gospodarske, obrtniške in narodne. Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 9 Okr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. ,za polleta 2 gld. 20 kr.,za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 26. decembra 1866. ftospodarske stvari. Slaba navada je: nobenega stanovitnega časa za Dnevni red umnega jéd ne imeti, ampak ali zmiraj jesti, ali pa vsak za-se in dobrega gospodarja *) ia n.e y8a druž|n? vkuP ;a,i Pa vec jedí napravljati y Vsak umen člověk vé, da brez pametnega in lepega reda nikjer nič prida biti ne more, in da srečen izid vsega našega početja je odvisen od dobrega reda. Zatoraj je pa tudi umnemu gospodarju poglavitna skrb za dober red pri hiši, kar se v lepo, hvale vredno to je da To je sega y y navado spremeni, da potlej pravijo: navada pri hiši, in se novim poslom naznanuje vedó, po kteri hišni navadi se imajo v svoji novi službi ravnati. Kjer tega ni, delà vsak, kar hoče, in hiša gré v zlo. Da pa ni pri V3aki hiši enake navade in da tudi vsaka hišna navada dobra ni, se tudi lahko vé in .Pa" metni vsake ne potrdijo. Al tudi povsod po svetu in v vsaki hiši ni enakega reda in enaka navada biti ne more, ker so okoliščine po svetu mnoge in razločne. Pa ven- dar v enem kraji y v eni vasi ali soseski je dobra na- se vé da tudi v vada v poglavitnih rečéh lahko ena, ker okoliščine niso tako razločne, da bi prav bilo v vsaki hiši zeló drugačno navado imeti; v majhnih rečéh pa eni vasi pri vseh enaka ne more biti. Pri nekteri hiši je veljala dolgo let kaka nedobrá da znamenje, kako taki Po taki nedobři navadi, v taki y žalostno navada kakor podedovana, in kakor da bi mislil ne sme drugačna biti ljudjé brez misii živé brezmišljenosti se ni dalo v gospodarstvu kar nič napredovati ne, mar t leto, bodi Je znamo gospodarje, ki bolj na slabše je raje šlo. Vsako revno ali bogato, je vse minulo, in še predno konec leta bil ali pred novino je že vse pošlo; po- dobrih so na dobrem posestvu, v letih več kot 30 let gospodarji bili, in ko so odstopili y so bili tako ali pa še bolj revni kakor pred tridesetimi svoji starosti veliko pomanjkanja trpeli in leti, in so v zaničevani bili. Kam je prešlo njihovo premoženje ? Kako je minulo toliko lepih prihodkov? tega revni možje sami ne vedó. Je přišel po tem pa nov/umen gospodar na tako posestvo y ki je nçv red, novo navado vpeljal y se je začela nova boljša navada pri hiši kmalu zeló po- znavati. Kdo ne vé, kako moč ima to? Naj tukaj ob kratkem nektere slabe in dobre navade povemo, po kterih pride gospodarstvo rado na dobro ali pa na zlo. Slabe navade pri hiši so postavim: Zvečer doigo čuti, zjutraj pa dolgo ležati ; kajti po- noči se ne stori le malo, ampak tudi svečava se po ne- potrebnem žgé: zjutranji, najboljši čas pa se poleti, zamudi. y posebno * Na premislik gospodarjem našim zadnji dan leta in za opomin v novem letn. Vred. ostaja in se pridi. y da Slaba navada je: pri jedi sčakovati se, ali pa tačas največ opraviti imeti, ko je treba vsem kmalu mizi iti; ker s tem se veliko časa nerodno zgubi jezo budi. 9 in Slaba navada je: ob novini veliko vec in boljše jedi napravljati od druzih časov, ali pa še celó neumne gostarije in pojedine, posebno na mali kmetii, posta- likofe po mlatvi itd., ker ob tem veliko mine vimo y česar potlej manjka. Plaçai bi mlatiča, pa naj gré. y Slaba navada je: na vsak sejm, na vsako shodišče brez potrebe hoditi 9 in ko so denarji y nepotrebnih reči kupovati, na prave poznejše potrebe pa ne misliti. Slaba navada je : potrebna delà odlagati, nepotrebna pa ali vsaj odloživna prej delati, ali pa vsakemu pri hiši pustiti, da delà, kar hoče, in kadar se mu ljubi, kakor da bi gospodarja pri hiši ne bilo. Slaba navada je: kljucev od žita y spravljati, ampak jih na takem kraji pušcati, da posli in mladi ljudjé in drugi lahko do njih pridejo. Slaba navada je: dopuščati, da vsak pri hiši zapo- vina itd. ne veduje; to napravlja veliko zmešnjav, dovolj vpitja in jeze, pa malo pokorščine in malo dobrega delà. Slaba navada je: dopuščati, da posli živali kladejo ali valé po svoji volji, in da v tem ni ne mere ne tehte, ne časa in nobenega prevdarka ne, in kozmanjka, pride hlapec in rece yy Take in še ni več." veliko druzih enacih nedobrih navad je, ki gospodarstvo vodijo v zlo. Dobre navade pri hisi so, postavim: Zjutraj ob iti in moliti. uri vstajati, in zvečer ob uri k počitku dan Dobra navada je : nič jesti, razun ob uri trikrat na o težkem delu kaj majhnega še in vsi vkup, in le vmes ; sploh pa nikoli preveč ne jesti in ne piti je nezdravo in greh. y ker Dobra navada je 9 umno prevdarjati, koliko jedi je za vsacega dosti in prav, da ne manjka in da ni potrate, in se skrbi, da so jedí čedne, dobre in tečne. Dobra navada je: Vse nepotrebne stroške opustiti, in vsakemu, kar mu Dobra navada je: v vsem, pri ljudéh, pri živini in po pravici gré, o pogodu dati. povsod gledati, da nič po nepotrebnom ne mine. Dobra navada je: vsakemu svoje delo vsaki dan 1 #v« nisi , prav in dobro stori. Dobra navada je: vse snažno in čedno imeti, odkazati, in gledati, da se urno v okoli hiše, v hlevu iiiot, vûyil riio^ , v xj iv v u ^ pri živini in ljudéh, in pri orodji; in tudi vse orodje na pravém kraji, da se ne razgubi, ampak da se le vzame, kadar se potřebuje. 424 Dobra navada je: za svoje hiše čast in poštenje vsaj dvakrat na leto in dan. To skrbeti, ptuje ljudi je očitno premalo i ptuje blago pri miru pustiti, svoje saj v začetku bo gotovo treba več zborov. Delà bo dolžnosti in delo ljubiti, nikoli godrnjati, nikoli drug drugemu ne nagajati ali kljubovati, in zmiraj prijazen dosti; žetev bo velika, da le ? za- mířen in veselega srca biti, kar se zgodi, ako vsak zbori zbirati večkrat po potrebi. Ta naloga svoje neumne želje kroti , se slabe tovaršije varuje Boga zaupa in svoj stan za ljubo ima. ne bo premalo delavcev. Dovoljeno je tedaj tudi po postavi, da se smejo okrajni pred- > v stojnikova , da bo zbiral svoj zbor, kolikorkrat se mu bo zdelo potrebno. Menda bo bolje, da ga zbira več- Dobra navada in dober dneven red gospodarju je: krat, ker narod bode zmirom rajše dělal, kar je sklenil vsaki dan.sproti po mesecih vse svoje prejemke in vés zbor, kakor kar je sklenil sam odbor, ali celó stroške v pripravljene bukve tako zapisovati, da so na eni strani prejemki, na drugi strani pa stroški in prvostojnik sam. ob koncu vsacega meseca račun. To bo za-nj veliko veči zbor. Predlagalo se bo Med seboj pa bo délai okrajni zbor, kakor vsaki veljavo imelo in mu bo tehtnica (vaga) > na kteri se bo 7 to in uno; razgovarjalo se bo potem o predlogih; bolj važni predlogi se bodo njegovo premoženje vagalo. To bo njemu in še drugim izročevali odborom, posebno za to izbranim, da je pre- pregled dajalo, koliko vse njegovo gospodarstvo nese > te h taj o > in potem zboru nasvetujejo , kaj naj se zgodi; in ga bo pametne varcnosti učilo; kajti brez rajtbe ne sklepalo se bo po veČini glasov itd. kupčijstvo, ampak tudi kmetijstvo trdno stati ne more. takimi in enakimi navadami gré gospodarstvo na bolje. Prav iz srca pa želimo, da tudi okrajni zbori bodo stopmca, na kteri se naš slovenski narod povzdigne do prave kršćanske, človeške in slovanské omike. Bog daj srećo ï Dr. Srnec. Obcinske stvari. V Slovstvo. Okrajni zbori na Stajarskem. (Konec.) Še nekaj moram omeniti. Gotovo se bo v nekterih praznike. * Lire Siónské XII. list, za december mesec, je rav-nokar přišel na svetio. 5 lepih pesem obsega za božične tako tem zvezkom pa je přišel tudi XI. KJ\š u^/aaj xuuiaui uuiuuiu* v^uiu vu ou u v uuuiuiiu a^uiav» m tv/iu u wîjuuuj j^c* j vj piioui luui ^vx» j taau okrajih marsikteri oglasil, rekoč, naj se kar okrajni ostajata le še VIII. in X. list, s kterima se dovrší prvi predstojnik izvoli za poslanca, morebiti celó za pred- tečaj Grbcevega delà. Kdor ni narocen na stojnika okrajnega zbora. Vsa čast tem gospodom ; v Liro m želi božičnih napevov, jih še lahko dobi za 25 kr. za prvo volitev gotovo ne bilo dobro, jih izvoliti ; v Ljubljani v bukvarnici Giontinovi. zakaj > ti gospodje morajo najpred izročiti okraj nim zborom okrajno premoženje in račune; tedaj bo menda si bota nasproti stala (ne v sovražnem smislu) boljše, če tisti, ki račun podá, Iz literature ske interese 7 in tisti, ki ga dobi, dokler ni * 7 ki v navaiati imamo mškem jeziku delà za slo- stvar popolnoma v redu. Pa težko bo tudi večkrat tem gospodom , razločevati blagor svojega okraja od svojih dolžnost do države in do vlade, ki ima ravno krmilo v rokah. o načinu de- daj „Blatter fur Kunst, gosp Luk „Slavisehe Blatter fur Literatur, Wissen und Antikeu, ki jih na Dunaji namesti prejšnjih Wissenschaft" itd. Na- slov je drugacen, tudi obség tega lepoznanskega časnika Naj sklenem s kratkim obrisom lovanj Ko bodo ljeni okrajni poslanci, morajo si med marlj razširjen čez meje slovanské ; vendar je ka literatura in umetnost zastopana v njih tako 7 boj izbrati okrajni odbor in prvostojnika. Gl jbolj važna reč; tedaj bo tudi važna stvai kakor v prejšnjih listih. Ta časnik je po pošti za pol leta 3krat na mesec; cena mu haj gid da je se * Der slovenische Dichter France Preèérn. Biogra zmenijo okrajni poslanci poprej 7 kog bodo izvolili za fische Skizze von Heinrich Pennu prvostojnika Ta bo namreč vodil zbore se imenuje knji- 7 on mora z žica ki je kot poseben iztisek iz „Oesterr. Garten- n n maiwAic.il ^ bistrim očesom paziti kakor hišni gospodar; on mora laube", posvećena dr. Jan. Bleiweis-u, ravnokar v biti vnet za blagostanje svojega okraj ~~ Poleg njega bo stalo v vsakem okraj odborni amtvk/v j j/ vu ? vvuuu ui i w jl^ i v* tt vfc j * v. » m v ^ * Gradcu prišla na svetio. V kratkih črticah g. H. Penn kov, vzlasti zato, da ízvrsujej sklep okrajnega zbora ki s posebno ljubeznijo objema Prešernove poezije, in ki 7 Je tudi 7 kakor je našim čitateljem znano, njegov „ Krst nekako tudi zato, da delajo po potrebi tudi brez celega pri Savici" v hvaljeni dramatični obliki prinesel na gle-zbora. kadar se mudi. Ti odborniki se pa izvolij 7 dišče nase 7 tako lil vo volij se popisuje v tej knjižici življenje neumrlega Vsak oddelek navedenih štirih oddelkov je iz- našega pesnika, čegar pesmi so take, da se more vvr^titi poslanci vsakega oddelka si iz- med pesnike prvake vseh narodov. Hvalevredno je tedaj početje vsako , ktero inostranski svet seznanja s teui svoje poslance, in po enega odbornika To so vu&ga uuuuxuiacti x kj ou otlTJ o uuuuiuiat ^ UUUCIJC VOžttVU, IV lOlU luuotiauotvi ovco o&auauja o odbornika se pa izvolita od vseh poslancev da slovenski jezik, ki ima, tacega pesnika odborniki 7 vzajemno. Pri volitvi odbornikov se bo menda poka- jezik omikan, je jezik kulturni. zalo v vsakem okraji, čegava je večina; dobre odbor , kakor je važno za po Žalibog, da tak 7 Je jezi ik si mora nike imeti? je ravno tako sameznega člověka, da ima zdrave roke ta daj ikj Naj bi se s silo iskati priznanja zunaj slovenskega orgia, tu, ker so ga verige nemilega potujcevanja naroda našega vkovale v tmine pred svetom. Zato gré sveta za to ne zanemarjalo pretehtovanje in volitev hvala rodoljubu, ki je letos Angleže seznanil s Pre- jboljših odbornik Prva lastnost se mora iskati ne samo v znanosti, temoč tudi v trdni volj 7 sernom, hvala pa tudi gosp. Pennu, da zdaj nemškemu kreposti, d e 1 a t za blago opravi kakor žlahtno imé okraja; taka krepost vec svetu kaže mojstra našega. Zato pa je tudi želeti 7 da Dobra lastnost odbornikov bo tudi ta da niso Štaj tako da imate okraj á s t o p e (Bezirks «1 V predalječ od središča okrajnega, kakor je bilo že ome Kranjskem se milo pogresamo njeno ; zakaj clovek je skoro vec ko na polovi 30 pri vezan svoji okolici, ne more tedaj vsakokrat na pot ako je dalječ od središča Po naši postavi se mora zbirati ves okraj 7 verfcretung), ki jih pri nas na Cenite tedaj, kakor Vam v tem sestavku priporoča pravi Vas prijatel, izkušeni gosp. dr. Srnec, to prevažno napravo, kakor po pravici zasluži, zakaj po nji dobi narod velik k S sposk bi oj ke. Bog ne daj, da bi nam zbor lastna nečimurnost pokvarila, kar nam ponuja ustavna postava I . . v Vred. 425 ta knjižica pride v mnogo mnogo rok , ker gotovo je, mesto Jeruzalem v oblasti kristjanov, nosili so duhov- kolikor nemških čitatelj knjiga 7 bo razjasnilo zarad nevednosti o jeziku našem. toliko glav se niki rdeče nogovice in cesarski orel bil je zlat. Ko je Ozir starodavne case. Kako je Kara Gjordja učitelje cenil. Zdaj 7 ko se toliko od učiteljskih razmer in po- boljška njihove plače govori, ne bode morebiti nezani-mivo slišati, kako je sloveči osvoboditelj srbski, Kara G j or dj a (Džordža), Slovencem pod imenom ^ ti • I v 1 znan, učitelje cenil in plačeval. )) crni Juri" Beogradskom národnom domu* t > kjer je >> sovět" 3Voje seje imel, je odkazal Gjordja modrému učitelju Dositeju Obradoviću, kteremu je bil tudi svojega sina Aleksija v izrejo dal, tri stanice za prebivališče. Nikdar > kolikorkrat je přišel v „sovět", ni zanemaril t modrega učitelja v „narodnom domu" posetiti (obiskati), da mu je tako spodobno čast zavoljo njegove učenosti skazal, in pa tudi zato, da se je z modrim stareekom o raznih učenostih pogovarjal. Leta 1811 pa izvoli Gjordja modrega Dositeja za „sovětnika prosvěte" (ministra uka). Tolika čast je sivega starčeka silno veselila. Kara Gjordja pa ni izmed učiteljev da Je samega on vse uči- Dositeja tako spoštoval. Znano je telje tako dobro plačeval, kakor državne svetovalce ali ministre. Pogostoma je obiskoval o jutranjih izhodih iz svojega dvora z vsemi vojvodi, ki so ga spremljali, národno učilišče, ktero je bil on osnoval, Dositej pa vredil. ) Tukaj je s krepko svojo besedo mladini priporočeval naj se rada in dobro učí, dokazovaje jim veliko potrebo izvedenih ljudi v državi, in kolika sreča in čast da jih čaka , voril — „mi imamo dovoljno mišica za obranu Srbie, ali ne dovoljno věšti (izvedenih) ljudi za upravljanje ako se bodo dobro učili. V • Videte li" je go- iste. Da mi znamo državu voditi onako znamo voditi vojsku, drugačie bi sada stojali. kako Učite se dakle > u vama je sva nadežda naša sa te strane. Slušajte vaše (svoje) učitelje i poštujte ij (jih); ja nji (ajih) ne odlukujem od moi (svojih) vojvoda; učitel i voj vo d a u reče vpričo vseh vojvodov svojih na a in preda mnom su ravni. Zlo onomu izmedju vas, kojega bi mi se oni potužili Î Ko je odhajal, je vselej učitelju roko stisni!, mu skrivaj kakošen zlatnik (cekin) v njo potisnil. Tako je učiteljski stan, spoznavši vrednost učenosti, mož čislal, ki se je v pastirski hišici narodil in brez poduka med svojim narodom zrastel, samo po vzviše-nosti svoje duše in bistrini svojega uma. Da bi se pač vsaka dežela kmalu kmalu na revne učitelje , posebno učitelje spodnjih šol, ktere tukaj v mislih imamo, ozrla in jim prepičlo plačo v obilnišo spreobrnila. Pohlevni gospodje ne zahtevajo sicer ministerské, toda vsaj na pol boljše plače, kakor je bila dosedanja, se — to za gotovo vemo — ne bodo branili. N. Kratkočasno berilo. Pripovedke zilske. Zakaj se bliska? Hudič je nekeg dne čem vse ljudi na zemlji z gromom ubiti Bogu stopil, rekoč : Jaz djal Le, je Bog 7 jaz bodem pa popred zabliskal, da se bodo pokri- žali in tako ne bodeš imel oblasti do jih pa sveta dežela in sveto mesto prišlo Turkom v roke, začeli so od žalosti nositi duhovniki nogovice crne in cesarski orel je od tega časa crn. Kadar bodo kristjani te svete kraje od Turkov zopet pridobili, tedaj bodo od veselja duhovniki zopet rdeče nogovice nosili in cesarski orel bode zlat. Zakaj ptičice o veliki noči peti začno in po krešu utihnejo? Judje so hoteli usmiljenega Jezusa vjeti in umoriti. On pa šel in se v votel čmrčič (Maurachen m. m ^Ě « m mm a __X ______ skril. ---- } ~ r ---------■ ------Viv , J OIV1 11. Kukovica je to viděla in kukovala: „Kuku, kuku, Ježiš seje v čmrčič skru (skril), in je tako Jezusa izdala. Judje so zato prišli z ostrimi sulicami in so v čmrčič (gobo) dregali. Od tega je čmrčič tako jamičast. Jezus je o m m m m w m ^É . • . 1 • » 1 ^ ^ . _____ J noci od smrti vstal in je pticam obljubil 7 veliki bode seboj v nebesa vzel, kadar pojde v "nebesa, ptičice so se tega radovale in veselo prepevale. da jih Vse Ko Jezus v nebesa šel, vse .ptičice visoko • V • je 7 najdalje in najvišje je leto (škrjanček), tako da letel 7 za visoko za njim njim žrjavec si svoje peruti osmodil pri solncu, kakor pri žrjavici, zato se imenuje žrjavec Al za Jezusom v nebesa niso mogle. Jezus jim je ob- ljubil, da jih bode o binkoštih v nebesa vzel in one so čakale in še prepevale. binkoštih jim je obljubil JT i v JXJJLJL jV VUlJUUllj da jih bode ali o krešu v nebesa vzel, ali pa nikadar Ptičice so spet čakale in še prepevale, pa tudi o več. \ krešu jih ni v nebesa vzel. Sadaj so žalostné potih-nile. — Zato vsakega leta o veliki noči peti začnó, ker se v nebesa veselé, po křesu pa žalostné omolknejo. Kukovica o křesu pri živém telesu s črviči zvre, ker je Jezusa judom izdala. Novice iz deželnih zborov Deželni zbor kranjski. seji se je nadaljevalo sporočilo odseka 7 ki Je bii za presojo sporočila deželnega odbora izvoljen. točki je odsek nasvetoval (in ta nasvèt je bil tudi sprejet), naj deželni odbor prihodnjemu zboru poroča o osnovi deželne delavnice, ktero ima zdaj deželni zastop v svojih rokah, in nasvetuje prenaredbe, ki so morebiti potrebne. postava od 29. marca t. rudokopstvu na korist davščina za rudosledstvo veseljem je bila sprejeta ces. , po kteri se je domačemu od 20 gold, znižala na gold. i na dohodkin davek pa odstotke čistega dohodka. Sklep je bil, naj se 10. točka sporočila je zato zahvala izreče vladi. zadevala to, kar je deželni odbor zastran uredbe zemlj eodveznega zaklada storii, in hvali to njegovo delovanje, priporočaje mu, da tako isto tudi dalje ravná. Poslanec Kromer ne vidi dobrega izida v odborovém ravnanji; dež. glavarja namestnik dr. Župan razjas nuje da čez da stvar ne more drugaca biti in dostavlja se poslanec Kromer moti, ako misli, da mu vlada leto 1895 ne bo 60.000 gold, brez obresti posojevala. Naposled je bil Kromerjev predlog finančnemu odseku v prevdarek izročen. — Pri 13. točki zastran železnice ljublj an s ko-be laške seje vnela živahna debata. Odsek obžaluje, da deželni odbor ni o tej zadevi nobene stopinje naprej storii, poslanec Gutmanns-thal misli, da se zahtevani statistični izkazki brž lahko dobé; dež. odbornik Dežman trdi, da nabira teh iz-kazkov je bila naloga kupčijske zbornice, ki pa o tem ni nič storila. Poslanec dr. Toman se temu ugovoru Zakaj nosijo duhovniki crne nogovice (stunfe) in zoperstavlja ter pravi, da statistični izkazki o tej zadevi zakaj je cesarski orel crn? Dokler je bila obljubljena (sveta) dežela in sveto niso glavna stvar, ker samo zavoljo obrtnijstva goren- skega se ne bo železnica naredila, ampak tudi iz druzih !" . '■.»,.• # 9 .-i 426 vzrokov in sicer velevažoih; kupčijska zbornica nikakor rata Hermanovemu predlogu; Globočnik Hermana ni sluznica deželnega odbora; deželni odbor je kriv, podpira, dr. Mu laj pa izblekne, da se Slovencem poddá je delovanje za železnico spalo.— Baron Schloiss- tikajo želje, kterih nimajo, Herman si v tretje izprosi nigg trdi, da potreba deželna je glavna stvar ki besedo 9 ter nasprotnikom dokaže da oni ne poznajo Pri 7. sreti, vendar ta potreba stoji še le v drugi vrsti. Po- Hafnerjev pristavek. ročevalec dr. Costa misli, da je razprava dalje segla da učitelji ne bi od zavoda dobivali'hrane kakor je treba. To je gotovo, daje deželni odbor gre- vsi omikani možje oženjeni (smeh), — prill. zagovarja to železnico ; potrebe za vojsko ni sicer pre- slovenskih razmer in prizadevanja. Glasovanje potrdi nasvetuje Hlubek > ces t da > so 9 L JC LLC U a. ± U je gUlUVU, U<* JC uoaciui V1«.«MU* U.v/«JW yuwujvux - pri IX. g. pa, da bi ker o železniční zadevi ni nič storil; statistični deželni odbor sprejemal učence, ne pa vodstvo te učil- šil izkazki bi se bili lahko dobili tako ali tako. In za kaj nice; obá ta predloga sta bila zavržena. Ko so bila da neki gré o tej zadevi? Za nič druzega kot za to ee ljubljansko-belaška železnica vredi v vrsto novih sprejeta glavna pravila, přišel je na vrsto odsekov pred- vreui V viaiu u u v iu log , naj oo uo/joiuciuu wuuui u uaiuui , ua KUpi ail V deželni odbor brž to najem vzame primerno hišo in 30 oralov zemlje blizo naj se deželnemu odboru naročí železnic, s tori — Sklep je bil, naj kar veleva sklep deželnega zbora 29. jan da kupi ali v Gradca dr. Hafner predlaga, naj se deželni odbor O tul x y aai V Clu V <* oaic^ ug/jgiuu^w «v/vím J™**9 ~ —-----— - —— — - — w - "^J ^víivím uuuui Zastran slovensko-nemškega slovnika nasvetuje neveze, dabi moral prav 30 oralov dobiti, tudi ni treba, odsek: naj deželni odbor po primerni poti požene to da bi prav blizo Gradca bilo to posestvo; Planken- delo, da se, kar je mogoče, hitro in nepře trga m a steiner pravi, naj se ne kupuje posestvo, dokler se dovrši. .»i j w uiu^y^u, umí v ---o---- -------i-----1 —j ~~ — —r j r * ^ 9 »v izstopu pl. Ed. Strahl-a iz deželnega ne pokaže, da je tega treba, ter izreče željo, da bi zbora in odbora se enoglasno izrekuje živo obžalovanje vodja te učilnice bil najemnik; eruian predlaga, naj in srčna zahvala za izvrstno njegovo delovanje. Na- se ozira na to, da se ucilnica napravi na tujem posestvu IU oiuua lau v aia iick i/j vio ill u xxj v uv^ivtmujv» wv v v, v«v> uc« iujulu ^oquoi v u^ posled přiznává odsek koristno delovanje dež. odbora, se vé da s privoljenjem lastnikovim; Lohninger pa vendar želi naj bi odbor v sejah izvrševal svoja hoôe ; da se deželnemu odboru le sploh naročí, da kupi naj primerno spre- dela in jih po deželnih časnikih razglašal; sicer pa si utrdil svoje stališče in svoj vpijiv na deželo in po- meni v učilnico; — in ta predlog je obveljal; dalje se sebno na občine kot namestnik ustavnega in samostoj- je naročilo deželnemu odboru, da izvoli tej učilnici ali najme pripravno kmetijo meni v učilnico; ktero nega deželnega zastopstva Tu Ligg (4 x XX UUI4JU&VMUVJ J v JU^» v V« vuvau wu^ vil VV4M vx ti y VA U x LÀ v uil t^J uulllilt se je vnela živa predstojnika in da od kmetijske družbe prevzame kme borba ktera u«, se je končala s tem, da je bil razdelek tijsko šolo; dovoli se v proračun vstaviti 10.000 gold, sprejet, b) pa zavržen. In tako se je končala 8. seja. za posestvo in 2500 gold, za priprave. — Potem na vrsto pride ustanovljenje vinorejske šole na dole- Iz štajarskega deželnega "zbora. — 17. dan njem Stajarskem, o kteri deželni odbor nasvetuje. da (Prihodnje seje se popišejo vprihodnje.) t. m. je bilo posvetovanje o kmetijski šoli. Ki se Docu dezeina naprava u ima, kakor je deželni odbor nasvetoval, ustanoviti blizo ali saj blizo Maribora. ki ^j ^y vr ma\j\jm.m. vi,vií\jauí v/uuul liao v^tuju y ua bodi deželna naprava in da se ustanovi ali v Mariboru Her man zagovarja svoj Gradca. V splošni obravnavi je poslanec Hlubek iz lanskipredlog, naj se ta ucilnica ustanoví v Ptuji, ali gospodarskih vzrokov nasvetoval, naj se ta predlog de- saj naj se ne bi določil kraj, predno niso potrjena njena želnega odbora v pretres dá posebnemu odseku, ^«vu« ruk06ujcju r cjioi> A piral gaje poslanec Herman prvič zato, ker se ta peiner in pl. Karneri, Hlubek podpira Hermanov pod- glavna pravila; za Maribor se potegujejo Feyrer, Ta- nasvet kar nič ne ozira na slovenske štajarske prebi- predlog ; ki pa vendar ni obveljal; ampak bil je po- valce, in drugič zato, ker se mu zdí, da je to poročilo trjen deželnega odbora nasvèt s pristavkom, da ima ta preveč površno izdelano; da je to spričal, zato je po- odbor prihodnjemu deželnemu zboru predložiti naôrt o samno naštel vse, česar pogrèsa v njem, čeravno ga je uravnavi te šole. Tako je vrli Herman se svojimi dobro prevdarjenimi in na potrebe slovenskega naroda • • -r • • 1 I * I J li . J 1 ft zbornica nepokojno in zveliko nevoljo poslušala. Vse njegovo upiranje ni nič pomagalo; sklenjeno je bilo, da ozirajocimi predlogi ima predlog precej priti na pretresovanje, in to se zgodi zopet bob v steno metal! Deželni zbor koroški. Naš deželni zbor se v 18. t m. Ňajprej" je bilo potrjeno, da ima kmetijska vsem tako suce, kakor da bi koroška dežela bila zunaj šola gospodarske družbe biti deželna naprava; potem se prične posvetovanje o glavnih pravilih, kterim je de- kje » Ako želni odbor dal naslov: glavna pravila za kmetijsko ne izhajali slovenski časniki v Celovcu, ne bilo bi ne šolo pri Gradcu. Herman nasvetuje, da se izpu- * " sledů soio pri vjraucu, xierman nasveiuje , u» bc i^u- eieuu. ue mu, «« jo ^uiuoa« uoiv/u štite zadnji dve besedi; večina odobri njegov predlog. vse národno gibanje je pri nas tedaj v rajhu" in da ne bi bivalo ondi dveh narodov. vrla družba sv. Mohora ne tiskala knjig in bi 3nski časniki v Celovcu, ne bilo bi n da je Koroška deloma tudi slovenska na papirji; tiru Pri da se v to učilnico pri vzame tudi nauk o vinoreji; Herman predlaga popravek, ki meri na to, v življenje ne sega, m tudi po čitalnici ne, kakor dru- toda s tem pristavkom ni zmogel; pri god. Al temu se ni čuditi, ako slišimo, kakošen duh želi Her- brez protigovora — veje v zastopu deželnem. Odločno man te spremene, da bi se v to učilnico jemali mla- se je kazal v a dre si ni debati, ki je zeló podobna kakor ta oddelek odio- bila debati dunajski in graški. Tudi tù je bil septem- denči 14—16 let stari ne V • v čuje, se W ívju ovan, no pa, naav/1 w* wivw*™ -------vin/wv* —M — 0--------— — j- mladenči s 16. leti, in da bi učenci srednjih berski manifest mučenik nemških liberalcev 9 ki v po- šol mogli dovršiti jo v dveh letih. Tej premeni so se kojnem „reichsrathu" iščejo izveličanja. Bridke solze ustavljali mnogi poslanci, med njimi tudi Hlubek, ki so se tudi točile po nemškem bundu. Nekdanji pesnik je pa nasvetoval dostavek, da se v to učilnico jemljó Tschabuschnigg — in kdo more fantazii pesniški to za- neoženjeni, ki mu je tudi pri glasovanji obveljal; meriti? — je kar naravnost rekelAvstrija je nemška Hermanovi predlogi pa niso dobili većine. — Pri 4. nasvetuje Hlubek UHOIVIUJV xx i u u c tv , naj UI UUCJLlUi Zíti UlilUU poucvau iiiuiit xxu«m *u .v ^ - ' - — - | ——- 150 gold, namesto 100 gold., in da imajo za obleko potopu so se vsilili drugi narodi na svet! S početjem sami skrbeti; grof Kotulinski zahteva le 120 gold. Ogrov sicer tudi Tschabuschnigg ni zadovoljen; za hrano in pranje perila; obveljal pa je odborov pred- iz svojega celó originalnega stališca. rekoč: „Ako ne bi učenci za hrano placevali in ima nalogo nemške kulture!! trdil: Adam in Eva sta bila Čuda 9 da ni še tega Nemca, in le po vesoljnem log. Pri perua; ODveijai pa je ouuoruv preu- »vujego. ungiuamo5a ^«nou«, j, ki našteva učilne predmete, nasvetuje bi bilo mogoče mirne sprave doseći med Ogri in Av- jl xx u» ) íímoiu v a UUilUO OUlUClUj uao V viujg Ml who w —~------O -- t Hlubek, da se privzame še nauk o zapisovanji v strijo v smislu svobodě in kulture, ne bo se Ogerska iocila knjige in vremenosiovje, Herman pa zahteva, da se od Avstrije, ampak nemški kulturni element se bo učí v nemškem in slovenskem jeziku, — dr. Hafner ločil od Ogerske. Nemški genij zahteva celo predlaga, da se učenci urijo tudi v domačih obrtnijah Ogersko; kar Ogri hočejo, to jih pelje v puščave gospodarskih; dr. M. in dr. J. KaisersfeId se vpi- unkraj Donave." — Poslanci Nischelwitzer, dr. Stieger i 42Î in drugi so se sicer kazali velike liberalce, zahtevaje (živio). Dr. Stojanovic nam svetuje, ostanimo v Za- svobodo tiska, pravico združevanja, porotne sodbe itd. — grebu, ne hodimo na Dunaj; jaz mu pa rečem, naj gré al se vé, da vse „sub umbra" genija nemškega, o rav- on v Pest Deaka vprašat, zakaj on hoče svoj narod nopravnosti národni ni črhnil noben liberalec bese- peljati na Dunaj (vih kl v d dice. Taka „liberalnost" pa je sužnost vseh nenemških narodov. — Ál dosti je besedi! Adresa v tem „liberal- kralj nem" duhu bila je z 29 glasovi zoper 4 sprejeta in med poslušalci). Ozir središča mora se trojedina držati pravila: nil de nobis sine nobis (nic Hrvaški deželni zbor. 17. dne t. m. 5 se je o nas brez se je stvarilo brez nje. Prepričan sem, da smo koli pa ne bode šla v središče ) ki jali " * ' --------------------U --- J --*-----~ J a j. K/w y V4W U ili \J T U V/J začela debata o adresi; poročeval jeMrazović. De- seme, ki obeta najlepši sad, ako naš narod sprejme bata je bila sila živahna; kakor meč je sekala Stross- našo adreso; kajti pravo in pravica morate zmagati prej vnaiaríarí) hpspHa r» a a nrntsfvr» (znnftr fl a m O ft t, Ol n O trn- ali pozneje! (Živio) majerjeva beseda nasprotstvo zoper samostojno tro-jedno kraljevino. Posnetek iz izvrstnega govora prinesemo zdolej ; tù le povemo, da je bila adresa z ve-liko večino sprejeta. Slava ! seji so bili iz- voljeni biskup Strossmajer, dr. Subotic, biskup Nikolajevič , grof Jur. Jelacić , Andjelic, ^Vončina , Kolarič, Jirazović, dr. Jordan, Supe in dr. Suhaj, ki nesó ad- ka- «... ---7--—---------ji — • —#-- reso Njih Veličanstvu; 23. dne t. m. jim je bila au-diencija dovoljena. Radovedno čaka vsa Avstrija, košen bo kraljev odgovor. Prevzvišeni biskup Strossmajer je o adresi go voril blizo tako-le: Kadar se nasledki ne vjemajo z vzroki, tedaj pravimo, daje to, kar se nam kaže, levnanje znamnje in da ima bolezen globokeje korenine. Moje prepričanje je, da je odsekovo poročilo ugodno našemu národu. Odsekov predlog zahteva odgovornost vlade in celoto naše j « • • \7 «1 «v ii i i 1 i* • kralj e vine. birokratizem. Najhujša bolezen sta absolutizem in prestola je bila razglašena ustavna pot, národ naš se oklene tega načela, spoznavši, da se ukrepi tudi naša kraljevina, ako se ukrepi cesarstvo. da se naša vlada vselej ustavlja národom Žalibog kadar sami kaj pričnó. Od tod izhaja, ni dovršila niti jugoslovanska akademija, da se niti došle y se vseuci- 1 • V V iisce niti železnica iz Zemuna v Reko, niti kreditni vo- zavođ. Vlada z vsakim svojim djanjem kaže, ali da ne pozná državnih načel, ali da ne mara za-nje. kakor da bi bila zasebni jaški granici se govori pozivlja se na urbarijalni patent kot postavo levd 2 JiVûlYljC« UV UU Ul UUJL1JU1JLIA J/WIVUW «AVW ^VWVMTV y «JtJk je bila dana po ustavni poti. Pod vpljivom te vlade ne bodemo ustanovili najmanje postave ne. V našo vlado poklicani so bili možje, ki nimajo niti političinega značaja, niti političinega pomena. Kar zadeva celoto naše kraljevine, gotovo se bode Dalmacija odločila za zedi- njenje, da bo le deželni zástop volil pravi njen národ. Vojaška granica se je preživela. Ali je res 9 granico obdržati io «««u, ua wu^« uuiaun« se vname druga nemška vojska, ktere nekteri želé ? Ako je to resnica, tedaj moramo tolikanj bolj siliti na da se razpusti, sicer bodo največe žrtve vedno za zato da bode obranila državo da hočejo ko 9 t0' devale nas. — Omeniti moram še naših državno-prav-nih razmer do Ogerskega in do cesarstva. Moje trdno prepričanje je, da se bode vsaka daljna poskušnja, z Magjari poravnati se, skrhala na isti skali; in tega je kriv državno-pravni vpljiv, ki ga imajo postave 1848. leta. našem narodu še živi zavest 9 on hoče svojo nalogo rešiti vsemu človeštvu na korist; nikdar ne od-jenja od svojega 42. članka. — Da ima naš narod pravico samostojno delati naprej, to se kaže iz vseh nje- govih dosedanjih državno-pravnih djanj. Pragmatična sankcija od 1712. leta je samostojno djanje, sprejeto v postavni obliki. njej kralj Karol prisega da ima ohraniti se nam neodvisnost. Tej sankciji ne naspro-tuje ogerska sankcija, ktero so sicer podpisali nekteri hrvaški boljarji, a podpisal je ni hrvaški deželni zbor. Narod naš ima pa tudi sila važne politične vzroke za to, da samostojno ravná; kajti ogerski deželni zbor bode državno-pravne razmere do cesarstva reševal brez nas m naša vlada ustreza tujim namenom; ali hočemo mar čakati, dokler se nad nami podere streha? Dopisi. V Zagrebu 16. dec bi Vam kaj obširnega pisal © Ni sicer pravi čas, da o svečanosti, s ktero se danes odkril spomenik Jelačićev; al reci moram meni, ki se tu y da Je se prav prav ne štejem k nobeni politiški stranki, ampak se držim eklektično zvun obeh dveh ali bolje vseh treh strank, da se tedaj meni ta dan zdi tako važen, da mi dopustite, krat o tem izrečem bolj na tanko da v y akaj prihodnj se mi enta ko važen zdi dan, o kterem je avstrijska vlada sama v Za grebu odkrila spomenik Jelačiča bana nazočnem steku pa naj Vam kratko opišem. nJ obliko te svečanosti na Zakaj ni vlada dopustila, da bi se po prvem pro gramu ta spominek bii odkril o času Zrinj čano8ti, tega ne vem. Al tudi danes bilo je videti vodj< nega sve: , da te svečanosti niso želeli velikega shoda národ-Tako na pr. vsaj javno ne vemo, ali so privatna društva nezagrebška bila posebej pozvana ali ne znižano ceno na železnici zvedeli smo v javnosti še po včerajšnjem „Pozoru za Zato se čudim kako Je J/V/ v u^icijuujv/ui 9} X. U^JUl U« ^JCIvU OU vUUILU y CWaíVU J i magjarski list „Wanderer" nedavno smešno pripovedal da bodo pri tej svečanosti Jugoslovani in posebno Slovenci še v večem številu vreli v Zagreb, kakor unikrat • t . • V • iz ljo Zrinjskega. Vsega tega ni bilo videti Le vojaške granice prišlo je veliko sveta, ^pravijo, da so že včeraj tukaj bili vsi bivši adjutanti Jelačićevi; Beča přišel je cesarjev adjutant grof Bellegarde, in iz od hrvaške dvorske kancelarije dvorski savetnik Utieše Ostrožinski topovi 9 Danes za ranega jutra pokali so in banda je godla po mestu. Ilica se je zavila lavjanske zastave. Ob pol jstih je trg Jelačiča so se neki v galerijah za to v i bana že vès poln ljudi, ki napravljenih, drugi vse na okoli postavili, da pričakajc dohoda cesarskega zastopnika in bana. Poleg spomenika ki 9 je že poprej znebil svojega krila, ter se ovil plat nene zastore, postavili so se duhovni, in biskup Kralj njim na čelu; na iztočni strani pa bili so pevci postav v velikem broji. Ban přišedši med tem potegne za vrvce in zástor pade na vseh štirih stranéh, in po- HHMH WĚ U kte- 9 kazal se je belemu dnevu in jasnému solncu mož rega je leta 1848. skoro bila polna Evropa; odkar je po nesrečni centralističkřl^ečki politiki, pričeti konec leta 1850., se porodil pogubni absolutizem, mso ga pre in klinjali samo tako zvani liberalci nemški, Magj Lahi, še celó mnogi Slavjani, ki so mu gledali v junaško lice, ter se mu klanjali do crne zemljice, in peli njegovo slavo, pozabili so celó, da je Jelač plod slavjanske ideje, da je on reprezentant slavjanstva v Avstrii, in da je on sè svojo vojsko deloval v onem duhu, iz kterega seje porodila slavjanska trojedna kraljevina, hrvaška kancelarija in tako dalje tedaj padel sè spomenika (napis mu je 1848 yy Zástor je Jelacić « in gledali smo mu vsi v obraz, kako s histo *) „Matica slovenska" v Ljubljani je ođ centralnega odbora pre jela vabilo Vređ 428 ričkega svojega temelja z mečem kaže proti Dravi, ktero prestopivši je, kakor nekdaj Cezar Rubikon, odločno storil to, kar je hrvaški sabor takrat javno izrekel leta 1861. kakor tudi lani pa pozabil ali pa zatajil. pa poštenega, v krempljih odrtnika „Grabeža" K-s S-k zdihajočega mojstra ,/kotlarj u y aki meri videli v y tako > smo v • « podob majori )f Dolski H r) živo naravnega in prostodušnega starega vojaka Trikrat je mnogobrojna vojska pozdravila Jelacica i a skorej popokali od smeha nad bana trikrat so pevci pozdravili narodnjaka oseb y o in y in prva dobrim igranjem „gospé Rakove" (gospé K-ove) prav pesem bila je historičkovažna Gajeva pesem „Nek se gospodičina Tanika Mih ova pa, ki je predstavljala v hrusti šaka mala" in „Još Hrvatska ni propala' cesar- - -— ----— — r - r---;----- ska banda pa je spremljala te pesmi. Spomenik sam prvi igri „Polonico", v drugi pa „vdovo Amalij bila S&a UčlU Ui* pa JC bproillljaia to poaLUi. upuoicuin. oauj je, aaaui vooicj, IJU je veličanstven, visok — za nektere sosedne hišice pre- oseba, čedno vedenj kakor elej ljubljenka poslušalce in prelep mlj > nježna nj J V> T VAAVRUUVf VUJ V 10 \J CL wvwwvi v wvuvvtuv Jf * v ^^^^^ J f w VI ^OVOT ) AjLfiř visok, ker jim skoro gleda čez strehe — toda težki, pa promišljeno iu izurjeno igranje, s kterim vsako svojo poteau težki konj premirno stopa vsem, kteri smo čile, prežive Jelačiceve konje pa tudi živo srce njegovo poznali. Ali je morebiti umetnik hotel s tem naznamnati, da bo po- nalog izvrsuje y so včeraj tudi take y ki se > poprej Slava tora} ki smo mu vestnica mirneje sodila o njem kakor mi gledali v živi odlični obraz njegov, kteremu pa žalibog zdatno pomoc niso na odru videli, popolnoma pridobile in hvala vrlim igralcem vsem za njihov trúd, s kterim so pripravili nam prijeten večer, bolnišnici pa pridobili tukaj liJL U UUm j UI O * V uttttl liCtviu -uttuj spomenik porok, da jugoslovjanska ideja ni prah ni duha ni traga ? Na vsaki način nam je ta slava pa še tudi 142 gold., vkup hod ? dr. Kočevar-u. našemu starešini > in da bode, morebiti še pred ko si mislimo, ki je prvi modro spoznal važnost javnega glediščinega vlada zopet igranja, in ki nas sploh tako modro vodi začela ozirati se na nas, ktere je dosedaj z vsemi kan- y da s zmer celarijami in z jezikom vred le ,,im Princip" priznala t nim korakom pa odločno se čedalje bolj pomikamo narodnemu cilju in koncu, k daševni omiki na naravni ne pa „de jure et facto. u Al ker povsod mora podlagi domaćega jezika „fatum" vmes imeti tudi svoj „memento fragilitatis re-rum humanarum", tako tudi tukaj: ravno en dan pred dolgem Včerajšnji večer smo po ) predoigem molčanji spet tudi očitno pokazali m da tud umri J® najiskreneji banov prijatel, ki je kot prvosednik prej V s e hočem 9 tat in sicer toliko odločniši, kolikor bolj nam mora biti vodil opravila za ta spomenik: umri je namreč general ležeče na tem, da djansko pričamo, da tudi tukaj še Neustàdter, kteri je o Jelačiću napisal obširno knjigo zmiraj stanuje slovenski rod v francozkem jeziku. Ali bomo pač doživeli, da se ti jasno iz velike množice poslušalc Pokazalo se je včeraj spomini natisnejo, kakor jih je napisal? Gotovo-ne, če bilo tudi duhovstvo obilo y med kterimi iz daleč napomenjeno , kar se je govorilo po Hr- vsi edino po vaškem o smrti njegovega prijatla in bana. Toda ptuji kulturi, in da je stopano, da ne hrepenimo tudi naš domači jezik tako lep, zmožen in olikan , da nam popolnoma Na večer je bila v kazališču zadostuje za naše potrebe. Nismo sicer videli nekterih že preveč o tem ! Kukuljevićeva drama o Šubicu, in apoteoza Jela- „gnádige bindische Biirg a V ložah y ki se nikoli cica bana. Iz Št. Gradca 20. dec. 42. list letošnjih „No- ne pogresaj ak Kachelofen" ali „Lumpačí" in n Q und kakor se take in enake se igra nemški „Pelz-Paladi vic" je prinesel iz Novega Sada dopis, v kterem se kulturne burke imenujejo gospod E. Č a kra pritožuje o nezaupnici î tudi brez jih y ki bolniš podpisalo 6 Srbov sè 24 Slovenci vred. Število pod- pisanih Slovencev je zapeljalo mu jo je nica celjska, kakor smo gori rekli, dobila zdatno po moc Po končani igri snidilo se nas je okoli 40 či Čakro, da društvu talničarjev v našem narodnem domu smo se v V Slovenii" pripisuje povod one adrese. Očitno tedaj tu bratovski vzájemnosti, ki je pod vodstvom stolaravna JM.iXim/v CLrrA^i'i vm' Ir n Ir am v* r% rvAnri 16 lj Q Îlinnîlro R o T71 n rl o I o 5 Ck nar* r\s\1vis\s(i ^hatt maÎ^Iv naznanjamo, v*« oo uiuavw s politiko in nikdar ne vtika v njene zapletke da se društvo „Slovenija nikakor ne peča » pununu lil Lll&uar Ut5 Vlil*.» V UJCUO iúayiuitvvž , kajti »^»voujovau, — ïiuiaviua ac jo vi oma aa aut aviuu, pr to je zoper društvena pravila, toraj tudi z omenjeno kterih tudi naših hrabrih borivcev v deželnem zboru , župnika seljevali vladala, še čez poln prav zdravica se je vrstila za zdravico ajsko pr& adreso kratko in malo ni v nobenej dotiki. Društvo Herm in Razlag y y ki se z mečem uma Slovenija" šteje 89 udov; ko bi bila yy rec y podpisali se bili vsi udje od prvega do zad- nezaupnica njena in resnice neprestrašeno vojskujeta za slovenski narod nase domovine, nismo pozabili kar se pa nikakor ni zgodilo. Na to jih je med za njega podpisanimi tudi mnogo, ki celó društveniki niso, — te, kakor tudi za posamezne svoje ude, ki izrazujejo svoja mnenja o rečeh, ktere se društva nikakor ne tičejo iz Gorice 22. dec Tudi na Goriškem je ne- ktere rodoljube slovenske došla čast, da so bili, na obnašanje v poslednjih vojskinih časih, odlikovani z gledé y vitežkim redom Franc-Jožefovim, in ti gospodj so kr yy v Slovenija" ne more biti odgovorna. Dasejeprej-šnji prvomestnik podpisal za prvomestnika, to se je zgodilo v prenaglenosti; društvo o tem ničesani vedelo. Toliko v pojasnilo! predstojnik Winkler, dr. Doljak in dr. Ton kl bil Iz Kranj 18 dec Zadnj zopet vesel večer v čitalnici nedelj 16. t m naši. Iz Celja 17. dec. Včerajšnji večer je bil Predstavljala je vesela igra „Kteri bo?" Gospodičine, kakor go s podj y med kterimi so eni stopili prvikrat na javni za tukajšnje domoljube nenavadno zanimiv in vesel, uv^v^uuv; ^t,«*** xv u^o^u* tudi za naš národni živelj silno odvážen, in je zatorej bil je letni občni zbor. Iz letnega sporočila tajnikovega vreden , da ga v spomeniku našega národnega početja omenjamo pa oder? so hvalevredno izvršili svoje aloge Po besedi posebno zaznamvamo ? imeli smo namrec, kakor so 50 domačih in 51 le to: Čitalnica zdaj šteje 101 udov, in sicer Novice" že v zadnjem listu naznanile, v našem mest- letos Glediščinih iger se jih. Društvenih veselic je bilo predstavilo Ubozim ^liuviuo te v aauujvui notu. uaauauuv^ * uwoi/uu uj v/ o k- '^• - ^ivuiovium J ^ j^i uuov«iyhv v^. w uvui nem gledišču po 151etnem prenehanji sopet očitno je naklonila čitalnica z dvema veselicama 194 goldina slovensko igranje. Na korist tukajšnje ,bo 1 niš- ]ev Casop je bilo za branje v čitalnici připrav nice so predstavljali čitalničini igralci naznanjeni dve ljenih 19 v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku ;—d ~ u tr----i „u r « ~ ^ . ; ««« i : Razun teh pa tudi še različne knjige. Društveno knj;* Igri: „U U U 1 "L>. IV I rt UI a ili ;jJJ C uaiavuuoii , igi au xvmiùuu tv^u j^ui uuui ov x atinvuv ívuji^u, i/i uouivuv pa so vsi tako izvrstno, in dovršili tako umetno vsaki nico je letos vredil gosp. prof. Pajk, ktera zdaj Bob iz Kranja m ,,Le naravnost", igrali v se svojo nalogo. da bi nam zares težko bilo, druzemu da- 70 knjig in brošur jati sprednostpred drugim. Ce smo v prvi igri s po- predlagal Gosp dr Strbenec Je steje zbora ; naj se čitalnica vpiše kot dosmrten ud v hvalo se radovali nad izurjenostjo in razumnim igranjem, s kterim je od konca do kraja g. J-n, pravi buditelj in vodja naših čitalničinih iger, predstavlja! „Matičeta" družbo sv. Mohora, kteri predlog se je enoglasno spre jel y kakor tudi predlog g. dr. Dragotina Bleiweisa, da napravi naša čitalnica veliko besedo jugoslovanskenm 429 vseučelišču na korist. Po navadnih zborovih opravkih Je potem odbor předložil zboru prenaredbo pravil, namreč §§. 1. 11. in 17., kteri zadevajo namen čitalnice, volitev in število odbornikov. §. 1. se je moral nekoliko prenarediti, ker je, kakor smo slišali v zboru, g. deželni glavar opomnil odbor, da čitalnica naša po sedanjih potrjenih pravilih nima pravice, pri besedah predstavljati glediščinih iger. — Število odbornikov se je od 5 na 9 povišalo. Tako prenarejena pravila so se že predložila visoki deželni vladi za potr jen je. Naj omenim še, da gosp. Davorin Trstenjak, kteri bode čez zimo za zdravja voljo pri nas bival in ki je bil pri besedi navsoč, je zbranemu društvu z ginljivimi besedami se presrčno zahvalil za preprijazni sprejem, kterega je našel povsod. Iz srca želimo visoko učenemu gospodu, da zadobi v našem mestu preljubo zdravje, da se zopet oživi potrti njegov duh, da mu bo potem zopet mogoče krepko delovati na znanstvenem polji na čast in blagor svojemu narodu, kterega tako presrčno ljubi. Iz Idrije 21. dec. — Pravila za naso ći tal nico nam je si. deželoa vlada potrdila. Čitalnica se bode slovesno odprla neke dni po sv. treh Kraljih, ker sedanji čas ni zato ugoden. Kdaj bode začetek, bomo že naznanili po ,,Novicah." Iz Ljubljane. Ker deželni zbor ni mogel pred prazniki dovršiti vseh svojih nalog, zato se snide še v petek in soboto pred novim letom. Iz poslednjih dveh séj (to povemo le na kratko, ker obširnejši dopis pride v razpravah dežel. zbora) omenimo sledeče : Voiitve Leop. viteza Hoffern-a za deželnega poslanca, ktero smo naznanili v poslednjem listu, deželni zbor ni potrdil, ker ni dobil čezpolovičnice glasov, ki je je po volilni postavi treba. — Važna stvar, to je, prememba volilnega reda deželnih poslancev po dr. Costovem predlogu poslednjega zbora je bila v petek na dnevnem redu. Dr. Costa je bil poročevalec odseka, kteremu je dež. zbor sporočilo deželnega odbora izročil v prevdarek. Reči moramo , da je odsek v liberalnem duhu in pravično rešil svojo nalogo, —da je dr. Costa bil izvrsten branitelj odsekovega sporočila, ki je s tehtno besedo pobij al protigovore, in da večina obeh zborovih strank je danes tako v soglasji bila, kakor unidan, ko je — molčé pokopala konjedersko tarifo. Sprejelo se je v tej obravnavi: prememba nekterih volilnih okrájev; — da pravice v vrsti velicih posestnikov voliti nimajo samo tišti, čegar posestvo je zapisano v knjigo gosposkinih zemljišč (Landtafel), temuč tudi drugi posestniki, ki (brez voj skine doklade) plačujejo 100 gld. ali več zem-ljiščinega davka; po takem bi pristopili v ta volilni red poleg dozdanjih 126 volilcev še drugi 103; — odstranila seje napčna različnost, da v nekterih okrajih ne smejo voliti taki, ki so v plačevanji davkov popoinoma enaki volilcem drugih okrájev; —odstranila se je še druga napaka, po kteri iste osebe, ki imajo pravico voliti občinske zastopnike, ne smejo voliti deželnih zastopnikov; — sklenilo se je naposled še to: naj pravica po §. 54. volilnega reda, da sme le prvi deželni zbor s čezpolovično glasov predlagati pre-membo volilnega reda, se raztegnetudi na drugi zbor. Vse to je v petek sklenil zbor, ki pričakuje zdaj cesar-jevega potrjenja. — V sobotni seji je dr. Toman nasvetoval dve za povzdigo kmetijstva in za blagor deželni zeló važni stvari, namreč te: naj deželni odbor prihodnjemu zboru predloži osnovo postave, po kteri se imajo razdeliti občinski p a š ni ki (gmajne), in osnovo še^ druge postave, po kteri se imajo odpraviti premenjevalna zemljišča (Wechselgrunde), to je, taka zemljišča, ki imajo po 2, 3 in še več gospodarjev, ki se vrste v vživanji pridelkov leto za letom. Zbor je z veliko pohvalo odobril obá predloga. — 20. decembra popoldne je přišel od c. kr. kup-čijskega ministerstva trgovski in obrtnijski zbornici v Ljubljani sledeči telegram: „Laškim colnij am je došel ukaz, naj od 1. januarja 1867 z avstrij skini blagom, ki se vozi na Laško, ravnajo ravno tako, kakor se ravná z blagom druzih narodov, ki vživajo pri pre-važevanji blagá največ pravíc." — Kupčijska in obrt-nijska zbornica razglasuje z veliko radostjo to ministersko poročilo, ker je važno za kupčije naše. V Ljubljani 26. decembra 1866. ; iíj/í ; V. C. Župan, prvosednik. Dr. L. Toman, tajnik. — Preteklo nedeljo je imela naša čitalnica posebno veselico. Ob deseti uri predpoldnem se je obdarovalo 39 šolarčkov in 33 šolaric, obojih 72, s popolno zimno obleko od nog do glave, da jim bode mogoče tudi o hudem mrazu v šolo hoditi. Žrtovanju vrlih čitalničnih pevcev in sokolov v milodarni „besedi", milodarom raznih dobrotnikov, med kterimi hvaležno imenujemo posebno radodarno hranilnico našo in preblagega barona Antona Zois-a, nevtrudljivi delavnosti nježnih rok či-talniških gospej in gospodičin, in posebno pripomoči častivrednega krojaškega mojstra Maršalek-a je vse to pripisati, da je čitalnica razveselila 72ubozih otrok podělivši jim v mrzli zimi dobrodejno obleko. Zato jim bodi vsem dolžna hvala! — Presrečni obdarovanci so přejeli obleko iz rok ljubeznjivega našega gospoda prošta in generalvikarja Anton Kos-a; potem pa še tudi kruha in jabelk iz rok gospé Rudové in Medičeve. Zadovoljnost in veselje se je otrokom na obrazih bralo. Med tem je bilo lepo petje čitalničnih pevcev. Otročje ve-selje je ganilo vse pričujoče in obudilo željo , da letos vdrugič ponovljena veselica se tudi za naprej ponavlja vsako leto pod vodstvom in skrbjo gosp. dr. Orlove rodovine, ki je lepo to misel sprožila in nevtrudljivo lani in letos do konca vršila. Dostaviti moramo še to, da gosp. dr. Orel je. delilno svečanost, ktere se je udeležilo mnogo gospode, začel s primernim govorom; po delitvi pa so poprijeli prečastiti gospod prošt besedo in tako prisrčno govorili k ubogim obdarovancem in dobrotljivim gospém in gospodičinam, da je bila ginjeno vsako srce in marsiktero oko se solzilo. Otročiče praznično oblečeno sta peljala potem gosp. Rozman, vodja mestne ljudske šole, in gosp. učitelj Močnik v nunsko cerkev, da se Bogu zahvalijo za prijeti dar. In tako se je lepo končala današnja svečanost. — CVabilo) k občnemu zboru národně čitalnice v Ljubljani 26. decembra 1866. leta ob pol 11. dopoldne v čitalnični dvorani. Na vrsti bo: 1) predsednikov ogo-vor, 2) tajnikovo sporočilo, 3) blagajnikovo naznanilo, 4) predlog o placi za pevovodja, 5) nasvéti posamnih udov, 6) volitev predsednika, blagajnika in vseh drugih odbornikov. r , i «tad — „Novice" so vlO. in 14. listu iz naše gimnazije povedale, kaj so storili nekteri gospodje učitelji slovenskega jezika, da se jim, napadenim v lanskem deželnem zboru, njihova čast reši ali pa uciteljstvo vzame, ako niso za to sposobni. Ker pa s tem, kar so „Novice" v omenjenih dveh listih povedale, ni cela zgodovina dalj nega postopanja prizadetih gosp. učiteljev pri kraji, zato se nam treba zdi, da v poslednjem listu „Novic" dopolnimo zgodovinske te crtice. Evo jih! Ker se je namreč državno ministerstvo v odpisu od 22. aprila t. 1. v zadevah slovenskega uka v srednjih šolah sklicevalo tudi na očitanje kranjskega dežel. zbora, zato so mislili omenjeni učitelji, da smejo tudi visokemu ministerstvu razodeti, kar so onim napadom nasprot bili storili. Nezanikaná izročijo res svojo prošnjo in nje čudno rešitev g. ravnatelju dr. Mitteis-u s posebnim pismom do državnega ministerstva, v kterem prosijo, naj bla-govoli vse to pregledati in spoznati iz tega, kaj so že ✓ 430 takrat za dolžnost svojo priznavali, da pride resnica Rad ali nerad je poslal dr. Mitteis to reč na na dan više mesto. Visoko državno ministerstvo je sprejelo pismo omenjenih slovenskih učiteljev, in premembe o poprej dani odločbi prosili niso, zalo, da se po službeni poti jim naznani, da se ker zato j bene uka- slovenski poduk p ravah dobruj e, in da danj ih Je h jib iu na- Je • • v • bivši to ministerstvu prišlo bilo neki poslednje, ktero telj vpisal v opravilno knjigo gimnazije kako vestjo neki? — ne gré nam dalj na znanje. To spoznanje je ljubljanske. preiskavati, ker s temi vrsticami, kakor smo že gori rekli, smo hotli le sporočati končno rešitev one pravde spričati, da ie častno tištim gospodom, ktere ■■i m^i hh navdaja dobra zavest, da so izpolnili svojo vsem tako, kakor sedanja postava veleva logo v dolžnost nam je, pogreb pozabljivega našega o ce ta s sprevodom svojim številu počastili, gospodom, zahvaljujemo sprevodu svetili in Rodovina Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Dunajski vladni časnik je te dni razglasil novo postavo, po kteri so preklicane stare postave, ki so zapovedovale, po koliko se od izp o s oj enega denarja sme obre s ti (činža) jemati. Kdor je dosihmal čez 5 gold, obresti od vknjiženega (vtabuliranega) dolgá ali čez 6 goldinarjev od sto nevknjiženega dolgá jemal, je bil kot odrtnik kaznovan, ako je kdo tožil. To obrestno merilo po tej postavi nima več veljave, ce tudi ljudi dri vprihodnje ne bo pripuščeno da kdo kakor bi hotel. Ta nova postava zadobi moc po novem letu. Ker Je zeló važna, zato jo bomo razjasnili v listih novega leta. Tudi velikaši (ma- gnati) v deželnem ogerskem zboru so sprejeli Deak-ovo adreso. Minister Be ust se je podal v Pest, da vidi } in svojo Je kako Ogrom kaj. zeló Beust z vélikonemško politiko prijazen. Njegov program je Polj ) mozi ! neki Avstrijo rezcepiti na 3 kampe: ogersko sko in nemško. Po takem programu ne bode Beust v Avstrii srečnejši, kakor je bil — v Saksonii. Bog po- Klobčič na Turškem se čedalje bolj zamo-tuje. Srbska vlada zahteva, naj se turška posadka (vo-jaščina) umakne iz srbskih trdnjav. Turška vlada hoče izprazniti manjše trdnjavice, a trdnjave v Belem gradu ne. Te dni pa je telegraf iz Petersburga pri-nesel tehtno novico, da v E g i p t pričakujejo a n g 1 e š k e armade, v A1 e k s a n d r i i pa je že 40.000 francozk ih vojakov; po tem sta Anglež in Francoz že na straži ako bi se Tur čij a jela gugati spomladi. — V nekte- w Zukunft u v našem časniku že mogokrat priporočani časnik nemškem jeziku tako Slovanov kakor ki v krepko zastopa zadeve avstrijskih , nam je vprihodnje še veliko bolj petreben bil dosihmal čakovati, predno vani kajt važnih dogodeb je še pri se izvrši trdna ustava Avstrije, in Slo »«m, većina avstrijskih narodov, oojo in besedo vmes. Treba tedaj , da vsaki dan boj imeli imenitno mislij in kaj hočej kaj imamo isti program vsak skih dan v posnetkih z vemo, drugi narodi slovanski, s kterimi Vse to nam podaja ..Zukunft" h k 77 s l o v an- Tega ne nahajamo v nobenem drugem listu, in prav to je velika prednost tega lista Se ve da tudi . J w . ~ v. « v « « kj\j VG, kxo, IUUÎ dilni članki so velike vrednosti, ker vseskozi za- stopajo politiko > ki je f brez ljenja druzih narodnih pravíc, pravična slovanskim narodom, pa tudi dobro hotna Avstrii. Zato stopite v kolo naročnikov, ki ste » Zukunft dozdaj prebirali kot dodatek v kavarni! Za mesec dni lahko strpite ali za četrt leta gold gold črne kave 40 kr > Denarni zapisnik Matičin Novi udje: ustanovnik i : Slavna čitalnica tminska................20 gold, Gospod Dolinar France, fajmošter v Lekovici .... » » » » » >> » » » » M. Kreč, c. k. financni koncipist v Peštu . . . letni donesek : Lenarčič Matevž, posestnik na Vrhpolji . . . Gršak Vincenci, duhov, v pokoji v Konjicah za 1866. in 1867. leto.......... Rajec Anton, dekan v Vidmu...... Tanšek Ivan, odvetn. uradnik v Brežicah za 1867 10 10 » 77 2 » » Dolinar Janez, kaplan v Smarji . . . Cirar France, kaplan v Kranjski gori Rupnik Jožef, duhovnik v Klancu . . Metlika Anton, trgovec v Klancu . . Čebular France, župnik v Povirji . . TomŠič France, kaplan v Koprivi . . Kocijan Jakob, duh. oskrbnik v Storjah Schwarz, grajŠČak,v Rakovniku za 1866. in 1868 leto ........... Mázek Anton, učitelj v Smarji..... Oblak Juri, ranocelnik v Litiji..... Dimic Avgust, finančni koncipist v Ljubljani i 1867 » Slavna knjižnica ljubljanske gimnazije 4 2 2 2 2 2 2 2 2 2 » 19 97 J* 5? 99 99 99 97 » 6 2 2 2 2 n 97 » 99 99 Stari udje so plaćali: kot ustanovniki: Za 2. leto: g. Irkic Ivan; —v za 3. leto gg. Žvanut Matija, Zorman -r v rr • i ti 1 r|i • ! HM i# 3 T Tfc i T* V Jožef, Krsnik Ferko, Sli bar Martin, dr. Ivan Petovar Janez, dr. Sterbenec Juri, Pertot Jernej. Letniki : 7 Res Do 1. januarja 1866. leta: gg. Mesar Ivan, Kristofic Lovro.; do 1. januarja 1867. leta: Mesar Ivan, Kristofic Lovro, Aleš Anton, Š vaj gar Janez , Janežič Janez , Blagne Anton, Potrč Vekoslav Cebin Peter, Lazar Mihael. 7 V Ljubljani 24. decembra 1866. Dr. Jer. Zupanee, rih krajih na Ceskem (Pemskem) imajo že snegá po sežnju visoko; od nekterih cest ni sledů ne tirú, tako, da se s 60 voli na 60 sanéh komaj četrt ure dolga pot p0lna nedopustljivih elizij, da ni za natis. Noben pevec naj ne Listniea vredništva. Gosp. J. H. v Lj: Pesmico poslano bi bili radi vzeli, ker tudi mi visoko čislamo možá, do kterega ona ćute izrazuje; al celó premalo je popiljena in vzlasti tako srčne pregazi. Od leta 1810. ne pomnijo take zime. sem cesarstvu je 55.370 duhovnov, med temi so na- zabi Vodnikov ega pravila: jar h 7 primati 7 patřili viših škofov, 58 škofov, 24 škofov 7 brez škofij, 12.863 župnikov (fajmoštrov), 539 duhovnih profesorjev. Samostanov (kloštrov) je 720 za moške, 298 kterih je'5198 nun. Vse cerkveno premo- 185 milijonov 672.967 gold, z 19 milijonov Naj pesem umétna Naj merjena bo, Nikdar ni prijetna Ce žali uhó! za ženske, v znaša Kursi na Dunaji 24. decembra. zenje 639.713 gold, letnih .dohodkov. 5% metaliki 57 fl. 80 kr. Narodno posojilo 67 fl. 50 kr. Ažijo srebra 130 fl. 25 kr Cekini 6 fl. 22 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij