Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. št. 33. — Leto XX, — Kranj1, dne 14. avgusta 1936. Uredništvo in uprava je r Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopis« sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se >• vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjca", celoletno «0 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Povest o krivici in nasilju Fantovski tabor pri Sv. Joštu Naš narod ima globok smisel in ne-odoljivo težnjo za pravico in svobodo. Kadarkoli so prihrumeli nad njega črni oblaki in ga usužnjili tujemu gospod' stvu, je vzdržal. Jedra naroda niso po-tujčila ne tatarska plemena, ne Germani in ne Romani. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je naš narod vedno čakal, da „ vreme na Kranjcem bodo se zjasnila" ter je svoje delno osvobojen je tudi že dočakal. Jedro naroda je kljub ..sužnjim dnmvom" ostalo nepokvarjeno in svobodoljubno. Niso pa ..sužnji dnovi" ostali brez posledic pri gotovem delu našega naroda in pri posameznikih. Cesto smo sli-šali že v naši svobodni domovini očitke, češ da je naš narod suženjskega duha. Vsi tisti, ki so našemu narodu delali to krivico, niso videli jedra naroda, ampak le to skupino in posameznike iz našega naroda, ki so dejansko kazali svoje klečeplastvo in svojo suženjsko naravo. Naši bratje Hrvati in Srbi so sodili naš narod po tistih, s katerimi so prišli v neposredni stik. Med temi pa je bilo dejansko mnogo takih, o katerih se sme upravičeno reči, da so suženjskega duha. Bili so pripravljeni žrtvovati vse narodne interese samo, da pridejo na oblast in da potom oblasti obdržijo svojo neplodno in brezskrbno življenje. Ker je bilo jedro naroda dobro, in številčno niso mogli izkazati legitimacije, so se posluževali najogabne jših denuncijacij posameznikov in celega naroda, da se prikopljejo do oblasti. Nobene intrige niso preprečile, da ne bi narod s svojim zdravim instinktom za pravico in svobodo zmagoslavno prenašal vse krivice in nasilja, ki so jih nad njim zakrivili ti opričniki in priskledniki. Budno je opazoval izdajanje narodnih interesov, denunciranje značajnih in zavednih svojih članov, zapomnil si je dobro, kdo je preganjal in kdo je bil preganjan. Stotine in stotine je bilo po nedolžnem aretiranih, obsojenih in zaprtih. Denarne globe so šle v stotisoče, vsi zavedni in značajni ljudje so bili izločeni od dobrin, ki jih je nudila država. Zakon se ni več spoštoval. Od naroda izvoljeni zastopniki so bili čez noč razrešeni svojih mandatov. Občinski odbori so bili razpuščeni ter imenovani za občinske odbornike le oni, ki so uživali zaupanje prisklednikov im opričnikov. Svobodno izvoljene gasilske uprave so bile razpuščene in imenovane nove uprave. In tako po vrsti povsod. Kljub vsemu temu pa ti priskledniki in opričniki naroda niso štrli. Ko so morali izvršiti volitve, niso dobili večine naroda. Narod se ni uplašil ne internacij ne aretacij, ne krivih priseg in ne uničevanja vseh gospodarskih dobrin. S krivično mero se niso ustavili niti pri davkih. Vpokojevali, premeščali, in metali so na cesto slovenske inteligente ne iz potrebe ali po kvalifikaciji, ampak zgolj po strankarskih vidikih. Vsega tega gorja, krivic in nasilja narod ni pozabil in nikdar pozabil ne bo. Naš narod ni nasilen in noče biti krivičen. Ta njegova lastnost izvira iz njegove dobre krščanske vzgoje in globokega prepričanja, da se vsaka krivica in vsako nasilje kruto maščuje nad tistim, ki ga izvaja. Ako opazujemo reakcije drugih narodov na krivice in nasilja, ki jih vrši vladajoča klika nad narodom, vidimo da se dejansko maščujejo nad nasilniki in krivičniki vsa njihova zla dejanja. Ako ne bi imeli tako vzgojenega naroda in narodnega voditelja tako širokega obzorja, kakor je dr. Korošec, bi bila pri nas kljub dobri vzgoji mogla nastopiti taka reakcija, ki bi v viharju odnesla s površja vse prisklednike in opricnike. Narod pa je razumel svojega voditelja, ki je v popolnem soglasju z ljudsko dušo dosegel v naši notranji politiki edino pravilno smer, smer zakonitosti in pravicoljub- nosti, ter mu sledi pri njegovem obnovitvenem delu. Vsak dan jasneje pa se kaže, da popolna obnova preje ni možna, dokler ne izginejo vsi ti opričniki in priskledniki iz javnosti in dokler s poivorbami volilnih rezultatov in z nasiljem pridobljene občine ne pridejo zopet v roke naroda samega. Ako bi hotela Jugoslovanska radikalna zajednica tako nastopati, kakor se je to godilo pod prejšnjim režimom, bi se enostavno s terorjem in goljufijo pridobljene občinske uprave tako izmenjale, kakor so bile izmenjane po-preje. JRZ pa je hotela uveljaviti zakonitost v vseh panogah javne uprave in slediti določilom tistega občinskega zakona, ki ga je prejšnji režim sam uzakonil. Kar naenkrat pa ta zakon pristašem prejšnjega režima ni bil več dober. Pol. uprava je ugotavljala od občine do občine nerednosti v poslovanju, ki so jo opravičevale, da je razreševala občinske odbore v takih občinah. Ostanek JNS, ki se je zatekel še v senat, je prehodno še izsilil drugačno tolmačenje zakona, kot so ga tolmačila vsa javna oblastva in tudi upravno sodišče. Čl. 52 finančnega zakona iz leta 36/37 določa med drugim, da se sme občinsko upravo razrešiti radi nečastnih dejanj, ter da je treba obč. upravo izročiti sodišču. JNSarski ostanek pa ni vpošteval velike obzirnosti, ki jo je imel sedanji režim do svojega političnega nasprotnika mnogokrat kar preveč. Pri zelo mnogih ugotovljenih nerednostih pri občinskem poslovanju so se namreč ugotovila tudi nečastna dejanja, (po-tvorbe listin in podpisov, zlorabe uradne oblasti itd.) Seveda je morala vsled gornjega tolmačenje odpasti vsa tista prevelika obzirnost do političnega nasprotnika. Takoj je JNŠ arski ostanek storil najslabšo uslugo svojim opornikom v občinah. Narod pa ima malo zadoščenja za vse denuncijacije, za vsa politična preganjanja, internacije, aretacije in zapore ter za vse krivice, ki jih trpijo oni, ki so bili pognani iz državnih služb na cesto ali kako drugače preganjeni. Le tista skupinica, ki je v najtežjih dnevih, katere je preživljal naš narod, z vnemo sledila dejanjem opričnikov in prisklednikov in špekulirala, da tudi zanje pade drobtinica od mize prisklednikov, še sedaj pridno sekundira svojim ..zvezdnikom" ter z njimi vred klepeče o krivicah in nasilju, ki se gode tem »zvezdnikom". Ta peščica peto-liznikov ni preje videla ne krivic, ne nasilja in noče razumeti, da ni krivice in ne nasilja, če se zakon izvaja tudi proti njihovim zvezdnikom. Od te peščice ljudi tudi nihče ne more pričakovati kaj iskrenega in je prav, da se s to hinavščino le še jasneje opredeli za one, ki so krivico in nasilje dejansko vršili. Narod se bo tem preje in tem lažje rešil vsega balasta in kvarnih posledic, ki sta jih nasilje in krivica zapustila pri posameznikih. Narod hoče dobo ustvar jajočega dela. To delo pa bo možno le iedaj, kadar bodo izginili iz javne uprave vsi opričniki in priskledniki, ki so jim bili interesi širokih ljudskih plasti deveta briga in so brezplodno zdeli na prvih mestih ter kvečjemu še skrbeli za interese svojih ožjih sorodnikov. Prešli so časi, ko ni bilo tožnika ne sodnika za zločine režimovcev, dočim so nedolžni trpeli krivico. Tožnik se ne bo več ustavil pred vrati ..zvezdnikov". Zaupanje v pravico in enakopravnost se mora povrniti. Šele tako bodo ustvarjena jamstva, da se nasilje in krivica več ne povrneta. V naši prosveti moramo zaznamovati zopet nov korak naprej. Fantovski tabor v nedeljo 2. avgusta je bil dan veselja za ves naš narod. Nad 500 krepkih ponosnih gorenjskih fantov se je zbralo na Sv. Joštu, da izpričajo svojo vero v Boga in da okrepijo svoj značaj. Nad 500 fantov lepe slovenske zemlje je ta dan pripelo na svoju prsa znak slovenska. Ze na predvečer tabora se je zbralo večje število fantov. Pripravili so kres in ga v pozni večerni uri zažgali, da je oznanil vsej okolici velik dan. V cerkvi so bile pete litanije. Po litanijah se je ob kresu oglasila slovenska pesem. Bilo je prav živahno tja do 11. ure, še se je glasila pesem slovenskih fantov in Sv. Jošt je utihnil. Toda ne za dolgo, že prve u-re po polnoči so pričeli prihajati fantje. Do devete ure se jih je zbralo mnogo. Na prostem je bil pripravljen oltar in poleg njega govorniški oder, okrašen z narodnimi zastavami. Mnogo fantov je pristopilo ta dan na Sv. Joštu k obhajilni mizi. Ob 9. uri je stopil pred oltar duhovni vodja tabora č. g. Štefan Teiulin. Med sv. mašo je imel na zbrane krasen cerkven govor. S svojo mogočno besedo je osvojil srca vseh. Primerjal je današnji čas s časom, ko je hodil po tej solzni dolini NaŠ božji Učitelj. Nekoč je Kristus jokal nad Jeruzalemom, ker se mu je odtujilo. In On joče danes nad slovenskim narodom, ker hoče proč od Njega. Navzoči bi še dolgo poslušali govornika, saj so njegove besede segale vsakemu v srce in ga bodrile. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Po sv. maši je predsednik fantovskih odsekov za Svoj okraj Kranj otvoril zborovanje. Pozdravil je navzoče fante, zastopnika fantovskih zvez g. R. Smersuja iz Ljubljane, duh. voditelja tabora g. Štefana Temlina in dr. Joža Pogačnika. Predlagal je, naj ga navzoči po-oblaste, da pošlje vdanostni brzojavki notranjemu ministru g. dr. A. Korošcu in našemu nadpastirju g. dr. Gregoriju Rozmanu. Brzojavki so bili sprejeti z velikim navdušenjem in vzkliki, katerim ni bilo konca. Na govorniški oder j« stopil g. R. Smersu, ki je v krasnih besedah razložil zbranim, kakšen mora biti fant v prosvetnem društvu. Danes ni več čas, da bi se branili sovražnih upadov, kot je bilo to za časa Turkov, danes je sovražnik že med nami. Naloga slovenskih fantov pa je tudi, da postanejo nosilci katoliške in socialne prosvete. Katoliški fant se mora postaviti v boj vsakemu fašizmu, ki mu je samo država bog. Postaviti se pa mora v prvi vrsti v boj komunizmu, ki ogroža vse javno življenje, kakor dobro vidimo to danes v Španiji. Opaža se pa danes, da manjka pri nas zavednosti. Zal, moramo priznati, da naši ljudje ko pridejo v tujino hitro pozabijo na vero in narodnost. Zato morajo vsi naši fantje v šole prosvete, da dobijo v njih močno zavednost. Kot zavedni katoličani morajo biti pa tudi zavedni Slovenci. Kaj dela nezavednost nam dobro kažejo zadnja leta, ko so breznačajni Slovenci preganjali svoj narod in mu zadali hud udarec z raspustom prosvetnih društev. Danes ko so nam prosvetni domovi zopet odprti, stopimo v nje z novimi nalogami, začnimo študirati naše tako važno socialno vprašanje. Naš katoliški fant mora biti v tem dobro poučen, če se hoče prav postaviti v bran komunizmu. Govornik je svoja izvajanja zaključil z mislijo: Dela, truda, žrtve in trpljenja bo treba, da bomo uspeli, da bo zastava katolištva, slovenstva in socialne pravice po-popolnoma zmagala. Toda vsako vstajenje gre preko Kalvarije, da potem zašije dan zmage. In mi bomo zmagali, ker z nami je Bog. Za svoja izvajanja je bil g. govornik burno pozdravljen. Nadaljni govornik g. dr. J. Pogačnik je v krasnem zbranem govoru povdaril potrebo značajnosti. Govor je bil en sam poziv —fant bodi značajen! Dokler ima naš narod značaj-ne fante