TOTI RADIO
Naj, poslušalci, to vas nič no moti, da je tržaški radio zdaj RAI, kor bo o Trstu radio vam Toti poročal verno, kakor do sedaj.
Kar dobro Genova je naredila z »Italijo« iz Trsta zamenjavo: dve ladji za prefekta je dobila kar polni dve — za eno prazno glavo!
Trst novega dobil je psa čuvaja, kastrata, ki je prav hudo učen: po dveh da hodi in po laško laja, odkar je bil na itpi verzi — CLN
Odtise na Madžarskem so pobrali pisalnim strojem v opomin kanclistom, zdaj bodo še za svinčnike izdali orožne liste — le kominformistom.
Z orožjem bodo Franca založili Britanci, ker se za odnos jim gre normalen. Morda v gibraltarski vili jim vrnil Franco bo obisk? Kdo ve!
Bacile iz Kitajske je privlekel dr. Johnson, canterburyski dekan, v dokaz pred parlamentom se je slekel: rdeče je povsod zaznamovan!
Prijatelj hišni, Sergej Karakadze,
je Bukarešto naglo zapustil,
odšel je na zdravljenje v Stalin-Bad-See,
ker se je — na prepihu prehladil.
Prišli zamorcem bodo lepši časi, odkar na Poljskem so ugotovili, da bele pege rastejo na vasi, če bodo se — na Poljsko preselili.
Sudanci Faruku so sporočili, da so pripravljeni, da mu državo bi s krono vred na glavo posadili, če le ima — zadosti trdno glavo!
Pogorel zadnjič Taft je kapitalno, čeprav bil dobro izoliran je doma, zdaj mož odprl bo zavarovalno agencijo za raso, če bo šla
K privatnikom bi radi preselili v Britaniji se vsi avtomobili, pa so zaenkrat sklep svoj umaknili, ker so se v javnem prahu izgubili.
Na koncu Se zares, ne za zabavo-izhajati bo nehal Toti list. če nam po Donavi humor v državo pošiljal bo — romunski humoristi
„ ... in prisegamo Ti, da bomo storili vses kar je v naših močeh, da Te, če bo le mogoče, v Trstu spet postavimo na noge' /
Pozori (M 1. avgusta tzka'ame vsakega 1. in IS. v mesečni
Poftnina plačana v gotovini	SOEOTA,	19, JULIJA 1952	10	dinarjev
>*TO V.
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA DVAKRAT MESEČNO	ŠTEV.	11
19 rimskih mposi&l&v
CEUSKA OHBIMACIIA
Zdravnik: Vidite, moji praški so vam
pomagali, da ste se v mesecu dni zredili za celih deset kilogramov.
Celjan: Kaj vaši praški! Pomagalo je edino to, da sem se aboniral v zakupnem gostišču pri Žerdonerju onstran mosta!
ZAKUPNO GOSTIŠČE
Restavracija Pri mostu,Celje
nudi cenjenim obiskovalcem izborna jedila in pijače vseh vrst. Lep senčnat vrt! Solidna postrežba! Prepričajte se Se Vi!
HLAČE SE TRESEJO ...
Abi Pauker:
PREŠEL VES BLESK JE...
Prešel ves blesk je in sijaj, s katerim smo svetili, prijazni niso več nam zdaj ljudje, ki prej so bili.
« Bili trabanti smo eamo, brez lastne energije, ki vedno takrat mrknejo, ko sonce se jim skrije.
In ker trabanti smo samo, podvrženi smo meni: v konjunkciji da eni so, ko v opoziciji so eni.
Prešel ves blesk je in sijaj, brez sonca 6mo zbledeli, na nebu kremeljskem sedaj •o drugi zablesteli...
Vsi ministri so klečali in strmeli v baldahin, ki pod njim despot je Ičžal, modri, vzvišeni Stalin.
»Slava ti, nebeško sonce, slava genij naš, Stalin!
Ti nas v blagostanje vodil, domovine zvesti sin!
Kolikor jih je sedelo na prestolu kdaj poprid, do kolena ti ne seže niti Lenin, naš profet.
Ah, kadar natura vzame k sebi te v svoj naročij, kaj bo z nami, kaj bo z nami
Stalinove copate
(Po Ivanu Cankarju)
t hlapci tvojimi tedaj.«
In so tarnali, jokdli, in še bolj in zmerom bolj, on pa sname z nog copate, položi jih na prestol.
»Ne prestanite, sodrugl — v komitet mudi se mi, tukaj so copate moje, vsak medtem naj jih časti.* Vsi ministri, diplomati.
vsi hiteli so navzkriž:
»Oj copate, naša radost, o naš bog, naš paradiž.«
To se zjoče takrat Stalin, od veselja zaihti:
»Vidim, da ideji zvesti ste res vsi tovariši!
Stalin vaš je na prestolu, vaš diktator — demokrat, na prestolu so copate,
Stalin vam je — par copati Moj naslednik so copate, naj umrem zdaj brez skrbi, one vodijo državo, vsak naj verno jih časti!«
Tako si ntaii Janezek predstavlja, čistko
SOLDAŠKA
(Kitajska narodna)
Kitajček sem mlad, korejski soldat, ker »Veliki brat« se hoče vojskvat’.
Kitajček sem mlad,	*&***£
se vprašam večkrat: zakaj pa naš »brat« ne gre se vojskvat’?
Kitajček sem mlad in vedel bi rad: za kaj pravzaprav naj glavo bi dal?
POVEJTE, PROSIM VAS LEPO...
(Delavska)
Poglejte si samo ta dva: imata grupo isto, pri istem delu sta oba, ki je enako čisto.
A za obleko prvemu le denar ste izplačali, mar drugi naj obriše se za njo pod nosom, ka-li?
IZKUŠNJE NA ČEŠKEM
Pan kuža nadobudnemu sinku:
»... in kadar lajaš, gobec proti zanocluf1
V Dubrovniku tam na morju letos so visoke cene In zato naš Tone rajši v »Dubrovnik« doma kar krene. Ta lokal je brez vstopnine, (kajti ni ga na razstavi).
Tone rajši brez vstopnine ga kozarček vel dol spravi.
Restavracija „1
MARIBOR, ROTOVŠKI TRG
toči stalno izvrstno dalmatinsko vino na senčnem vrtu, posutem z belim poljčan' skim peskom Vsak čas topla in mrz‘a jedila.
Gost. podjetje »Majolika«, Rotovški
POLITIČNI KOMENTAR
»Kaj pravi&, Aldo, k teinu, da jc 300 bivših fašistov odpuščenih iz službe?«
»Ilm. zdi se mi da jih jc nekam malo!« . »Ej, ljubček, fazumeti moraš, da so odpustil pač samo tiste k; jih lahko utrpijo.«
»Kako to misliš?«
»No. pomisli. Cz bi res odpustili prav vs_
fašiste, bi ostala naša junaška vojska brez J1" maminega kadra vlada brez svojih svetovale*5 ; država brez policije in uarod — brez vlade.**
Povejte, prosim vas lepo, gospodje iz kanclije, odkrito, če morda ni to' primer — birokracijel
Romunska
A
Draga Ana Pauker, daj kakšno vest o sebi! V velikih skrbeh smo — za sebe!
Rakosci et comp.
9O0rŽWt N arodmoN
P MOTNOST* KO a O
t——.——- S L OVf.MCrv
jrf J NACtl
A^jLRAi_.J
Kaj bi čevlje trgal tukaj in pa tam!
Kadar boš kaj rabil, stopi samo k nam!
Mi v galanteriji
tvrdka smo vodeča, in zato široka masa nas poseča!
VELETRGOVINA Z GALANTERIJSKIM BLAGOM
„UN!VERZAt“
MARIBOR, CAFOVA UL. 1
?■ • • uragi .Koroški Slovenec’, saj ne bo hujšega kot nekaj laži pod tvojim imenom . ..«	•
CELOVŠKI TRIO
Zjutraj, že ob rani uri, ko bife se že zapira, tam pred »Kosto« koncertira znani trio Čuri-muri.
Trio Fischer, Dolfi, Muri je za note brihtne glave, mu ne delajo težave KLS-višaji, duri Pesem njihova je ubrana,
Dolfi »Rozental« prepeva,
Fischer »Barčico* preml,eva,
Muri pa »O Marijana«.
Lepše, kakor te, donijo pa njih pesmi emigrantske, ki talente muzikantske njihove nam potrdijo A čeprav ob vsaki uri trio vneto jih premleva, nihče drug jih ne prepeva kakor trio Čuri-Muri.
UNIONSKI OGNJENIK V LJUBLJANI
Hm, pravijo, da ni baš varno ob »Unionu« zdaj hoditi, baje je možno tam nemarno po "lavi jib dobiti!
Pa bil je Martin svoje dni atlet,
uteži dvigoval,
zakaj mu z »Uniona« kamen
je na glavo pal,
pa le ni znal.
Saj danes vsakdo ve, da je zbiranje odpadnega materiala koristno za naše gospodarstvo in za zbiratelja!
Naše gospodarstvo dobi z zbiranjem odpadnega materiala dragocene surovine in prihrani na ta način devize, zbiratelj pa dobi kup denarja in ta tudi ni za — smet!
Zato vse odpadne materiale k
„Surovini"	•
podjetju za promet z odpadnim materialom MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 95
Ikeiada
Ike n-a konju sedi trojanskem, k volitvam na vodi, konja za rep Taft drži, za konjem pa množica hodi, ki si v Trojo želi, zato naprej konja potiska, vajeti v rokah drži pa štab, ki v konjičtfu se stiska. Lodge, senator mlad, fair, ki pest in komolce prezira.
Deivey, star as, guverner, ki v štabu v ozadju statira, Hoffman, mogotec poznan, ki med industrijci deluje, Williams bankir in Mc Cann, ki se kot vojak odlikuje, v glavnem je licejev stan, ki v konju trojanskem stanuje in se pripravlja na dan, ko se na pozornico 'vsuje v boj za visok položaj, takrat ko nastopi čas boja, razen, če morda tedaj — jim vrat ne odprla bi Troja!
»Enofnosr Koroških Slovencev
ENA IZ VSEMIRJA
Marsovec: »Nikar ne meči krožnikov skozi okno, sicer bodo v nekaterih državah tam doli spet govorili o fantastični marsovski iznajdbi!«
JUTRANJA POEZIJA
Ob Ljubljanici »Za vodo« zjutraj hodijo na vodo dolgočasni in zaspani kultivirani meščani.
