POŠTNINA PLAČANA t T H G 0 V 1 ur A * I JU D UST IV I J A * OBRT * I' I N a M C E 'hst 14. marca 1948 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO. MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. Cena lir 15 J Zakaj je potreben sporazum z Jugoslavijo Odgovor dunajskega lista '‘‘Bodočnost 'Trsta, odvisi od lPra$anja, ali bodo obmejne države, skoz[ katere bi se. moral razvijati srednjeevropski promet proti rsht> pripravljene dovoliti Trstu Prednostne tarifne postavke.» Ta ugotovitev sekcijskega šefa iegmunda Solvisa v dunajski Pressi» (28 febr.) se povsem zkga s trditvijo našega lista ■ v Z^nji številki ob. prihodu jugo-_0vanske gospodarske delegacije v da namreč sporazum z Jugo-vlio zahteva sam gospodarsko-*mijepisni položaj Trsta. Pisec: je dalje mnenja, da utegne ! Trstu določena važna naloga Pristanišča za dovažanje blaga, ki j® namenjeno Avstriji v smislu , arshallovega plana. Toda doslej e ni prišjo do odločitve med rstom, Benetkami in Rotterda-rn°m- V mjnovejšem času so se ®°sPodarski krogi v Italiji bevili Zvprašanjem, da uredijo Benetke ^ Pristanišče za Avstrijo ih po-se zahteva, da mora tarifna klika italijanskih železnic dati e^Host Benetkam kot pristanišču 25 Ostrijo. V Podkrepitev naše trditve, da 6 sl(rd]ni čas, da. pride do sploš-ga trgovinskega sporazuma med in Jugoslavijo, lahko nave-^rrio še tretji dokaz, ki ga navaja tt f. Eresse». Mirovna pogodba z a io daje med državami tržaške-jJ. *4l&dja Italiji in Jugoslaviji do-®fie prednosti. Položaj Avstrije j(*Proti |Trstu je sicer že določen ^ mirovni pogodbi z Italijo, toda ^ piščevem mnenju je treba Se v lf zavarovati avstrijske pravice Uj rslu, kot izhodišču Avstrije na ki . l) vidi izhod iz seda-sabnihPOloi'ai'a v zagotovitvi po-z Prwic v Trstu tudi Avstriji Splošn mir°vno pogodbo in v Sed n' e,m sP°razumu z vsemi so-$voj‘rn. državami. V podkrepitev rd'tve navaja list izjavo Molotova na mirovni konferenci (17 sept. 1946): « Vsi priznavajo, da je Trst važno mednarodno pristanišče, ki mora ohraniti svojo važno vlogo v mednarodni trgovini. V novem položaju Trsta je posebne važnosti pravilna ureditev medsebojnih odnosov med najvažnejšimi nacijami Sto-ja kakor tudi odnosov s sosednimi narodi.» V obrambo koristi tržaškega gospodarstva Na sestanku tržaških slovenskih gospodarstvenikov, ki ga je preteklo nedeljo sklicalo tajništvo Osvobodilne fronte v Trstu, so obravnavali vprašanja zaščite koristi tržaškega gospodarstva ins gospodarsko politiko vojaške uprave. Prišli so dc zaključka, da je treba zaradi bolje zaščite malih in srednjih trgovcev in obrtnikov ustanoviti iz Slovenskega gospodarskega združenja< italijanskega gospodarskega združenja in Avtomnega združenja detaljistov no i gospodarski organ, ki bo nasi opal v njihovem imenu. Ta organ je v toliko bolj potreben, ker sedanja Trgovinska zbornica ščiti samo inte rese določenih skupin veleindustrij-cev in veletrgovcev. Sprejeta je bila resolucija, /d zahteva od sedanje vojaške uprave, da omogoči tržaškemu prebivalstvu udeležbo pri vodstvu gospodarske politike Namesto Marshallovega plana je potrebna neodvisna tržaška gospodarska politika. Tržaško gospodarstvo se mora odcepili od italijanskega. Oviram vojaške uprave za razvoj tržaške industrije je treba napraviti konec. Z državami *v zaledju in z jugoslovaskim področjem STO-Ja je treba zaključiti tarifne sporazume, ki bi pospešili blagovni promet. Potreben Je zlasti sporazum z Jugoslavijo. Reorganizirati je treba 1 ončno sedanji davčni sistem ia uvesti progresivem davek, zmanjšati upravni aparat in civilno policijo. Koga so predstavljali v Badgasteinu ? Tržaška delegacija je predložila na turistični konferenci, ki se je te dni zaključila v Badgasteinu, načrt tržaških turističnih organizacij za pospešitev turističnih .odnosov med Avstrijo in Trstom. V ta namen nameravajo predvsem zboljšati avtomobilske in železniške zveze med Trstom in Avstrijo. Obnovili bodo verjetno avtomobilsko potniško progo med Trstom in Celovcem če: Videm in med Trstom in Salzburgom Čez Videm, Linz in Veliki Klek. Obravnavali so tudi vprašanje ustanovitve redne letalske zveze med Trstom in Dunajem z vmesnimi postajami v Celovcu in Salzburgu. Iz poročila, ki smo ga povzeli iz agencijskih vesti, pa ni razvidno, ali so tržaški predstavniki zastopali italijanski turizem ali tržaškega Avstrija je ponudila Badgastein, Salzburg in Vrbsko jezero kot izle-Mšča, tržaški predstavniki pa Italijanska kopališča Gradež in Lignano. Tržačani naj bi šli torej na oddih v avstrijske turistične kraje, Avstrijci pa v Italijo, kakor da STO nima svojih letoviščnlh mest. AMERIŠKE LADJE ZA ITALIJO Italijansko ministrstvo za mornarico je nabavilo v Združenih ameriških državah 10 ladij srednje to-naže (2,700 ton.), ki so primerne predvsem za plovbo v zaprtih morjih, kakor je Sredozemsko. OBNOVA JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE MORNARICE Lani je bilo v domačih in tujih ladjedelnicah obnovljeno 18 ladij za dolgo plovbo; temeljito popravljeno jè bilo 12 ladij. Kupljene so bile ali prevzete na račun vojne odškodnine ladje: Lošinj, Vis, Topusko, Sa-bac, Bosna, Jajce, potniška ladja Partizanka in potniško-tovorna ladja Radnik, V ladjedelnici »3. maj« na Reki se gradijo ladje tonaže približno 4000 ton. Ob koncu preteklega leta so bili zaključeni dogovori s tujimi ladjedelnicami za zgraditev 5 sodobnih tovornih ladij. Jugoslovanska gospodar- ' SKA DELEGACIJA V PRAGI V Prago je prispela jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo pbgajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. ‘O JUGOSLOVANSKO-HOL ANDSKI TRGOVINSKI SPORAZUM Nedavno ja bil v Haagu podpisan triletni trgovinski sporazum med Holandijo in Jugoslavijo. Za prvo lefo predvideva pogodba skupnega prometa za 100 milijonov florintov. Jugoslavija bo dobavljala les, tobak, baker, svinec in živo srebro, Holandija bo pošiljala Jugoslaviji sukanec iz umetne svile, kemikalije, zdravila, barvila, izdelke «Phi-lipsa», kavčuk, cin, dišave, semenski krompir, diamante. Poleg tega pa je Jugoslavija že naročila v Holandiji 5 ladij, ki so jih že pričeli graditi. Dne 9. marca je gen. Airey kot predstavnik vojaškg upr iv e v Trstu podpisal tri sporazume finančne in trgovinske narave z italijansko vlado, ki sta jo predstavljala finančni minister Del Vecchio in trgovinski minister Merzagora. Dva sporazuma se nanašata na čl. 11 VII priloge mirovne pogod be z Italijo, po kateri je ta dolž--na staviti na razpolago Svobodnemu tržaškemu ozemlju potrebna denarna sredstva in devize, dokler ne dobi Trst lastne valute. V tretjem sporazumu se je Italija obvezala, da bo »primerno« financirala angloameriško področje STO-ja. Palestina - petrolej -Marshallov plan Odkritja londonskega časopisa V Varnostnem svetu OZN ni prodrl predlog o delitvi Palestine, glede katerega so se poprej zeuimle delegacije Vvlikih in mal.n uržav Ze davno preden je Varnostni sve» zavzel to ouklonilno stausce, je ton donska gospodarska revija »The Statist« (14. februarja) navedel razlog, iz katerega je bil ta predlog odbit. Odločilno Je bilo vprašanje nabavljanja petroleja z Bližnjega in Sreunjega vzhoda v smislu Marshallovega plana, skratka, vprašanje izkoriščanja petrolejskih vrelcev na tem področju. »The Statist« poroča v omenjeni številki, da predvideva Marshallov plan dobavo 215 milijonov metričnih stotov (2.150 mil. q> petroleja za evropske države. Pariška konferenca je predvidevala potrebo 271 milijonov ion. Leta 1951. bi v smisi i načrta moralo prihajati 88 odstotkov potrebne količine petroleja s Srednjega vzhoda, ki daje dane^ samo 38,6 odstotkov. ZDA bi leta 1951 nabavljale samo 3,6 odstotka, medtem ko dobavljajo canes 11,4 odstotka. »The Statist« poroča dalje da so strokovnjaki Trumanove vlade na nekem sestanku poročali, da Je izvedba Marshallovega plana odvisna, v kolikor gre za petrolej, od političnega položaja na Bližnjem vzhodu, in ameriški poslanik v Iraku Je javil, da ne bo mogoče povečati dobav, če se ne reši ugodno palestinsko vprašanje. Ameriške družbe, ki gradijo petrolejski vol (pip.line) iz Perzijskega zaliva dv Hajfe, so v Pa.estini ustavile del. in minister ameriške državne obrambe Je dejal, da je »pipeline« iz Perzijskega zaliva nezavarovan. Posebna anketa Je dognala, da ZDA ne bi mogle nadoknaditi petroleja z Bližnjega vzhoda. L. 1952 bodo same potrebovale 1 milijon »barrelov« (1 barrel — 42 salonov, 1 galon — 4,5 litrov), čeprav bi narastia proizvodnja v Venezueli po načrtu. Zato je ameriški notranji minister priporočil, naj se s kredi tom 9 milijard dolarjev uvede pro izvodnja sintetičnega goriva in zgradijo petrolejski daljnovodi iz nedo. stepnih krajev Aljaske. Potreba p i petroleju z Bližnjega vzhoda je take velika, da so minister državn obrambe Forrcstal in nekateri uradniki Državnega departmana priporočili gen. Marshallu in predsednik: Trumanu, naj delata na io, da s: odlok o delitvi Palestine, ki jo j : predlagala poprej sama ameriška vlada prekliče. - To se je kdaj tudi zgodilo. STRAH ITALIJANSKEGA INDUSTRIJO A Na sestanku trgovinske zbornice v Genovi, na katerem so predstavniki genoveške industrije razložili svoje želje, da bi jih predložili ministru za industrijo v posebni spomenici, je neki industrijec nastopil proti uvozu železne legure Iz mačo italijansko industrijo. Sodeč, po tem, kar je bilo doslej objavljanega, ubil ti sporazumi v bistvu potrjujejo dosedanje dejansko stanje. Z mednarodnopravnega vidika kljub temu predstavljajo n|oiu. podarstva z italijanskim in odvisnost oi italijanske gospodarske politike onemogočata vsako neodvisno pobudo, in so sprejemali sedanje g ospodarsk o-pravno stanje pač kot prcvizorij, s katerim računi tudi mirovna pogodba. Toda razlaga i rimskih sitarazumov od strani italijanskih poročevalskih agencij jih zdaj plaši, da gre Za legalizacijo tega provizorija v zvezi s preračunanim zavlačevanjem imenovanja guvernerja. Italijanska gospodarska politika je 25 let dušila iniciativnost tržaškega pomorstva in trgovine in zdaj naj bi kljub jasnim določbam mirovne pogodbe, ki jamčijo neodvisnost STO-ja osta’o pri starem! Neki fisti piiSejo o industrijskih kreditih, ki jih baje zagotavljajo rimski sporazumi tržaški industriji, kakor da bi ne bilo sploš no znano, da Italija sama nima denarja in da preživlja italijanska industrija težko krizo prav zaradi omejitve) kreditov, in prihaja vsled tega v. vedno večjo odvisnost tujega kapitala, SVILA NA MORJU V zvezi z mednarodno pomorsko konferenco v Ženevi in s prvo vožnjo švicarske ladje »General Guisan« sq se pojavile v tisku razprave o vse večjem zanimanju švicarskih gospodarstvenikov za morje. Tržaški statut daje Svici pravico, da v Trstu registrira ladje, ki lahko plovejo pod njeno zastavo. Za zdaj še ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali bo Švica izkoristka pravico. Gospodarske koristi (investirani kapita’i itd.) Svice v Trstu so bili pred prvo svetovno vojno dokaj veli-kg in pomembnejše kakor obseg samega prometa med Trstom in Svico (13,372 ton v letu 1913). Po prihodu Italije so se Švicarji skoraj popolnoma umaknili iz Trsta. Čezmorske zveze S vice so se po drugi svetovni vojni razvijale predvsem no Renu čez Anver« čez Marseille in Genovo. Švicarji se po drugi vojni zlasti trudijo, da bi razvili p cvne poti od Baz-a do Anversa, ker je ta najce-ne.iša; po’eg tega imajo na Renu lastno ladjevje. Promet med Be1-gi.id (Anversom) in Bazlom je že presegel predvojnega; izvoz iz be’g-j sikih pristanišč po Renu do Baz'a je znašal lansko leto 494.000 ton, 1. 1938. 412.000 ton iz Bazla v belgijske luke pa 43.000 ton. Švicarsko ladjevje je prepeljalo 40 odst. tega blaga. Za švicarski tranzit se bijeta trdi MaseiFe in Genova. Fran- cozi nameravajo regulirati Ren, da bi postal ploven od Leman-skega (Ženevskega) jezera. V zadnjem času pogrevajo Švicarji načrt za Izgradnjo jprekoipa med Bodenskim jezerom in Donavo; prekop bi Švicarjem omogočil neposredno zvezo ^ to važno prometno žilo, ki vodi v dežele, bo gate s surovinami. Obstoji tudi načrt, da se Ren od Bazla čez Bodensko jezero poveže z Donavo. Trst se .pri vseh teh kombina-itiijafh r) bo postala naravna in najcenejša pot za, češkoslovaški promet s severom in severo-zapadom. V Sčečin vodijo najbližje železniške zveze med češkoslovaško industrijo in morjem. PROIZVODNJA ČEŠKOSLOVAŠKEGA PIVA Lani so češkoslovaške pivovarne proizvedle skoraj 7.6U0.000 hi piva. Izvoz piva, ki ne zaostaja po kakovosti za predvojnim proizvodom, je znašal okrog 30.000 hi, po vrednosti 22 milijonov čk. Računajo, da bo v letu 1948, izvoz piva vrgel 30 milijonov kč. TEZKOCE PRI IZVAJANJU POLJ-SKO-1TALI JANŠKE TRGOVINSKE POGODBE Glavna direkcija trgovinske pogodbe v Rimu je izjavila, da je poljsko-italijanski trgovinski sporazum naletel na znatne težkoče zaradi domnevnih visokih cen blaga na Poljskem. Bolj je verjetno, da je zakasnitev izvajanja omenjene pogodbe posledica političnih smernic italijanske vlade in tujih zainteresiranih vplivov. POLJSKO-ANGLESKA TRGOVINSKA POGODBA Po tritedenskih pogajanjih je bil v Londonu zaključen nov trgovinski sporazum med Veliko Britanijo in Poljsko. Po tem sporazumu bo znašal poljski izvoz v Veliko Britanijo 11 milijonov funtov šter-lingov do konca leta 1948. (6.5 milijona prejšnje leto). Poljska bo izvažala predvsem slanino, jajca, in gradbeni les. Se v tem pa se bodo nadaljevala trgovinska pogajanja za sklenitev dolgoročne trgovinske pogodbe. . IZVOZ POLJSKEGA PORCELANA Odra mesto Labe Kmalu bodo zopet otvorili plovbo na Odri med Češkoslovaško in Sčečinom. Češkoslovaška plovna družba «Češkoslovaška plavelni o-derska společnost» bo v ta namen ustanovila svojo podružnico v Sče-činu in ba zaposlila na Odri svoje rečno brodovje, ki bo služilo v prvi vnjti za prevoz premoga. Sploh postaja Sčečin za Češkoslovaško najvažnejše pristanišče na Severnem morju. Napovedali so že, da bo Češkoslovaška kmalu preselila 30.000 ton svojega brodovja z Labe na Odro. Hamburg bo prišel Poljska je ziakljtičila pogajanja za izvoz znatne količine porcelana, v Sovjetsko zvezo, ZDA in Brazilijo. Pričakujejo, da bo tudi Jugoslavija naročila večjo količino poljskega porcelana, posebno izolatorjev za elektroindustrijo. SOVJETSKA ZVEZA — EGIPT Dne 3. t. m. so podpisali v Kai-rif pogodbo, po kateri bo Egipt dobav, j al Sovjetski zvezi bombaž, od Sovjetske zveze pa prejemal žitarice, les in amonijev sulfat. V kratkem. pričakuj ej o sklenitev popolnejšega sp osnega dogovora, ki bo postavil trgovske odnose med, obema državam al na novo o=novo. Za obnovo Evrope Na seji izvršilnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice v Londonu, ki so se je udeležili predstavniki Belgije, ZDA, Svice, Avstralije, Kanade, Frančije, Italije, Holandije in Velike Britanije je1 bil postavljen program za obnovo Evrope. Mednarodna trgovinska zbornica, ki je povsem pod vplivom an-glojlameriških poslovnih ljUdij, je itiorala v prvi točki svojega programa priznati, da je za gospodarsko obnovo Evrope potrebno sodelovanje zapadne in vzhodne Evrope, program vsebuje naslednje točke: 1) pospeševati. je treba trgovino med zapadno in vzhodno Evropo z vsemi razpoložljivimi sredstvi; 2) preden se sprejme tuja podpora, ,i» treba temeljito izkoristiti vse Evropi dostopne vire in strojni park; 3) izvesti nujne ukrepe za ohranitev medevropske trgovine, dokler . ne prispe tuja pomoč; 4) ustanoviti mednarodni odbor, v katerem naj sodelujejo poslovni ljudje, da pripravijo skupno evropsko akcijo za povečanje proizvodnje premoga, železa in jekla, električnega toka, kemikalij in vozil, in za poboljšanje prometnih poti; 5) izvesti ostre ukrepe proti inflaciji v vseh evropskih državah in strogo omejiti število uradniitva, da bi se zmanjšal nedostatek delovne sile; 6) dati več prostosti zasebni pobudi in zmanjšati nadzorstvo, da bi se povečala proizvodnja; 7) razširiti mnogostranske sporazume — kakor je «Benelux» ali pa napovedana carinska unija med Francijo in Italijo —- na vso Evropo in v danem trenutku prilagoditi devizne tečaje dejanski gospodarski ravni; 8) odpraviti določbe, ki ovirajo medievropsko trgovino in če mogoče ustanoviti zapadnoevropsko carinsko unijo. 9) potrebno je tesno sodelovanje med Evropo in ZDA, ki naj se izvede na ta način, da se ustanovi skupno upravno telo v Evropi, pri katerem bi imeli posvetovalni glas delavci, kmetje in poslovni ljudje; 10) Nemčija naj se zopet vključi v evropsko gospodarstvo, pri tem pa se morajo izvesti vsi primerni varnostni ukrepi. Program, kj ga je postavi'a Mednarodna trgovinska zborn ca ustreza povem stari kapitalistični mi «Inasti. Zbornica ie tore,' popolnoma v službi zapadnega kapitala. USTANOVITEV «BANKE NEMŠKIH DRŽAV». Angloameriške zasedbene oblasti so v Frankfurtu ustanovile «Banko nemških držav», ki bo opravljala posle narodne banke. Nastanjena je v prostorih podružnic-bivše »Reichsbanke« v Franfurtu, k. je bila razpuščena ob zlomu Nemčije. Banka je organizirana po vzoru ame nitke Federalrie rezervne banke. Nadzirala boi v prvi vrsti delovanje državnih bank posameznih nemških dežel- Njena glavnica znaša 100 milijonov mark. Vplačale jo bodo posamezne državne banke v razmerju s svojimi vlogami. Banka se za zdaj ne bo bavila s trgovskimi posli. Pooblaščena je bila, da bi-conski gospodarski upravi podeljuje kratkoročne kredite do 300 milijonov mark. Banko nadzira posebna anglo-ameriška komisija, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki francoske vojske, ako Francija pristane na organizacijo skupne gospodarske enote med vsemi tremi zasedbenimi conami današnje Nemčije. «Banka nemških držav» je pooblaščena, da izdaja tudi denar. 5 MILIJARD DOBIČKA Francoski finančni minister Ma-yer je izjavil, da se mnogo imetnikov bankovcev po 5.000 frankov ni zglasilo, da bi zahtevalo povrnitev zaplenjenih bankovcev. Tako znaša vsota nezahtevanih bankovcev 5 milijard frankov, katerih vrednost je zapadla. Na ta'način je francoska država zaslužila 5 milijard frankov, za kolikor se je znižal njen dolg pri Francoski narodni banki. Imetniki teh bankovcev so se prestrašili določbe, ki daje državi pravico poizvedovati, od kod imajo denar. Borba za bombaž V beneškem pristanišču Marghera so popolnoma obnovili skladišče za bombaž. Skladišče ima 36.750 kub. m. prostornine. Benetke nudijo za bombaž v tranzitu ugodne pristaniške tarife. Bombaž je v Benetkah prost carine za 24 dni. Poleg tega izdajajo beneške pomorske dnfžbe direktne vozne listine za vse čezmorske dežele, ki proizvajajo bombaž. Nedavno so tudi v Trstu govorili o načrtih za ustanovitev velikega tranzitnega središča za bombaž, vse pa kaže, da so Benečani v tem pogledu podjetnejši. fZ ranil tar Kot pristanišče, ki nima lastnega nacionalnega zaledja, je Trst danes še bolj navezan na tranzitni promet kakor v preteklosti. Sama domača industrija in trgovina ne utegneta niti zdaleč zaposliti tržaškega pristanišča. Naravno tržaško zaledje pripada danes tujim državam, in to — če izzvzamemo Avstrijo, češkoslovaško in Madžarsko — celo takšnim, ki razpolagajo z lastnimi pristanišči in niso prav nič odvisne od Trsta. Jasno je, da ne vodi pametno gospodarsko pdlitiko tisti, ki s kakršnimi koli ukrepi ovira tranzitni promet. Zato je tržaške špediterje toliko bolj osupnil nedavni ukrep prometne sekcije vojaške u-prave, ki vodi tržaške železnice, da se prevoznine na tržaških progah (Devin-Trst in Opčine-Trst) za tranzitno blago morajo plačati v devizah, torej ne v italijanskih lirah kakor doslej. Tržaška prevozna podjetja, ki vodijo tranzitne pošiljke pač nimajo deviz. Izvajanje tega ukrepa bi prizadelo silen u-darec tranzitnemu prometu. Zato so tržaški prevozniki predložili prometnemu odseku vojaške uprave, naj bi pristal na to, da pošiljatelj blaga poravna prevoznino neposredno do Trsta — ne samo do tržaške meje — ali nasprotno, za čezmorske pošiljke, namenjene v tržaško zaledje, do tržaških obmejnih postaj pri izhodu. Prizadete železniške uprave bi potem medsebojno obračunavale terjatve, ki bi nastale zaradi izvršenega prevoza. Tržaški špediterji so zagrozili, da bodo v primeru, da bi ZVU vztrajala pri svoji zahtevi, s kamioni prevažali blago do obmejnih postaj. Končno je prometna sekcija našla vmesno rešitev. Po tej ostanejo v veljavi prevozne postavke, ki jih je določila sekcija v švicarskih frankih, vendar je špediterjem da. na možnost, da pcpravnajo prevoznine v lirah po določenem tečaju. Tudi ta spor nas dovede do zaključka, da je treba čim prej dokončno rešiti vprašanje prometnih zvez z zaledjem. V tem primeru se je zopet pokazalo, kako praktičen in koristen je bil jugoslovanski predlog glede ureditve tržaškega železniškega vprašanja. Jugoslavija je namreč predlagala, naj se kratke delnice tržaških prog (Opčine -Trst, Draga-Trst in Devin-Trst) glede uprave in tarifnih postavk priključijo nacionalnim upravam in nacionalnim tarifnim sistemom v tržaškem zaledju. Na ta način bi se prevoznina tudi znižala, ker bi delnice tržaških prog bile vključene v sistem daljših prog z ugodnejšimi tarifnimi postavkami. Glede načina poravnave prevoznin za tranzitno blago, naj še omenimo, da gredo danes pristaniške uprave drugih držav v vsakem pogledu na roko državam v zaledju-Tako jim dovoljujejo poravnavo prevoznih in drugih pristojbin v njihovi nacionalni valuti, samo da bi privabile čim več tranzita. —O— Češkoslovaška -Trst - Indija Te dni bo podpisana v Prag' trgovska pogodba med Ceškos o' vaškq iin Indijo, ki predvideva znatno pomnožitev trgovskih p°' slov. med Indij o in Ceškos ova" ško. Indija bo izvaža a na Ce' škos’ovaško volno, bombaž in j"' to, Ceškos’ovaška pa bo dobav' Jja’a Indiji stroje, tkanino in P" vo. V teku so tudi pogajanja me" češkoslovaško vlado in indij skifi" industrij ci za zgraditev velikih to' varn sladkorja, piva in alkohe' ličnih pijač v Indi ji. . Upamo, da bo tudi tržaško Pr"j stanišče imelo velike koristi povečanega prometa med Indij" in Češkoslovaško. Nuino je P,J' trebno, da se tukajšnja pomorska podjetja pripravijo in izkoristi" jo. priliko, ki jim jo nudi ta sicel tradici,ona'ni promet med srednja evropskimi državami in vzhoda*"1 Nevarnost je, da Trsta ne prebit" jo druge luke. PREDSTAVNIK CESKOSLOVA' SKE NARODNE BANKE V TRSTU Lansko leto je CSR sklenila 5 tukajšnjo vojaško upravo dog6' v or, po katerem bo CSR piace vaua pristaniške usluge z dlobaV0 surovin in industrijskih izde.kfiv' Načeino je bilo takrat sklenjen" da bo če^kos ovaška vlada porav na a omenjene zas uge 30 od5',’ v sladkorju, 25 odst. v lesu, 3 odst. v zdravilih, 5 odst. steki"1 5 odst. a'kohoi u, 5 odst. žeblj" in 25 odst. v čevljarskih izdelki1' Ta dogovor je imel doslej tržaško gospodarstvo ugodne V°. s edice. Prav te dni se ie v t£{ zadevi mudil v Trstu predstavo" češkoslovaške Narodne banke. Cc škos'ovaška postavlja sedaj pred'oge, po kater.h naj bi p3 čevala pristaniške us'uge 50 od5' s surovinami in 50 odst. z raz"1 mi izde'ki Genova za prevoz petrolej# Italijanski gospodarski listi poročajo, da se Genovežani zelo potegujejo za to, da bi sodelovali pri prevozu nafte iz Perzije, Iraka in Arabije, ki je po Marshallovem načrtu namenjena Evropi. Vse kaže, da Genovežani niso zadovoljni, da namerava petrolejsko podjetje «Anic-Standard Oli», ki je v oblasti ameriškega kapitala in ki sodeluje s podjetji «Anglo-Iranian Or.» in «Arabian Oil» razširiti čistilnice v Livornu (na milijon ton letne predelave) in v Bariju (na 500.000 ton), in zahtevajo da se čistilnice postavijo v bližini Genove. Iz Genove bi potem prevažali, petrolej v S.vico in druge evropske države. Na drugi strani se Švicarji pripravljajo, da bi lahko sami prevažali petrolej iz severnih pristanišč, predvsem iz Rotterdama, kjer so velike angloameriške petrolejske družbe pričele širiti svoja petrolejska skladišča verjetno prav v zvezi z Marshallovim načrtom. V Bazlu gradijo petrolejsko pristanišče. V tem mestu so Švicarji tudi ustanovili družbo za prevoz nafte v petrolejskih tankih iz severnih pristanišč po Renu. —o— NOVA ČISTILNICA PETROLEJSKIH PROIZVODOV V ITALIJI V Genova-Pegli so skoraj dogradili novo čistilnico za petrolejske proizvode, ki je last družbe Deli-mon. Tovarna bo razpolagala med drugim z zbiralniki, za 50.000 ton tekočega goriva in bo povezana z pristaniščem po 4 vodih. DRUŽBA SADE POVEČALA GLAVNICO Delničarji družbe «Società Adriatica di elettricità» so sklenili povišati družbeno glavnico od 4 na 5 milijard lir. S to operacijo namerava vodstvo družbe dograditi prvi del velikega hidroelektrične-ga sklopa Piave-Boite-Vajont; s tem bi zvišali proizvodnjo električne energije za pol milijona kvvh letno. Dosedanje investicije . .za omenjeni objekt znašajo, po današnji vr^ nosti okrog 5 milijard lir. Za dov(' šitev dela potrebuje družba nada11' nje 3 milijarde lir. Tetinične novosti GOJITEV BARVANEGA BOMBA^ «Tass» poroča iz Taškenta, s° vjetskega središča za gojitev baza, da se je posrečilo pridela novo visto bombaža, ki je bolj 0 poma proti bolezni in hitreje C ri. V teku so že poskusi, da bi' fi . delali barvani bombaž."V ta nai"e je bilo posejanih že več tisoč h6^ tarjev. ZNAJĐLJIVOST V STISKI Angleži so bili letos v ' . stiski zaradi 'pomanjkanja krc | P ir ja. Tako je n. pr. neki... ski dnevnik imenoval soboto januarja «črni , dan« #. an!7> cstali skoro brez krompirja. ro ni bilo gospodinje, ki bi lahko kupila predpisane 3 krompirja, večina se je morala % dovoljiti z. enim funtom, medi ko je na tisoče in tisoče žinj odšlo domov s praznimt kami. Anglija je imela v tem su Za 50 do 75 odst. premalo ■c/ Pirja na razpolago, ko bi hot' zadovo’jiti potrošnike v ob-5"' racioniranja. Angleški učenjaki so si v 1 času razbijali glavo v laboi A riju univerze v. Cambridge *’ ko bi našli posebno vrsto k"? f-| pirja, ki bi ustrezala angl^j V\ mu podnebju in zagotovila živeža Angležem. Križali so V nei vrste krompir ja iz Južne A lirike in Mehike pa tudi iz V' ke Britanije. Dr. John je izjavil, da so se poskusi čili in da računa da bo Aro y v teku treh let razpolagala z p v im krompirjevim šemeno'11’ bo odporno proti vsiem vfS rje. Razvojne možnosti prehranbene industrij e Prehranbena industrija v Trstu >n ozemlju zavzema brez dvoma odlično mesto. Na Tržaškem ozemlju k nad 500 večjih ali manjših pod-ktij, ki spadajo v to panogo in danes zaposlujejo okrog 6.000 delavcev. 2e bežni pregled loči podjetja v dve različni skupini. K prvi spadajo obrati, ki vsaj deloma predelujejo surovine, ki jih proizvaja Tržaško ozemlje, k drugi pa podjetja, ki izkoriščajo uvožene izdelke ali polizdelke. Pri prvi in drugi skupini, pa razlikujemo podjetja, ki zadovoljujejo le notranje prehranbene potrebe Trsta in ozemlja, °d onih, ki izvažajo v inozemstvo znaten del svojih proizvodov. Med najvažnejše objekte tukajšnje Prehranbene industrije spadajo obrati za konzerviranje rib, sadja 'n povrtnine. Pred vojno je delovalo na Tržaškem ozemlju 15 podjetij, ki so se bavila s konzerviranjem in predelavo teh surovin. Perspektive za nadalji razvoj tega sektorja industrije so tudi v novem Položaju Tržaškega ozemlja ugodne, čeprav so se trenutno pojavile raz, ne težkoče, ki so predvsem v zvezi z začasnimi ovirami pri nabavi surovin. Donos ribolova v vodah ozemlja Znaša povprečno 4 milijone kg rib letno. Ta količina rib ne bo seveda zadostovala za zaposlitev obstoječih tovarn; vendar ne bo težko v tem pogledu doseči ustrezne sporazume s sosednimi državami, predvsem z Jugoslavijo, ki je bila že Pri prejšnjih mejah stalna dobaviteljica svežih rib. Vsekakor, bo moralo konzerviranje rib ostati jedro tukajšnje prehranbene industrije. Izgledi za industrijsko predelovanje sadja so slabši. Količina sadja ki ga proizvajajo na ozemlju, ne zadostuje notranjim potrebam in ta sektor bo zaradi tega skoraj Popolnoma odvisen od uvoza iz I-talije in Jugoslavije. Ni pa izključena možnost razvoja že obstoječih obratov, posebno, če bo tukajšnje kmetijstvo uspele pospešiti sadjarstvo, za katero je v južnih predelih ozemlja zelo ugodno okolje. Za industrijo konzervirane povrtnine pa se obetajo dobri pogoji, bodisi glede nabave siroVin, bodisi glede izvoza izdelkov v tržaško zaledje in drugam. S pospeševanjem industrije konzerviranih povrtnin, bi Tržaško o-zemilje ne samo doseglo aktivno Postavko v trgovinski bilanci, temveč bi istočasno ustvarilo osnove za dvig in preusmeritev vsega kme- tijskega gospodarstva k intenzivnemu obdelovanju zemlje. Med industrijo, ki bo črpala vsaj deloma surovine iz domačih virov, je omeniti še tukajšnje žgalnice, ki so izdelovale v normalnih časih mesečno okrog 250.000 hi vermuta, 150.000 M konjaka, 100 «ferneta», nad 500 hi raznih likerjev in 50 hi sirupov. V kolikor ne bi morala ta industrija črpati surovine (posebno alkohol) iz inozemstva, bi imela na razpolago bogate zaloge surovin v neposrednem tržaškem zaledju. Izgledi za industrijo mlečnih izdelkov so iz jasnih razlogov negativni, Spopolniti se bodo morala le zbirališča svežega mleka, ki pa bodo uspešno delovala le če bodo zasnovana na zadružni osnovi. Vsi drugi večji obrati, ki s0 v zvezi s prehranbenim sektorjem, so odvisni izključno od uvoza surovin in spadajo kot taki med tipično tržaško industrijo. Prvq mesto zavzema na tem sektorju tržaška oljarna za predelavo oljčnih semen in sadežev. Prome, z oljnatimi semeni je zavzemal v predvojni dobi važno postavko v prorhetu tržaškega pristanišča; saj se je sukal letno med 200 in 250.000 tonami. Znaten del te količine so predelali v {inaine izdelke v Trstu. Tržaške oljarne pa so bile vedno podvržene neizogibnemu valovanju mednarodnega tržišča. Zaradi tega je bila tudi proizvodnja te industrije zelo nestalna. Opustiti so morali veliko oljarno v žavljah, ki je bila last italijanske družbe «Gaslini». Vprašanje nabave surovin ovira še danes ta sektor industrijske proizvodnje, ker doslej nabavljene količine oljnatih semen ne zadostujejo obralu edine večje tukajšnje oljarne. Kljub temu pa bodo, kakor je bilo pred Kratkim javljeno', zgradili v Zavljah novo moderno tovarno semenskega olja. Med drugimi obrati prehranbene industrije je treba omeniti tržaško pivovarno, ki lahko proizvaja o-krog 500 hi piva na dan in razpo- , laga s skladišči za konzerviranje j 70.000 hi pijače. Tržaško zaledje ; ima bogato zalogo vseh potrebnih surovin, čeprav nabavlja surovine tudi drugod. Mlinska industrija se ni doslej ’ razvila v Trstu in je zadostovala le za lokalne potrebe. Sedaj pa je , v načrtu zgraditev dveh mlinov s skupno zmogljivostjo dnevnih 2.000 q. Za svoj obrat bo potrebovala mlinska industrija vsaj četrtino količine žita, ki je v prometu v Trstu (povprečno 2 - 2,5 milijona q v VESTNIK Slovenskega gospodarskega združenja Redni občni zbor in strokovne skupščine Ker je zadnja nedelja v marcu velikonočna nedelja, bo redni občni zbor SGZ na belo nedeljo 4. apri- *a- Uro, kraj in dnevni red občne-Sa zbora bomo objavili posebej. Volitve strokovnih odborov se hlorajo po določbah pravil izvršiti pred občnim zborom. Zato je združenje v razdobju med 10. in 22. marcem sklicalo strokovne skup. ščine, na katerih se volijo načel-nik dotične stroke, njegov namestnik in po dva ali več članov-odbor. likov. Načelnik strokovnega odbo-ra postane z izvolitvijo član upravnega odbora za prihodnje poslovno leto. Skupščine članov prometne, finančne-, veletrgovske in mesarske stroke so bile med 10. in 13. mar-cem; za druge stroke so določen] naslednji dnevi: v ponedeljek 15. marca ob 16. Uri za stroko gostilničarjev; v Ponedeljek 15. marca ob 19.30 zh stroko jestvinarjev; v torek 