in može se nam m treba bati nikogar. Veselimo se preganjanju, ker vemo, da nas samo takrat preganjajo, ko se nas bojijo, da naša resnica mora končno zmagati. Prekrasne besede naj bodrijo naše fante, da bodo postali značajnejši sami in osvojili tudi vse mlačneže. Po govoru so tabor pozdravili posamezni odseki fantovskih društev, med njimi iz Kranja, Dola pri Ljubljani, Trnovega, Tržiča, in Mavčič. Tabor je predsednik zaključil ob 11. uri in pozval vse navzoče, da skupno zapo-jo „Hej Slovenci", po tej pesmi pa so fantje zapeli še svojo himno. Sv. Jošt se je pričel prazniti, po vseh potih pa se je cula vesela pesem navdušenih in okrepljenih gorenjskih fantov. Pokazalo se je, da so taki tabori potrebni, ker se na njih goji bratska ljubezen med fanti in poživi fantovska zavednost in značaj. Bog živi! Angleški kralj Edvard VIII v Kranju Naš starodavni Kranj, kakor je že star, še ni bil nikdar v zgodovini tako počaščen, da bi bil kralj skoro polovico sveta — angleški kralj Edvard VIII — gost pri nas. Zato ni čuda, da smo bili tega visokega obiska tako zelo veseli. Želeli bi, da nas obišče še in da bi bival med nami v naši lepi Gorenjski dalj časa. V nedeljo popoldan se je na Jesenicah kakor blisk raznesla novica — angleški kralj pride! — In res se je kmalu pripeljal z br-zoivlakom! v Inašo državo na (Jesenice, kjer ga je čakal naš knez namestnik princ Pavle. V prijateljskem razgovoru sta se oba visoka dostojanstvenika sprehajala po jeseniškem peronu. Nato sta se odpeljala z dvornim vlakom do Kranja. Tu sta izstopila in se odpeljala na grad Brdo. V lepi letni rezidenci kneza namestnika je ostal angleški kralj nekaj časa in se nato odpeljal na kranjsko postajo, kjer ga je čakal dvorni vlak, da ga popelje naprej v našo sončno Dalmacijo. Vsa država je ponosna na svojega visokega gosta. Vse jugoslovensko ljudstvo, a še prav posebro Slovenci, ki prebivamo na rajsko lepi zemlji, se bomo potrudili, da bo kralj Edvard VIII. odnesel s seboj tople in prijetne spomine na nas, da bo postal stalen naš gost Pojdimo v Stično! Zadnjo nedeljo je slovenska katoliška mladina pri Žalostni Materi v Stični proslavila obletnico evharističnega kongresa in pa 800 letnico obstoja stiškega samostana. Ona je bila tista, ki je oznanjala dneve velikih svečanosti, ki se bodo vršile na praznik Vnebovzetja M. D. in v nedeljo. Slovesen sprejem cerkvenih knezov in svetnih dostojanstvenikov, ki se bodo udeležili stiskih jubilejnih slovesnosti, bo v soboto 15. avgusta, točno ob petih popoldne pred stiškim kolodvorom. Godbe vabimo! Med doslej prijavljenimi godbami pogrešamo še nekatere, o katerih z gotovostjo pričakujemo, da pridejo v Stično. Prosimo le-te da svojo udeležbo prijavijo Prosvetni zvezi v Ljubljani. Posebni vlak v Stično iz Ljubljane bo vozil v soboto 15. avgusta ob treh popoldne iz ljubljanskega glavnega kolodvora. Udeležencem zelo priporočamo, da se poslužijo tega posebnega vlaka. Treba pa se je takoj zglasiti pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 a. V ta posebni vlak naj vstopijo tudi udeleženci ob progi Ljubljana - Stična. Zlasti naj se posebnega vlaka poslužijo zastavonoše in ud. jženci v narodnih nošah. Ker bo posebni vlak dospel v Stično nekoliko pred glavnim sprejemom, bodo vsi potniki posebnega vlaka lahko sodelovali pri sprejemu in v slavnostnem sprevodu, ki bo — sodeč po predpripravah — nekaj svojevrstnega. Posebni vlak v Stično iz Novega mesta odpelje iz Novega mesta v soboto 15. avgusta ob treh popoldne. Vanj stopijo udeleženci iz Novega mesta, okolico in na vseh postajah med Novim mestom in Stično. Tudi ta vlak pride v Stično tik pred glavnim sprejemom. Polnočnica v stiski cerkvi. Ker je sedaj gotovo, da bo mnogo ženstva prispelo v Stično že v soboto, bo /.a ženstvo opolnoči med 15. in 16. avgustom v stiski samostanski cerkvi polnočna služba božja, po kateri bodo udeleženke lahko prejele tudi sv. obhajilo. HRAN 2 »GORENJEC« Glede jubilejnih znaJUrv si mnogi niso na Jasnem. Ofii&ijfce znake po 5 Din smo razposlati vsem župnijam ki so jih naročile, in tudi mnogiim ki se niao pravočasno oglasile. Znak kupite doma- pri svojem inpnem uradu. Kjer bi jih ne imeli ali bi j** zmanjkalo, jih boste lahko dobili S»- v.Stifcu. - Kdor ieli lepši (srebrn) znafe>ga lehfco kupi pri Presvetai zvezi v Ljubljani za ceno 5 Din. Ti znaki se bodo tudi v Stični dobili. — Opozarjamo pa nujno, da brez znaka ne Bo mogel nihče pri-sm«iw»-«»U, skmsMoatim. Stanovska zborovanja. V nedeljo 16. avgusta ob 8. uri zjutraj bodo v Stični, sledeča Stanovska «llolj žilavih slovenskih rodov. Mesto tihe družinske sreče in zadovoljstva je 7. vstopom v zakon prejela golgotski križ. Zakon ji je blagoslovi] Bog s sedmimi otroci, od katerih so umrli trije že v nežni mladosti. Mož je padel v vojni 1. 1916. ter jo pustil na obširni domačiji skupaj z nedoraslimi otroci. Ali komaj so se bili nekoliko opomogli, že jo dohiti novi bridka izguba: 24 let star — --— - -.......11 hi.....in.......um......■imiiiii mu Vsi vabljeni! T e d c n s k e n d v i c e IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE. Cenjene gospode dopisnike prosimo, da nam dopise pošiljajo pravočasno, to je do vsake srede, ker ne moremo po tem dnevu sprejemati novih dopisov. So nekateri dopisniki, ki pošljejo dopis tako, da ga prejmemo šele v petek. Razumljivo je, da ga potem ne moremo objaviti v tisti številki, za prihodnjo številko pa je večkrat zastarel. Torej še enkrat lepo prosimo, da pošiljate dopise pravočasno. Vsem tistim, ki dolgujejo naročnino še za leto 1955. in letos, smo z zadnjo številko list ustavili. Kdor lista ne misli plačati, naj ga vrne takoj, tisti pa, ki ga redno prejema, je dolžan list plačati. Naročnina lista je minimalna in še to lahko vsak plača v obrokih, zato je skoraj nerazumljivo, da nekateri s plačilom tako zavlačujejo. Prosimo tudi tiste ce- njene naročnike, ki so plačali naročnino samo za prvo polletje, da čimpreje to urede še za drugo polletje. Mnogi naši cenjeni čitatelji imajo svoje znance po svetu. Nekateri v Ameriki, Nemčiji ali kje v južnih krajih naše države. Sprašujejo nas posamezniki če jim more naša uprava pošiljati list. Zato vsem tem potom sporočamo, da naša uprava list pošlje vsakemu, ki ga naroči. Za inozemsvto je toliko dražja naročnina, kar stane poštnina. Vsem priporočamo, da svojce opozore na naš list! KRANJ Fantovski odsek prosvetnega 'društva vabi vse fante, ki se mislijo udeležili proslave na Jesenicah, da pridejo v ponedeljek zvečer ob pol devetih k vajam v Ljudski dom. SKOFJA LOKA Vodja sreske izpostave politično upravni tajnik g. Legat Ivan je prestavljen na novo službeno mesto za podnačelnika v Brežice. Za novega sreskega načelnika pa je imenovan dosedanji sreski načelnik v Metliki g. Matej Kaki. Pred zaključkom obrtne razstave. Sedaj, ko se bližamo zaključku obrfno-industrijske razstave, ki je po svoji zamisli nekaj res veličastnega in zanimivega, lahko z veseljem ugotavljamo, da je razstava proti pričakovanju uspela. Ne samo da so jo s svojim obiskom počastili visoki gostje, kot kralj, namestnik g. Perovič, pokrovitelj razstave g. ban dr. M. Nutlačen, zastopnik Nj. Vel. kralja g. polkovnik Lukič, dvorni dami ga. Franja Tavčarjeva in ga. Sverljugova poleg drugih znamenitih osebnosti, marveč tudi Škofjeločani in okoličuni so se pridno odzvali povabilom razstavnega odbora in zainteresirali tudi druge, da so si ogledali to razstavo. Dosedaj je bilo že več ko 8000 obiskovalcev, ki so vsi so- umrje sin Jernej. Kmalu za njim pa sin France v Ameriki. Tako sta ji naposled od vseh sedmih otrok ostala samo še dva — sin in hčerka. Koliko gorja in trpljenja je morala slavljenka prestati v vseh teh težkih dneh solza in odpovedi! In najbolj čudovito-je to, kako je največjo bolečino in tugo prenašala s samo njej prirojeno vdanostjo in ponižnostjo. Ved.10 zaupajoč v Njega, ki je bil sam okusil morje trpljenja, je našla tolažbo v iskreni molitvi: „Zgodi se Tvoja volja!" No, tudi Podlipnikovi mami se je sreča naposled vsaj, toliko nasmehnila, da more preživljati jesen življenja na svojem lepem posestvu v miru in zbranosti. Od časa do čusa utone v neke daljne misli, moli in bere, — razume se — brez očal — najraje iz masnih „bukvic". Pa tudi „Gorenjca", »Bogoljuba" in ..Slovenca" prebiru z velikim veseljem, kar nam svedoči, da se slavljenka še vedno zanima za naše javno življenje. Če treba prijeti za delo — stori to z veseljem najvestnejše in nujpridnejše pomočni- A R - i e v e obleke, ker s o dobre in poceni Gorenjci nosijo TIV T I V A R OBLEKE Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Broj 4. Ko so nas privedli na jeiniško dvorišče, je stopil pred nas kmalu komandir žandarmerijske straže in nas odpeljal v poslopje. Zapori okrožnega sodišča, kamor so nas štiri pripeljali, so visoko, trinadstropno poslopje z malimi, zamreženimi okni. Poslopje je zelo staro, videlo je še turške čase. V kleteh so še stare turške ječe . . . ! Po poslopju so ozki. temni hodniki. Nič prijetno ni bilo pri srcu ko nas je po takem hodniku peljal žandar v pritličje do celice br. 4. Tonam je odprl in kmalu smo se znašli sredi male, ozke celice in za nami so zarožljali težki jetniški ključi . . . Odložimo svoje reči in začnemo ogledovati svoj novi dom! Celica je bila kake 3rn široka in kake 5 m dolga. Na enem koncu so bila nizka vrata, na drugem pa visoko v zidu zamreženo okence. Ob obeh stenah pa so stale po dve postelji v dva „štuka", podobno kakor na ladjah, da sta lahko spala po dva na eni postelji in sicer eden v »pritličju", drugi pa v ..prvem nadstropju". Seveda si ne smete misliti naših postelj, kakor jih imamo recimo »kulturni" ljudje, niti ne takih, kakor smo jih imeli včasih pri vojakih. Postelje v našem novem hotelu so bile le deske brez kake rjuhe, brez najmanjše odeje! Za zglavje je služil iz desk 7,hit »poušter". Tako, tako z mešanimi čustvi smo zrli na te ..komfortne" postelje! Hvulabogu smo našli kmalu dohra srca, ki so nam pomagala! Kmalu za nami pride v poslopje sodnik državnega sodišča, ki je vodil nadzorstvo nad ječami, dr. Job. Zelo ljubezniv in postrežljiv Dalmatinec, katerega se vedno spominjam z veselimi .spomini! kmalu po našem dohodu zarožljajo ključi in v celico stopi mlad. ljubezniv sodnik, pri katerem so se nam nekoliko odbijala srca in razvezal i jeziki. No, saj ne bo tako hudo! sem si mislil, ko smo z njimi malo pokraml jnli. Takoj je šel k* telefonu in je brž telefoniral župniku monsignor-ju VVagnerju. ki je bil takrat župnik pri stolni in župni cerkvi Kristusu Kralja v Belgradu. Sodnik Job nam je hitro naročil iz gostilne kosilo, in tekom pol ure na to je že bil pri nas g. župnik VVagner. No sedaj smo bili na konju. Prijazni g. župnik nam je povedal, da so nas že čakali v Belgradu, da so naše štiri druge tovariši; odpeljali v zapor na Ado figanlijo. Prinesel nam je precej drugih novic, glavno pa je bilo, da nas je takoj oskrbel s posteljni 110. Poslal nam je kompletne postelje iz dijaškega konvikta in tako smo že tisto nož lahko spali na žimnicah 7 odejami in rjuhami. Preskrbel nam je v celico tudi mizico, ki nam je služila kot oltar, poleg tega tudi vso opremo za oltar, in masno obleko in tudi potrebno dovoljenje za maševanje v ječi. Nikdar ne bom pozabil na prijaznega in postrež-ljivega gospoda, ki se je toliko žrtvoval za nas in se za nas eksponiral. Drugi, ki so bili za to poklicani in celo plačani, si niso upali niti blizu, on pa nas je oskrbel z vsem potrebnim in nas tudi večkrat obiskal. Bog mu to obilo poplačaj. Med tem časom je že prišel del jetnikov na dvorišče na sprehod. Kar zaslišimo klic »Jovano-vič." Zunaj so se pogovarjali o nas in nekdo je klical Jovanoviča. „ Vseučiliški profesor dr. Dragoljub Jovanovič je tudi tu zaprt" zakliče g. Codina. Hitro stopi na posteljo in pogleda skozi okence. Spodaj je že stal g. dr. Dragoljub Jovanovič, univerzitetni profesor iz Belgrada, ki je bil s svojimi tovariši tU zaprt. Hitro gu pokliče g. Codina, in mu pove, kdo smo in zukaj smo tu. G, profesor mu svetuje, naj zahtevamo čas za Sprehod popoldan, da bomo skupaj /. njim prihajali na dvorišče. Kmalu nato smo prosili stražnike, da nas puste vsak popoldan danes pa takoj na sprehod na dvorišče. Kmalu nato smo se znašli na dvorišču sredi pisti-ne množice uresiunlov vseh stanov in vseh zločinov. »GORENJEC« iww%%^v»»%»v»"»%%' STRAN 3 ce. Ne ustraši se niti najnapornejšega opravila. Delovna ko mravlja in zvesta rodni grudi je znala vztrajati vedno do konca. Zato je danes lahko vzor številnim nekdanjim lahkomiselnim gospodarjem in njihovim propadlim domovom. Ona drži čvrsto svoje imetje! Vneta za božjo čast, neuklonljiva v boju s krivico, nezlomljiva v trpljenju in preganjanju ter neumorna v skrbi in delu nam ostane v ponosen primer, kako krepak in žilav je ru-š rod! PfSdirtigi sfcrvttenfci is Vrli slovenski materi žtfcno 'ob M letnem jdbiteje, ki ga obha|a te dni zdrava, čila in krepka, naj ji vnaprej Bog dodeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let! CERKLJE V Kostanjevici ob Krki je zadet od kapi umrl župnik g. Petrič Janko, doma iz Vasce pri Cerkljah pri Kranju. Bil je skoraj 30 let župnik obširne ljubljanske fare Sv. Petra. Naj mu bo Gospod bogat plačnik za vse, saj je bil vedno goreč duhovnik! TRBOJE NtMUanilo! Opozarjam vse, da l>em proti vsakemu, ki bo o meni razširjal neresnične vesti, postopala sodnšjsko. Marija Trave* — Trboje. P o Kranjska skrelska ekipa, ki je tekmovala v I. 1933 na drž. tekmah v Beogradu ter si priborila od 27 družin 5. mesto. (Ločniškar, Mucolini, Rozman, Tavčar, Smole). Kranjska zvezna strelska družina se je pripravila za čim slovesnejšo proslavo 10 letnice svojega obstoja. Spored proslave je sledeči: Dne 15. avgusta t. 1. (Veliki Šmaren). Ob 8. uri začetek tekmovanja prijavljenih ekip na strelišču v gozdu pri Struževem. Vrstni red: po redu prijave oziroma žrebu. Ob 10. uri zaključek tekmovanja ekip in posameznikov. Ob 21. uri bakljada po mestu z godbo. Zbirališče članstva zastopnikov društev, gostov in občinstva. Ob 19.30 uri pri Savskem mostu. Pred občinsko hišo pozdravi in nagovori. Ob 22. uri mirozov na Glavnem trgu. Škofjeloški samostan in grad Kdo med Gorenjci še ni videl mogočnega zidovja, ki je kot velikansko gnezdo zgrajeno ravno nad loškim mestom? Kdor ga ni od blizu občudoval, ga je gledal iz daljave, saj se lepo vidi iz vlaka. In marsikdo, ki roma na Brezje in pozneje nikdar več ne potuje po tem lepem Sorskem polju, si je mimogrede zastavil vprašanje, kako je prišla Loka do tegu gradu, kjer je danes razen drugega tudi zavod za izobrazbo in vzgojo slovenskih deklet. Po tudi mnogi Ločani, ki so letos izdali mnoRo lepega iz svoje preteklosti v zelo posrečeni knjigi Škofja Loka in njen okraj, bodo veseli, ko izvedo za točne podatke o razvoju tega ženskegu samostanu, ki ima najtesnejšo zvezo s kultiviranjem ženske mladine v Loki sami, v okraju in okolici. Zato bomo v par sestavkih prinesli, kar pripoveduje samostanska kronika. Samostan pod upravo klaris. Samostan ni bil ves čas v rokah iiišulink, katere gu dunes vodijo. Ustanovile so ga kla-rise že zgodaj po smrti sv. Klare 1. 13">1. in je kmalu zaslovel za enega najuglednejših samostanov tegu reda. Po različnh požarih, vojnih nemirih in za časa luteranstva so se glavne ustanovne listine izgubile. Zaradi tega je dvor naročil 30. maja 1778. 1. opatici M. Se-rafini Wnrnuss, ki so jo radi velikih zaslug za red in vsled ogromne dote cenili kot drugo ustanoviteljico samostana, naj sestavi novo ustanovno listino. Po njej so prvi ustanovitelji: takrutna avstrijska vladarska hiša, fici-zinški škof in kamniški plebanui Otokar Glo-govie. V samostanskem arhivu sla ohranjeni še dve pergamentni listini, ki to potrjujeta. Po prvi i/, leni 1352. freisiuški škof Albreht in razdelitev daril: srebrnega pokala najboljši ekipi, nagrad in diplom najboljšim strelcem. Kraj razdelitve se objavi na strelišču. Po končanih tekmah ozir. razdelitvi daril se vrši družabni sestanek vseh udeležencev in gostov v restavraciji Slavec v Struževem, h kateremu se vsi najvljudneje vabijo. Odbor. V nedeljo 16. avgusta t. L Ob 5. uri zjutraj po mestu budnica z godbo. Ob 8. uri priče-tek streljanja na strelišču posameznih tekmovalcev. Sprejem zastopnikov družin, okrožja in gostov z godbo na kolodvoru. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v hotelu (salonu) Stare pošte.Od 9. do 10. ure promenadni koncert na glavnem trgu. Ob 10. uri odhod z godbo na strelišče. Ob 10.30 uri dalje častno streljanje gostov na posebno častno tarčo. Po končanem streljanju nadaljevanje tekmovalnega streljanja posameznih strelcev. Ob 16. uri se konča prodaja municije. Ob 19. uri objava uspehov odobrava Otokarjev načrt in mu dovoli, da v Loki sezida samostan, z drugim pergamentom iz 1. 1358. pa samostan potrjuje prejem 37 oralov, katere mu je podaril župnik Glogovic iz Kamnika. Prva opatica je bila Gizcla sestra omenjenega darovalca, k; je bila prej gostilničarjeva žena v Ljubljani. Njen mož (Nikolaus) je postal namreč prior kartuzijancev pri Vrhniki, Gizela pa je s svojo hčerko vstopila v novo ustanovljeni samostan kot njegova prva prednica. V letu 1393. je blagoslovil samostansko cerkev škof Berthokl, ki je dal tudi popraviti nekdaj s stolpi močno utrjeno mestno obzidje. Daljni razvoj samostana so v poznejših stoletjih motile velike nadloge. L. 1457. je mesto s samostanom vred oropal in upepelil Vitovec, vojni poveljnik vdovele celjske grofice. Komaj zopet sezidani samostan je mnogo trpel radi velikih davkov za časa turških vojn. Potres, vpad Turkov (1. 1582.), strašim lakota in luteranstvo so bile strašne nove izkušnje za samostan. Število klaris, ki jih je bilo 52, je tedaj padlo na 4, pa še te so se mogle komaj vzdrževati. V začetku 17. stoletja se je sumostan zopet opomogel in že leta 1657. so loške redovnice ustanovile nov samostan v Ljubljani. Klurisa Marija I.ukunčič, hči mestnega sodnika Lu-kančiča, je odšla s tremi redovnicami v Ljubljano, da je pripravila vse potrebno za ustanovitev. V 1, 1660. pa sta postala cerkev in samostan zopet žrtev požara. Vsa samostanska družina je dobila gostoljubno prenočišče v mestu, v hiši stiirišev klurise Elizubeie pl. luirrpfuil, dokler samostan ni bil popravljen. Sledila je nato vrsta sposobnih in zaslužnih opatic, ki so jih odlikovali škofje in avstrijski nadvojvode z mnogimi privilegiji. Samostan je. znovu zacvetel. Predsednik strelske družine v Kranju g. Ciril Mohor, ki že 3. leto z vso skrbjo in marljivo vodi družino in svoje zmagovite strelce od uspehov do uspehov. OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI Vedno pogosteje se uradovi člani in svojci obračajo za zdravniško pomoč k zasebnim zdravnikom. Da ne bi člani trpeli škode, ker bi morali sami plačati stroške za zasebnega zdravnika, kadar bodo tega klicali brez potrebe, opozarja urad prizadete na zakonita določila, ki glase: Zavarovani član in upravičeni svoj«c mora iti k uradovem zdravniku ob določeni uri in na določen kraj ordinacije. V sili član zdravnika lahko poišče izven določene ure in kraja ordinacije. Kadar pa je radi bolnikovega stanja potrebno, ima bolnik pravico, da zdravnika kliče na dom. Samo ob nujnem primeru, če obstoja nevarnost za življenje zavarovanca in kadar ni mogoče pravočasno priklicati najr bližjega uradovega zdravnika, se lahko pokliče najbližji zasebni zdravnik. Le v tem zadnjem primeru, katerega nujnost pa mora zavarovanec dokazati, urad povrne vse stroške, Klarise se niso samo trudile za lastno zve-ličanje. Iz knjig, ki so še ohranjene, se vidi, da so vstopale v ta samostan kot redovnice hčerke nujuglednejših rodbin, katerih imena navaja celo svetovna zgodovina, kakor Lam-berg, Apfaltrer, Auersperg, Ravber, Hohenwart. Niso pa skrbele samo za svoje duše, klurise so požrtvovalno predvsem poučevale in vzgajale mladino, kar potrjujejo številna poročila. Iz listine (attesta od 1. marca 1782.) loškega mesta se vidi, da so ..tukajšnje redovnice sv. Klare bile sprejete pred nekaj stoletji v tukajšnje mesto pod pogojem, da same vzdržujejo dekliško šolo, katero so poprej in še danes lepo vodijo." Tako je tedaj ta samostan lepo rastel in se razvijal. Toda ker je bil red sv. Klare bogo-miseln, ga je vkljub zanesenemu delovanju pri mladinski vzgoji zadela za časa cesarja Jožefa II. usoda vseh kontemplativnih redov v Avstriji — bil je razpuščen. Dne 29. januarja 1782, I. je takratnim 23 v samostanu živečim klarisam prebral vladni komisar dekret o razpustitvi. Dan jim je bil rok petih mesecev, da se odločijo o tem, da se vrnejo nazaj v posvetno življenje, ali pa da vstopijo v kak samostan izven dežele. Novicam ni bilo dano tako samoodločanje po svoji volji, ampak so morule v enem mesecu samostan zapustiti. Vsa posestvu, podložnike, sploh vse premoženje je bilo samostanu odvzeto, vsakemu članu pa je bila odrejena dnevna plača 30 krajcarjev. Ze sledečega večera so si morale redovnice najpotrebnejšo kupovati od tega, kar je bilo prejšnji dan še njihova last in premoženje. 1. aprila 1772. I. je prenehala služba božja v samostanski cerkvi. To je bil tudi konec reda sv. Klare v Skofji Loki, ki je več kot 400 let uspešno delal za povzdigo in krščansko vzgojo med dekleti v Loki in okolici. (Dalje prihodnjič.) ki so članu nastali z obiskom zasebnega zdravnika. Uradovi člani in svojci naj v lastno korist upoštevajo zgornja navodila. Vselej naj imajo na umu, da so uradovi zdravniki dolžni izvršiti obisk na domu zavarovanca, pa naj kliče podnevi ali ponoči. Vsak zavarovanec naj se zato čimpreje pouči, kdo je njegov pristojni uradov zdravnik in kje stanuje. Berite in širite »Gorenjca14 Prvi znaki zboljšanja položaja pri slovenskih hranilnicah Od leta 1931. se je pri naših denarnih zavodih opažalo stalno nazadovanje vlog, ker so morali izplačevati vlagateljem mnogo več vlog kakor so jih v istem času od njih prejemali. Na ta način se je našim denarnim zavodom odtegnilo več sto milijonov vlog, v celi Jugoslaviji okrog 6 milijard dinarjev. Podatki, ki jih je sestavila Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani o gibanju vlog pri vseh 29 slovenskih hranilnicah v prvem letošnjem polletju pa kažejo, da se je padanje vlog pri mnogih hranilnicah že ustavilo in da pri nekaterih vloge zopet naraščajo. Medtem ko so skupne vloge narasle v januarju t. 1. pri 7 hranilnicah, so narasle v juniju pri 7 hranilnicah, vloge v tekočem računu pa so narasle v maju celo pri 11 hranilnicah, torej pri večini od onih 20 hranilnic, ki sprejemajo tudi vloge v tekočem računu. Zboljšanje se vidi tudi pri številu vlagateljev, ki je v juniju t. 1. naraslo proti številu v maju za 129. število tekočih računov je naraslo od januarja do junija od 6999 na 7026. V maju je naraslo število tekočih računov pri 10 hranilnicah. Vloge v tekočem računu so narasle v juniju pri vseh hranilnicah za Din 3,089.565.—, vse vloge pa v juniju (prvič po 5 letih) za Din 561.956.—. Vloge na knjižice so znašfde 30. junija 1936 Din 615,7 milijonov, vloge v tekočem računu Din 433,1 milijonov, skupaj Din 1,048.838.774.—, ki so bili porazdeljeni na 143.038 računov. Te številke so dokaz, da so se začele razmere pri naših hranilnicah polagoma boljšati in da se zaupanje v domače denarne zavode, ki so storili toliko za napredek zasebnega in javnega gospodarstva v svojih področjih, četudi počasi vendar zopet vrača. Kakor je videti iz gornjih številk, se novo poslovanje, ki ni podvrženo nikakim omejitvam, pri hranilnicah lepo razvija, in smemo upati, da bo nastopilo poživljenje našega gospodarstva, ako se izvršijo tudi še nekateri potrebni ukrepi, da bo vsak vlagatelj zaupal denarnim zavodom tako, kakor v prejšnjih časih, ko so bili denarni zavodi s svojimi posojili gibalna sila napredka. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Knpujem staro zlato in srebro. Ivan Levičnik, - urar KRANJ - JESENICE Velika gospodarska razstava v Kranju Iniciativnost, delavnost, smisel za napredek in borbo v času gospodarske krize, ki je radi /upore denarja in zaščito kmeta obrtništvo bolj zmlela kot morda druge stunove, je obrtništvo Kranja in okolice pokazalo z ustanovitvijo in organizacijo kranjskih obrtnih razstav, ki so dala vzpodbudo za podobne prire- Na praznik 15. avgusta domača vrtna veselica na „Stari Pošti ii Začetek Ob 5 Uri popoldne. Vstopnine ni I Za cenjeni obisk se priporočala Franc in Francka Lieber. STRAN « »GORENJEC« Lepe poročne prstane, krasna darila za vse prilike dobiš le v prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. Vsa popravila zlatnine, ur in očal izvršim točno, strokovno in s primerno garancijo. Nakup starega zlnta, srebra in denarja po največji dnevni ceni. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU V zalogi imam veliko izbiro vsakovrstnih nr, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal toplomerov, barometrov itd. Prepričajte se pred nakupom o ceni in kvaliteti. Kupujem vse starinske predmete; ure, siike, okraske, stvari za narodne noše itd. ■I sac S*« (litve obrtnikom po vsej banovini, saj jih je od leta do letu več Letos se je skoruj/ilo tudi Novo mesto. Za Kranj pa postaja že tradicionalna gospodarska prireditev. Da so obrtne razstave prinesle med obrtniške vrste veliko pobudo kot nekako pogonsko silo, da so prinesle v delo posameznih obrtnikov korisli in plemenito tekmovanje v izdelkih in razstavljenih predmetih, da so končno uspešen pripomoček zoper nazadovati je, to je danes, ko so prve tri razstuve za nami, lahko ugotoviti, Zato nas pa ni prav nič presenetila vest, da se kranjsko obrtništvo že pripravlja na veliko četltp gospodarsko razstavo, ki se bo vršila v začetku oktobra, v Majdičevem mlinu v do-sedaj le nedosežnem obsegu. Ce so bile dosedanje razstave izrazito obrtne, kot pove ime samo, bo letošnja jesenska razstava splošno gospodarska razstava, Vzpodbudo in pa svoje skušnje teh prireditev bodo nudili obrtniki. Ta razstava naj bi vsebovala štiri oddelke: obrt, kmetijstvo, (trgovino in industrijo. Ta ruzstavu bo velika revija in visoka pesem dela, ki diha v telesu povojnega industrijskega mesta Kranja, ki tako lepo druži v svoji sredi tri močne gospodurske stanove: razvito obrt, Živahno trge ino in nemirno ter vztrajno, samo napredku posvečeno industrijo. Vse te tri stanove pa objema v harmonični celoti še kmetijstvo našega marljivega slovenskega kmeta, ki obdeluje rodovitno Sorsko polje in goren j.sko ravan. Našteti štirje gospodarski stanovi so stebri gospodarskega življenja in udejstvovanju v kranjskem srezu in je zato prav zažnljen njihov skupen nastop na bodoči gospodarski razstavi, ki bo mnogo pripomogel k medsebojnemu zbližanju. obenem pa ustvaril pravilno objektivno gledanje na razmerje med posameznimi gospodarskimi panogami. Razstava ne bo več samo ožja prireditev Kranju, marveč prireditev velikega dela kranjskega sreza, ki gospodarsko gravitira h Kranju in predstavlja z njim povezano celoto. Na to velikopotezno zamisel ustvarjalcev skupnega dela opozarjamo vso javnost, da jo ob tej priliki tudi vsestransko podpremo. S tem bo gorenjski kot samo pridobil in napravil na gospodarski poti velik korak naprej. Prosvetni minister je prejšnji teden podpisal odlok, s katerim je g. Ivunu Dimniku, predsedniku JUU ukinjena opustitev od pouka v razredu, ki jo je isti dolgo let protizakonito T. No. 370/5-H RAZGLAS. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Kranju razpisuje v smislu odloka kr. banske uprave V. No. 82/88 od 21. VII. 1936 v skrajšanem roku javno pismeno ponudbeno licita-tucijo za oddajo vzdrževalnih zgrudb in dobav za državni cesti št. 2 in 51 za leto 1936/37 in sicer: 1) Nabava 300 kg antoxid barve ali druge slične kakovosti Din 7.200.— 2) Nabava 100 kg untoxid barve ali druge slične. kakovosti Din 2.400.— 5) Preložitev opornih zidov in poprava pro-pusta v km 708.157 in 708.165 drž. cesta št. 2 Din 40.508.50 4) Poprava mostu čez Bistrico v km 9.711 drž. ceste št. 51 Din 7.158.24 5) Popruva opornega zidu v km 20.440 drž. ceste št. 51 Din 28.755.20 6) Preložitev opornega zidu v km 21.200 drž. ceste št. 51 okroglo Din 25.000.— 7) Preložitev desnega opornega zidu v km 21.400 drž. ceste št. 51 Din 15.487.86 8) Preložitev levega opornega zidu v kra 21.400 drž. ceste št. 51 Din 18.152.80 9) Zastičenjf levega opornega zidu in preložitev purapetu v km 21.500 drž. c. št. 51 Din 10.555.- 10) Zastočenje desnega opornega zidu v km 21.500 drž. ceste št. 51 Din 2.487 — 11) Obnovitev obmejnega obeliska v km 21.920 drž. ceste št. 51 na Ljubeljskem vrhu s proračunjenim zneskom Din 60.217.36 Licitacija se bo vršila v pisarn.i tehničnega razdelka dne 18. avgusta 1936. ob 11. uri dopoldan. Ponudbe naj se zgluse v obliki popustu v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenih proručunov. Kavcija znaša 10"/o od proračunjenega zneska za naše in 20% zu tuje državljane. Kavcijo je vložiti pri davčni upra .'i v Kranju. Pojasnila in ponudb« ni pripomočki se dobijo proti povračilu stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 29. julija 1936. št. 171. Sresko načelstvo v Kranju dne 4. avgusta 1936. RAZGLAS. V smislu odredbe vojaške oblasti se objavlja, da se vršijo nabori za tuk. okraj od dne 12. do 23. avgustu t. 1. Opozarjaj« se vsi mladeniči in obvezniki, ki piiUejo na rekrutovanje, da bodo čislo oblečeni, umiti, ostriženi in trezni. Kdor upa na ugodnosti skrajšanega roku, naj prinese vse vojaške listine starejših bratov in očeta s seboj, ako so služili v kadru. Oni pa, ki pričakujejo ugodnost za hranilce, morajo prinesti s seboj družinske pole in davčne izkaze o plačevanju neposrednih davkov, šoferji in obrtniki, pa svoje legitimacije ali potrdila o učni dobi. Opozarjajo se vsi rekruti, da pridejo točno in pravočasno na kraj določen od obe. predsedniku, od koder jih bo tu spremljal do mesta nabornih lokalov. Kdor se ne bo pokoraval odredbam svojega občin, predsednika do izvršenega rekiulovanju ali prišel celo v pijanem stanju pred rekr. komisijo, bo v smislu čl. 67, 68 in 69. zakona o notr. postopku najstrožje kaznovan in po potrebi takoj odveden v zatvor do i/l reznen ju. Vsako nepotrebno razgrajanje in vpitje v naseljenih krajih in na javnih prostorih se bo brezobzirno kaznovalo. V smislu čl. 66. in 67. zak. o notr. upravi prepovedujem ob dnevih, ko se vrši rekrutovanje, vsako prodajo alkoholnih pijač rekrutom. Ta prepoved velja od polnoči prejšnjega dne do času, ko se rekrutovanje izvrši v dotičnem kraju. Gostilničar, ki se ne bo po tem ravnal, se bo kaznoval z globo od 10 do 500 Din, odnosno v slučaju neplačila v določenem roku z zaporom do II) dni. Izrecno povdarjum, du se bodo kuznovali v danem slučaju tudi primeri, ko dobi rekrut alkoholne pijače posredno, t. j. ako se točijo in prodajajo alkoholne pijače spremljevalcem, pa je videti, da jo bodo nudili tudi rekrutom. Ako se vrši v kakem kraju rekrutovanje na nedeljo ali praznik prepovedujem »sem gostilničarjem in drugim v tej občini vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač do končanega bogoslužja v tej občini in do 16. ure tega dne. Prestopki se bodo kaznovuli, kakor zgoraj rečeno. Sreski načelnik: dr. Gregorin, l. r. Samo nekaj časa I Vsak, ki se v mojem ateljeju fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ee s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno. Fotograf JUG - Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnik) 4 legitimacije samo Din 25.., amaterske kopije komad Din 1.-. Ilfl H L I DGLHS1 Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Odda se lepo sončno stanovanje soba in kuhinja v bližini Kranja. Naslov v upravi. Stanovanje dveh ali treh sob s kuhinjo in kopalnico ter vsemi priliki imuni se takoj odda. Po iz ve se v mlekarni Pelko — Primskovo. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Dva psička „Seidenspitz" čiste rušo in dobro ohranjeno otroško postelj ugodno prodam. Podboršek, Čirčiče št. 4. Hiša naprodaj v Struževem št. 44. Interesenti nuj se zglasijo pri g. Jakob Seliškurju, Skof-ja Loku. Oddasta se v najem dva lokala za trgovino obrt na prometnem kraju v Kranju. Vsa pojasnila dujo restavracija Semen — Krmij. Proda se nova moderna jedilnica, hrastova masivna s couchem, iz 14 kosov — vredna Din 15.000.- za polovično ceno. Pod označbo ..Ugodni nakup". Mi kupujemo poceni in dobro blago! Otroške letne nogavice par Din 1*50 Ženske nogavice, kratke par Din 250 Podkolenke svilene par Din 8'50 Flor nogavice par Din 61—, 10' — , 13—. Moške nogavice tri pare za . Din 8-50 Boljše tri pare za D. 12, 15, ¡9. Nogavice zapumparce 8, 11, 15. Srajce, kravato, kape, klobuki! priHinkotu Kombineže D. 16, 19, 27. Svilene hlačke D. 15, 18, 25. Moderčki po D. 5-50, 11, 15. Mrežaste nogavice, kar jih je še na zalogi, par D. 7,15,19. Ta mlad trgovec postreže vsakogar res dobro, solidno in pocenil Nova modna trgovina Hinko Podjavoršek, Kranj, pri farni cerkvi! Gospodinje - kuharice NEKAJ ZA VAS Meljem kavo na posebnem električnem mlinu v vsaki debelosti tudi za kuhanje „turške" kave Kava vedno sveža — pražena. 8PECERIJA - KOLONIALE Na zalogi vedno sveže blago. Nizke cene — solidna postrežba. AfltOn VreČek, trgOVeC Kranj, (poleg pekarne Bučar) Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Kdor oglašuje ta napreduje! Edino čevlji, ki jih naredi Janko Perčič RUPA 30. - KRANJ so za hojo lahki in trpežni. Prepričajte se! opeka z 20 letno garancijo P. Majdič „MERKUR"- Kranj (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhern i k.