A-li trio: Muri — Kadras — dr. Steinacher
»RAZVOJ«
Haderlap imenoval se je kot majhen fantič, zdaj je novinar postal In je samo Se — hlapcič.
V šoli je prepisoval
tujih možganov trofeje, takšen je vedno ostal: borec za »Pravde« ideje.
V sol mo o se poiroi...
je dejal ribič, ki je ves popoldan brez uspeha lovil ribe. In tedaj se je spomnil, kako hitro in točno so ga postregli v VELEBLAGOVNICI trgovskega podjetja »DOM«, Maribor, Gosposka ulica 18, kjer je dobil vse. kar je hotel, po solidnih cepah
CUDE2
Senzacionalnemu čudežu so bili priče pred dnevi prebivalci vzhodnega Berlina, ko je prispel iz zahodnega Berlina nek turist sam v vzhodno cono.
Lublun
nuči. Sc na Ilirjanskm
Brzina in pa nizka cena To avtobusna je domena.
uvedli A V T
MARIBOR — LJUTOMER
Odhod, avtobusa iz Maribora ob 6.45 in 15.00, odhod iz Ljutomera Ob 6.00 in 15.00.
Na vseh medkrajevnih progah srno uvedli v času Mariborskega tedna povratne vozovnice s 25°/o popustom. Povratne vozovnice veljajo za en dan, dobijo pa se na vseh postajah in postajališčih medkrajevnih prog z dohodom v Maribor.
Po zelo ugodnih cenah nudimo kolektivom avtobuse za izlete ob nedeljah.
Tudi na progi Maribor—Zagreb je znižana tarifa. Iz Maribora v Zagreb stane avtobus 580 din, povratna vozovnica pa, ki se dobi tudi ob delavnikih, 980 din.
DRŽ. GOSPODARSKO PODJETJE
— Hraliri Samo! Kaj bi naredil prof®* sor Teply v letu 1952, ec bi imel v rokah tele majhne uši!
— Če l»i ga tako grizle kol naju, bi jih najliržc pobil . ..
proizvaja in nudi odlično blago za moške obleke, ženske kostume, plašče, volnene odeje in prejo.
ea zadnč ena zrlhtal. Ke je pršla tud tista trnouska Brigita, ke zdej iz enem belem autumubilam ukul iprica pa Lublančanke draž. Zla bufet je pa ena re-stauracija tku fejst skrbela, kukr se le Sika za Tedn turizma. Tom sa namreč tak vin tučil za refoškota, de b se še kaktus pu6ušu, če b ga z njim zalivou.
— Zadnč me je en amerikansk Sluvenc pred biušm Figucam prašou, če sa tiste prprave na Knezou bajt antene za televizija. Kar debel me Je pugledou ke srn mu pujasnu, de sa tist re-klamn reflektorji. Pol je pa zamrmrou neki ud tistga kupa, ke nej b biu tolk velk, de b se lohk čez vidi.
— Lublansk zakonsk mužje sa se lcončn uddah-nil, ke je ublast tiste kriminalne kavalirje zvo-hala, ke sa na manufatura simpatije luvil. Ce bo ilo use pu pravic, bo padla pr lej afer gviin kakšna puštena šalamonska sodba.
— En tak, ke je zmiri rad na kakšn linij, Je zadnč nek organizacij takšn pism pisou: Spodi pudpisan Pepe izjaulam, de je biu moj poba Dolfck, ke je bi cimerherju kt men pudobn, kršen u moj odsotnost. Takrat sm Jest pr Straj-zlnu piu. Tem potam krst preklicujem in tud dougou ne priznam, ke sa nastal t tem u zvez. Raven tku sa brez mojga prstanka ta druzga pobeta Poldeta h birm pelal, ke sm biu takrat Jest u Litij. Usa odgovomast nos tuvarš Rajs-nedl, ke je biu za botra. Zravn tega Je pa pobu ie taka ura šenkou, ke zmiri pr mir stuji.
— Prauja de Je hotu zadnč eden napraut samomor iz nesrečne lubezni pa Je u tivolsk bajer akoču. Pa se mu ni nč zgudil, ke je kar na vrh vode ustou, tku je gosta ud same umazanije. Preč ke je k seb pršou, je pa dau Izjava, de na misl na tku umazan način nkul več na un *vet r&jžciti
— Za enga šest let starga fantka Je en pu-božn gespud spisou prožna za penzion, pa ga Je pol res dubu in scer pu sojem starm učet. Stara mat ma tud penzion pu enem itarm učet, starši ud fanta sa ja pa u Amerika pupihal. Zgleda, de je tist, ke je zadoužen pu sektorju takšnh mladoletnh penzionov že tud sam za u penzion.
— Lublansk špitau ma dve bajte: ena na Po-lansk 48, ena pa u Zivinozdraunišk 2. U ta pru Jveta on pa ona, pa mata, zatu ke sta u penzion, usak pu ena soba in pu ena kuhna, u ta
drug pa stanuje familja treh Idi u en sobe. Stanvanjska kumisija pa na use tu nima nč za rečt, ke špitau ni u njen kumpetenc. Zgleda, de bo putrebn pr tej zadeu ud nekod en pusten kirurSk puseg, dc se taka nezdrava novotvorba ndprau.
— Gasilci sa pred kratkm u Ambrožoum»bloku rižota gasil, pa voda zapiral. Ena stranka je šla u mest, in pstlla rižota na priganem koharju, ke Je raji mende tku pametn, de se zna sam skuhat. BI naumn je pa kohar, ke je skor ceu stan vaj ne zažgau. Ta druga stranka Je pa šla na dupust, pipa ud vode je pstlla pa udprta, de Je tko zgledal, kukar če b Mizisipi iztiru. Prauja, de je tist strank zarad vode preklet vroče ratal, uno s koharjem je pa kr zazebl, ke Je zvcdla, dc b lohka bajta zgorela.
— U Lublan sma zabeleži ena gromozanska detonacija, kukar de b šou u zrak pulfertum. Pa se je le zvedi, de sa u nebotičniku vinsk fohmani flaše nafilal iz neustalenm vinam, pa Je use štoflce kt na kumanda u lft pugnal. Klet se Je grozn stresla, ldje pa tud ud smeha, ke sa zvedi, kuku se nekter na vin zastopja.
— Ce greste kdaj pu Večn pot, pazi e de se preč ne preselte direkt u večnast. Tom namreč lz taka nagica brzija vagončkl iz predora čez cesta, de ie zaklet na morš pa si že na unm »vet.
— Izvrstn »o se pubrigal zadnč u hutel Belvi za ena tuja trgouska delegacija. Ceprou je blo use. naprej naručen, je dve ure čakala na auf-init. De b pa stvar ne bla čist narobe, sa Ji pa za 25 useb prpraul dve takšne mize, kakršne maja pu navad na usem svet za itir nurmal-ne Idi.
— Lublansk hotel Union se je hotu dvignt za neki nadstropij. Pa sa urbanisti reki, de se tir na da napraut, ke bo MikluSičeva cesta čez kakšnh stu let razširjena. Na ta razširitu sm Jest tku raduvedn, de bom na usak način teh *tu let najno pučaku, pa če me tud prec hudič mame.
GLAVNA STVAR JE UŠ!
Temu prav nič ne ikoduje, ker blago pri nas kupuje.
Ravnatelj mariborskega muzeja prof. Tepi? Je med zgodovinarji načel vprašanje ali so stari Slovani že imeli uši ali nc.
BBIiŠttGOBlijfiiilO
V1NISKE OVCICE župnika Verderberja Pavl» so res potrpežljive molzne živalice. Ni Jim B1*1’ če ni niti soli pri hiši, glavno je, da dajej0 gospodu dosti vsega. In hvaležni gospod molii0 za duše svojih ovčic, posebno za svojo Ijujj' ljenko Papa Ivano. In kako ljubke so živali** s tretjeredniškimi trakci okoli vratu, na nj«1 pa cingljajo zvončki Marijine družbe. KaK° idilično bi bilo, če ne bi bilo treba voditi evi' dence, koliko namolzejo gospod iz njih
SREDNJEVEŠKO ELEKTRARNO so odkrf” v Brestanici (prej Rajhenburg) — če verjame*® ali ne — v njej pa srednjeveške viteze Javo' riča, Mozerja, Likarja in njih oprode Svetlin®* Zupanca, Lihtenvaderja in druge. Vitezi so ime'! celo svoj viteški red, kjer so razpravljali, •** ima lahko vojvoda Javorič dve ženi ali ne o raznih sorodniških zadevah: kakšen našlo* naj bi dali Ladotu, kakšen Vutkoviču, kako naj razdelijo premije na prihranku premoga itd. TU' dl oprode so imeli svojo sindikalno organizaci' jo in svoj statut, po katerem Je bil lahko čl®JJ te organizacije samo nekomunist, da ne bi žal»*j svetega HJ-viteza in zaslužnega DolfetoveŽ® križarja Silva Mozerja. Grajski valpet Mir*® Svetlin pa Je vihtel nad tlačani svoj bift in učil spoštovati oblast, ki je »pankrti in srn*' kavči« niso bili vredni.
Ce pohitite, si lahko ie ogledate to srednje' veško trdnjavo, še preden odidejo vitezi in nJjj’ oprode na zaslužen »dopust*. Viteški rodovni* pa vam bo z veseljem razložil glavni tehn>* Likar ali pa njegova žena, tajnica uprave. V zamudite ugodne prilike, da si ogledate ta nimiv srednjeveški dokumenti
■ NAJBOLJ ZAPOSLEN trgovec z mažami n»
debelo je župnik Janez Bergant Sz St. Vida pf Stični. Revež je imel toliko naročil, da Je m0' ral od 1147 naročenih maš oddati kar 722 n»a» »drugim v delo. Od 425 preostalih pa Je dobjj plačanih le 216, ker Je vse ostale moral im«** zastonj za svojo obširno žtahto od Adama nj*' prej. Mož Je s svojimi dumping porokami P" 80 dinarjev, oklici po 3 kovače in pogrebi 4 do 8 kovačev prišel čisto na kant, tako d® bo moral napovedati konkurz. Pravi, da b® opustil trgovino na debelo in se posvetil raj® trgovini na drobno, v kolikor pa mu 10,47 h* posestva ne bo dajalo nič več, kot mu je d o* sedaj, pa bo prevzel zastopstvo vatikanske sta' riname gumbov med zamorčki.