16. marca ob 19.30 za stroko maloprodajalcev (manufaktu-ra> mlekarne, zelenjava, trafike, zadruge, zastopstva in razne druge trgovine); v sredo 17. marca ob 19.30 za stroko prodajalcev goriva; v četrtek 18. marca ob 19.30 za stroko obrtnikov; v Ponedeljek 22. marca ob 16. Uri za stroko pekov. *se skupščine bodo na sedežu Združenja v Trstu, ulica F. Filzi 10-1. ^ko bi skupščina ne bila sklepčna °b določeni uri, ker bi ne bila navzočna vsaj polovica članov do->čne stroke, bo eno uro pozneje ob Vsakern številu prisotnih. Člani se s,,lejo zastopati po drugih čla, izd ’ -a t‘m morajo v ,tem primeru Qati pismeno pooblastilo, kakor 0 zahtevajo pravila; vendar ne rne noben pooblaščenec imeti več kot pet pooblastil. Vabimo vse zadržane, posebno |pa zunanje ,člane, ki bi se ne mogli udeležiti skupščine osebno, dia izkoristijo to ugodnost in se dado zastopati s pooblastilom. Po sklepu upravnega odbora bodo novoizvoljeni strokovni odbori takoj nastopili svoje funkcije. IZ URADNEGA LISTA ZVU z dne 1.3.1948 Z ukazom št. 119 je bila dosedanja Fitopaitološka opazovalna postaja (Osservatorio d'i Fitopatologia) preimenovana v Osrednjo poljedelsko in gozdarsko poskusno postajo (Centre» Sperimentale Agrario e Forestale). Departma,n za kmetijstvo in ribištvo ZVU je pooblaščen, da v okviru te osrednje postaje ustanovi še nadaljnje postaje, kjer koli bo smatral za potrebno. TRANZIT INOZEMSKEGA BLAGA Po pojasnilih, ki jih je dal de-partman za finance ZVU ni podvrženo licenci zavezniške vojaške uprave tistb inozemsko blago, ki tramzitira STO. V to svrho morajo prizadeti, čim prispe blago na blok, opremiti spremno «boleto» z označbo, da potuje blago v tranzitu v inozemstvo ali v tržaško prosto luko. Blago se potem odipremi na pristojni carinski urad. URAD ZA TRGOVINO Z AVSTRIJO Dokler se ne ustanovi v Trstu snujoča se avstrijsko-tržaška trgovski zbornica, posluje v ulici S. Caterina št. 4 poseben avstrijski urad, katerega naloga je zaščita avstrijskih interesov v Trstu. Urad daje tudi pojasnila trgovcem, ki so in-teresirani na trgovini z Avstrijo. predvojni dobi). Med ostalnimi pre-hranbeni podjetji omenjamo le še tovarno čokolade, ki ima že staro tradicijo in lahko proizvaja letno nad 6.000 q čokolade. Razvoj tržaške prehranbene industrije odvisi predvsem od dveh či-niteljev: od možnosti ustanovitve trajne in obširne surovinske baze in od zagotovitve sigurnih odjemalcev. Te pa bo treba iskazati v naravnem zaledju Trsta in v deželah, ki so že nekdaj bili stalni odjemalci Trsta. Zato pa bo tej panogi industrije odprta pot razvoja le, če bodo vodilni krogi tržaškega gospodarstva znali vključiti tržaško eko, nomi jo v -živo bitnost mednarodnega življenja in bodo pri tem upoštevali geografični položaj Trsta. GOSPODARSKI, BILTENI Vse člane združenja, posebno čla. ne trgovske stroke opozarjamo, da prejemamo vsak dan gospodarska poročili tržaških informacijskih agencij. Blateni prinašajo vsakovrstne gospodarske vesti od vsepovsod, zlasti tudi iz Trsta, iz držav v zaledju in Italije. V uradnih urah so bilteni vsake, mu članu na razpolago v pisarni združenja. OPOZORILO ČLANOM V zadnjem času se je zglasilo v pisarni nekaj članov in povedalo, da zato ne plačujejo članarine, ker da obrti ne izvršujejo več. Zdi s, potemtakem, da si niso vsi člani na jasnem glede obveznosti, ki jih imajo napram združenju. Po zakonitih predpisih mora namreč član združenja, ki želi izstopiti, poslati upravnemu odboru pismeno izjavo o izstopu. Po istem zakonitem predpisu ima izstop učinek šele s koncem onega leta, v katerem je kdo izstopil. Iz tega sledil, da prevzame. in da je prevzel s podpisom pristopnice vsakdo obveznost, da bo redno plačeval predpisane prispevke vse dotlej, dokler ne preneha biti član združenja. Združenje pa ima seveda vso pravico do plačila pristopnine in članarine. Kdor bi torej prekinil izvrševanje svojega poklica ali ga pa za trajno ali začasno opustil in n želi biti več naš član, naj pošlje pismeno izstopno izjavo, ker se more le na ta način iznebiti obveznosti nadaljnjega plačevanja. Vsem prizadetim članom, obenem pri tej priliki priporočamo, naj plačajo članarino našemu inkasantu že pri njegovem prvem obisku in mu s tem olajšajo delo. Dvig živinoreie no Tolminskem Živinorejski izdelki srednje in visoke Soške doline uživajo v Trstu upravičen sloves, saj je tolminski okraj že zdavna oskrboval tržaški trg z mlečnimi izdelki in mesom, trgovinski stiki med Trstom in Soško dolino so se ohranili do danes, kljub raznim oviram, ,d so že vedno na poti trgovinskim odnošajem med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo. Na živinorejo odpade na Tolminskem nad 50% vsega gospodarstva. Med italijansko zasedbo ni živinoreja v teh krajih posebno napredovala, ker ni bil gospodarski napredek • tega slovenskega področja v skladu s politično - gospodarskimi smernicami centralnih oblasi.ev. v Rimu, Po priključitvi Tolminskega k Ju-goslavij je bila živinoreja vključena v splošni gospodarski načrt in pričeli so že s smotrnim reševanjem vseh vprašanj, ki so v zvezi z živinorejo. Pred vojno ni povprečna letna proizvodnja mleka v tolminskem okraju prekašala pol milijona hi. Prvi- petletni plan predvideva dvig mlečne proizvodnje na okrog 1 milijon hi leino. Število goveje živine se bo dvignilo za 16%. Podvojitev proizvodnje mleka bodo dosegli s selekcijo živine, zgraditvijo ustreznih planinskih naprav ter z melioracijo planinskih pašnikov. — Vzporedno pa se izvaja tudi načr: za izgraditev in izpopolnitev mlekarske industrije. NOVI KAMNOLOMI V ISTRI Velika ležišča marmorja v puljski okolici niso bila doslej primerno izkoriščana, ker je primanjkovalo v zadnjih časih delovnih moči in po. morskih prevoznih sredstev. Letos bodo dosedanji kamnolomi dobro opremljeni s stroji in potrebnimi napravami. Uvedli bodo mehanizirano delo. Odprli pa bodo tudi več novih kamnolomov. V novem kamnolomu v Kuku bodo letos začeli lomiti beli istrski marmor, ki se je izkazal za najboljšega v Jugoslaviji. liliali p'md 'mbnimoHjo Dne 2 marca je prispel v Trst parnik »Makarska«, lastnina »Jadranske linijske plovidbe«, ki bo v, družbi z ladjo »Bakar« vzdrževal progo Trst-Pulj-Reka in pristajal tudi v. Kopru, Piranu, Umagu, Novigradu, Poreču 'in Rovitiiu. Patrmki bodo pristaja'i v Trstu ob torkih, četrtkih in sobotah, in sicer ob 7 uri zjutraj'. Tržačani sel sjpilošnol pozdravili obnovo redne obalne proge med Trstom in jugoslovanskimi lukami pač kot razveseljivo znamenje na tržaškem obzorju; saj gre za obnovo pomorskih stikov z državo, katere ozemlje je plred prvo ivetovno vojno dajalo Trstu velik del tudi po* * morskega prometa — 12,53 odstotka, t. j. približno toliko kakor vsa Italija (12,11 oetstotkov). Listi (»Voce libera«, »Giornale di Trieste« itd.lt ki so se uniet-no razburi’i že ob sami napovedi obncve pomorskih zvez z jugoslovanskimi lukami, pač niso govorili iz srca Tržačanov, ki pozdravljajo vsako akcijo, Ki ;:m v~buja iskrico upanja na boljše čase. Po prvem viharju so se ti listi vendar sprijaznili z resničnostjo in danes še samo zahtevajo, da nova pomorska proga (Reka-Pulj-Trst) ostane samd mednarodna, tò se pravi, da ji anglo-ameriška uprava ne do-voH, da bi parniki Jadranske plovidbe opravljali potniško službo med iš&rskimi pristanišči Tržaškega ozemlja (pod jugoslovansko upr/iv o) in Trstom. Obalna plovba med pristanišči STO-ia mrrn. ostati tržaškim plovnim, podjetjem V kolikor gre za mednarodno progo, ti 'listi zahtevajo] recipročnost; »Vfoce libera« meni, da bi tudi dovolitev recipročnosti ostaja za tržaška podjetja brez praktičnega pomena, ker ne bi nobeno tržaško podjetje preneslo pasivnosti takšne proge. Ker sta puljsko in reško pristanišče, s katerima bo nova žaškega pomorstva Kozulič, Tripkovič, Martinolič, Jerolimič, Račič itd.) doma prav na tej obali. Na tem ne izpremeni ničesar dejstvo, da so nekateri pod pritiskom razmer ali iz koristoljubja zatajili svoj rod. Ostane zgodovinska resnica, da je Trst delo zaledja, celinskega in obmorskega, da se je povzpel samo v službi tega zaledja in proti volji italijanskih pristanišč, predvsem Benetk, in da je n.je-goVa rešitev samo v vrnitvi na staro naravno pot. Ugotovili smo Že, da~je vzhodna jadranska obala, ki je danes od Ncvigrada do Bara v Jugoslaviji, dajala Trstu 12,53 odstotkov pomorskega prometa. ■Pred prvo svetovno vojno je samo v enem letu odplulo iz Trsta 46 ladij, to je več kakor dve ladji na dan. Trst je izvrševal na:ogo zbirnega in razde-Ijevalnega pristanišča za vso vzhodno obalo; blago, ki so ga dovažali veliki parniki iz čezmorskih dežel, ali industrijske izde’ke, ki so prihajali iz tržaškega zaledja, sto na manjših ladjah odvažali v Dalmacijo, ki ni imela prometnih zvez- z zaledjem po suhem. Res je, Trst je pod Italijo izgubil to funkcijo zbirnega in razdeljevalnega pristanišča deloma zaradi italijanske politike, deloma zaradi pob oljšanja prometnih razmer med jugoslovansko obalo in zaledjem in končno tudi zaradi postopnega razvoja jugoslovanskih pristanišč. Mar je s tem rečeno, da pomorski in trgovinski stiki z vzhodno jadransko obalo ne morejo Trstu več koristiti? Mar je na pr. London, ko je-po naravnem razvoju mednarodnega prometa vsled ekonomske osvoboditve .celinskih držav zgubil funkcijo zbirnega in razdelje-vailnega; pristanišča za države ob Severnim in Baltiškem morju, prekinil zveze z njimi? Nacionalistična strast je tako zavedla nekatere ljudi v Trstu, proga vezala Trst, ž.e povezani z ostalimi jugoslovanskimi lu-k' mi. je Trst na ta način dobil zvezo z vso vzhodno jadransko rba’o. Trža-ki trgov-ni in tržaškemu gospodarstvu takšne proge pač samo lahkp keristijo in vsak moder Tržačan bo Jadranski plrvidbi lahko samo hvaležen, toliko bolj, če je res, da bi nobeno tržaško podjetje ne zmoglo vzdrževanja te proge. Bilo bi odveč naštevati, kaj vse je vzhodna jadranska obala dala Trstu; Tržačani to prav dobro vedo. Oni dobro vedo, da 'so bili glavni organizatorji tr- tržaškemu ozemlju v letu 1948. niti tega, kar je imel pod fašistično Italijo. Saj je vendar znano, da je Jugoslavija s svojo mornarico vzdrževala posebne proge med dalmatinsko o balo, Trstom in Benetkami, in si' cer na podlagi nettunskih konvencij, ki so priznavale pravico recipročnosti. Znano je tudi, da je jugoslovanska mornarica na teh potniških prog,ah s svojo organizacijo in postrežbo tolkla konkurenco beneške družbe, ki je z ladjami tipa »M or ošini« vo-zVa med■ Benetkami in vzhodno jadransko obalo. Valutni predpisi pri prehodu meje FLRJ Jugoslovansko finančno ministr-svo opozarja na sedajo veljavne valutne predpise, ki veljajo za ysye. potnike pri prehodu jugoslovanske meje: 1. Iz Jugoslavije je dovoljeno izvoziti v inozemstvo jugoslovansko valuto v bankovcih do naj višjega zneska 500 dinarjev, in 'sicer samo v bankovcih po 50 dinarjev in nižje vrednosti. Zneske, ki presegajo 5Ó0 dinarjev, morajo potniki, depo-, nirati na obmejni carinarnici, nakar jih tamkaj lahko dvignejo ■ v roku 30 dni po pologu. 2. Iz, inozemstva je dovoljeno vsakomur uvoziti jugoslovanske bankovce do naj višjega zneska 500 dinarjev, in sicer samo v bankovcih po 50 din, oziroma nižje vrednosti. Bankovci v prednosti nad 50 dinar_ jev hodq vsakomur zaplenjeni. Prav tako imajo obmejne oblasti nalog zapleniti zneske, ki presegajo 500 dinarjev, tudi če presežni znesek obstoja v bankovcih z nižio vrednostjo in tudi če je oseba, ki uvaža to valuto, jugoslovanski državljan 3. Za izvoz tuhjih plačilnih sredi stevi kakor tuditujih vrednostnih papirjev je potrebno posebno dovoljenje jugoslovanskega finančne, ga ministrsstva. 4. Uvoz tujih plačilnih sredstev iz inozemstva v Jugoslavijo je po. pplnoma prost, če so osebe, ki jih uvažajo, jugoslovanski državljani. Toda slednji morajo odstopiti takšna plačilna sredstva najblizji podružnici jugoslovanske narodne Danke, oziroma pri uradu «Potnika» in to najkasneje v roku 15 dni po prestopu meje. Inoze&ci pa mo. rajo na obmejni carinarnici napove, dati tuja plačilna sredstva, ki jih uvažajo, da jih bodo mogli na podlagi prejetega potrdila eventuelno pri odhodu iz države izvoziti. 5. Izvoz v inczemsvo žlahtnih, še neizdelanih kovin, kakor tudi novcev je prepovedan. NAJVECJI KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE Med petletko bodo porabili za investicije v lesni industriji v Bosni nad pol milijarde dinarjev. Zgradili bodo številne moderne žage in tovarne za mehanično in kemično predelavo lesa. V Zavidovičih, središču lesne industrije, bodo ustanovili tovarno stavbnih elementov za lesene hiše, tovarno parketov in tovarno embalažnega sodarstva. Razen tega bodo letos v tem kraju razširili tudi tovarno zabojev in jo modernizirali. v Zavidovičih bo tako nastal največji kombinat lesne industrije v Jugoslaviji. POLJSKO-JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKI SPORAZUM V Varšavi so v teku razgovori za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Poljsko. Poljska bo povečala izvoz železniških tračnic, koksa in strojev za tekstilno industrijo, Jugoslavija pa bo izvažala na Poljsko predvsem cink, krom, boksit, konoplja in hmelj. Kritičen položaj italijanske industrije Industrija jute Italijanska industrija jute je v težkem položaju. Deloma ie to odvisno od spi osne krize, ki io preživ ja skoraj vsa ita ijanska lahka industrija, delqma pa je posledica zmanjšanega povpraševanja po italijanskih izdelkih na svetovnih trž ščih in na notranjem trgu. Težkoče pa so se pojavile tudi pri nabavi potrebnih surovin. Politične razmere v Indiji so namreč glavna ovira za razvoj trgovine z juto', posebno z onimi državami, ki ne razpolagajo, kakor Italija s čvrstimi valutami. Juto proizvajajo pretežno v Pakistanu. Izvaža’i pa ®o jo doslej čez Ka kuto v Indottami. Ker pa hoče Pakistan na vsak način postati tudi trgovsko neodvisen od inde tana, forsira zdaj pakistanska vlada pošiljke jute čez svoje pristanišče Kitagcmg; ta za zdai ne zmore velikega tranzitnega prometa. Industrija svile Pred prvo svetovno vojno je proizvodnja svežih svilenih zapredkov v Italiji znašala navadno nad 50 milijonov kg letno. Leta 1930. se je proizvodnja povzpela do 61 milijonov kg, nato pa se je zaradi svetovne krize znižala na 35—41 milijonov kg. Po zastoju, ki je trajal • vse do leta 1945., je lansko leto Italija' proizvedla okrog 20 milijonov kg sveže svile. Izvoz svilenih izdelkov je bil med glavnimi postavkami italijanske trgovinske bilance. Letno je Italija izvažala od 3 do 5 milijonov kg svilenih tkanin in je s tem kviia vsaj čttrdno potrebnega uvoza žitaric. Danes se industrija Svile v Italiji bori s skoraj nepremostljivimi težko-čami. Temu je vzrok položaj, ki je nastal na svetovnem tržišču zaradi nazadovanja potrošnje naravne svile v korist umetne svile in nylona. Pred vojno so na pr. ZDA uporabljali pri proizvodnji ženskih nogavic 95 odstotkov naravne svile in le 5 odstotkov nylona; danes uporabljajo nasprotno 90 odstotkov nylona in le 10 odstotkov naravne svile. Ni čuda, če je izvoz iz Italije padel od 1,705.000 kg v 1. 1946. na 831.000 kilogramov v letu 1947, medtem ko so cene svile nazadovale za 50 odstotkov. Konkurenca japonske svile, s katero razpolagajo predvsem ameriški uvozniki, je še poslabšala položaj italijanskih svilarjev. italijanska vlada je skušala omiliti težek položaj svilarjev z izrednimi podporami in je v lanski kampanji plačevala posebno nagrado 50 lir za vsak kg proizvedene svile. Kljub temu se ni položaj izboljšal. Gojitelji sviloprejke kakor tudi to: varne svilenih tkanin zahtevajo zdaj novo in izdatnejšo pomoč. GOSPODARSKA KRIZA V MILANU V mesecu februarju t. 1. so registrirali v Milanu 83 stečajnih postopkov v primeri z 59 v prejšnjem mesecu. Tako visokega števila stečajev niso doslej še nikdar zabeležili v enem samem mesecu v prestolnici italijanskega gosnohai skega življenja. KREDITI ZA «ILVO» «Istituto Mobiliare Italiano» je odobril italijanski družbi «Ilvi» kredit v znesku 7.510.000 dolarjev po obrestni meri 5,5%; posojilo zapade 15. septembra 1959, Kredit bo služil za nove industrijske na prave, za preureditev obstoječih obratov in za dvig proizvodnje surovega železa in jekla. Radovedni smo, v kakšni meri bo tega posojila deležna škedenj-ska železarna «Uve». Podražitev premoga Dobro poučeni italijanski krogi potrjujejo vest, da se bo cena premoga v Italiji kmalu zvišala za najmanj 25% v primeri s sedanjo ceno. Prvi povišek bo znašal verjetno 500 lir za tono. Podražitev spravljajo v zvezo s postopnim pretvarjanjem politične cene premoga v gospodarsko. Poleg tèga namerava italijanska vlada podpreti industrijo lignita na račun premoga. V ta namen je predvidena podpora 1000 lir za vsako tono prebedenega lignita. Porast cene premoga bo porazno , vplival na italijansko industrijo, ki se že itak bori z mnogimi drugimi težavami. Glede mednarodnega trga premoga so poroèi'a ugodnejša. Pro-izvednja v sovjetskih, po jskih, angleških in jugoslovanskih premogovnikih narašča. Počenši s 1. aprilom bo izvoz premoga iz ZDA prost; na razpti'ago za izvoz iz Amerike bo 4 milijone ton. V februarju so sovjetski premogovniki v zapadnih pokrajinah povečali proizvodnjo za 2% v primeri z mesecem januarjem in za 27% v primeri s februarjem lanskega leta. Premogovn'ki vzhode nih pokrajin so v februarju prekoračili p’an za 2% in proizvedli 15 odst. več kakor lansko leto v tem mesecu. ZASTOJ ITALIJANSKO-SVICAR-SKEGA BLAGOVNEGA PROMETA V zadnjih časih so se pojavili znaki nazadovanja pri blagovnem prometu med Italijo in Svico. Čeprav ni zastoj še dosegel znatnega obsega, je vendar ta pojav zbudil zaskrbljenost v italijanskih trgovskih krogih! Medtem koše na drugih sektorjih opaža precejšnje mrtvilo, plasira Italija v Svici še TRZNI PREGLED —o— Znamenja, ki so že od januarja napovedovala napredovanje cen glavnih kmetijskih proizvodov so postala ,y prvi p piovici meseca marca se bolj vidna. Začasno ravnotežje med povpraševanjem in ponudbo blaga, ki ga je trg dosegel na koncu pretek'ega leta je minulo. Ze po prvih nagibih k podražitvi osnovnih surovin se je povpraševanje znatno povečalo, ponudba pa se je ob istem času zmanjšala. Prekupčevalci računajo zdaj na sigurnejše posle, proizvajalci pa vztrajajo na svojih položajih, u-pajoč na ugodnejše cene. Manjša razpoložljivost blaga se odraža pri cenah glavnih proizvodov, ki rastejo. Cene na drobno š’edijo na-sp^ošno valovanju cen včasih pa jih tudi prehitevajo, posebno ko se pojavijo na tržišču špekulant-ski manevri trgovskih monopolističnih skupin. Odvisnost tržaškega trga od italijanskih se-je v zadnjem času še poveča'a. Skupna valuta in skupni predpisi, ki urejujejo b’agov-ni promet rrted cono ‘ Tržaškega ozemlja, in inozemstvom ustvarjajo umetni tok trgovanja tudi z italijanskimi področji in na sektorjih, ki niso imeli nikdar naravnih stikov s Trstom. Jasno je, da ne more igrati tržaško gospodarstvo ob takem položaju vlogo, ki bi mu upravičeno pripadala. —o— ZIV-INA Cene živine so v stalnem porastu. Več točk je pridobila posebno cena prašičev in plemenska živina. Rovigo: k'avna živina za kg, žive teže, voli 30Q—330 lir; krave 300—320: te eta 400—420. Prašiči pitani 450—500 lir; prašiči za rejo 950—1000 tir. Kokoši 700—720. Zajci 200—230. Bologna: vo’i I 315—335, II 255—385, III 190—210: krave I 295—315. II 245—265. III 200—225; teleta 450—490. Prašiči do 100 kg 490—510; Od 100—150 kg lir 530 — 550, od 150 kg naprej lir 570— 590, prašički 750—850, Pordenone: živina: za rejo, voli Mr 380, mlečne krave 370 Klavna živina voli lir 385, krave 210, te. eta 410. Pitani prašiči 390; prašički 800. Jagneta 220; ovce 180. Perutnina: kokoši 480, gosi in race 400—410. Konji za zakol 190. za dolar, gram zlata stane že zopet nad 1000 lir. OLIVNO OLJE Cene olivnega olja so še v porastu, čeprav se vzdržujejo večjih nakupov. V Bariju f.co proizvajalec za kg: I lir 450, H 420, IH 400. V Lecceu lir 440-450. V Toskani lir 450-480 za kg. MLEČNI IZDELKI Maslo v Trstu f.co skladišče za kg lir 1490-1420, v Veroni 1270, v Parmi 1300. Sir «gorgonzola» I v Trstu lir 700-750, v Novart 510-530; parmezan 1946 v Trstu lir 1.250 -1.380, v Parmi 1140-1180. Ementhal v Trstu 800-880, furlanski sir 720. GRADBENI MATERIAL F.co skladišče v Trstu: opeka za komad lir 12-14; votla opeka 6x13x26 lir 11; strešniki cm 45 17,50. Apno lir 1000 za q.; gašeno apno 6000-7000 za kub. meter. Cement na bon lir 1.250; Jugoslovan, skl cement v prosti prodaji lir 1.500 za q. Rečni pesek lir 1.350 za k. m. f.co pristanišče. Siv kamen za zidanje lir 2.300 za kub.m. BARVILA Laneno olje surovo lir 710 f.co grosist; laneno olje kuhano lir 700 za liter. Svinčena belina lir 359 -384. Lak običajen 485-600, ekstra 1.010. Cementit lir 428. Barve v prahu 155-200. Kit 70 za kg. KOVINE Železo lir 125 za kg f.co skladišče; žeblji 220; železne plošče lir 230 za kg; cevi iz surovega železa lir 240 za kg; bakrena žica 615; bakrene plošče 695-700; svinčene plošče 330-340; svinčene cevi 300-320; cin 2.750-2.850; aluminij 355-365. PNEVMATIKE Na tržaškem tržišču za komad 550x15 od lir 7.500 do 8.000; 600x16 12-12.500; 140x40 L. 8.000; 600x18 C. 19.500-20.000; 750x20 L. 30-31.000; 600x20 L. 29-30.000; 200x20 L. 35-40.000; 210x20 L. 35-38.000; 270x20 L. 55-62.000: 12x75x20 L. 76-80.000; 11x25x24 L. 100-109.000; 42x9 L. 110-120.000; 38x9 L. 45-50.000; 36x7 L. 47-55.000;425xl7 L. 12.500-14.000; 190x20 L. 45-50.000; 36x7 L. 47- 55.000; 425x17 L. 12.500-14.000; 190x20 L. 45-50.000; 10x50x20 L. 65-70.000; 975x24 L. 85-90.000; 145x 400 L. 8.500-9.500. SLADKOR NA SVE1 C VNEM TRŽIŠČU Predvidevajo, da bo prihodnja svetovna sladkorna kampanja dala okrog 27-28 milijonov ton sladkorja, t. j. okoli pol milijona ton več kakor v preteklem letu. Kljub temu pa ne bodo s tem še krite vse svetovne potrebe, ker kaže konsum jasno tendenco po naraščanju. Se pred kratkim so sladkor prištevali med surovine, ki so na‘sve. tovnem tržišču ohranile sorazmerno še najnižjo ceno. V začetku tega leta pa je njegova cena pričela naraščati. V Kubi je n.pr. v zadnjih treh mesecih skočila od 3,65 stot. dol. za funt fob. na 4,50 st. dolarja. Porast cene kubanskega trsnega sladkorja pripisujejo velikim nakupom ZDA, ki se ravno sedaj pogajajo za kontingent 900.000 ton., kub. sladkorja in ponujajo 4 st. dol. za funt. Posledica podražitve sladkorja na svetovnih tržiščih bodo imele znaten vpliv na države, ki ne razpolagajo na splošno z močno valuto za nakupe v deželah dolarskega območja. Zaradi tega bo prišlo v Evropi do pospešitve gojitve sladkorne pese. Računajo, da bo še v teku 2-3 let proizvodnja evropskega sladkorja narastla za najmanj 2 milijona ton. Značilni so v tem pogledu uspehi, ki so jih že dosegle razne evropske države, kakor n. pr. Poljska in Jugoslavija. VALUTE V MILANU O IK. ilk. EFEKTI V TRSTU 27-11 ll-III. Min. Maks. Funt šterling zl. 10.000 10.000 9.500 10.300 Napoleon 7.350 7.300 6.950 7.500 Dolar 675 665 620 690 Francoski frank 170 170 170 170 Švicarski frank 163 157 149 162 Funt št. papir 1.500 1.500 1.400 1.500 Zlato 1.050 1.050 980 1.050 BANKOVCI V ZUERICHU dne 10. III. 1948 Italija 0,61 Portugalska 16,-r Anglija 10,61 Avstrija 6,10 ZDA 4,11 Češkoslovaška 1,40 Belgija 7,20 Danska 40,— Francija 1,19 Egipt 10,25 Argentina 88,- Norveška 52,- 27-11 ll-III. Min. Maks. Južna železnica 1.670 1.650 1.650 1.700 Splošne zavarovalnice 9.600 9.100 9.100 9.750 Assicuratrice 1.125 1.075 1.075 1.125 Infortuni 9.500 —— 9.500 9.500 Riun. Adr. Sic. 4.000 3.775 3.775 4.050 Jerolimić 750 750 750 750 «Istra-Trst» 740 740 740 740 «Lošinj» 3.700 3.700 3.500 3.700 Martinolić 1.000 1.000 1.000 1.000 Premuda 3.500 3.500 3.500 3.500 Tripković 3.550 3.550 3.550 3.600 Tržaški tram 580 580 580 580 Terni 238 236 226 244 ILVA 180 174 173 195 Z d, Jad. ladjedeln. '226 200 200 226 Ampelea 300 300 300 300 Arrigoni 320 320 320 320 Soške cementarne 135 135 135 135 SMERNICE ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJE TRGOVINE NEIZPRE-MENJENE Novi češkoslovaški minister za zunanjo trgovino Antonin Gregor j ■ Izjavil, dsf ostanejo smernice češkoslovaške zunanje trgovine nespremenjene. Razvrednotenje češkoslo vaške krone je izven vsake diskusije. Nova vlada bo okrepila trgovinske odnose z vsemi državami, posebno pa z deželami vzhodne in jugovzhodne Evrope, kakor je olio v programu, ki ga je sestavila ze prejšnja vlada, V prihodnjih petih letih bo trgovinski promet z vzhodnimi in jugovzhodnimi državami dosegel 45 odstotkov vsega uvoza in izvoza, medtem ko znaša sedanji 23 odstotkov. AVTOPODJETJE CAHAR!JA VOZNI RED Odhod: Pulj 6.00; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Koper 6.00 — 7.00 — 12.30 — 16.30 — 19.45; Portorož 7.00 — 12.30 — 19.45; Postojna 7.30; Ljubljana 7.30; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 18.30; Reka 18.00; Koper 8.30 — 10.00 — 18.30 — 19.00 — 19.30; Portorož 8.30 — 10.00 — 19.00; Postojna 18.00; Ljubljana 18.00; Umag 10.00, Lesna trgovina čvrstejša Lesna industrija v Trstu je nekoliko ožive a. Pojavljajo se povpraševanja; po gradbenem lesu ne samo za krajevne potrebe, temveč tudi za izvoz v Italijo in Levant. Tako je neka tržaška tvrdka pro-•dala v gornjo Italijo 10 vagonov mehkega avstrijskega lesa po 22 tisoč lir Iranko vagon Trst. V Trst je prispelo tudi nekaj ponudb za nakup iz Pa estine, Kljujb splošnemu zastoju, ki je doslej vladail na ita ijanskem trgu zaradi mrtvila v stavbni stroki pa tudi zaradi nestalnosti in negotovosti z zvezi z bližajoč.mi se volitvami, se uvozniki iz Italije zopet zanimajo za lesni trg v Trstu. Z italijanske strani so bili napravljeni poskusi, da bi -se ; vršil pritisk na izvo nike z namenom, da znižajo cene, češ da so za ita ilanski trg previsoke. Mei takšne sodi gotovo tudi poročilo milanskega gospodarskega lista »II Commercio 24 ore« o mrtvilu na italijanskem lesnem trgu. Lisi .le trdil, da ponuja Ceškoo ova-ška mehek les po 20.000 lir, medtem ko ga italijanski trg lahka absorb ra samo po 15—17.000 lir za kub. m. Po poročilu tega lista vztraja tudi Jugoslavija pri visokih cenah, medtem ko Avstrija lahko nudi les po 12.000 lir, ker ga sekajo sami italijanski delavci. Poskus potiskanja cen se ni obnesel, ker /izvozniki prav mata popuščajo; oni niso pač odvisni od italijanskega trga. 10. marca je tržaška trgovinska zbornica pričela de’iti licence za uvoz lesa iz Jugoslavije na podlagi j ugaslo vansko-italii anske pogodbe (28. nov- 1947). Italijanska vlada je od 200.000 kub. m mehkega lesa, ki ga bo izvozila Jugoslavija v smislu omenjene pogodbe, dodelila Trstu kont ngent 25.000 kub. m. (Italija bo poleg tega uvozila iz Jugo'avije še 30.000 kub. m bukovine in 6 000 kub. m fhrastovine). Pri. podeljevanju licenc se je trgovinska zbornica postavila na stališče, da ie treba dati prednost tistim trgovcem, ki so že uvažali les -iz Jugos’avije. MOTORISTIČNI MUZEj V PRAGI Spoin’adi bo v praškem predmestju Karlin v znani Invali-dovni odprita edinstvena razstava vseh starih motorjev in avtomobilov. Ta razstava bo dobila trajno mesto v Pragi na Letni, kjer bo v to svrho zgrajen poseben muzej. Zbirka starih avtomobilov in motornih koles obsega redke unikate, parne avtomobile in različne sestavne de’e Vondricha 70 ko'e, ki je e-dina svoje vrste v Evrrmi. Zbirka avtomobi’ov in motornih koles predstavlja dejansko k1 asi. čen pregled razvoja češkoslova-um izzval padec cen starih aparatov. POSEBNI KURZI ZA ZAMENJAVO LIRE Italijanski devizni urad je določil naslednji tečaj lire v primeri z nekaterimi tujimi valutami: Belgija: kliring med liro in belg. frankom ostane neizpremenjen (lir 13,06 za 1 frank); Švica: tečaj lire v primeri s švicarskim. frankom za zavarovalnine 137 lir za 1 frank v primeri z lir 135 v februarju; tečaj za poravnavo pristaniških uslug je ostal neizpremenjen (135,125); Švedska: v kliringu velja od dne 1. marca tečaj 159,30 lir za 1 švedsko krono. NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU NEW YORK Bombaž (stot. dol za funt) Večna ( » Juta ( » Baker ( » Cin ( » Aluminij ( » » ) » ) » ) » ) » ) CHICAGO Žito (st. dol. za bušel) Koruza (st. dol. za bušel) Kava Santos (st. dol. za f.) Surovo železo (dol. za tono) 22.11 26.H 5.III 8. IH 33,13 33,50 35,- 33,98 184,— 185,50 186,50 181,— 20,70 20,50 19,50 19,50 21,50 21,50 21,50 21,50 94,- 94,- 94,- 94,— 15,— 15,- 15,— 15,- 244,— 245,125 265,375 244,375 221,— . 221,— 230,— 222.— 26.75 26,75 26,25 26,30 40.50 40,50 40,50 40,51 Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu FINANČNA DELNIŠKA DRUŽBA ZA MEDNARODNI PROMET SOCIETÀ ANONIMA FINANZIARIA PER I TRAFFICI INTERNAZIONALI VPLAČANA GLAVNICA LIH 10,000.000,- % IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE % TRST, ul. S. Nicolò 7 Tel. 40-39 MEDNARODNO TRŽIŠČE BRODNIN V glavnem je stanje! nespremenjeno, s tendenco navzgor radi povišanja cen pogonskih sredstev in drugih stroškov. Predvideva se skok za približno 15%. ZMANJŠANJE OSEBNEGA PROMETA NA OCEANSKIH POMORSKIH PROGAH Osebni promet na velikih pomorskih progah je v zastoju, in to zaradi konkurence letal, vsled splošnega gospodarskega zastoja in zaradi političnih razmer. »Queen Mary«, ki lahko vzame na krov 1995 potnikov, je napravil zadnje potovanje Anglija—New York s komaj 1530 .osebami, nazaj grede pa jih je imel le 940. Tudi »Queen Elizabeth« je odpotovala s samo 1834 potniki, medtem ko jih lahko nosi 2279. Nekateri upajo, da se bo to stanje popravilo z nastopom lepšega vre. mena. ŠIBKA ZAPOSLITEV TRŽAŠKIH LADJEDELNIC V tržaških ladjedelnicah gradijo sedaj skupno 21.220 ton ladjevja. Od tega odpade na ladjedelnico Sv. Marka 18,750 ton (3 motorne ladje po 6.250 ton vsaka), na ladjedelnico Sv. Roka v Miljah 1.900 ton (2 to- vorni ladji po 860 ton in ena za 180 ton), na »Julijske ladjedelnice« pa 570 ton (1 tovorna ladja). — Iz navedenih podatkov je razvidno, da se tržaške ladjedelnice zaposlene komaj za četrtino svoje zmogljivosti pri polnem obratu. DVIGNJENE LADJE V GENOVSKI > LURt Od konca vojne do 31. decembra 1947 so rešili iz morskega dna v sami genovski luki 257 ladij m 530 malih plovnih edinic. Menijo, da še vedno leži na dnu 88 edinic. POLJSKA NAROČUJE VLAČILCE Poljska, ki hoče na vse načine povečati svojo rečno plovbo, je naročila v nizozemskih ladjedelnicah 22 vlačilcev za plovbo na Odri. SKRČENJE GOZDNE POVRŠINE V ITALIJI Po uradnih podatkih se je v letu 1947. zmanjšala gozdna površina v Italiji za 2.875 ha, od tega za 875 ha zaradi požarov in 2000 ha zaradi krčenja gozdov v prid poljedelskih kultur. Ker so v istem letu pogozdili v Italiji le 118 ha zemljišča, se je površina gozdov v Italiji zmanjšala za 1.756 ha. FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina Avtoprevozništvo UIVOD D.D. UVOZNI IZVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE 8 Tel. 80-00, 56-38, 29-306 Avtopodjetjc S.T./l.II. družba z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Cene zmerne ♦ ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO C. T. I. IMPORT EXPORT TEHNIČNO-INDUSTRIJSKI URAD miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui * tiiiiiiiiiiiinuniimmmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiininntniinniiiuiiuiiiiiiiinmmt JU tifiti Zastopstvo 7ndusfi. dobave iiiiiiiiiiiiiiuiiniiitRUHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiijtiw iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiuiiiii Zaloga v TRSTU, ulica F. Venezian šl. 25 - lei. Sl. 45-17 - Urad : Ulica 5. Nicolo št. 1 - Tel. 47-17 ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA prodaja PRIST1U0 PASTERIZIRAMO MI,ERO S 3% MAŠČ00E Trst - Ulica A. Caccia št. 3 J