt n