NO. 2 Domovi ima /%/VI'C fR■ <-/%!%1—HO/VIJE AMCIUCAN IN SPIRIT fOROON (N UNGUA6« ONLT National and International Circulation j CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 4, 1967 SLOVCNIAN CORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXV — VOL. LXV Afrika se lani ni in ni mogla umirili Revolucij in prevratov je bilo lani dovolj v vsej Afriki. Naibolj krvava prevrata je doživela Nigerija. CLEVELAND, O. — Afrika je imela lani kar v sedmih državah revolucije, nekatere med njimi so bile precej krvave, kot na primer tista v Nigeriji. Zato pa k sreči ni teklo dosti krvi v zadnjih dveh: v Sudanu in Lesotho. Upor v Sudanu V sudanski prestolici Khartum je nekdo — niso še mogli dognati, kdo bi bil — nahujskal mladega poročnika Husseina Osmana, da je nabral 200 rekrutov in z njimi obkolil vladno palačo, poštno poslopje, radio postajo itd. Vlada je “upornike” hitro polovila, vodnike upora pa vtaknila v ječo. Vladni krogi so seveda začeli takoj trditi, da so vso zadevo zamesili komunisti. Je polovila tudi komunistične voditelje in jih pozaprla. Morda je incident s tem opravljen. Lahko je pa tudi mogoče, da tli pod žerjavico prava preračunana zarota, ki pa še ni smatrala sedanji trenutek za ugoden za upor. Značilno je namreč, da je zadnje dni nekam odšel vojni minister. Moral hi potovati z neko delegacijo v Addis Abebo, pa ga ni bilo na letališču, ko je od^ bajalo letalo s sudansko delegacijo. Boj za oblast v Lesotho Ni pa v tako temo zavit upor v kraljevini Lesotho, to je nekdanji angleški koloniji Basutoland. Kolonija je postala 4. oktobra neodvisna kraljevina. Tam vlada kralj Moshaeshoe nad 700.000 podložniki. Vlada pa samo po imenu, kajti Angleži so pred odhodom dali deželi tako ustavo, da imata vso oblast vlada in 60-članski parlament. Iz previdnosti so Angleži tudi izvedli volitve v novi parlament. Pri volitvah je zmagala narodna stranka z Jonathanom na čelu. Jonathan je tudi postal predsednik prve vlade. Naletel je pa na težave že prve tedne svojega režima. Sitnosti mu dela opozicija, ki ima 28 od 60 poslancev, in pa sam kralj, ki noče biti samo za okrasek, ampak zahteva besedo pri politiki. Kralj je baje hotel Jonathana spraviti s silo z oblasti, zato je pa Jonathan kralja kar interniral v vladni palači. Kralju se torej upor proti vladi ni posrečil. Kako dolgo bo to stanje trajalo, ne vedo. Dežela je namreč navezana na pomoč iz Anglije in Južne Afrike. Jonathan je pa grešil, ker ni pravočasno sklenil z Anglijo dogovor o pomoči, stike z Južno Afriko pa zanemaril. Jonathan bo morda prisiljen, da pošlje kralja na tuje. Tega pa ne bo mogel storiti, ako ne pridobi za ta načrt vojaštva in policije. Prebivalci Lesotha pa vsega tega ne jemljejo tragično. Za spore med kraljem in vlado se ne menijo in ne vlečejo na nobeno stran. Morda je to celo v korist deželi. Novi grobovi Angela Kodrič V negovališču sv. Marka na Chardon Road je umrla 80 let stara Angela Kodrič z 18702 Arrowhead Avenue, roj. Sajovic v Ljubljani, od koder je prišla 1. 1905, vdova po 1. 1949 umrlem možu Petru, mati pok. Angeline, Mary Blanc, Ann Bogolin, Agnes in Josepha, stara mati, pramati, sestra Franca (v Slov.) in pok. Johna. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu in ABZ št. 37. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete o& devetih, nato na All Souls pokopališče. Daniel F. Zaller V Euclid Glenville bolnici je umrl 58 let stari Daniel F. Zcd-ler s 1791 Skyline Drive, Richmond Heights, preje z E. 156 St., rojen v Forest City, Pa., od koder je prišel v Cleveland, ko je bil star 12 let, sin pok. Antona in pok. Mary, roj. Sapuder, mož Frances, roj. Valencie, oče Mrs. Thomas Angelone, Louisa in Daniela, 6-krat stari oče, brat Anthonyja, Johna, Franka, Mrs. James (Josephine) Grdina, Ed-warda, Mrs. Charles (Agnes) Pirnat, Mrs. Stanley (Julia) Maizel, Cyrila in Mrs. Frank (Pauline) Belgan. Bil je član Euclid Rifle and Hunting Cluba. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, riato na All Souls pokopališče. Predsednik ZSSR bo obiskal papeža Pavla VI. VATIKAN. — Včeraj je bilo tu objavljeno, da bo tekom svojega uradnega obiska v Italiji oredsednik Sovjetske zveze N. Podgorny obiskal 29. januarja 1967 tudi papeža Pavla VI. v Vatikanu. To bo prvi tak obisk predsednika ZSSR. V rtnnenih prerok pravi: Japonci o sovjetskih pripravah proti Kini Japonski strokovnjaki za ru-sko-kitaiske odnose trdijo na temelju zbranih dejstev, da spopad med Kitajci in Rusi le ni čisto izključen. TOKIO, Jap. — Japonski obveščevalni krogi trdijo, da imajo Rusi sedaj zbranih v Aziji med Uralom in Japonskim morjem skupno 39 divizij vojaštva, od tega večino na meji s Kitajsko in Mongolijo. Pet oklepnih divizij naj bi bilo premeščenih v vzhodno Sibirijo iz Vzhodne Nemčije. Ruske padalske enote so bile okrepljene v bližini Sin-kianga in Mandžurije. Japonci trdijo, da so ruske divizije v Sibiriji opremljene z najboljšim orožjem, s katerim Rusi razpolagajo. Opremljene so tudi z raketami la srednje daljave. Redne vojaške enote dopolnjuje milica, mladi komunisti pa pomagajo vzdrževati stražo na mejah. Na kitajski strani meje je zbranih po japonskih podatkih 65 kitajskih divizij. Do mejnih prask, ki so se v zadnjih tednih izredno pomnožile, prihaja največ po krivdi fanatikov “rdeče garde”. Kitajska tretja armada je zavzela položaje vzdolž reke Jalu na meji Mandžurije in Koreje. To naj bi preprečilo korejsko približanje Sovjetiji. Vsi ti vojaški ukrepi na obeh straneh kitajsko-ruske meje po mnenju japonskih proučevalcev razmer še ne predstavljajo resne vojne nevarnosti. Rusom ni do vojne, njihovi ukrepi so le koraki previdnosti. Kitajske; o-borožene sile niso kos ruskim, to vedo tako dobro v Moskvi kot v Peipingu. Pri takem odnosu sil bi bila v normalnih razmerah vojna izključena, ker Kitajci ne morejo računati na uspeh. Toda Rusi hočejo biti pripravljeni, če bi Kitajci slučajno “ponoreli” in začeli vojno, da odvrnejo pozornost kitajskih množic od domačih stisk in združijo narodne sile v boju proti “dednemu sovražniku”. Oblačno in hladno. Najvišja temperatura 26. Če »e niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! V škodo obrambe proti podmornicam IHanfika NORFOLK, Va. — Vojaški sodelavec Jack Kestner “The Norfolk Ledger-Star” je nedavno zapisal v tem listu, da so nekaterim ladjam Atlantske flote odvzeli toliko moštva, da bi ne bile sposobne v slučaju potrebe tega naglo dopolniti do vojne potrebe. Posebno opozarja v tej zvezi na enote vojne .mornarice na Atlantiku, ki jim je izročena o-bramba pred sovražnimi podmornicami. Tako naj bi bila Atlantska flota odstopila 38 ladij, med njimi 32 rušilcev, vojnemu ladjevju v vietnamskih vodah. Večji del teh je namenjen boju proti podmornicam. Na vsakem izmed rušilcev je okoli 300 častnikov in mornarjev. Kestner trdi, da je bilo to mogoče doseči le s tem, da je bilo moštvo vzeto v veliki meri z drugih ladij Atlantske flote. Tako naj bi bilo na letalonosilki R a n d o 1 p h le okoli 65-70% predpisanega moštva. Na pritožbe in svarila vodnikov Altantske flote naj bi v Pentagonu odgovarjali, da trenutno preko 400 sovjetskih podmornic ne predstavlja nobene resne nevarnosti za Združene države, ker Sovjetska zveza pač ne misli na nobeno vojno z Združenimi državami. Kestner je prepričan, da bo Kongres že kmalu v začetku svojega letošnjega zasedanja posvetil v te razmere s posebno nreiskavo. Kitajci gledajo v Hong Kongu ameriško oporišče LONDON, Vel. Brit. — Časopisje rdeče Kitajske je pretekle dni napadlo Veliko Britanijo, da midi Hong Kong za oporišče Združenim državam v vojni v Vietnamu. Velika Britanija je to obdolžitev odločno zavrnila. Priznava. da so ameriški vojaki dobrodošli, kadar pridejo v Hong Kong na oddih, da pa to še dolgo ne pomeni, da je Hong Kong ameriško vojaško oporišče. Ameriške vojne ladje se rade ustavljajo v Hong Kongu, da morejo mornarji za kak dan na breg za odmor. Isto delajo tudi v drugih pristaniščih prijateljskih držav. JACK RUBY_VCERAJ UMRL in okolice Včeraj dopoldne ob pol enajstih je v Parkland Memorial Hospital v Dallasu umrl 55 let stari morilec morilca predsednika -J. F. Kennedyja Jack Ruby. Strjena kri je ustavila v pljučih krvni obtok. Ruby je imel raka in zdravniki so dvomili, če bo dovolj trden za novo sodno razpravo, ko je vrhovno sodišče prvo izpred dveh let razveljavilo, DALLAS, Tex. — Včeraj ob pol enajstih je umrl v tukajšnji bolnici Parkland Memorial Hospital, tam. kjer predsednik J. F. Kennedy in njegov morilec H. L. Oswald, tudi morilec Oswalda Jack Ruby. Čeprav ie bil rak razpreden že po večjem delu njegovega telesa, Ruby ni umrl od tega, ampak od kosa strnjene krvi, ki je ustavil v pljučih krvni obtok. Vse zdravniško prizadevanje, da bi ga rešili, je ostalo brez uspeha. Jack Ruby je bil zaradi umora Oswalda. ki ga je videla vsa Amerika na televiziji, obsojen na smrt, pa je vrhovno sodišče to sodbo razveljavilo, češ da Ruby ni bil v Dallasu deležen nepristranske sodne obravnave. Javni tožilec je napovedal novo razpravo, toda do te ni prišlo, ker je smrt prej Rubyju konca'a življenje.______ Jack Ruby ni nič tajil svojega ~ ~ Finski so&tiafish se issnjs za zaupanje Moskve dejanja, trdil je le, da ga je storil spontano brez pravega premisleka v žalosti in pobitosti zaradi umora predsednika Johna F. Kennedyja, ki ga je visoko spoštoval. Zdravniki, ki so Ru-bj^ja preiskovali, so izjavili, da mož ni bil duševno uravnovešen, da je naglo padal iz razpoloženja v razpoloženje, da pa je bil duševno zdrav in je vedel kaj dela. Prav na osnovi tega mnenja zdravnikov za duševne bolezni je bil Ruby obsojen. V času umora predsednika J. F. Kennedyja je imel v Dallasu nočno zabavišče, kjer so nastopala dekleta v zabavo gostov. Rojen je bil v Chicagu od judovskih staršev v družini z več otroci. Pred svojo smrtjo je Jack Ruby ponovno izjavil, da ni bil v nikaki zaroti v zvezi z umorom predsednika J. F. Renne-dyja in umorom njegovega morilca, ker da take zarote sploh ni bilo. Zatrjeval je, da je Oswalda ustrelil sam, brez dogovora s komerkoli, bolj nagonsko kot zavestno. To njegovo izjavo je njegov brat posnel na trak in so jo posneli na gramofonsko ploščo. Jack Ruby bo v petek pokopan v Chicagu. S tem bo njegova zgodba zaključena, vendar bo ostal povezen s smrtjo predsednika Kennedyja in bo omenjan, kadarkoli in kjerkoli se bo o njej razpravljalo. HELSINKI, Fin. — Moskva je sicer lani po dolgem oklevanju pristala, da vodijo finsko koalicijsko vlado finski socijalisti, toda popolnoma jim pa še ne zaupa. V novembru so na primer imeli socijalisti svoj strankin kongres. Na njem so se trudili, da bi tako govorili in izbirali strankine organe, da se ne bi v Kremlju razburjali. Pa se jim to ni posrečilo. Moskovska “Pravda” je namreč v decembru ostro napadla finske socijaliste, da še zmeraj ne razumejo pravilno svoje nevtralnosti in da se za njo še zme-taj skriva preveč nagnjenja na zahod. Finska socijalistična stranka je zato koncem decem- Božično razpoloženje v črnskem predelu Clevelanda Hough Razprava proti Specku se začne 6. februarja PEORIA, 111. — Sodišče se je odločilo, da bo začelo proces proti Richardu F. Specku, ki je obtožen, da je 14. julija lani u-moril 8 mladih bolniških sester v Chicagu, na tukajšnjem sodišču 6. februarja 1967. CLEVELAND, O. — Znani voditelj ameriških črncev dr. Luther King je napovedal, da bo letos organiziral v Clevelandu akcijo za ravnopravnost črnih meščanov. Le malokdo se je zmenil za to napoved, mnogi so jo celo smatrali kot navadno oropagandno prerokovanje. Par časnikarjev ni bilo takih misli, šli so koncem leta med črne Clevelandčane in skušali dogna* ti, kaj sodijo trenutno o svojem položaju. Jasno je namreč, da bi dr. King mogel začeti svojo akcijo le v tem slučaju, ako bi lahko računal na podporo črnih rojakov. Časnikarji so ugotovili, da je bilo med črnimi Clevelandča-ni zelo malo božičnega razpoloženja. Pesimizem je prevladoval, optimisti so bili izjeme. Tole so ugotovili v mestnem predelu Hough (govorili so pretežno z mladino, kajti le ta pride v poštev za Kingovo akcijo): Clevelandska črna mladina gleda zelo praktično na svet, hoče najpreje priti do prepričanja, da bo tudi sama prišla do dobre službe. Okoli tega se sučejo, vse upanje, se mladina ne meni za črne demagoge, kot so na primer voditelji “črne sile”. Dokler pa ne doseže svojega cilja, pa noče biti samo predmet javne debate, javnega podpiranja, javnega zanimanja. Zahteva ravnopravnost, četudi še nima primernega kosa kruha. Razburja se pa ta mladina nad dogodki in dejstvi, ki res niso čedni. Ako gre na primer mlad fant iz predmestja Hough iskat službo in pove odkod je, opazi takoj, da to ne pomeni ničesar dobrega zanj. Zato skuša dati napačen naslov. Zgodi se celo, da pove družinsko ime svoje matere, ako misli, da bi mu očetovo družinsko ime utegnilo škodovati. Bili so tudi primeri, da je prosilcem za službo škodovala celo — pričeska! Govorice o takih primerih se širijo kot ogenj med črnci v Houghu in rodijo dosti jeze, pa tudi so vraštva do sedanjega stanja. Na črnce vpliva porazno tudi dejstvo, da je skoraj ves Hough naprodaj. Hišni lastniki so v met z nepremičninami, naj prodajo njihovo posest. Seveda ne pade nobenemu hišnemu lastniku v glavo, da bi svojo lastnino vzdrževal, kot se spodobi. Saj tako ve, da za svojo nepremičnino ne bo dobil take cene, kot pričakuje. Stanovanjski najemniki ne vedo, kdo vse utegne postati hišni gospodar, in tudi to jih močno razburja. Res pa je, da se v Houghu močno opazi, da je veliko črncev zaposlenih in da so kar zadovoljni z delom in zaslužkom. Imajo pa eno skrb: da bi zgubili svoje službe. Niso še prepričani, da je zaposlitev stalna, mislijo, da je le začasna, dokler vladajo sedanje gospodarske razmere. Ko bo prišlo do odpovedi, bodo črni uslužbenci in delavci zleteli prvi na ulico, kot je to že davno v navadi. Komur se v Houghu godi kolikor toliko dobro, ne podlega vplivu’ demagogov, posebno pa agentov “črne sile”. Ti se pa ne dajo odgnati; vztrajno iščejo stike z vso mladino, ki išče zapo- njene misli. Dokler obstoji tako masah naročali agentom za pro- slitev in jo ne najde. Demagogi nimajo večine črnega prebivalstva na svoji strani, toda to jih ne straši. Vedo iz lanskih nemirov, kako hitro se dajo črne ulice zapeljati do izgredov, ropov, tatvin in požigov, kako hitro podležejo hujskanju. Sumljivo pa je, da prihajajo v Hough tudi tuji agentje črne sile. Policija je že ugotovila celo vrsto novih obrazov, ki se vrtijo okoli brezposelne črne mladine. Agentje črne sile sedaj vežbajo svoje pristaše v solidarnosti. To se pravi, hočejo iz mladine napraviti slepo orodje za svoje akcije. Ce torej čakajo naše mesto v prihodnjih mesecih novi nemiri v črnskih predmestjih, posebno v Houghu, se temu ne bo treba bra odgovorila Moskvi, da ni res, da njeni pristaši igrajo dvo-j _ ______ Jeno vlogo, ker so res prepriča- Grdinaj ^3 Af]dison te] Seja— Nocoj ob sedmih je seja Car-niola Hive št. 493 T.M. v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Pred sejo bo tajnica pobirala Asesment. V bolnici— V Euclid Glenville bolnici so: predsednik Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue An-:on Škapin, bivši koncilman 82. . arde Anton Vehovec, Louis Šimenc in Olga Benčič. Vsem žo-imo skorajšnjega okrevanja! /alestna vest— Mrs. Frances Kovačič, R.D. 2, Conneaut, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je umrl v Stari vasi rri Žireh v Sloveniji brat Jakob Demšar. Poleg nje je zapustil brata Josepha Demšarja v Flo-ridi, v Sloveniji pa 4 brate in 2 sestri. V bolnici— Mrs. Elizabeth Opaskar, 3435 Euclid Heights Blvd. je resno bolna v Suburban Hospital, 4180 Warrensville Center. Obiski so dovoljeni vsak čas. Žalostna vest— Ga. Stanka Grdadolnik, 1684 Oakham Rd., Euclid, Ohio, je dobila sporočilo, da ji je v Cerkljah ob Krki 22. decembra lani umrl 75 let stari oče Jože Butara. V Clevelandu zapušča pokojnik hčerko Ivano Radišek z družino, v Torontu v Kanadi hčerko Jožico Šporar z drui.mo. doma pa ženo Ivano in sina Stanka. Novi odbori— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ ima za 1. 1967 I sledeči odbor: predsed. Terezija | Lach, podpredsed. Josephine in bol. ta j. Jože ni, da morajo prijateljstvo z ruskim sosedom postavljati zmeraj j 881-7670, blag. Joseph H. Lach, zapis. Anna Palčič, nadz. Jose- in povsod na prvo mesto. Socija-j hin(? 0vS3nek) Anna Paičič irx listi upajo, da bo ta izjava po-F, hine Weiss; zastop. za nar< mirila duhove v Kremlju. | dom T Lach in Jože Grdina; ° (društveni zdravnik dr. Val. Mer- SaKsburyjeva poročila Uol> pregled kandidatov za iz Vietnama že sprožila |clane: vsi slov- zdravniki. Seje so vsako 3. sredo ob sedmih zv. v JND na W. 130 St. Pobiranje asesmenta vsako 4. nedeljo ob Salisbury je prvi ameriški čas- desetih dopoldne v Baragovem nikar, ki je smel iti v Severni domu. prvo kritiko WASHINGTON, D.C. — H. E. Federacija Klubov slov. upokojencev ima za 1. 1967 isti odbor kot lani z edino spremembo, da je sedaj tajnik W. Kennik. Vietnam. Mož je pred prazniki prišel v Hanoi in začel dnevno ooročati v N.Y. Times o tem, kar je videl in slišal. V hitrici je marsikatero okoliščino veli-j Tuji državljani ne pozabite kokrat spregledal in ni povedal, i na prijavo— odkod ima podatke, saj je pol Vsi tuji državljani, neoziraje svoje mogel presojati samo to.’se na svoj prihod v deželo in kar je videl; zato so poročila de-, čas bivanja v njej, se morajo te-lala vtis, da je bila njegova pre-: kom meseca januarja prijaviti soja položaja večkrat precej pri- | pravosodnemu tajništvu. Pristranska. Oglašati se je začela ’ javnice so na razpolago na vseh kritika. Salisbury je to takoj za-! poštnih in imigracijskih uradih, čutil, zato so njegova zadnja po- j ______o_____ ročila že veliko bolj precizna in Premirje za budistično stvarna. i Romba eksplodirala v jugoslovanskem konzulatu SYDNEY, Avstral. — Jugoslovanski konzul je praznoval silvestrovanje s svojimi prijatelji v drugem nadstropju njegovih uradnih prostorov. Ko so bili čuditi. Črni zagrizenci se vneto _ dobro razpoloženi, je v zgodnjih jutranjih urah eksplodirala bomba, ki k sreči ni nikogar ranila, pač pa goste pošteno prestrašila. Policija je ugotovila, da je bombo vrgel neki protikomunist, ki se je peljal mimo poslopja s khmijonom. Policija še ni našla krivca, ga pa vneto išče. pripravljajo nanje. Vse to gotovo dobro ve dr. M. L. King. Ali se mu bo posrečilo, da kanalizira vse črne demonstracije v mirne vode, je težko reči. Zaenkrat se moramo le zadovoljiti z dejstvom, da v črnih predelih našega mesta vlada zatišje pred viharjem. __ Novo leto v debati WASHINGTON, D.C. — Budistično novo leto se bo začelo 8. februarja, prazniki bodo pa trajali do 12. februarja. Za to dobo ima naše državno tajništvo v sporazumu z zavezniki predlog, da naj traja novo premirje. Vietnamska osvobodilna fronta je pa predlagala kar za sedem dni, od 8. do 15. februarja. Državni tajnik Rusk je rekel na svoji zadnji tiskovni konferenci, da še ne more reči, ali bo vietnamski predlog sprejet, ker se mora o tem še sporazumeti z našimi zavezniki, ki so poslali svoje čete v Južni Vietnam. Pričakujejo, da bo naša diplomacija kmalu objavila svoje stališče. 2 ZLMjLRIŠKA DOMOVINA JANUARY 4, 1967 tenisu! Bommiim r-^S* ........ "rSi/Omi*, 13 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor:. Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: 316.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S me*«c« Zv Kaivtdo in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Linfted State*: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $15,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month« Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 2 January 4, 1967 Kitajska kriza že kipi? Kriza v kitajski komunistični stranki, ki je podobna morskemu viharju, ki mu nihče ne ve ne vzroka in ne posledic, se menda bliža vrhuncu. Zadnja poročila trdijo, da sta Mao in Lin Piao dala zapreti bivšega šefa generalnega štaba in da je nekaj vidnih kitajskih generalov “napravilo samomor”. Kriza je torej prešla v dobo zaporov in “samomorov”. To obenem pomeni, da divjanje rdeče garde ne velja več toliko kot še pred par tedni. Takrat je bilo to divjanje neke vrste političen barometer za moč pristašev predsednika Mao Tsetunga in vojnega ministra Lin Piao. Danes stopajo obračuni med vodilnimi kitajskimi komunisti počasi na prvo mesto, težišče političnega položaja se je torej premaknilo od delovnih množic, poosebljenih v rdeči gardi, v zakulisne boje v samem vodstvu komunistične stranke. S tem pa seveda ne pridobijo medsebojne obtožbe vodilnih tovarišev prav nič na verjetnosti in veljavi. Nihče se ne bo dal prepričati, da predsednik republike Liu Shao-chi in dober komunist in da je bil do predkratkim še zaupnik tovariša Mao. Nihče ne bo verjel, da je glavni tajnik stranke Teng izdajalec delovnega ljudstva. Mao in njegova struja seveda ponavljata vse te obtožbe, pa jima jih nihče več ne verjame ne na Kitajskem ne po svetu. Na zunaj seveda bodo na Kitajskem zmeraj letela hujša polena na oba tovariša, toda stvarnost je drugačna. Vrenje v vrhovih kitajske komunistične stranke dokazuje namreč, da nasprotniki tovarišev Mao in Lin Piao. vendarle še zmeraj dosti pomenijo v kitajski javnosti. Imajo na svoji strani vse tiste podeželske komunistične veljake, ki ne prenesejo nesmiselnega divjanja rdeče garde in sočustvujejo z žrtvami mladih rdečih zagrizencev. Z veljaki držijo zunaj Peipinga tudi voditelji javne uprave, unij-ska vodstva in verjetno tudi vojaški krogi. Če torej Mao in Lin Piao preganjata svoje nasprotnike, jih imata zelo veliko pred seboj, morda več, kot mislimo. ,V tem slučaju jima tudi moč, ki jo trenutno imata, ne more jamčiti za uspeh. Tega se najbrže tudi zavedata, kajti vkljub moči, ki jo imata, nastopata proti svojim sovražnikom zelo počasi in previdno. Iz tega se dasta začasno napraviti samo dva zaključka: boj za oblast na Kitajskem še ni končan, čeprav je videz, da se bliža koncu. Dalje tudi ne bi upal nihče prerokovati, kdo bo na koncu zmagovalec. “Velika proletarska kulturna revolucija” se zato še ne bliža koncu. Trajala bo še dolgo, morda bo med tem tudi spremenila svoje ime in svoje geslo. V političnih vojnah ni to nič nenavadnega in to, kar se sedaj godi na Kitajskem, je tipična politična vojna v komunističnih vrstah. Naj pa traja še tako dolgo, glavne posledice je že pokazala. Ustvarila je na Kitajskem val nezaupanja, strahu, zaskrbljenosti, pobitosti, kar vse skupaj samo ubija vsako pobudo na kateremkoli polju. Vsakdo se hoče izogniti tudi najmanjši odgovornosti in gleda, kako bi jo prevalil s svojih pleč “navzgor”. Tam je pa zmeraj manj takih, ki so voljni prevzeti to breme, zato bo pa začela tam prevladovati plast pustolovcev, sebičnežev, brezvestnežev, hlapčevskih duš, koritarjev, ki bo ohromila partijo in državo. Tako stanje pomaga na glavni vrh samo novemu kitajskemu Stalinu, ki naj bi bil Lin Piao ali pa tudi ne. Zakulisni boji po Stalinovi smrti v Kremlju so nam namreč pokazali, kako težko je vsako prerokovanje, kaj se lahko zgodi v središču komunističnih partij. Svet bi se najbrže tako malo menil za vse notranje prepire med voditelji kitajskega komunizma, kot se je na primer malo brigal za prepire v Kremlju po Leninovi smrti, ako ne bi Kitajska postala atomska sila in obenem ne kazala nobenega smisla za mirno sožitje med narodi. Zato je ves svet zaskrbljen, kakšna bo kitajska zunanja politika. Ve samo toliko, da bo taka, kakršno bo pač novo vodstvo kitajske komunistične stranke. Ugibanja bo seveda več kot preveč na ta račun. Glavno med njimi bo odgovor na vprašanje, ali se bosta — in kdaj — pomirila Moskva in Peiping. Na odnosih med obema komunističnima velesilama visi namreč bodočnost svetovnega miru. Tega se namreč premalo zavedamo. Živimo pod vtisom dejstva, da Amerika nima v svobodnem svetu nobenega tekmeca za veljavo v mednarodni politiki in da je tako tudi za železno zaveso, da namreč tudi tam samo Moskva pomeni vse, kar pa seveda ni res. Rusija se res o-bupno napenja, da bi vodila komunističen svet, toda druge komunistične stranke ji tega mesta v svoji kratkovidnosti nočejo priznati. Bo prišel čas, ko bodo to bridko obžalovale, ko bodo namreč dognale, da se rusko vodstvo da pre-' našati, kitajsko pa ne. Svoj poseben pomen ima kriza v kitajski komunistični stranki za Ameriko. Jasno je namreč že danes, da je od raz- voja te krize odvisno, kdaj bomo dočakali mir v Vietnamu. Voditelj vietnamskih komunistov Ho Či Minh je ravno tako nezaupljiv do kitajskih tovarišev kot ves vietnamski narod. Zato ne mara vseh vrst kitajske pomoči, ampak samo tiste, ki ga ne spravljajo še bolj v odvisnost od Peipinga. Zato tudi ne zapira vseh kanalov, ki vodijo v Washington, četudi rohni proti Ameriki z neverjetno potrpežljivo doslednostjo. Ve pa ravno tako malo kot mi, kako se bo zasukala kitajska notranja politika. Upa vsaj, da lahko pride zmerna struja na površje, takrat bo postal svobodnejši v izbiranju načina, kako naj usmeri svojo politiko proti miru. Danes tega še ne more, ker se boji sedanjega političnega kurza v Peipingu. Dokler pa Ho Či Minh ni za mir, tako dolgo bodo spodleteli tudi vsi Johnsonovi poskusi za dosego premirja. V tem je tragika naše sedanje zunanje politike. BESEDA IZ NARODA Papež Pavel Vf. podelil apostolski blagoslov ameriškim Slovencem CHICAGO, 111. — Papež Pavel VI. je dne 14. decembra v posebni avdijenci sprejel dr. Ludvika Leskovarja, direktorja slovenskih radijskih oddaj v Chicagu. Sv. oče se je živo zanimal za položaj Slovencev v Ameriki ter jim naročil svoje pozdrave. Ameriškim Slovencem je podelil tudi svoj apostolski blagoslov. Razgovor se je vršil v italijanščini. Navzoč je bil papežev tajnik, msgr. Car-rew, rodom iz Kanade. V spomin je papež izročil dr. Leskovarju zlato medaljo. Na svojem kratkem obisku Evrope se je dr. Leskovar ustavil tudi v Švici, Trstu in Sloveniji ter je prvič obiskal tudi slovensko jadransko obalo v Portorožu in drugod. spet zapirale. To je menda po-’ menilo gibanje vrednotnic in delnic. Mnogi zastopniki podjetij so se že dolgočasili, ura je šla na enajsto, in posedali po kotih. Prometa narede na tej borzi dnevno najmanj 80 milijonov dolarjev. Ogledali smo si borzo kot zanimivost, vendar kot laiki v borznih zadevah smo se kmalu poslovili od prijaznega uradni-štva. (Prihodnjič konec) -------o--------- Praznik Sv. Dražšae Cleveland, O. — V nedeljo, 8. januarja, je praznik Sv. Družine, katerega praznuje ves katoliški svet. Da bomo prav razumeli pomen tega praznika, se v mislih podajmo v Judejo, v mesto Nazaret, kjer sta pred 1966 leti živela sv. Jožef in Marija. Nista bila bogata. Jožef je bil navadni delavec — tesar in si je z delom svojih rok služil vsakdanji kruh. Marija pa je po tedanjih časih gospodinjila doma. Mirno sta živela v zadovoljstvu in razumevanju. Pa je prišlo povelje od cesarja Avgusta, da se popiše ves svet, ki je bil takrat pod mogočno rimsko oblastjo. Tudi naši slovenski kraji so bili nekdaj pod rimsko oblastjo, saj je znano, da je bilo mesto Emona, danes Ljubljana, sedež rimskih upravnikov. Jožef kot dober državljan iz rodovine Davidove je bil podanik mesta Betlehema. Gotovo ga je skrbelo, kako bo opravil svojo državljansko dolžnost. Posvetoval se je z Marijo, kajti od Na-zaretha do Jeruzalema je nekako 500 milj, in skrbelo ga je, da bi Marijo pustil sam doma, ker je vedel, da je bila v blagoslovljenem stanju. Gotovo jo je nagovarjal, naj ona ostane doma, da bo dobil za njo strežnico. Toda Marija je rekla: “S teboj grem, oba bova pod božjim varstvom.” , Takrat ni bilo ne železnic ne avtobusov ne letal. Še skromnega voza nista premogla. Bogataši so imeli kamele za udobnejše potovanje. Jožef in Marija pa tudi za kamelo nista imela denarja. Jožef je dobil oslička, na katerega je posadil Marijo, da ji ni bilo treba hoditi. Kdaj sta odšla od doma, ni pisano. Gotovo sta hodila zelo dolgo, gotovo sta imela na poti nešteto težav. Katera žena v pričakovanju deteta bi se podala na tako dolgo pot? Premišljujmo to v zvezi z lepim praznikom Sv. Družine. Ker pride ta praznik letos na drugo nedeljo v mesecu, ki je tudi nedelja Sv. Imena, pristopimo k sv. obhajilu skupno s svojo družino. Pri Sv. Lovrencu bo skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 8.30 zjutraj. Pridite vsi člani društva Sv. Imena. Po sveti maši pa se bomo zbrali v cerkveni dvorani, kjer bo zajtrk in kratek spored. Pa še tisti se nam pridružite, ki še niste člani Društva sv. Imena. V nedeljo praznujmo god Sv. Družine vsi, prav vsi! Pokažimo, da spoštujemo vzgledno družinsko življenje, pristopimo skupaj k sv. obhajilu. Naj bo praznik Sv. Družine tudi naš praznik! Pozdravljeni in božji blagoslov naj spremlja Vas in Vaše družine vse dni življenja! Jakob Resnik ----—o------- Decembrska prsmišfjs-vanja VI. NEW YORK, N.Y. — Levstikov politični program za Slovence, kot ga je pripravil za ‘ Slovenski jug”, je objavil dr. Ivan Prijatelj šele za Veliko noč leta 1918. In v razlagi tega programa dr. Prijatelj pravi med drugim tudi tole: “Ta program je Lestik dne 13. decembra leta 1867 štajerskim rodoljubom poslal v Maribor. Izšel ni nikdar v javnosti, a nosila ga je v bolj ali manj jasnih o- LJtibiJafiiski nadškof m obisku v Bridgeport! in Hew York! CLEVELAND, O. — Svoj lanski obisk v Bridgeportu in v New Yorku je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik takole o-pisal v verskem listu Družina: V Bridgeportu, ki je malo severno od New Yorka, je slovenska župnija sv. Križa, ki jo je u-stanovil in dolgo let vodil rajnki Golob, ki zdaj leži skupaj z dr. Alojzijem Kuharjem na bridge-portskem pokopališču. Cerkev, župnišče in dvorano in hišo za sestre bodo pa zaradi urbanističnih in industrijskih namenov v bližnji bodočnosti podrli. Tako bo slovenska župnija izginila. Tu smo v nedeljo, 26. septembra, imeli slovensko mašo, pri kateri so imeli častno stražo Kolumbovi vitezi v uniformi in z meči. Pristopili so tudi k obhajilu. Po maši je bil običajen domač pozdrav z verniki v dvorani. Popoldne smo se odpeljali zopet v New York v slovensko župnijo sv. Cirila, ki jo požrtvovalno vodi frančiškan p. Rogan. Po petih litanijah smo se spet pozdravili v župnijski dvorani. V New Yorku smo v bolnici obiskali tudi bolnega salezijanca dr. Knifica, čigar ime Američani izgovarjajo po ameriško Najfik. V ponedeljek smo šli na božjo pot v Graymors, kjer je frančiškanski samostan in romarska cerkev. V tej samotni dolini se je svoj čas naselil anglikanski samotarec Pavel Watson, tisti, ki je tu prvi začel molitve za zedinjenje kristjanov. Pozneje je prestopil v katoliško vero in prevzel frančiškansko redovno pravilo. Prijazni patri so nam razkazali romarska gostišča, križev pot in oltar na prostem, kjer je ob nedeljah, ko pridejo zelo številni romarji iz New Yorka, maša. Samostan pošilja svoje gojence že po vsem svetu v misijone. Imajo veliko hišo za no- viciat in teologijo. Ta tiha dolina, kakor nalašč za življenje molitve in premišljevanja, je prav blizu New Yorka, pa vendar vsa v samoti, kamor razen romarjev redko kdo pride. Spotoma smo si ogledali tudi znamenito vojaško akademijo West Point in slikovito pokrajino ob reki. V torek smo si šli ogledovat New York, seveda le najvažnejše zanimivosti: Manhattan, Wallstreet, mestno hišo, stolnico, njujorško svetovno znano borzo in naj višjo stavbo mesta: Empire State Building, potem pa še palačo Združenih narodov. Manhattan stoji na skali, ki so jo priseljenci nekdaj za nekaj dolarjev kupili od Indijancev. Stolpnice, druga višja od druge, vsaka z drugačnim vrhom, kakor da tekmujejo med seboj, katera bo višja! Za mnoge sem vpraševal, ali so to cerkve z visokimi zvoniki. Ena najlepših, arhitektonsko najbolj zanimivih je mestna hiša. Več visečih mostov, ki so čuda moderne tehnike, veže preko kanalov mestne dele. Wallstreet, ulico bank in svetovnega kapitala, smo seveda samo prehodili; mogli smo le gledati napise bank. Na borzi, ki od zunaj ni v primeri z drugimi stavbami nič kaj impozantna hiša, so nam dali tolmača, neko uradnico. Peljala nas je na galerijo, od koder smo mogli gledati v borzno dvorano. Strokovne razlage nisem skoraj nič razumel. Pod seboj v dvorani sem videl vrsto visoko ograjenih prodajalen z okenci. Tam so poslovali borzni uradniki. Zastopniki podjetij, ki sodelujejo na borzi, so imeli na suknjičih napise svojih tvrdk. Tla so bila nastlana z zavrženimi papirji, menda iztrganih iz notesov. Ob levi steni se je neprestano premikal trak s številkami in o-krajšavami. Na severni in južni steni sta bili dve veliki tabli s številnimi zaklopkami, ki so se neprenehoma odpirale, druga za drugo, pokazale številko in se brisih v svojih dušah vsa slovenska inteligenca zadnjih petdesetih let... Na pamet bi moral znati to globoko zamišljeno listino vsak zaveden Slovenec.” Tako je pisal dr. Prijatelj, slovenski znanstvenik jezikov-no-kulturnega področja, za Dan vstajenja Gospodovega v letu 1918, ko je bil zanos majske de-kleracije mogočen. Petdeset let je preteklo, odkar je tako Fran Levstik s svojim bistrim očesom in kritičnim razumom pregledal naš kulturni in narodni položaj in z jasno mislijo našel pot, ki jo je hodil odločno navzlic vsem oviram in težavam. Kot takšen se ni o-klenil ilirsko jezikovno mešanega jugoslovanstva, ampak je z vztrajnostjo poudarjal potrebnost političnega jugoslovanstva, ki je že takrat reševalo slovenstvo kot zapadno-narodno — slovansko mejo in vodilo do naravne združitve, ki jo je njegov čas pripravljal. Na -Slovenskem smo v tistem času imeli obdobje mnogih medsebojnih bojev: staro in mlado — Slovenci so se lasali med seboj. Bila pa je to hkrati doba, ko so v letu 1863 proslavljali 1000-letnico sv. Cirila in Metoda in razgibano desetletje v “či-talniškem” življenju. Hrvati in tildi mnogi Srbi so prihiteli na naša mala narodna slavja. Ustanovil se je “Južni Sokol”, ki se je s “Čitalnicami” povezaval v narodno budilnem delu. Hrvati so slavili 300-letnico Zrinjskih. Slovenci so hiteli v Zagreb. Dobili smo “Slovensko matico”. In v naslednjem desetletju se je na Balkanu začel nov boj za svobodo. Izbruhnila je hercegov-sko-bosanska vstaja, ki je vodila v malo osvobodilno vojno leta 1876. Ti dogodki so tudi razgibali naše narodno izobraženstvo, ki je v teh podvigih vzplamtelo v razpravljanju o našem narodnem vprašanju in položaju. Josip Stritar je spet našel pot do “Dunajskega zvona” in je v svojih “Dunajskih elegijah” pel in govoril o dogodkih, ki so v pravi luči razkrivali “kulturno” Evropo, pa tudi našo lastno zaslepljenost. Stritarju se je v dno srca zasmilila “balkanska raja”. V imenu krščanstva in čistega človekoljubja poziva evropske države, da je zdaj prišel čas, da izvrže svojo dolžnost in da tem ubogim ljudem pomagajo do o-svoboditve. Tem državam govori: Kje bratojublje imaš, govori Evropa, Evropal Ti pobeljen grob, vse je sleparstvo in laž. Tvoje kristjanstvo je laž, bratoljublje je laž in svoboda, jezik lepo govori — prazno je tvoje srce .. Pozdravljal pa je malo državico Srbijo, ki je takrat, dasi še nepripravljena za veliki boj, hitela bratom na pomoč. V “Pesmi srbskega pevca” pravi: Srbska kri na Kosovem prelita, maščeval te bode srbski meč! Srbi, “Kosovo” vam geslo bodi, Kosovo vas k slavni zmagi vodi!” In ko je Srbija zaman skušala rešiti Bosno in Hercegovino iz turških rok, jo Stritar v pesmi “Srbiji” tolaži: Srbija, ne toži, plemenita, med narodi, mučenica si! Sinov kri zastonj ti ni prelita, plodotvorna je mučencev kri! Leto kasneje, na Silvestrov večer leta 1877, ko je po vsej Evropi odmevalo ime “Plevna”, navdušuje Stritar vse Slovane, jih poziva k skupnemu delu za mnoge pravice in resnice: Otroci bili smo Slovani, bodimo bratje, pa sedaj možje, življenje ni igra, ta uk naj hrani globoko vsak si vdolbe ga v srce, brez dela, truda, bratje, in uspeha slovanskega se iznebimo greha. Marsikdo od bralcev bo morda dejal: Hercegovsko-bosanska vstaja je bila čisto srbska zadeva. Srbi so Srbe reševali; v tem nima za bodočo jugoslovansko državo nobenega pomena. Takrat se ni vodil boj v smislu poznejše jugoslovanske skupnosti! In vprav zato je odmev teh bojev v našem slovenskem slovstvu zanimiv, ki potrjuje dr. Prijateljevo besedo o Levstikovem programu; in tudi potrjuje mojo trditev, da je ljubezen nas Jugoslovane: Slovence, Hrvate in Srbe skupaj zvezala v eno državo. Te Stritarjeve pesmi so se po čitalniških odrih deklamirale z navdušenjem. Zakaj? Notranje čutenje sorodstva, utripa ene krvi je začelo oblikovati eno misel, ki ni mirovala. Dogodki časa so jo iz desetletja v desetletje še bolj vzplamte-vali. Naši možje so prijateljstva sklepali med Srbi, Hrvati in Čehi ter Poljaki. Ta prijateljstva — poleg drugih momentov svetovnega premika so nas vodila k 29. oktobru 1918, ki je bil samo dan veselja ob smrti mačehovske države — in ta dan je že vključeval rojstvo nove domače države Jugoslavije — 1. decembra 1918. Da smo oba ta dva dneva Slovenci doživeli veličastno z dvignjenim skupnim praporom, je zasluga tistega, ki je menda v naši zgodovini edinstven, da je posedoval tisto širokogrudnost velikana, je bil in ostal pred nami kot nesmrtni lik velikega Slovana, Jugoslovana, Slovenca in človeka. O tej podobi iz naše slovensko-jugoslovanske zgodo vino bom še razmišljal... Tone Osovnik -------o------ Pomagajmo žrtvam vodite katastrofe v Evropi! CLEVELAND, O. — Po naročilu clevelandskega škofa bo prihodnjo nedeljo, 8. jan., po vseh cerkvah v škofiji poleg rednih župnijskih cerkvenih nabirk še posebna nabirka za poplav-Ijence v Italiji. Pod vtisom strašne povodnji, ki je zadela v začetku novembra lani severno Italijo, zlasti še mesti Firence in Benetke, je sv. oče povabil katoliške vernike, naj prizadetim priskočijo na pomoč z molitvijo in dobrimi deli; priporočil je bil nabirko po cerkvah. Papeška dobrodelna organizacija sama je takoj prispevala za žrtve vodne katastrofe v Italiji 150 milijonov lir. Prvo pomoč pa so jim poslali katoličani z vsega sveta, posebno še iz ZDA. Kot je našim rojakom znano, je vodna katastrofa istočasno kot severno Italijo zadela tudi tisti del Avstrije, ki meji na Italijo, to je na zgornji ali nemški in na južni ali slovenski del Koroške. V imenu najbolj prizadetih žrtev v južnem delu koroške dežele se je obrnil za pomoč na nas ameriške rojake župnik Anton Cvetko iz Medgorja na Koroškem. Njegova prošnja je že rodila nekaj uspehov, pa še in še prosi za pomoč, ker potreba je nujna in velika. Kdor bi od rojakov za te nam najbližje žrtve bil voljan še kaj darovati, naj pošlje svoj dar ali naravnost prizadetim žrtvam, katerih spisek dobi pri Janezu Severju, 1064 Addison Rd., Cleveland, Ohio, 44103, U.S.A., svoj dar v denarju ali v blagu (obleka, obutev), ali pa naj pošlje na naslov g. župnika: Rev. Anton Cvetko, Pfarramt Mieger, Post 9131 Grafenstein, Kaernten, Austria. Za -vsak dar, ki ga bomo dali prvim ali drugim, nam bo Bog vsem bogato povrnil s Svojim darom. Ne zapirajmo svojih rok! J. S. -------o—----- — Antwerpen je eno izmed petih največjih pristanišč na svetu. JANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST gTYTTYl YXXXTX YXxxx!xxxTYXXX Yxx YYXXXT Y YT1 _ _i.:i “Saj bi, pa vi jih že imate m ne maram nikogar izpodrivati,” je pomišljal Marko. “Naj te nič ne skrbi. Ne boš nikogar izpodrinil. Samo reci da prideš.” “Veste, da najrajši k Vam. “Prideš?” “Pridem!” “Velja!” “Velja!” Dala sta si roko. Podlipnik je skončal pogovor: “Sedaj sva se pa midva vse pogovorila in sva dobro popravila, kar je bilo za-vožnega.” Pognal je žrebca: “Hi!” Marko pa je zajukal, za-j ukal! V Mostah so mislili, da zato, ker je pripeljal medveda, pa je bilo to najmanj, zaradi česar je bil Marko vesel, V dveh gostilnah sta se ustavila Cena in Marko in Podlipnik je plačeval pijačo. Vse je drlo gledat ubitega medveda, le Viš-narjevega Šimna, Stojanovega . v.a in Grosa iz Most ni bilo -iiizu. V Krnicah je Marko prosil odlipnika, naj pelje medveda •var k Podlipniku, če mu je prav, ker ga on nima prav za prav kje odreti, ko nima skednja, es. Lahko bi ga odrl na vrtu, % saj ni Rozalki ali Manici bij ubil, da ubije medveda; Anč-: je, naj bo vesela. Cena je rad zavil na svoj dvor, ker se je vselej rad postavil in je veliko dal na čast hiše in je vedel, da bodo Krni-čani tudi prav razumeli, češ, Marko ga je, Podlipnikov ovčar; kako je imel prav Cena, da se ni oziral na Podrobarja. O, Cena! Bolj kakor medveda in časti sta bili veseli Ančka in Podlip-nica, ko sta iz obrazov in vsega videli, da sta se Cena in Marko Vrnila vsa izpremenjena in da bosta sedaj ostala do smrti prijatelja. Vsa vas je prihajala gledat ubitega medveda; tudi Podro-bar, Rotija in Tevž so prišli, le da so ti trije molčali, ko so drugi Vsi poveličevali Marka in hvalili Cena. Ančka ni strpela. Hitro je našla priliko, da sta bila z Markom sama in moral ji je vse povedati. Kar požirala je besede, se smejala in od veselja je imela solzne oči: “Kako je rekel ata? Če se Ančka ne premisli. Naj se le tolaži. Ančka bo ostala do smrti teh misli, kakor je danes in Marka ne da in ga Ue da, zato ker ga ne da.” Marko ji še odgovoriti ni utegnil, tako Urno se je zasukala in tekla pravit mami. Anca se je pa samo Nasmehnila in rekla: “Saj sem Vedela.” Toliko