1 M
UMMg! '
■Ml
I t tjiPOBevol
O, le vrti me in praži, spekel me ne bol nikdart EMULGIT mi kožo straži, ognja mi je malo mar.
Daj, še ti se z njim namaži, in zagorel boi lepo kje Qb Jadranu, na plaii, koži pa prijetno bol
za sončenje »ZLATOROG«
Za poletje kot nalasc — jasno — ni na meni plail — lahek suknjič je na meni.
Drugi vsi so prepoteni, sonce trapasto pripeka, hladna moja je obleka.
To veliko je veselje, suknjič dal sem delat v Celje!
Tam pa ga najbolje izdelajo
/Oft i a r. i i i.
kjer Izdelujejo tudi vse vrste konfekcije, prežite odeje, perilo, pletenine itd.
Te4«a !«snss ?e sania« ;
Teta Nana le sanjari takole včasih pravi:
N at »ta boljše« goljufajo, *er nam čist o nič ne dajo, d« bi se Se bolj razvili v borzijance — oderuhe,
0 špekulante in skopuh«, bi kakor stare čast lahko mislili le nase.
Teta Nana je sanjar, novih časov ji ni mar.
II.
Tela Nana le sanjari in na skrivnem vse mrcvari: Nas »gospodo* so ze lali, ko so nam »ta boljša« vzeli kar na eden, dva, tri, fiks — ti prekleti socialisti, bajtarji in komunisti, ki zdaj hočejo vse zase, nič ne »šonajo« nam stare čas«.
Teta Nana je sanjar, ker pri.Ua je ob denar.
Teta Nana le sanjari in na tihem še rovari: Izdajalce — klerikalne, fajmoštre in liberalce nič ne puščajo v državne posle,
da bi imeli »folk* za osle, kot bilo je stare čase, ko smo bli še boljše rast.
Teta Nana je sanjar, naj jo vzame starinar.
Plevel ne bo šel v klasje l
Po vaseh in trgih se zbirajo druščine »bivžih«, ki bi radi na bodočih volitvah splavali zopet na površje.
‘KDO DA VEČ? IN NIHČE VEČ?
Da, tako je rekel teksrts
»Kdo da Teč?«
"In nihče več?«
In potem, ker se nihče ni oglasil k be-^di, je romal krzneni plašč, ki je pri-£°®aal čez lužo k nam na račun aronra-°vi v roke novega lastnika.
, .Gospod župnik iz Petrovec pa so pre-*e'i 8000 dinarjev.
Siromaki pa so se ob tem dogodka segreli in ne potrebujejo plašča.
HIP — STRIP — HURA!
V »Polelovih povestih« brez vesti, Milčinskega neznan risar pesti.
Tako mu /« junake vse »tkradal«, da najbri avtor bo od mrtvih vstal!
LITERARNI OTROBI V »LJUDSKEM GLASU«
O, Grički VanS, vprašujem te — pa ne iz zlobe:
kdaj boi končal neslane vezati otrobe?
Župnik: „Gospoda! Zdaj se ne bomo kregali, kdo 6o župan on ali tretji! Glavno je, da dobimo občino v rof?e mil
NA TRGU
— Kupite solato! Poglejte, kako je lepa!
— Po čem pa dajete kilogram?
— Po 50 dinarjev...
— Kako, da je naenkrat tako draga?
— Ja, veste, toča mi je čisto vse uničila...
NAS HUMOR
— Pravkar se mu je javil nek inženir s prošnjo, da ga premestijo v provinco...
Stran 6_____________________________________________________________________  »TOTI	LIST«____________________________________________________ Sobota,	19.	Julija
Stric pa je dejal: »Paperlapap, če bi bila ta razstava res kaj vredna, bi ji železnica gotovo dala popust, tako pa so rekli gospodje na železniški direkciji v Ljubljani, da pije lahko vsak tudi doma, brez polovične vožnje!« Zato pa so tudi na Mariborskem tednu tri dobro obiskane uin-ske pokušnje in samo ena slabo obiskana slikarska razstava!
Končno je vendar zmagala gospodarska linija
—	očka je rekel, da je še vedno ceneje, če gremo gledat razstavne prostore, kot pa sedeti na vinski pokušnji.
Njemu se je pridružila le ženska linija — mamica, teta Ivanka in sestra Milica, ker jih je le preveč mučila radovednost. Jaz pa sem se jim pridružil kot kurir za vezo — med očkom, ki je bolj dolgo stal pred Izložbami tobaka, likerja in klobas in med ženskami, ki so »bremzale« v sobah s tekstilom, bonboni in pohištvom.
Očka je bil s šnopsom kar zadovoljen, teta Ivanka pa je rekla, da je pred vojno gledala v Gradcu eno razstavo, ki je bila vsaj tisočkrat večja in lepša. Mamca pa je ugotovila, da smo svojčas na razstavah zmerjali, ker nismo mogli nič od tega, kar je bilo razstavljeno, kupiti. Danes pa zmerjamo spet zato, ker je vse na prodaj ...
Tako smo se srečno vrnili na vinsko pokušnjo, kjer pa je bil komaj še prostor za strica Lojzeta, njegovo peto buteljko štev. 29 in še kopico njemu podobnih vnetih obiskovalcev Mariborskega tedna. Zato smo šli na drugo stran, tqm kjer razstavljajo gostinci pomanjkanje stolov, miz, postrežbe in organizacijskih sposobnosti, kot je dejal očka jezen, ko smo hodili okrog sto ograj in gredic in le do mize nismo mogli priti Končno nam je zaradi usmiljenja, osebnega starega znanstva in petih kovačev, ki mu jih je stisnil očka, le neki natakar prinesel od nekod vegasto mizo. Sedeli smo pa kar na deski, položeni prek sodčkov kot a/ne na veji. Tako je vsaj rekel stric Lojze, ko je 'zavohal, da že imamo vino na mizi in je prilezel za nami.
Tako smo lepo sedeli še pozno v večer in jedli klobase s sosednega »štanta«, kjer so bile enkrat bolj poceni kot v elitnem lokalu, kjer smo sedeli. Očka je sicer dejal, da bi morali mi otroci domov, ker po odloku MLO na bi smeli biti zvečer zunaj — stric pa je dejal, da se za ta odlok itak noben hudič ne zmeni in da si naj očka le pogleda vso tisto mularijo, ki stoji okrog plesišča in pleše vso noč za dva kovača vstopnine, drugače pa samo odžira prostor in razgled na prima inozemski program iz Zagreba tistim gostom, ki preko gostincev skrbijo za uspeh Mariborskega tedna. Še vsa sreča, je dejal, da pleza tisti akrobat po žici s strehe na streho, drugače bi na razstavišču sploh ne bilo kulturnega programa na tem IS dni dolgem, toda slavnem Mariborskem tednu.
PS. Ko sem to pismo pokazal očku, me je prijel za uho in dejal, če res nisem videl na Mariborskem tednu ničesar drugega kot samo gostilne. Pa sem mu rekel, da vse drugo itak lahko vidim v izložbah — edino razen koloradskega hrošča, ki žre kmetom krompir, ljudem na okraju in pri časopisih pa živce.
Zato pa do prihodnjič končam
Tvoj Jurček Frnlkula. pionir v 1. d razredu gimnazije
BR.S20a1
, In tako smo šli tudi mi na Mariborski teden.
Najprej sta šla stric Lojze in sestra Milica. Stric Lojze zato, ker ima »permanentno« karto, Milica pa za znižanje stroškov — stric namreč ne bi utegnil prenesti svojo »permanentno« do ograje v Razlagovi, ker sem moral jaz čakati na Milico in odnesti karto še drugim, dokler nismo na ta inteligenten način eden za drugim vsi prišli na razstavni prostor, kot mu pravijo. Tam smo na vinski pokušnji našli strica Lojzeta že pri drugi buteljki štev. 37. Ko je kasneje prišel očka, je moral plačati stricu še eno buteljko štev. 62. •Madonca,« je rekel stric Lojze zelo prepričevalno, »saj sem ti vso familijo zastonj noter spravil, pa boš že riskiral tistih par kovačev za štev. 62!« Ko pa je očka kasneje napravil kalkulacijo, je ugotovil, da je — Uidi če ne upošteva mojih obrabljenih podplatov in sla-
HUDA KAZEN
V neki mariborski kavarni Se veda0 točijo nekakSno bezgovo brozgo, ki 1° po nemarnem imenujejo: malinove*
Za godovna mu vezila žena vino je kupila. Zdaj je trd.
Mar bi za spomin in srečo
vazo dala, ruto rdečo ali prt.
Trgovsko podjetje »Papir« vam nudi
JTARODJTE UMETUIO
’ž‘A.V
Mama: Le nič se mi ne kujaj! Za slab*j izpričevalo sem ti zagrozila, da boš mor^ za kazen popiti poln kozarec kavarniške^ malinovca.
POZOR PRED AVTOMATI
PRAPERTNIK MIRKO, vlakovodja, je k0* predsednik sindikalne podružnice na glavni že' lezniški postaji v Mariboru predstavljal avto' mat, v katerega so člani sindikata metali čl®' narino. In ker se je avtomat večkrat pokvari*’ tako da ni več pravilno kazal, so ga morali dat* v popravilo. Pri popravilu so našli v avtomat11 kup denarja, ki je tamkaj zastajal, celo tistib 12.000 dinarjev izkupička od družabnega v®' čera. Zato: pozor pred pokvarjenimi avtomati*
Vezenine, keramiko, umetno kovane predmete izberite v prodajalnah v Mariboru v Gosposki ul. 3 in na Partizanski cesti 9
doledov, ki jih je sestra pojedla ta čas, ko smo čakali drug na drugega — še vedno na zgubi za devet kovačev. To je seveda močno dvignilo njegovo razpoloženje. Stric Lojze pa ga je hitro potolažil, da gre to konec koncev le v korist Mariborskega tedna — »... saj ves ta rompompom edino le oštarija gor drži!« je dejal, in samo, če bodo gostinci dobro zaslužili, bodo tudi lahko plačali vse investicije na Tednu!
Očka pa se je kregal in je dejal, da je Mariborski teden gospodarska in kulturna revija Maribora in je zato hotel tudi pogledati razstavo.
Kako se je Mariborčan na en dan petkrat okopal
i
f°bota, M. julija 1952
»TOTI LIST.
Stran 7
No ja. natirli, pa tudi naha, ko sta po .-ipruhi durhprenala v Avstrijo pa tam unter-.oala tiste, kak se jim že reče — kristus-err>pfare no matjašipefrajere. hobi kert g ■■ Na, na, losma tes liba! Azo, jas sem totim « Jdarštel en prif aufišrajbala. da jih seve na-hercli na kvantir gor vzemem, tudi keden 2?1’ samo da bi kakSn zohn dol prnesla, kakšn J~Wopluzerl, zo Sik. pa amerikaniS ajnufufciga j^llonštumfe, pa kakšno ekstra fajn žajfo, pa Pa iu irca’k- Pa a tihl' a gumipol za froce, (jg ?* eno par zo lauta šene zohn, hobi kšribn, no /e Pri nos šreklih huda lakota, da smo goli j, P Osi, no da se ibcrhaupt sploh rajn niks ne obl. na Se tisto, kaj se dobi, da vse o zna gor Pokupi, za drugo pa itak gnara nimamo ...
Poletove Podobe in povesti prihajajo Pred presenečeno publiko! poceni Pripovedne in podobne Publikacije o Popularnih prispevkih (Po Petnajst din). Posesajte po poletovih Podobah in povestih!
— Na — und sans naha kuman, da her Sepl pa her Zane Fifi...? Pa sta kaj prnesla?
— Natirli sans kuman, frau Muršec, mit rajs-pos, prek colam ta! Pa jaz sem taki frajt mela
—	kens ina denkn — olte frajnd und zo... Ona dva sta pa se tak freh, majnazdl: »Niks kens
" Azo iiajt hobi an gic, libe fruu Muršec t. .1 •."7 Kaj ne povete, libste frau Kliček! Zakaj se
*	lezite?
~~ Naja epi;
"Oltj
► *iaju — hobs ina e šo ercolt — od her i Pia in her Zane Fifita. di bos ma kšribn
Ij ~~ Jo. Jo! Se že vem erinat. Da her Sepl, der s med vojsko pri vermanšafti na PrundorfI di g0sn ima gVect hot, no pri hajmatbundl le tudi na velko procal..
Toti, Ja, toti! Pa tisti Zane Fifi, s kerim J® bla imafurt camen ko rit pa srajca! No te Ma hom ma kšribn iz Graca zavolo pezuha v Ijarpugi, ee bi jih gor vzela za ni dan al dva. .. hoteli mehtns net loširn, homs kšribn, zavolo Kst>h starih zohnov no kšihtov fon hitlacajnt, D«ns e —
Za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni!
Za oboje pa zdravljeni POHITITE IN SI ZAGOTOVITE
jih pa ni! ^	0
pomaga D0firm j
PROSTOR!
uns mohn, te do, mir san jec baj di socialistn!« homs ksokt...
— Booooos? Da her Sepl, pa pri socialistah? Da Sepl, toti, ko je frija imafurt tičal pri go-spudi Obršani fon da jezuiterkirhn...? Na zo bos! Bos zi net zogn, frau Kliček!
— Jo, jo, darzolbtge! Natirli sem jim en štrudl spekla — zo prima, kens e — no pohendle hobi kauft, pa vineršnicle, pa naturšnicle, pa spet pohendle! Und kfresn hom te cvoa, o du majnegite, vi di tepatn! Glih ko bi že sedem let rajn niks ne dobla v lape .
— Na und bos homs proht?
— Proht, proht! Hernsma auf mit te pledn frageraj! An Smorn sta prnesla. tez is jo, zakaj mam taki gic...
— Boooos? Um himihergotcviln? Kak je to meglih?
— Na kloar, ko sem jim pa pisala za lauta fajn zohn, te sta pa prnesla seboj eno elektriš-pirno za kuhno, pa eno škatlo za žajfo — natirli brez žajfe: te kenima zelba kaufn — pa en pakerl cukrov za froce, tez is ols! Und da Sena štrudl, pa vineršnlcli, no naturšnicli...
— Pa inere pohendln? Na zo bos! Und zunst niks? Ja pa mogoče so jima colpeamteri kaj bck zeli?
— A boe, niks homs proht! Samo iberhaupt nur žret sans kuma obl, te cvoa	hungaluda,	te
elendigen. Pa sem te naha taki	gic	dobla,	hobi
ksokt. šauc, tes vajtaklmc, hobi ksokt, še predno grem no šantarmnrimtlic. hobi ksokt...
— Kaj pa naha?
— Niks naha! Naha sans ganga, furt! Takšna švajnaraj, majnazol!
— Na — oba trestns ina, frau Kliček! Te frau Sibart — kens e — tak je tudi na hargenau tak draufcolala
— Te frau Sibart a? Bos zi net zogn!
— Jo. jo, te frau Sibart a!
Na azo. goeaidank. te pa le nisn jaz alajnik zo tepat ajnikfoln! Gocaj dank...
PESEM GASILSKEGA POVELJNIKA
Mi gasilci smo iz Hoč, nič ne gremo na pomoč, če na Pohorju gori naj kdo drug gasit hiti!
Avto se lahk6 pokvari, z njim voziti — bog obvari! Peljemo se v skrajni sili, če nas kdo v to prisili.
Otvoritev mi gasimo, ko ob vincu se potimo, če pa kje zares gori nas to kajpak ne skrbi.
Ker tiče turizma naš Maribor ianje vsled lege in zraka odkrito priznanje. Ima pa še druge lepote neštete, ki v temle vodiču naj bodo opete.
Ko z vlaka popotnik izstopi na cesto, pokažeš na planke s prešerno mu gesto: »Ko zadnja bo seja korejska končala, postaja nam nova bo tukajle stala.«
ULICA
CD
Takrat, ko so Hitlerju v kla. je šle zmage, pripeljal se sem je med bajtarje drage in s tega balkona je tulil kot p rase, da Marburg njegov je za vse večne čase.
Ponosni na tole smo ulico našo,
(med vojno služila je bombam za pašo). Samo nje ime nam povšeči ni, kajti ne levo, ne desno cvetlic v njej ni najti.
Da čimveč zelenja bi mesto krasilo, na to se od nekdaj pri nas je pazilo. Kalco rigorozno drži ta postava, pa priča je Glavni trg, kjer raste trav o.
Posebno pozornost naj tujec obrne napravi, ki lahko mu glavo odškrne.
Prenizko postavljena takŠTui reč kmalu je vzrok lahko, da se bo znašel v špitalu.
Poglejte ga, jantkal Ta stvarca uboga spremembam lastništva nesramno se roga, od bivše države, prek Rajha, to malo je detece z milom do danes vzdržalo.
Največji naš kip in obenem edini, je fantek ta mali, namenjen mladini. Kdo da je ta fant in v čigav je spominček, ne ve se. Morda je Tappeinerjev sinček?
Vodič tale prvi po vojni izdani je skromen, pa vendar začetki so dani za večjega, ki bo vse mesto do Peker obdelal. A to bo že pravi Baedecker.
NESLUTENA RUDNA BOGASTVA
— No, Janezek, pa mi povej nekaj o rudnih nahajališčih v Jugoslaviji.
— Prosim, tovariš učitelj, imamo bogata ležišča bakrene rude, pa v Mežici svinčeno rudo, v Trbovljah premog in ... in ... asfalt na mariborskem glavnem mostu ... in... tudi na Mariborskem otoku bodo začeli izparevati vodo iz bazenov in pridobivati razne soli..,
Strun H
»TOTI LIST-
TOTI LIST.
Sobota, 19. julija 1952
Sobota,
ses^nu
Di Tl
*»£|P{2A\/L7£~M
SE MA14 PA STA Gl IH
JŽ\2A $TA
XS\»«ulfV
&°M, ico ji M/ p£KMT£z.<//
c t A/ 5 Ar<f
MRtEl TUi
OS>Pci/fD/
fe.- '• ;
Wmi
( /
B TT
iil
»•	j
fllitffSIflil;
itti
, < JL
I ta Pslaa/a
BAM klAf
NIHČE ne more reči, da so Jeseničani lolcal-patrioti. Zato bodo tudi raje naročili cevi za kopališče pri Stari Savi iz inozemstva, čeprav bi jih lahko dobili kar. na Jesenicah. Pravijo, da če so že tako dolgo čakali na kopališče, da bodo počakali še do zime. Če pa tudi do takrat še ne dobijo cevi iz inozemstva, pa bodo dobili vsaj škropilni avto, ki bo pozimi prav toliko zalegel kot kopališče!
NE SPOZNA se na kratice upravitelj osnovne šole v Kranju, pa zato noče dovoliti učencem kranjske ŠUG, da bi lahko uporabljali šolske tuše za kopanje. Mož menda misli, da je ŠUG kaj v sorodu s srbohrvaško besedo — šuga.
DOSTI FUNKCIONARJEV mora imeti podjetje Slaščičarne in kavarne Kranj, ko zahteva za vse funkcijske dodatke. Morda pa bi podjetje lahko funkcioniralo tudi brez funkcijskih dodatkov z malo manjšimi dobitki?
PROŠNJO za prevedbo iz ranga komunalne ceste v rang republiške je vložila cesta skozi Kranj. In to ne toliko zaradi tega, ker ono republiško bolj čistijo in večkrat osvežijo s prho, kot zaradi tega, ker ji kranjski pešci preklinjajo sorodstvo do tretjega kolena nazaj!
DA »GLUMAČI« niso nikakšna opera, temveč čisto navaden kriminalni film, so ugotovili obiskovalci jeseniškega kina, ki so mislili, da bodo videli in poslušali opero, pa so gledali samo detektivski film. Drugi ‘dan pa se je izkazalo, da so »Glumači« presneto dobri glumači, ker so dan pred tem in dan po tem postali iz detektivov vendarle — »Glumači«!
PODJETJE »Jelovica« iz Škofje Loke ima menda same učence v gospodarstvu, saj so razstavljali na razstavi učencev v gospodarstvu kar izdelke iz — magacina podjetja!
ŠKOFJELOŠKI VRTNARJI pa so res od vraga! Ker vedo, da ne morejo konkurirati drugim z nizkimi cenami solate, so raje napovedali vsem vrtnarjem tekmovanje v strogem pridr-žavanju »uradnih ur«. Pravijo, da bi lahko brez skrbi napovedali tudi Škofjeločani _ vsem mestom tekmovanje: kdo plačuje najdražje solato?	.
SAMO ENA SEDMINA ŠKOFJELOCANOV je vegetarijancev, zato pa tudi samo enkrat tedensko prodajajo v Škofji Loki v trgovini s sadjem in zelenjavo sadje. Kranjsko »Sadje« bi jih sicer rado prevzgojilo v vegetarijance, pa se v Škofji Loki ne dajo!
NIC PREVEC simpatičen ni gospodinjam škofjeloški vodovod, ki samo dvakrat letno pobira vodarino, čeprav jo zaračunava kar — po simpatijah!
V	RADOMLJAH so pa tiči! Odkar jim je sneg podrl strešno konstrukcijo na zadružnem do-
mu, so postali prekleto previdni. Sedaj ga bodo pustili par let, da ga preizkusijo še na dežju in soncu in če bo preizkušnjo vzdržal, pa ga bodo dogradili do konca!
ZARADI BOŽJEGA MIRU se je žrtvoval za delavce mojster krojaške zadruge v Poljanah (v Poljanski dolini), ki je z administratorko sestavil novi tarifni pravilnik. Mojster Miroljub je namreč že vedel, da bo osnutek zavrnjen, pa je vznemirjanje okoli sestavljanja tarifnega pravilnika prihranil delavcem — za drugikrat!
GLUHARJEVI HELENI je menda nekdo stopil na rep, da je tako ganljivo zacvilila na čelu pevskega zbora v cerkvi: Marija, k tebi uboge reve..
JUTRANJO RAZPRODAJO ostankov pijače od prejšnjega dne je uvedel od 7 do 9. ure hotel »Korotan« na Jesenicah. Čisti izkupiček je namenjen za nabavo postelje na reakcijski pogon tov. upravniku, da bo zjutraj lahko prihajal že pred 9. uro.
BLAGAJNIČARKA mestnega kina iz Radovljice je tako vneta za kulturno padalstvo, da hoče vse svoie ožie sorodstvo seznaniti kar
VEČ KULTURE
Tega načela se je držala nova delikatesna trgovina v Ljubljani, ki si je nadela naziv »Tosca«. Ker je to izreden prispevek h kultu rnejšemu izgledu naše metropole, predlaga »Toti list«, da tudi gostinska podjetja čimprej dobe »kulturne naslove«. »Toti list« bo na tem mestu naštel nekaj predlogov za preimenovanje:
brezplačno s kulturnimi skoki iz njenega stanovanja na sedeže v kinodvorani, seveda med predstavo!
»Ne slišim nič, ne vidim nič,
me vsa oblast ne briga nič, ker prav mi pride vsak belič!«
je priljubljena pesem župnika Zbontarja Kamne gorice, ki si jo polglasno brunda, brez dovoljenja pobira denar po cerkvi. Ni za' meriti gospodu, da nimajo dobrega glasu, ampak da vseeno pojejo, čeprav nimajo — posluh
ŠPORTNE ZANIMIVOSTI Nekateri mariborski nogometaši iščejo za svoje dvoboje diskretne sekundante. Prednost imajo tisti, ki znajo nuditi prvo pomoč. Ponudbe je poslati pod šifro »Novi šport*.
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da b° splošna bolnica odprla poseben oddelek z3 poškodovane nogometaše »prostega stila«.• •
Hotel »Slon« — v »Soročinski sejem« Kavarna »Union« — v »Mrtve duše«
Bar »Nebotičnik« — v »Gadje gnezdo« Kavarna »Evropa« — v »Podtalni tok« Restavracija »Rio« — v »Majhne so te stvari« Kavama »Emona« — v »Na dnu« Restavracija Slamič — v »Os življenja« Kolodvor, restavracija — v »Pogine naj pes«.
»Poštoj, — sicer streljam kar brez usmiljenja! Tatvina bo tale tvoj konec življenja!•
»Ne dam tega plena, naj stane me tudi življenje, saj vzel sem ga tokrat pri
D I
n
Tam pa jc tako dobro blago, da se splača riskirati celo smrt!
Da v porušenem Braniku nove hiše se gradijo, to lepo je, vendar ta reč kaže že na packarijo.
Tisti, ki so v času borbe kar lepo ob strani stali, hiše imajo, invalidi pa še zdaj živijo v Stali.
Kdo je kriv te lumparije, to izvedeti se mora, pa naj bo to ta al oni, doleti naj ga pokora!
Z&družna ekonomija v Novi vasi se sprašuje, kam živino naj bi dala, ko ji zgradba primanjkuje.
Pri duhovniku, seveda, našli gluha so ušesa, briga njega, če živina k vragu gre ali v nebesa.
Za dve svoji kravi rabi hlev, ki dolg je kilometer, in ne mara, da bi Štalo mazal mu zadružni veter.
Ambulantni voz v Postojni iz prometa se je umaknil, ker se nek tovorni avto ga je premočno dotaknil.
To zgodi se, če ti vozi kamion pijana glava.
A rešilnemu želimo kmalu zopet rebra zdrava!
Jožko Silič traktorist je, da ga zlepa ni dobiti, traktor v vipavsko reko zna na lepem preobrniti.
Takšnih veščih traktoristov sam bog oče naj nas varje, s traktorjem loviti ribe za. enkrat predraga stvar je.
Zadruga v Dolenji vas. zdaj preživlja hude čase, v rijej je nekaj takih kmetov, ki skrbijo le bolj zase.
Kar je pametnih, poštenih, mislijo, seve, drugače, danes, jutri pometali ven bodo vse zavirače.
Letos marsikje na Krasu takšna se novica čuje: da ob teh prevročih dnevih pitne vode primanjkuje.
Marsikje pa je narobe: vode toliko imajo, da jo lahko vražji birti cele litre v vino dajo.
Naj za danes bo zadosti! Kraška barja zapihala bo spet drugič, ko po svetu novih hn vesti nabrala.
Letoviška pošast
Znanstvenikom je končno le uspelo odkriti grozno pošast, zaradi katere so letos naša
letovišča tako dobro obiskana
IfiETOH
Posnamem A .	«
IN PR&NOVLjBNA
a c o l~3osTim
PRIMOŽ
T RvJ BAR
Stoji, stoji tam mesto belo, oj Celje belo in veselo, stoji že dolgih pet sto let, o njem vam hočemo zapet.
Teater stari se prenavlja, saj čezenj res že vsak zabavlja, opekco tu, ometek tam,
»Beton* pa cuza d’narce nam.
Program odličen res oddaja razglasna celjska nam postaja, če šlo bo še tako naprej, se raje radiu odpovej.
Primeren spiker, plošče fine, da se razjoiei od miline, se slovnice učiš lahko, vmes ruski marši škripajo.
Ponos Celjanov so gostilne, iz dneva v dan so bolj številne, obrneš v to se, ono stran, ne uideš jim. je vse zaman.
Kjer kapucini prej so bili, to Samski dom ustanovili, namesto maše muz'ka, ples »n kislo vino z vodo vmes.
Če VPrašaš: »Kaj pa spomeniki?«, bo v stiski marsikdo veliki, saj parki so pripravljeni, le kipov od nikoder ni.
te dmpič v naši zgodovini, so v Teharjih nam zasolili, najprej dve zvezdi, zdaj še bar, bazen baje še — hud udar.
Ja, ja, Celjani, to smo tiči, ki strup nobeden nas ne uniči, za zlate celjske zvezde tri, pri nas veselo se iivi.
A^isuu*
NOČNI NAPAD NA VLAK
Drvi skoz noč, drvi skoz mrak tra-tam, tra-tam, potniški vlak.
A kar na lepem, saprabolt, tra-tam, tra-tam, šajba na holt.
Skoz noč grozanski krik zavor, kot pel bi o/• perni tenor.
In v roki strašni parabel, stopa skoz vlak razbojnik smel.
Denar, dragulj za mar mu nista, če zadnji snopič !Monte Christa.
SKRIVNOSTNA GLAVA NA CESTI
O,	groza, sredi ceste glava leži kar sama. A čigava?
Tu pelje sled, poglej, poglej!
Brž za sledjo naprej, naprej!
Pripelje sled me — en, dva, tri pred uredništvo kult. vešti.
Za mizo — čuden ret pojav —> seii možakar — a brezglav.
»Kdo glavo vam je žiga-žaga? Povejte hitro mi, za vraga!*
Brezglavi mož odgovori, mi položaj tak razloži:
»Prevzel sinoči — rad, ne rad —• sem dramskih kritik referat.
In sam sem vrgel glavo prd, je zdaj ne potrebujem več.*
Zdaj nisi več pozabljen rekvizit, ki v socializmu sodi v staro šaro, tam v mračnem kotu zadaj za omaro pred deco nebogljeno varno skrit.
Konzorciji obrisali so prah raz tvoje ostre in požrešne zobe.
In zdelo se jim ni prav nič narobe, ljudem za igračo dati te ta mah.
Zdaj ni več mar nam kriminalnih zmot, ki širijo se hitro kakor plamen, in žrejo, kar v človeku je dobrot.
Skrb za mladino zdrknila je z ramen: Mi s svinjsko nogo krčimo si pot v boju za novega človeka. Amen.
ANEKtOTE
PRINCIPIELNOST
Kraljica Marija Leszinaka je nekoč rs*“ pravljala z maršalom Lamothom o gosp4 L’Hopital, o kateri se je govorilo, da je 9°" stala ljubica nekega kneza za sto tisoč lir-
— Ne razumem, je dejala kraljica, — k*" ko se more neka ženska prodati za sto tiSOČ liri
— Toda, veličanstvo, knez fl j« dal moo' go več.
— Četudi ji je dal milijon liri
— En milijon? Recimo, da ji je dal d**
milijona.
— Dva milijona! Prehitro sikaAete s ceotf skoraj bi že sprejela...
SALJAPIN IN CARINIK
Slavni ruski basist Fjodor Saljapin M J* koč mudil v Ameriki. Ko se je vraCal v Evropft je imel sitnosti z ameriškim carinikom, ki M* je prebrskal vse kovčke.
Tedaj se je obrnila neka dama k cariniku:
»Ali ne poznate gospoda?«
»Zelo mi Je žal...«
»Saj je vendar slavni Saljapin, moi, ki Im*
milijone v grlu!«
»Milijone v grlu?« je odvrnil carinik. »Hval** gospa, za opozorilo.«
Potem je dejal Saljapinu:
»Gospod, iti boste morali z menoj na rentgen' 6kl pregled.«
LAMARTINE
Francoski literat Lamartine je bil tudi politik. Zato se mu je nekoč pripetila n*'' slednja dogodba: ■
24. februarja 1848, med revolucijo, je udri* v njegovo palačo množica revolucionarjev i** kričala:
— Dol Lamartine! Dol izdajalec! Mi ho-čemo njegovo glavo!
Lamartine je stopil prednje in neustraS®* no vzkliknil:
— Mojo glavo? Gotovo bi vam bilo zel® prav, ko bi jo zdajle imeli na svojih ramah* potem bi biH veliko boi j mirni in pametni-
Množica se je pri tem začela smejati 1** stiskati Lamartinu roko.
IZSILJEVALEC
Na prsih mrzlo cev pištole začutil sem. Me strese mraz.
In z basom govori takole pod črno masko skrit obraz:	.
n Za Hoja Lero! imam dve karti, a punca ušla mi je, hudič!
To, kajpada, ni prav nič mar ti, a nočem, da gre karta v nič.
Zdaj — smrt, al z mano v kino hiti!*
In mirno sem se dal ustreliti.
ODA SVINJSKI NOGI
Ur od
Vrziva, Pegaz, se v mogočni val, ki pljusknil je v literaturo našo in nektar spridil je v neslano kašo, iščoč finančnih virov skrito kal.
Vštric s prelcem se ragplaja kriminal na nežnih vejicah literature.
Divji zapad, drr-bum, smrt, avanture!
(Kdo v strip prelil 1>o Marlesov Kapital?)
Oj, Pegaz, ti moj stari helikopter, nič več ne bova pela o ljuba vi. Ravnajva se po reku Zob za zob! ter
predajva družno se tej šund-poplavi!
Saj vem: moralno s tem bom »padel noter*, a ta korak morda moj žep ozdravi.
■ tfjii
*A Si p'
Spisal romanov in dram je nešteto
razmišljati, odgovorni
nudi v svojem STANOVANJSKEM SERVISU na Partizanski cesti in na razstavnem prostoru v času Mariborskega tedna 10»/« popust!
i	u m,
SIL
NOV KOLEDAR V VUZENICI
▼ Vajenka imajo na teden rasen nedelje ie J®* trt prašnike: sredo, petek In soboto. Ob dneh samo namreč lahko kupijo Vuzenlčani žemlje — druge dni Jih pa njihov pek Slavko ne peče. Da bi se pa teh »žemeljskih« paznikov ljudje bolj veselili, Jim speče včasih wko kisel kruh, da Je celo cena 10 dinarjev
*	temljo kar sladka ...
PRVO NAGRADO za najboljšo in najcenejšo Jjiitev problema, kaj naj napravijo v Crni a "tenimi tablicami, ki so Jih za časa okupacije J*® bar vali, da ne bi bil viden napis Cma, Je ®°bil baje neki mariborski duhovitež, ki Je J^edlagal: tablice naj pleskar, ki jih je za časa "fupacije prebarval, sedaj enostavno premaže •Črno barvo, pa bo vedel vsak tujec, ki bo ho-tamkaj mimo, da so to črnske tablice!
PRAV PASJE STA BILA VDANA kmeta •rane Jaki ln Jože Čurin iz Središča svoji KZ, sta Jo takoj zapustila, čim so pričeli ljudje •ciljati, da se bo preljnenovala v KDZ. Pravita ?®i da bosta morda vstopila nazaj v zadrugo J6* kako leto, ko jima bo mlatilnica vrgla to-®ko, da bosta lahko plačala delež, ki se je zvi-od 150 na 500 dinarjev.
NA 2ELJO ljudi iz Trojan, ki se bojijo, da Jih čitanje »Totega lista« pripeljalo h kul-^fnemu padcu, je uredništvo »Totega« napro-znanega strokovnjaka Einsteina, da napiše ** Prihodnjo itevilko za bralce iz Trojan nekaj J&ešnic lz kvantne teorije. V kolikor pa cenjeni bralci i* Trojan sporočijo, da jih tudi to ne •Bore zadovoljiti, je »Toti list« pripravljen J*treči njihovemu okusu In objaviti, kar želijo, morda tudi odlomke humoresk sv. To-Akvinskega ali roman Čudovito življenje *v- Afarije Egipčanske v nadaljevanjih. Cenje-^ bralo« Iz Trojan zato naprošamo, naj »voje Predloge poftljejo na uredništvo »Totega lista«, ki bo e kuhalo njihovemu okusu ustreči na vsak ttafiln!
KO JE RAZSAJATA slinavka v Avstriji, bo oblasti prepovedale izhajanje časopisov. Ker pa k podjetje Tobak iz Trbovelj prepovedalo trajal v Radečah pri Zidanem mostu samo prodajanje časopisov, sklepamo, da gre v tem prime-najbrž samo za lažji primer slinavke — za-**di tobaka.
REVEŽI SO obrtniki iz Središča ob Dravi, J*ko da bodo prišli vsi na eno ali dve hiši. ključavničar Ivanuša je že tako daleč, da moja z velikim dobičkom preprodajati dele za koksa, ker bo sicer prišel samo na eno hišo. Prav revež je sodar Trstenjak, ki res nima denarja za davke, ker bi sicer ne mogel kupovati “Ue za 700 Jurjev. O čevljarjih Ladišu in Ko-68 nu pa sploh ne moremo govoriti, ker sta re-**ža morala prodati še kovček, s katerim sta Prišla v Središče, da sta si lahko kupila hiše J® potem se Se najdejo ljudje, ki pravijo, da se pod to oblastjo še živeti!
Mariborski gostilničarji, ki radi nabijejo Dravo v svoje sode, naj bi se raje zajemali pri Lileku Toneku iz Orehove vasi za JeKnano vino, ki ima dosti lepše lastnosti kot sla navadna voda iz Drave. En liter žegna-?ega vina vliješ v sod, pa ti ga vse leto ne **fcanjka. Ce ne verjamete, vprašajte Toneka farnega, pa vam bo pokazal svoje rdeče vince, ?* ga noče biti konca. Nekaj, kar vam ne bo J°tel povedati, pa vam zaupno povemo mi: ?68nano vino se mora s pravim mešati v sodu *} ne v Štefanu, ker v Stefanu ves žegen fz-Bj»e.
Ni res da frontna organizacija v Renkovcih Soče delati in da Je zato naJslabSa v okraju. P*s pa Je, da je najbolj disciplinirana, ker noče "•»lati ugleda svojim odbornikom, ki nočejo 'klati!
V	OLJNATO VALUTO je hotel preračunali *°spod Skrlec iz Radgone najemnino svojim ?™stnčem, pa so bili preveč zabiti, da bt kaj *®kega kapirali. In gospod Škrlec je žalostno •JSotovil, da nosači vode res niso še zreli za *lato Ameriko«!
Res ne vem, ali so moji prijatelji iz »Totega« kot Vohljač in drugi ter sedaj še spoštovana gospa Burja — poljubljam Vam roko (to sem se zopet v zadnjem času naučil od galantnih Celjančkov) tudi toliko v zadregi, kot sem jaz. Nagajajo Celjani, nagajajo, da že ne vem, kje se me glava drži in kje bi začel pometati »ali po dolgem ali po čez«. V taki zadregi sem. kot zadnjič, ko sem padel v »mišnico« na peronu celjskega kolodvora. Vidite, takole gre taka reč. Kupiš peronsko in greš po malem opravku na peron. Takoj opraviš, hočeš v mesto na avtobus, pa ne moreš iz perona. Nihče te nc pusti ven, ne vratar in ne uslužbenci za železno ograjo, ki budno varujejo prehode. Moraš neprostovoljno počakati na potniški vlak — dasi nisi potnik — a Sment, ko ima vlak zamudo. Končno se rešiš s potniki perona — in zamudiš avtobus. Ilec, kajne!
Ker pa sem že pri mišnici, pa se malo pomenimo o množičnih sestankih celjskih podgan, ki jih je že toliko, da prihajajo na obiske v spalnice, jedilnice in kuhinje brez strahu. Na Tomšičevem trgu in Razlagovi ulici imajo podgane že vpeljano dnevno »promenado«, na Stanetovi pa so postale članice društva »Rejcev malih živali«, ker Jih stranko kar iz rok pitajo. Sanitarna inšpekcija se zato ne zanima več. ker so podgane že »familiarna« zadeva Celjanov
Kar se pa Inšpekcij, olepševalnih komisij, birojev in čuda nekih Fličnih ustanov tiče. kot sem bral v časopisju, pa sem mnenja, da bi bilo vseeno, če jih ne bi bilo. Kar oglejte si čudoviti novorojeni stavbni »dvojček« v Tkalski ulici, ki bo vsekakor potrdil izredno znanje in okus arhitekta, raznim komisijam pa zrelostno spričevalo. Predlagam, da vila dobi ime »Spaček«
Komaj čakanj praznika zmage. Sem namreč radoveden, ali bo s spominske plošče padlim žrtvam na Trgu svobode izginil »stoletni« ve* nec. Na traku še komaj razberemo »slava padlim«, jaz pa moram žal pristaviti — čast oskrbnikom. Sedaj vas pa vprašam, če poznate tele glasove, bi-bi, be-be, hop-hop, hopla, fiu-fiu, trrrrin-trrrrin, itd. v raznih jačinah in višinah. Človek bi mislil, da so ti riki in kriki iz živalskega vrta, pa so le celjski kolesarji, ki vozijo brez zvonca. Pravijo pa, da bo sedaj boljše, ker stane tak goltni podvig takoj dvajset dinarjev.
Zelo sem se zadnjič začudil, ko sem srečal človeka, ki se mu očividno mudi z datumom. Kar ne more in ne'-more pričakati pustnih dni. ■
Ko bi se kalin ne skrival za firmo »Aus-lender«, pa ne bi prišel v Tote bukve. Tako pa — noter z njim!
Že zadnjič sem se oglasil zaradi nekih klopi. Zelo primerna in v »najboljšem« stanju pa je klop pred blagajno SAP. Da pa bo zadeva kompletna, je klopica postavljena tik za milodišeči smet-ni košek. Sedaj ■ ne vem, ali stoji klop zaradi koška ali košek zaradi klopi Utrujeni potnik tega nima časa a j pa le — upajmo do prihodnjič, ko se zopet oglasi y . Cefi;£elj
Žena:
Mož:
Kaj, si znorel, dragi mož, spalnico razbil nam boi?
Ne razumeš tele stvarce: s tem prihranim si denaren! Stara nam bo za kurivo, to izvrstno bo netivo!
Ne odpiraj mi reč ust: novo kupi — no popust!
ČIGAV JE KULTURNI DOM?
(Motiv iz Horjula)
»Zveza borcev« ga je obnovila, da bi ga v svojo last dobila,
»daj ga hoče »Partizan« imeti,
»Zvezi borcev« hoče ga vzeti.
»Zveza« pa ne da ga — to je jas»o in prepir razvija se prekrasno.
Nihče noče tukaj popustiti, nihče doma noče — dograditi.
SV. JURIJ — DESKO SKURI!
V	Vidmu ob Ščavnici so se možakarji v kmetijski zadrugi zakleli pred Sv. Jurijem, da ne bodo spremenili napisa na svoji trgovini. Čeprav je sv. Jurij že zdavnaj zapustil Videm ob Ščavnici, kmetijska zadruga ne namerava tega vzeti resno. Nekateri Videmčani zato pričakujejo, da se bo ob stari tabli kmalu pojavila slika sv. Jurija, pod njo pa bodo ob večerih morda svetile lučke.
M 4RIPORSKI OBRAZ
vendar pero mu Se nič ni izpeto.
Bil na Koroškem je in kot vse kaže, vrgel se ho še na — reportaže.
Šport se mi je zameril že v mladih letih, ko sem padel s kolesa in si pri tem zlomil nogo. Nato sem skoraj utonil v Dravi in od takrat mi šport ni več pri srcu. Kljub temu sem se pozanimal, če današnje dni sploh bije še kakšno športaško srce v Ptuju. Za kegijišča vem, da obstajajo in tudi njihovo prizadevnost razumem. Kegljišča so namreč v gostilnah in si zraven tega športa lahko privoščijo tudi kak litrček. Razen vnetih kegljačev imamo tudi šahište. Da je tudi to telovadba pri nas, lahko razberete iz slike
Zdaj so nastopili tudi v Ptuju vroči dnevi. Mestno kopališče je sicer zaprto zaradi nekih kanalov, ki tečejo prav tam v vodo in nadobudni kopalci se kopljejo na »birih«. V tisti mlakužl jih drži pokoncu samo upanje na moderno kopališče, ki ga bodo baje čez tri leta zgradili. Tri leta! Korajža velja, saj smo Ptujčani navajeni čakati in tudi nedočakati podobne stvari
Nogomet je šport časa. Ono nedeljo sem zvedel, da bo velikanska tekma med našo »Dravo« in »Aluminijem« iz Strnišča. Govorilo se je, da bo na tekmi igrala godba na pihala in to me je pritegnilo. O godbi sicer ni bilo ne duha ne sluha, pač pa smo imeli priliko videti »alumi-nijevce« v novi opravi. Videlo se je da zanje skrbi dober krojač, za katerega pa nisem zvedel ali je vpisan pri »Dravi« ali pri »Aluminiju«; zdi se mi pa, da je prizadeven član obeh društev.
Za tekmo je »Drava« poiskala vojaško pomoč, »Aluminij« pa internacionalno, tako da je cela tekma spominjala na spopad na Koreji. Z alu-minijevsko lahkoto je izgubil »Aluminij« (3:2). Zmago in poraz so dostojno proslavili zmagovalci in premaganci. Ne vem, kateri so odnesli zmago pri tekmi v pitju, izgleda pa. da je bilo
0.’0 V«ia <ltvar	4r>!rrv1o
muo
■S.MAfcOVAtCf
mmmm
Drugega športa pri nas v Ptuju nisem zasledil. Telovadnice so zaprte pod geslom: »Vsi v naravo!«
KRATKE NOVICE IN SPOROČILA
— V Ptuju se evropiziramo. Končno je kavarna in restavracija dobila težko iskano, zato pa primerno ime — »Evropa«. Visoki gosti morajo paziti, da z glavo ne poderejo te nove Evrope (Table namreč!!
— Ptujska godba na pihala bo imela odslej vsak četrtek vaje v parku namesto v godbeni-
ških prostorih. Godci imajo bele obleke, da jih lahko po končanih vajah spoznate, ko namreč ugasnejo edino luč v parku.
— Upokojencem se ponuja prilika za postranski zaslužek. Ribič pri pošti kupuje črne črve po 35, bele pa po 20 dinarjev kilogram.
— Gledališče kljub vročini še ni končalo s sezono. Vadijo novo dramo in lahko si mislimo, zakaj so tako dramatično razpoloženi.
— Govoril sem z neko Dunajčanko, ki je obiskala tovarno v Strnišču. Izrazila je posebno navdušenje nad ogromnimi pornografskimi risbami na betonskem zidu ene nedograjenih delavnic. Te slike so seveda v veliko čast tovarni in upam, da jih ne bodo odstranili, ne da jih preje odkrije še kakšen inozemski umetnik.
— Vse sodelavce pa obveščam, da grem na oddih in bo moj namestnik Matija Šnofač, kateremu naj odslej — kot meni — zaupajo vse novice.
Čez mesec dni pa na svidenje!
Martin Vohljač, upokojenec
Nad firmo, ki tukajle doli sc bliska, vsakdo, ki z njo dela, od radosti vriska. Zakaj to dogaja se, boste spoznali, ko boste to pesem tu spodaj prebrali.
Nekje podjetje je živelo, ki večno zgubo je imelo Naj je podvzelo kar že bodi, vse »kšefte« precej vzel je zlodi. A poslovodja belil glavo si dolgo je in končno pravo dobil je misel. V Maribor pobriše hitro jo kot nor, tam v Jurčičevi se ustavi in v drugo se nadstropje odpravi. Tam. kjer »KOLONI ALE* piše, očisti čevlje, znoj obriše.
Beseda sem. beseda tja, pogodba je že sklenjenal Dobil je robo kvalitetno, z njo trgovati je prijetno.
Ta poslovodja si roke zdaj mane — trgovina gre!
Prej mož vsled nekurantne robe je skoraj skoraj šel po gobe.
Zdaj posle dela vse bolj prima in več skrbi nobenih nima.
Če boste ga kedaj vprašali, kako je to, »KOLONIALI« veliko slavo bo zapel, češ: »Trgovino vrag bi vzel,' če ne bi spomnil se na to, kje kupi dobro se blago.«
Tako kot trgovina tale, store naj tudi še ostale »KOLON7A.LE« pa obveže se, da najboljše vas postreže.
Hikač stresa jvof®
V teh pasje vročih dneh me je najprej zaneslo v LENDAVO. Ne toliko zaradi smrdlji-vega mestnega kopališča, kjer se lahko brezplačno nalezeš srbečice ali še kaj hujšega, ko* pa zaradi prelepih madžarskih napisov, ki še od okupacije strašijo po lendavskih bajtah. Občinski možje se sicer zadnje čase resno trudil0 odpraviti to kulturno sramoto, pa gre vse skuP bolj po polžje V mestno apoteko sem zavil natančno ob času. ko je nasajena apotekaric® grobo šolmaštrala svoje podrejene — in to kaj pred čakajočimi strankami Nasajeni babnici sem ponudil knjigo »O lepem vedenju« in i° brez pozdrava odkuril na cesto — za vsak slučaj V Zdravstvenem domu pa bi moral službujočemu dohtarju spet kmalu ponuditi bontoH-Možakar je namreč — ne ravno z najlepšim* besedami — odslavljal neko jetično družino. ®® da bi jo pregledal. So pa baje dohtar velik0 bolj prijazni do Amerikancev, ali vsaj do tisti**« ki so kandidati za čez lužo Prenočil sem v »Triglavu«, za sobo sem plačal res triglavsko ceno, za nameček pa sem dobil še celo preliub0 noč muziciranje, popevke, kozlanje in drug® visoko kulturne prireditve, tako da od navdušenja še očesa nisem zatisnil. Drugo jutro sen* pobaral okoliške sostanovalce, kako kaj prenašalo to nočno godbo, pa so mi delali, da ji*
ves hrup nič ne moti
V GABERJU pa sem pri gospodu Spekuian-toviču (možakar v resnici velja za špekulanta) pomagal pri zidavi nove hiše. Mož je podrl še dobro staro bajto, ker želi stanovati v novi-Možakar je namreč prekupčevalec s kislo vodo» pri čemer zasluži mastne denarce. Zaradi lepšega pa od časa do časa tudi zadrugi (tu i® namreč registriran) odrine kakšno kislo napitnino. V DOLINI pa so se ravno pričkali zaradi nekakšnega križa, ki so ga> možje — zadružni funkcionarji — postavili iz dohodkov zadruge' Da pa bi ostal volk sit in koza cela, so gradni0 križa zrežirali na nekega zaobljubljenca, ki gradi križ za zdravje svojega jetičnega sina-Graditelj je potem res postavil križ, le da i® račun plačala zadruga in to tako, da v knjigovodstvu ni ostalo niti prahu .. Potem ko sen* se v ODRANCIH debelo uro menil z vaškim* prekupčevalci živine, ki brez registracije zaslužijo več kot vsako registrirano po‘djetje. sem j® mahnil v MURSKO SOBOTO. Tu se vse lišP® in čisti za »Prekmurski teden«, le na mestni park se še vedno nihče ne spomni Tudi v Cvetkovi ulici sem moral meščanom počistiti sil® smrdeče kanale, ker baje sami nimajo časa. Z® slovo sem še povohal v mrhovino, ki jo naide* vzdolž obmestnega kanala, nato pa — smuk
v zadrugo KRIŽEVCE. Tu pa sem čakal debelc pol ure. ne da bi me pes povohal ali pa kdo vprašal, kaj želim. So namreč duhovni gospod (tisti, ki so za fi do 8 jurčkov zadnjič amerikan-ske oblekce prodajali! glasno pripovedovali nekakšen vic. ki je prodajalko tako navical, da 1® še na stranko pozabila Nazaj grede na me i® na cesti ustavil neki uslužbenec OT.O in me zaprosil. naj za božio voljo pogledam, kje so s® izgubili njegovi dokumenti Preklemanski o®' pirii namreč že od 1 aprila raižaio Iz Kamn’k® v Mursko Soboto ne da bi prisneli do lastnik®’ Delal sem m 'žakarju nai nečaka na naslednji
1.	april če bo kaj V PROSEČKT VASI se®* mimogrede pobaral gasilskega poveljnika gled® tistih neporavnanih računov od veselice, ki s0 se izgubili v ntegovi malhi Mož na se ie tak® razburil da še odgovora nisem dobil kar me *® tai»o speklilo, da sem pobral ?iia in koot«« in
adii° • • •	Obmurskl FLIKAČ
Čital sem, da je na športni prireditvi v Wim-oledonu 200 gledalcev padlo v nezavest. V Prvem trenutku sem mislil, da gostuje v Wim-oledonu kaka nogometna enajstorica iz Maribora. Ko sem bolj pazljivo prečital, sem videl, je bil to teniski turnir in da so gledalci padali v nezavest zaradi vročine.
REKORDI PADAJO...
Sedaj, ko Je treba odpotovati na olimpiado
*	Helsinkih, so začeli naši športniki z lahkoto dušiti državne rekorde. Skoda, da ni vsako leto °limpiade in z njo zvezanega potovanja, ker bi na ta način po par letih dosegali naši športniki svetovne rekorde. Bojim se le, kako bo kaj z fezultati takrat ko bo olimpiada v Jugoslaviji.
bombardiranje slovenskega gola
Slovenska nogometna reprezentanca Je izgubila od državne reprezentance 0 :16. Predlagam Odbojkarski zvezi Jugoslavije, da spremeni odbojkarska pravila tako, da se bo vsak niz pr! odbojki končal pri 16 točkah in ne pri 15 točkah ■Jot dosedaj. To pa zaradi tega, ker ne gre, da bi bil višji rezultat pri nogometnih tekmah kot Pri odbojkarskih.
Po omenjeni tekmi je med našim športnim občinstvom znani izrek: »Laže Je priti kameli jfcozi Uh0 šivanke...« bil izpopolnjen s stavkom: »... kakor ne zabiti gola slovenski nogometni reprezentanci.«
Tratar slovenske reprezentance je tisto noč tekmi imel sledeče hude sanje-
PO BOLJŠI IGRI SMO IZGUBILI...
Po boljši igri je Odred izgubil proti Veležu ' Mostarju 1:2 zaradi vročine 55° C. Baje ni na 'Bralce Veleža vročina nič vplivala. Strokovnjaki pravijo, da poraz Odreda ni bil zaslužen. *er je bil tehnično boljši od nasprotnika, nasprotnik pa je bil bale le bolj borben in Je zabil gol več. Po mnenju strokovnjakov pa tehnika velja več od borbenosti in zabitih golov, strokovnjaki bodo baje predlagali, da se v bodoče upošteva pri nogometnih tekmah tudi le-P°ta igre, ker smo Slovenci znani po lepi nogometni igri
MORSKI PES V BAZENU Vaterpolisti Ilirije II. 'niso hoteli v Kranju ^stopiti proti Železničarju, ker so hoteli igrati ? belo žogo, medtem ko jim je Železničar nudil rjavo žogo Časopisi so to zamerili moštvu *Iirije II. Jaz pa jim ne zamerim, ker vem za J^rok: Lahko da se v bazenu pojavi morski *|es, ki pograbi, kot je znano, najprej v vodi kar je belega. V tem primeru bi pograbil pjprej belo žogo, igralci pa bi lahko medtem pPlavali iz bazena. Če bi pa žoga bila rjava, a*>ko pograbi najprej kakega igralca.
36 IN NE 35 . .
Mislil sem, da Je na kolesarski dirki po Avti, j' tekmovalo 35 kolesarjev. Pa sem se zmo-, *■ ker je bil naš prvi Jugoslovan Grajzer šest-^tricieseti
POCENI ZMAGA v V Mariboru je Maribor premagal Ljubljano tonisu 15 : 13. Nekaj' Ljubljančanov je igro
predalo zaradi odhoda vlaka. Naš lokalni časopis je naslovil tozadevni članek: »Nepričakovana zmaga v tenisu.« Lahko bi ga tudi naslovil: »Nepričakovan odhod Ljubljančanov.«
ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU...
V	Mariboru smo odprli krasen Branikov štadion. Defileja so se udeležili delegati posameznih klubov in sicer na vsakih 5 aktivnih članov en delegat, z izjemo teniškega kluba, ki je imel na vsakih 20 članov enega delegata. Po otvoritveni nogometni tekmi Branik : Železničar, ki jo Je Branik izgubil 0:3, sta na tribuni naročila stalno mesto dopisnika Totega lista in Pavlihe. Na tej tekmi so nekateri nogometaši pokazali tudi svoje boksarske sposobnosti, ker spada na športni stadion tudi boks. Videli smo tudi catch-as-catch-can, t. J. skakanje po tujih nogah, kombinirano z brcanjem v zadnji del tujega telesa. Za vsestransko propagando je bilo torej poskrbljeno. Tudi proti Odredu Je drugi dan izgubil Branik 5:1. Pravijo, da so preizkušali, če so mreže v golih dovolj trdne. Drugi zopet pravijo, da Je Branik iz gole gostoljubnosti prejel v dveh dneh 8 golov. Jaz pa mislim, da je Branik izgubil obe tekmi po sili razmer, kot moramo po sili razmer plačati višjo vstopnino za artistične nastope na Mariborskem tednu, dasl gremo tja le na pokušnjo vina.
POSPESUJMO PLAVALNI ŠPORT
Za pospeševanje plavalnega športa skrbi tudi naše avtobusno podjetje, ker vozi na Mariborski otok pogojno, t. J. če je dovolj potnikov odnosno če ni treba odpeljati avtobus mimogrede na Tezno. Ta ukrep je baje zaradi tega, da bi ljudje v večjem številu obiskovali otok odnosno da bi si pri pešhoii utrdili noge. k! so važna sestavina plavalnega športa
AGILEN ŠPORTNIK
»Ali se vi kaj zanimate za šport?«
»Seveda se. Za boks, nogomet, rokoborbo, sabljanje — kratko povedano — za vse.«
»Ali ni to prenaporno za vas, ko se bavite kar z vsemi športnimi panogami?«
•Niti ne. jaz vzamem vedno — sedišče.«
KEGLJAČI — POZOR!
TELEVIZIJO dobimo menda že v kratkem v Mariboru, sodijo vneti gledalci na kegljišču Branika poleg Kino bara, odkar so gostinci postavili steno skoraj tik za zaletno desko. Kakor smo pa izvedeli na merodajnem mestu pri gostincih, nameravajo napraviti gostinci kar domač televizijski oddajnik na kegljišču tako, da bodo kar v steno izvrtali luknje, ki bodo tudi numerirane, in pri teh luknjah bodo lahko gledalci kar spremljali celoten potek kegljanja. Izum pa še ni bil razstavljen na Mariborskem tednu, ker ga tehnično še izpopolnjujejo
METANJE NA SLEPO bodo začeli trenirati mariborski kegljači, če hočejo, da bodo dosegli na domačih kegljiščih zaradi stalne zavese dima vsaj — planko!
SRAME2LJIVI so mariborski kegljači, zato raje ne objavljajo vabil in lepakov za svoja tekmovanja. Edino v »Toti list« imajo še toliko zaupanja, da so mu poslali tole v objavo. Hudobneži sicer pravijo, da samo zato — ker jih nič ne stane!
Olimpijska vožnga
Aljoša, če bi vedel, da bo toliko funkcionarjev potovalo z nami iz Moskve v Helsinki, bi raje ostal doma.
Če se avto tvoj pokvari, če razbit je kamion, nič ne jezi se, le hitro ta zavrti telefon:
Ta avto, ki kaže vam slika ga tale, je zadnjič postal kandidat že za Žale: na lepem je crknil, sred ceste obstal je, šofer ga je gledal in rekel: *Na zdravjel Pokvarjen motor je, drobovje je gnilo, s to kračo po svet’ se ne bo več vozilo!• Tedaj pa po cesti privozi kolega in — kakor bi mignil — se reši zadrega: kar hitro, popeljeta zbito vozilo tja k »Avtomehaniku v popravilo.
Za tako so reč tam zares strokovnjaki in kos so ti mojstri že vsaki napaki! Zdaj avto popravljen bo kmalu in cel, in spet bo po cestah veselo brnel!
MESTNO OBRTNO PODJETJE
MARIBOR, MASARYKOVA CESTA V
IPjhate z OTVORITEV
u if f5 n n ES' n
»4 fef ’1 w a j{? m
L dL. ..-i	M	vi	/*
5J7
fsf	!Jf E tl		j m
1		? II | r	
	«» c&a {a $3 s	afii iSsJ*	
VRŠI POPRAVILA VSEH MOTORNIH VOZIL V REPUBLIŠKEM IN ZVEZNEM MERILU — NADOMESTNI DEU — SPECIALNO BRUŠENJE MOTORNIH GREDI IN MOTORNIH BLOKOV — VLIVANJE IN VRTANJE LEŽAJEV — OBDELAVA VSEH VRST BATOV
MLINSKA UL. 13 Telefon štev. 28-65.
Čeprav je pozna ura, ob 14. in pol bo avto že popravljen in spet bo kakor nov.
Če treba, kaj dodamo, pri nas se vse dobi, vijak, akumulator — bodite brez ilcrbi.
Najboljše AKUMULATORJE imamo pri »VESNI« na Tržaški cesti št. 16. Telefon štev. 25-07.
Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Mtiribo: Kooa'lška ulica 6/II — Telefon 29-07
—	Čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-91 Rokopisov in risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna
Sršen:
nogometašem
Čestitamo vam h krasni igri, pretepali ste se kot tigri!
Res: »nežno«, »bratsko« ste igrali,
»prijaznoz, »vljudno« ste se klali! Igrali ste v »športnem duhu*: po nogah, glavi in trebuhu.
Vi veste, kaj je disciplina: tako divja samo živina.
Odličen vtis ste zapustili, ho ste tako se divje bili.
Če še se to zgodi — za kazen vas stadion sprejel bo — prazen. Sami se koljite med sabo, če niste za drugačno rabo.
Ni nogomet vse kar se brca, za to duha je treba, srca!