veselja že več let ni bilo pri Podlipniku kakor ta dan. Le Cenu, ki je gledal otroke, ko so se prerivali okoli voza, m se je spomnil, kako bi bil Ce-Uek danes vesel, se je za hip pomračil obraz. Pa je pomislil. “Če bi bil Bog takrat mene Vprašal, koga naj vzame, Anco ali Ceneka, bi bil v hudih zadregah. Danes pa ne več. Fanta bi dal, ne Ance.” Zvečer je Marko zavriskal na 'vasi. Podlipnika še nista spala. In je rekla Anca njemu: “Ali ga slišiš?” “Slišim. Marko je. Lahko vriska.” “Cena!” ga je skrivnostno še Ghkrat poklicala Anca. “Kaj je, Ančka?” “Ali boš kaj hudo žalosten, če ' ■ dekliček in ne fantek?” Cenu je kar sapa zastala, tako je začudil: “Kaaaj! Aaančka! ’ Podlipnica pa ga je pobožala laseh, kakor je imela navado se mu je smehljala: “Res je Cena.” v Cena je sedel na postelji in široko zamahnil z rokami: “Dek-išek ali fantek. Kakor je Bogu Prav. In, pa. Saj sva se mlada vzela in sva še sedaj mlada, ko Jože Grdina: Iz Baragove rojstne sobe do njegovega groba nama je prvega otroka že Marko prevzel.” Marko je še enkrat zavriskal na vasi. Podlipnik pa je objel svojo ženo in od samega veselja skoraj vso noč ni spal. * * ■* Drevje je zelenelo. V Krnicah na Podlipnikovem dvoru pa so stali zaprežem štirje parizarji. Predzadnji je bil nov. Na škarje za ojesom je bila na ta parizar prikovana blagajna. Za prednji par sta bila vpre-žena dva lisca, za zadnji par pa prestal v tej veliki razdalji. (Nadaljevanje) Potem smo se odpeljali domov in že bolj pozno zvečer prišli v Marquette, drugi dan smo zopet nadaljevali z ogledovanjem. Pot nas je peljala skozi slovensko naselbino Travnik. Hiše so bolj raztresene, toda prav čedne. Slovenec pač ni umazan ali zanemarjen. To slovensko naselje je inkorporirano pod imenom Traunik; središče mesta je prav čedno. Imajo svojo pošto in železniško postajo. Potem smo se vozili mimo jezer in rek in vso pot je Rev. Godina razlagal, kod vse je Baraga hodil. Človek se ne more dovolj načuditi, kaka dolga pota je hodil in kaj vse je dva temna žrebca; gorje mu, kdor bi se drznil razbijati blagajno za njihovimi kopiti. Na levem žrebcu je sedel Primožev Marko. Šop vajetov je držal v desni, v levi pa težek koprivec, od katerega je visel dolg bič. Vsak, kdor se količkaj spozna na konje, je lahko videl, da se žrebec in Marko dobro poznata, in da Marko ni danes prvič zajezdil tega konja. Na prični pod parizarjem je ležal mladi Koca in od samega veselja polajeval. Na pragu pa so stale Rozalka in Manica in Ančka. Ančki se je dobro zdelo, ker je vodil Marko tako lepo vprego, in težko ji je bilo, ker je odhajal. Iz hiše sta prišla Podlipnika, on in ona. Cena je vzel Jožu vajeti iz rok, sedel na zadnji parizar in ukazal: “Miha! Poženi!” “Bog in sveti božji križ.” Prvi voz se je premaknil. Srečno pot je voščila Mihu Franca, on pa njej srečno planino, počil z bičem in odpeljal skozi leso. Ančko je stisnilo za srce. Stekla je k Marku, da mu še enkrat stisne roko. Pa kako? Z dčsno je že nategnil vajeti, v levi je držal koprivec in ga ni smel spustiti. Leve roke sploh dati ne sme, pomeni nesrečo. Objela mu je desno z obema ro-cama, pa jo morala takoj spustiti, ker je bil Marko že na vrsti, da požene. Pok! “Hi, hot!” Marko je previdno vodil razigrane konje okrog vogla. Po stagnah so ropotali parizarji, peketali konji, lajali psi in pokali biči. Podlipnikova Ančka pa je zamišljeno sedla k mizi v kuhinji. Pa je stopila k njej mama, da jo potolaži: “Vidiš, tako živimo žene vozarjev. Veliko veselega in veliko bridkega doživljamo, pa je vedno lepo. Boš videla, ko se navadiš.” In Ančka je vstala in se zasukala po delu. Njene misli pa so šle za Markom na široko cesto. Po cesti čez Blata pa so drdrali štirje parizarji. Marko se je ozrl v Reber in videl trope jarcev, ki so se premikali kakor plazovi za pašo. Na Mali so stale krave. V Pečeh so bile raztresene koze. Ovčarji so vsi trobili Marku v pozdrav in vozarji so jim s pokanjem bičev odgovarjali. Kozarjev rog v Pečeh se pa ni niti enkrat oglasil. Pasel je namreč koze za Koračkom Tevž, ker ga ni maral Lukež več za tretjineka, da ne bo delal zdražb v planini, in tudi nobeden izmed gospodarjev ga ni hotel vzeti za ovčarja; so mu preveč zamerili, ker je spustil Marku jarce iz staje. Vozarji so imeli domače gore za hrbtom in se niso več ozirali. Podlipnik pa je tako sedel, da je videl gore med Kranjsko in Koroško. “Marko! Poglej!” je poklical Cena. Marko se je obrnil na sedlu in videl Podlipnika, kako z bičem kaže nazaj v domače gore. Kar grozno je bilo videti velikanski dim, ki se je valil med Pečmi in Vrtačo, med Stolom in Begunščico. Kakor hudouren oblak, pred katerim trepetajo ljudje in živina. Iz Srednjega Kakšno je bilo njegovo potovanje in življenje, je povedal v svojem pismu sestri Amaliji 12. januarja 1861: “To zimo nisem nikak škof več, ampak navaden misijonar pod oblastjo zadnje Indijanke. Ne samo da vršim vsa opravila navadnega misijonarja, ampak moram tudi na oddaljene misijonske postaje. Za pojutranjem se pripravljam na 50 milj oddaljeni misijon. Danes zjutraj sem moral mleko, ki je od sinoči o-stalo v mali jedilni shrambi, z žlico kopati iz lonca, tako je zmrznilo. Tudi kruh je zmrznil. Voda v mojem umivalniku je vrha pa so švigali plameni. Marku, lanskemu ovčarju naj-večjega tropa v Krnicah, Primoževemu Marku, ki je imel pastirsko kri v sebi in je ljubil obsežne paše in sovražil in preganjal zverino, katera trga živino in zapira pozimi pota, Marku, ki je komaj ušel volkovom in so mu Volkuna strgali, se ni dobro zdelo, da gori Srednji vrh, taborišče zverjadi. Pa sam ni vedel zakaj. Razložil je Podlipniku: “Tomaž je zažgal. Ali ni škoda lepih macesnov?” (Dalje prihodnjič) bila v jutru ena sama kepa ledu.” Včasih je napravil kar po par sto milj hoda, da je krstil Indijanko ali pa nesel zdravila bolni Indijanki. Ko sem gledal te prerije Michigana, sem razumel, da je res tako moralo biti. Saj še zdaj niso kraji kaj prida obljudeni in je še veliko povsem nenaseljenega sveta. In zdaj si pomislite: hoditi v mrazu po zapuščenih krajih, kjer je bivala divja zverjad. V potovanju, lakoti, žeji, mrazu in vročini, često do smrti utrujen je hodil za dušami, ki mu je bila ena sama dražja kot vse drugo. Bil je povsem podoben apostolu Pavlu in tudi on bi lahko zapisal kakor sv. Pavel Rimljanom: “Tako sem imel za svojo čast oznanjati evangelij ne tam, kjer se je Kristus že imenoval, da bi ne zidal na tujem temelju, marveč,' kakor je pisano: Tistim, katerim ni bilo o njem sporočeno, bodo videli, in kateri niso slišai, bodo razumeli.” Potem piše: “Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih na morju, v nevarnosti med laž-njivimi brati, v trudu in naporu, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti.” Tako bi lahko zapisal naš slovenski Pavel, ki je imel dosti sovražnikov med misijonarji drugoverci, metodisti in protestanti, katerim je bil nedosegljiv tekmec v pridobivanju duš. Zlasti so ga sovražili kupci kož in prodajalci žganja, ki so iz golega pohlepa zastrupljali Indijance z žganjem in jih tako ociganili za dragocene kože zveri. Proti temu je Baraga odločno nastopil, odvračal Indijance od pogubnega žganja in jih učil treznosti. Indijanci, ki so bili Baragu otroško vdani, so ga ubogali, ker so vedeli, da jim le dobro želi in jih prav uči. Nek prodajalec žganja je nahujskal Indijance, da Barago u-bijejo, prej pa jih je napojil z žganjem. Dobro, da ga jim je dal preveč. Indijanci so res prišli pred vrata, vpili in razbijali, hoteč Barago ubiti, pa so bili tako pijani, da do dobro zavarovanega Barage niso prišli; tulili so kot gladni volkovi, a Barage niso dobili v roke. Tu je gotovo Bog posegel vmes. Baraga je tedaj obljubil, da ne bo pil nobene alkoholne pijače več v zahvalo Bogu, ki ga je rešil. Tako smo nadaljevali pot ter prišli v Manistique, kjer je Baraga maja 1832 postavil svojo prvo cerkev, ki je bila posvečena Materi božji. Nekdanje cerkve tu ni več. Na tabli nekoliko od ceste je napis: “Bishop Baraga’s Fi’rst Church. Near this site on May 15th, 1832 the Rt. Rev. Frederic Baraga, then a young Catholic missionary to the Indians, established and blessed his first church. A small building of logs and bark, it was built with the willing help of the Indians, and dedicated to the honor of God and to the name and patronage of His Virginal Mother Mary. Until his death in 1868 Father Baraga labored selflessly in an area from Minnesota to Sault Marie, from Grand Rapids to Eagle Harbor. World famous as a mis- sionary, he became upper Mi-: ravnavanje v neštetih organih chigan’s first Roman Catholic : ZN. Bishop in 1853.” Nekoliko dalje Proračun založniškega oddel-preko zelene ; ka ZN znaša $2.5 milijona. Sko- livade je v senci drevja lepa mo- raj dva milijona dolarjev gresta derna kapelica z kipom Matere božje. Na tem kraju je stala prva Baragova cerkvica, kakor je to označeno na tabli. Ko smo prebrali besedilo na tabli, smo šli k tej svojevrstni kapelici, za katero je napravil načrt mož od tiste žene, ki je bila na tem, da v tiskarne zunaj U.S.A. Lani je bilo tam tiskano nad 600 knjig v 50 jezikih. železni most NEV/ YORK, N.Y. — Prvi železni most v Združenih državah , ...jv. , . je bil zgrajen leta 1840 preko ji zdravniki odrežejo obe nogi,!,-, . f ,v , , , v ... ... i -^ne prekopa v New Yorku. kakor sem ze omenil, m zdaj ta žena hodi. (Dalje sledi) Delniška seja v nedeljo, dne 22. januarja 1967 ob L30 popoldne se vrši REDNA DELNIŠKA SEJA Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave. To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznikom. FRANK KONCILJA, tajnik Tu Je> denar-prihranljiva ponudba, katero nudimo samo štirikrat na leto. Vprašajte nas, zakaj lahko denar, ki je še v Vaši denarnici, že lahko služi obresti pri Cleveland Trust. Vsaka hranilna vloga, napravljena do 10. januarja, se bo obrestovala že od prvega v mesecu. To je vendar prihranljiva ponudba, ki jo nudi Cleveland Trust samo štirikrat na leto. Sedaj je čas, da se je poslužite. Obresti so pripisane in plačane polletno po naj višji meri do 4% na leto pri vlogah vloženih eno četrtletje. Tako ste deležni varnega, rednega dobička, večjega od povprečnih splošnih delnic. Zagotovite si obresti že od prvega. Vprašajte nas v enem izmed 78 prikladnih Cleveland Trust uradov. Cleveland Cru$t NA J VEČ JA OHIJSKA BANKA čian Federal Deposit Insurance Corporation V državi Laos so imeli pariaRisaiarne milim VIENTIANE, Laos. — Vlada je razpisala parlamentarne volitve za 1. januarja. Okoli 800,000 volivcev je nabralo med 141 kandidati 59 poslancev. Katere, bo volivna komisija sporočila šele sredi tega tedna. Ker je dosti volivcev nepismenih, so visele na volivnih skrinjicah poleg številk še slike kandidatov, da so volivci lažje dognali, komu naj oddajo svoj glas. Volitve so večinoma potekale v miru. Komunistična Pathet Lao stranka se jih ni udeležila in tudi ni dovolila, da bi bile volitve v severnem delu dežele, ki je pod komunistično kontrolo. Tudi volivna kampanja je bila za laoške razmere še dosti mirna. Politični opazovalci mislijo, da se bo sedanji nevtralni predsednik Suvana Fuma lahko še naprej držal na oblasti in da bo laoška politika ostala nespremenjena. Do spremembe bi utegnilo priti le v slučaju, da bi komunistična Pathet Lao začela večjo aktivnost. Tega pa ne pričakujejo. Je namreč mirna, ako-ravno so komunisti v sosednji Tajski postali zelo živahni. --------------o----- Združeni narodi spadajo med največje ameriške založbe ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Prvi podatki o lanskem delu založniške družbe Združenih narodov dokazujejo, da so Združeni narodi postali morda naj večja ameriška založba, ali pa da vsaj zanesljivo spadajo med največje. Služba ima v svojem delokrogu lastno tiskarno, ki praviloma dela v treh izmenah. Lani je založba dala natisniti nad pol bilijona strani. Ni pa vsega tiskala v lastni tiskarni, njene publikacije se tiskajo v 50 jezikih in zaposlujejo tiskarne v vseh večjih prestoli-cah na obeh straneh železne zavese. Cene za izvode ZN tiska so različne, so brošure, ki stanejo 25 centov, so pa tudi knjige, ki stanejo $15. Seveda pa ZN oddajajo veliko gradiva brezplačno. So to razna poročila in razprave, ki so namenjene za ob- MALI OGLASI Išče garažo Iščem garažo v okolici E. 77 St., in St. Clair Ave. Za ponudbe kličite 431-2254. -(3) Mizarstvo Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553. Moški dobiio delo •r HELP WANTED — MALE MACHINISTS TKE CLEVELAND PNEUMATIC Too! Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHIfilSTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mmm mills TURRET LATHES V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, spodaj, lepo dvorišče, na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 431- 8084 po 5. uri. (4,6,9,11,13 jan.) Izvršujem vsakovrstna vodovodna dela (Plumbing) solidno in poceni. Brezplačen ogled in proračun. Kličite po 5. uri pop. 432- 1727. (4) m TURRET mm mm lathes MILLING MACHINES mmi drills NUMERICAL CONTROLLED mmitm DOBRA. PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Koval Opportunity Employer (3) Iščemo delavce STROJNIKE vsake starosti. Sprejmemo tudi enega učenca za delo na bronu in aluminiju. Dobra plača, obrobne koristi. Cleveland Aluminum Casting Co. 877 Addison Rd. vprašajte za Mr. Fitch (4) utMim Izkušeni na bakrenih vodovodnih delih. AMERICAN BRASS MFG 5000 Superior Ave. Phone: 431-6565 CO. (12) Ženske dobijo delo ČISTILKA En dan v tednu. The Singer Sewing Machine Co. 350 Richmond Mall, Richmond Heights Kličite ali se oglasite pri Mr. Elerson, 449-4646 _________________(2) OPERATIVKE električnih šivalnih strojev. Plača od kosa. M. I. Huebschman Corp. 1239 West 9th St. AMERIŠKA DOMOVINA ! Vladislav Stanislav Reymont PRAVICA Povest Prevel France Bevk S S “Neumnosti govoriš; ali me nočeš, kaj?” “Jašek! Jaz da bi te ne hotela, jaz!” se je privila k njemu. Nato je govorila z nizkim, od razburjenja repetajočim glasom: “Gospa mi je dejale, da mi bo dala, kadar se poročim, ker ji zvesto služim, kravo s teličkom, mlado svinjo, šest gosi, nekaj oprave in poročno obleko.” “Tako ti je dejala graščakinja, Nastuška, tako ti je dejala?” “Prav zares in to ne samo enkrat. Še pred dvema tednoma je tako govorila pri hišnici.” “To je za tvojo poštenost, Na-Btuška, vidiš, Nastuška, za tvojo poštenost! ... Ti boš boljša gospodinja ko vse te cafute na vasi... Boš videla, Nastuška, boš videla ... Tudi moje matere se ti ni treba bati!” “Aj, tudi lastne matere bi ne mogla imeti rajši! Ona je taka, da je dejala graščakinja: Vinči-jorkova bi bila lahko gospa; tako je modra ko nobena druga na vasi...” “Tako je dejala, Nastuška? Tako je dejala? Naj ji gospod Jezus to povrne!” “Tako je dejala, Jašek, baš nasproti oskrbniku ... ki je...” se je prekinila, zakaj ta neprevidno izrečena beseda je potemnila Jaškov obraz; vzdihnil je, pogledal jo prodirno in vprašal plaho: “Ali te je pustil v miru... kaj?” Oči so mu zablisknile od sovraštva. “Seveda ... ker sem se pritožila pri gospe ... Gospa ga je poklicala k sebi... od nje je odšel besen ko pes ... Nato me je preklinjal, da Bog pomagaj ...” je govorila tako, kakor bi se tožila pred njim. “Ga bom že naučil... to ... to mu bom plačal za sebe in za tebe ... Še me bo pomnil...” je sikal skozi zobe in tak srd ga CHICAGO, ILL. - HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — LIVE IN. Mothers home. 4 children, 3 school age. New Ranch type, all modern conveniences. References. PH. 629-0222. (3) je prevzel, da se je ves tresel in v obraz posinel. “Jašek, pazi nase! ... Znanje ima z uradniki, da... A če te znova vzamejo, kaj bi jaz, sirota, od same žalosti bi skočila v vodnjak...” “Če naj poginem v ječi, te krivice mu ne od pustim ...” “Jašek, pazi se, pazi -se!” ga je rotila iz bojazni. Ni ji odgovoril, molčala sta. Mrak ju je že pokrival, sedela sta drug poleg drugega, ali njuni duši sta bili daleč proč, raz-begli sta se bili kakor od sovraštva in bojazni splašene ptice. Čudni oblak sreče se je razpredel in raztopil v sivini mra-kov, ki so padali na zemljo. Življenje je znova položilo svoje poželjive roke na njuno usodo. Sedela sta dolgo in se nista mogla umiriti. Nenadoma se je prikazala Vinčijorkova, z naglimi koraki se je približevala skozi drevje. Zdrznila sta se prestrašena. “Že so te izdali kmetje! Že so te izdali!” je šepnila starka tiho. “Bila sem na vasi... bila sem nato v krčmi... Polna je ljudi, kakor običajno ob nedeljah ... Napivali so si... orožniki so sedeli ... Banah me je opazil, a ker je bil že pijan ... je iztegnil jezik in dejal: Vinčijorkova, če je Jašek že zdrav, je čas, da se povrne v mestno palačo... v lepe sobe... — Orožniki so paz-no poslušali... opazila sem to. A ta pijančma, ali ni začel govoriti, da dandanes lahko vsi ubijalci hodijo mirno okrog, samo če župana podkupijo ... Tedaj so začeli orožniki na tiho izpraševati... a kmetom je prišlo to baš prav ... povedali so vse, kar so vedeli o tebi... Jaz sem omrtvela... nakar'me je župan, ker je bil že mrak, pocukal in povedal, da se lahko izvrši preiskava ... da ...” je umolknila izčrpana. “Kateri so bili tisti kmetje?” je vprašal tiho. “Banah, Kubik s konca vasi, Sikora iz sredine, Vojčik, ta brez enega očesa, in vsi in vsi.” “Banah, Kubik, Sikora in Vojčik!” je ponovil počasi, zelo po- časi, kakor bi si hotel ta imena zarezati v spomin, toda hkratu ga je objel tak divji srd, da je planil na noge, zgrabil za neki kolec in kriknil: “Naj pridejo, naj me vzamejo, naj!...” Oslabel je naglo, noge so se mu pričele tresti, opreti se je moral na jablan, da ni padel. “Tiho, sin ... tiho ... treba je kaj storiti.” “Treba ga je peljati proč!” je šepnila Nastka, ko se je prebudila iz iznenadenja. “Res je tako je najbolje, ne najdejo ga in ga tudi ne vzamejo, ali kam?” “Kam? Mislim, da v jame za samostanom, v gori... zdaj so še prazne.” “Dobro, seveda, da tja; treba je počakati še za par očenašev, da se bo do dobra zmračilo ... sicer bi nas kdo opazil.” Sukala se je okrog Jaška, ki je komaj dihal, tako strašen kašelj ga je bil popadel. “Nastka, poglej pred hišo, če kdo ne prihaja ...” In začele so neskončno dolge minute pričakovanja noči. Starka je gledala skozi plot na zemljo, pritisnila uho na str-nišče in prisluškovala. “Pri koči še ni slišati nikogar!” “To nič ni, treba je iti bolj naglo,” je Nastka nestrpno šepetala. “Ne morem več... ne morem več... o Jezus!” je šepetal Jašek in se čimdalje močneje opiral na Nastko, ki ga je komaj nosila. “Tiho, Jašek, tiho! Kmalu bomo tam,” mu je prigovarjalo dekle. Tako so se privlekli do velikih jam, ki so bile izkopane v pobočju gore na tisti strani, na kateri je stal gozd; v te jame so ljudje shranjevali krompir. Starka je poiskala najbolje ohranjeno jamo, jo očistila gnile slame, se spustila v njeno notranjost in pripravila posteljo, ki jo je pogrnila s pernico. Ženski sta prijeli Jaška za ramena in ga spustili z nogami naprej v globino. “Ne boj se, Jašek, ničesar ... tu te ne najdejo.... A če ti bo pusto tu v temi, zmoli kako molitev. Jutri zarana pridem in ti prinesem jedi. Zdaj grem, moj oklenil njenega vratu; samotna jama in noč sta ga obdajali z grozo. Radi prevelike izmučenosti se je kmalu umiril. “Nastka! Tudi ti greš, kaj?” “Grem, Jašek, grem! ... Toda, kadar se odpravi gospoda spat, se vrnem takoj in. ostanem pri tebi.” na mostič, toda nič ni videla, dragec, ker moram biti doma, vračala se je od časa do časa do če pridejo tisti psi, da kaj ne CHICAGO, ILL. MALE HELP CENTRAL SOYA CO. (THE FOOD POWER PEOPLE) Is seeking industrial mechanics. We have recently completed a multi-million dollar expansion of our chemical plant, thereby opening key maintenance positions. If you have industrial maintenance experience and you’re interested in • Permanent Work • Excellent Pay • Promotion Opportunities • Paid Holidays and Vacations • Medical & Hospital Insurance Plan • Free Life Insurance • Free Disability Program • Free Pension Plan • Private Parking PLEASE CONTACT CENTRAL SOYA CO. Inc. CHEMURGY DIVISION 1825 N. Laramie Ave. 237-8600 An Equal Opportunity Employer Jaška, ki je sključen in kakor omrtvel sedel na pernici. Znočilo se je naglo, globoka tihota se je razprostirala nad zemljo, le od krčme je bilo slišno pijano petje, odmevi godba in škripajočih glasov; s travnikov so se razlegali v polje kriki prib, plasti tankih, belih megel £ so se dvigale nad travniki. “Ne boj se, Jašek! Jaz te ne dam, moj edinec, ne dam,” ga je mirila mati. Oblekla ga je s pomočjo Na-stke v kožuh, vzeli sta pernico I in plahto, ga krepko prijeli pod j pazduho, ker je težko hodil in : se opotekal, tako so odšli z vrta ! £ na dvorišče, in od tod na stezico, | £ ki je peljala na goro, na kateri je stal samostan. Šli so tiho in zelo počasi, zakaj Jašek je izmučen vsak hip počival, a včasih je starka legla opazijo ... Tudi Nastka mora iti, da v graščini ne bodo govorili kaj slabega o nji.” “Ne dajte me, mamica... ne dajte...” je zaklical s solzavim glasom in se ko majhen deček Nič več ni rekel, toda ko ga je mati ob odhodu pobožala, je čutila, da mu solze vrejo čez lica. DEKLIŠKI 1ZGLED — čipkasta oblekca, ki jo nosi dekle na sliki, je eden od “dekliških krojev” Donald Brooks za leto 1967. CXXXXXXXXXX3CXXXXXXXX TjTY r z X I x g ^XTTXTXXXXXXXTTri X TyTT-y-ri Delničarska seja SLQVEX3KE6A DELAVSKEGA MM 15335 Waterloo Read Cleveland, Ohio v n3d@f|o Jaguarja ob 1:30 popoldne vsakega delničarja veže dolžnost, da se te seje gotovo udeleži. DIREKTORIJ Vsako najfincjš«?, po vsej deželi znano $20 trajno kotiranje iz nase vel -ke, sveže zaloge. . . Izvršeno spretno in stilistično po naših strokovnjakih, ki imajo dolgoletno skušnjo . . . Vaši lasje bodo lepši kot kdajkol , lažje si jih boste uredili — (tudi če so fini, suhi, sivi, beljeni alli barvani). To je zajamčeno. Govorimo slovensko! Obuval damski frizerski salon IZGLEDATE VEDNO NAJ-PRIKUPLJIVE JšE S TRPEŽNIM DUVAL TRAJNIM KODRANJEM Svetovno najboljše TRAJNO KODRANJE PO REDNI CENI $20, PRI NAS SMS 54-45 vključno umivanje, friziranje in striženje Odlično stane redno „najdra?- vključno umivanje, VITA CREAM do $3o ka;-jih 'je» $g4S friziranje m trajno kodranje J ^ striženje CLAIM«. BARVANJE ’“»"‘S«*«* “ «6°° Stilirano. umivanje, friziranje $ | 75; strokovno striženje $ f 50 m kremasto splakovanje... B 1 Area DOWNTOWN DOWNTOWN 40G EUCLID AVE. PRI 4TH ST. DRMC.o M A Dc TROP 1E “NAJVEČJI V OHIO” SU 1-3161 Areas EAST SOUTHGATE 5304 WARRENSVILLE RD. RI LIEBY AREA NASPROTI MAY CO. 633-6346 SEVERANCE MAYFIELD PRI TAYLOR PRI GLAVNEM IZHODU HIGBEE’S TEL. 382-2600 AND NOW EASTGATE 1448 SOM Center Rd. 449-3435 Opposite Eastgate Shopping: Center Next to May-SOM Medical BJdgv Areas WEST PARMATOWN 7541 RIDGEWOOD DR. PRI RIDGE MED A & P IN BURROWS TU 4-6300 SOUTHLAND 6803 W. 130 BLIZU PEARL NASPROTI SEARS 84S-3400 WESTGATE 20670 CENTER RIDGE RD. 333-6646 OPPOSITE CENTRAL NATIONAL BANK Ob pet., sob. in pred prazniki — univanje, barvanje in trajno kodranje 50c več _ PO DOGOVORU TUDI ZVEČER — Žalujoči: Vdani v božjo voljo naznanjamo slovenski skupnosti, da nas je dne 5. decembra 1966 za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka, sestra in nečakinja Helena Tavčar ki je komaj sedemnajstletna podlegla poškodbam v težki avtomobilski nesreči. Njeno truplo čaka Vstajenja na Ali Souls pokopališču v Chardonu. Vsem, ki so nam v teh dnevih žalosti stali ob strani, darovali za svete maše in obsuli našo Lenčko s cvetjem, najprisrčnejša zahvala. Ko bi solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. STARŠI, BRAT, SESTRI STARI STARŠI, STRIC IN TETE v Torontu in Sloveniji. I LETNA SEJA l g “SiOVENSKESA DRUŠTVENEGA DOMA” | H (AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKEGA SREDIŠČA) H 1= 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio EE: jf v nedeljo, li. jaruiarja ISST M == Začetek ob 2. uri popoldne == El Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov ter društvene == EE zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže. == V EE 531-9309 —E upravnik Z a direktorij: JOSEPH TREBEČ, predsednik ALPHONSE S A JE VIC, tajnik Meadville, Pa., Toronto, Can., Ljubljana, Podgora, 4. januarja 1967. ČUDNA TOVARIŠA — Mala ribica v ustih velike jegulje ni v nobeni nevarnosti. Jegulja pusti ribico, da, ji pobere ostanke hr ane izmed zob. Služi ji torej za neke vrste zobotrebec in je “po vsaki jedi” dobrodošel gost. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Rlvd. 1*53 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealer* fi£ SE SUITE t izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair >\ve- Cieveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: ________________... MOJE IME: ________________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO