Leto VII, štev. 192 LJubljana, nedelja 22. avgusta 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din ea lihlj« ob 4. zjutraj. = Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica štev. $fL Telefon štev. 72, ponoči tu d1 štev. 34. UpravnEtv»j LJubljana, Pictoauvs ulica it S4. — Telefon U. losentol oddelek} Ljubljana, Prešernova ulica it 4, — Telefon h. «91 1'odružnict: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račun pri poitnem ček. zavoda 1 Ljub-jana št. 11.841 - Praha čisto 7»-iSa. Wjen,Nr. 105.S41. Ljubljana, 21. avgusta. Klerikalci so dosedaj pri vseh volitvah v Trgovsko zbornico nastopali s svojo samostojno kandidatsko listo. Ker so bile zadnje volitve še pred izbruhom svetovne vojne, se le še starejša generacija trgovcev in obrtnikov spominja, s kakim strupom so klerikalci vedno vodili boj proti zavednemu trgovstvu in obrtništvu. Neizmerna je pač njihova strast, kadar gre zato, da bi v kako javno korporacijo zanesli nadvlado svoje stranke, zlasti pa takrat, če se zavedajo, da razpolaga dotična ustanova tudi še z večjimi denarnimi sredstvi. Mestni občinski svet in mestni magistrat ljubljanski pa sta priči, kako gospodarijo in komu v prilog gospodarijo in vladajo klerikalci, kadar se dokopljejo do vlade. Od klerokomunističnega režima v ljubljanski komuni še danes boli glava in žep marsikaterega Ljubljančana. Niti sami pristaši SLS si ga ne žele več nazaj. Pred volitvami ni nihče tako sladek z obljubami kakor SLS in njeni agitatorji. Kaj vse so pri zadnjih skupščinskih volitvah obetali in kaj so po volitvah storili! 20 poslancev SLS hodi v Beograd po dijete, domov pa hodijo že 7 let praznih rok in zadržujejo odpor volilcev proti sebi samo še s tem, da klerikalna stranka hujska na vse strani in neusmiljeno udriha — po drugih. Poceni je tako politično «delos> in blagor ubogim na duhu, ki ne morejo spregledati prevarantske politike SLS. Slovenski trgovci in obrtniki so potem, ko je bil dr. Korošec izvoljen za ljubljanskega poslanca, kmalu uvideli, kaka škoda jim je bila prizadejana s tem, da je radi nečednih intrig baš iz trgovskih krogov ostal v manjšini ljubljanski kandidat Mohorič, čegar naloga bi bila. da bi svoje strokovno znanje in sposobnost posvetil gospodarskim interesom Slovenije. Ljubljančani imamo to posebno čast, da je naš poslanec dr. Korošec in od-vseh strani gre le en glas, da je sedanji ljubljanski zastopnik najslabši poslanec, kar jih je dosedaj imela Ljubljana. To priznavajo z gnjevom tudi treznejši pristaši SLS. Da se ie SLS s tako strastjo vrgla na zbornične volitve, zato niso merodajna samo njena partizanska imperijalistična in hegemonična stremljenja, marveč jo vodijo še druge politične špekulacije, ki pričajo, da je SLS pred očmi. samo strankarski interes in niti najmanj interes trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Glavni cilj je izpremeniti stanovsko zastopstvo trgovcev, obrtnikov in industrijalcev v Sloveniji v izzivajočo avtonomistično postojanko, ki naj služi klerikalcem v času popolne izolacije in brezpomembnosti v državni politiki kot nova opora njihovih separatističnih stremljenj. Klerikalcem je v njihovi obupni situaciji vsaka bilka dobrodošla, s katero menijo, da bi si mogli popraviti svojo žalostno usodo. Zato pogrešuo računajo, da bi jim mogla zmaga pri volitvah v komoro dvigniti po njihovi lastni krivdi zapravljeni ugled. Ako pa bi že tega ne bilo, menijo, da bi mogli ljubljansko komoro porabiti za avtono-mistične demonstracije. Vsekako torej načrti, ki se nikakor ne strinjajo niti z nalogo, niti z interesi stanovsko-go-spodarskega parlamenta trgovcev, obrtnikov in industrijalcev v Sloveniji. Samo strast in politična slepota mora biti kriva, da se je našlo med Ravniharje-vimi radikali par ljudi, ki podpirajo te herostratske klerikalne nakane. Ra-zumljivejše je, da je na strani klerikalcev tudi nekaj radičevcev; saj je Radič .poleg klerikalcev glavni krivec, da v naši državi ne pridemo do reda in poštenja, ker je pač radičevska in klerikalna politika dosedaj še vsa leta samo rušila in rovarila, mesto da bi pomagala graditi in tudi sama gradila. Za pucljev-ce je navzlic temu vendarle interesant-no, da puste poedince podpirati destruktivne nakane SLS proti Zbornici, dočim niso istega mnenja v ^Kmetijski družbi*, kjer se bore na žive in mrtve proti klerikalnim avtonomistom in reflektira-jo v boju proti njimi tudi na pomoč samostojnih demokratov, od katere so odvisni! Torej drugo načelo za kmečko stanovsko in drugo za trgovsko in obrtniško stanovsko zastopstvo! V «Kmetij-ski družbi» konvenira pucljevcem, da se mirno in smotreno dela. v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo je po njihovi logiki prav, če se uganjajo politične orgije, da se tamkaj le hujska in razsaja. Med radičevci v Sloveniji so itak trgovci, obrtniki in industrijalci bele vrane. Zato naj njihovo komoro vzame vrag. Pa še drug cilj zasleduje SLS z volitvami v komoro. Za občinske volitve v Ljubljani so zanjo silno slabe šance. V vodstvu SLS so že docela obupali, da bi še mogli zavladati v ljubljanski mestni hiši. Volitve v Zbornico naj jim tudi tu dvignejo upe in nade. Trgovska in obrtna zbornica v njihovih rokah bi jim mogla s primerno zlorabo povečati število glasov pri občinskih volitvah. Oni se tolažijo: Če zmagamo v zbornico, bomo zmagali tudi pri občinskih volitvah v Ljubljani. Zato sedaj napenjajo Kdaj se sestane Narodna skupščina? Min. predsednik Uzunovič se je vrnil v Beograd. —• Za razširjenje vladne koalicije zaenkrat še ni potrebe. — Predsednik Narodne skupščine se vrača domov. Beograd, 21. avgusta p. Zaradi odsotnosti večine ministrov iz Beograda tudi danes ni bilo v prestolici važnejših političnih dogodkov. Min. predsednik Uzunovič se je povrnil v Beograd šele zvečer. G. Uzunovič je izjavil na kolodvoru prisotnim novinarjem, da jim nima sedaj nič posebnega povedati, kar bi bilo za javnost, ker je vse važnejše že povedal na Bledu. Na vprašanje novinarjev, kdaj se Narodna skupščina zopet sestane, je odgovoril predsednik vlade, da se ie tudi o tem govorilo pri njegovih avdi-jencah, da pa še ni definitivne odločitve. Dan sklicanja še ni določen v prvi vrsti zato, ker skupščinski odbori še. niso končali svojega dela. Na nadaljnje vprašanje, ali je računati s skorajšnjim razširjenjem vladne koalicije, je izjavil g. Uzunovič, ako želi kaka politična skupina vstopiti v vlado, je to mogoče, ako ne postavlja pretiranih zahtev. Sicer pa je današnja situacija taka, da zaenkrat ni potreba, da se koalicija razširi, ker ima vlada v zbornici zadostno večino. Glede ministra dr. Nikiča je dejal min. predsednik, da o tej stvari na Bledu ni bilo govora. Odhod ministrov z Bleda Bled, 21. avgusta b. Živahno politično življenje zadnjih dni je danes popolnoma zamrlo. Zjutraj se je odpeljal min. predsednik Uzunovič nazaj v Beograd in tu je ostal le še minister Ninčič, ki pa se men- Posvetovanje o gospodarski krizi Anketa gospodarskih organizacij je z ozirom na odpor radičevcev in radikalov opustila zahtevo po ustanovitvi gospodarskega sveta zahteva pa izdelavo gospodarskega programa po posebni komisiji. Beograd, 21. avgusta r. Danes ob 9. dopoldne je v dvorani Jugoslovenske banke pričela anketa pridobitnikov. Zastopane so vse gospodarske zbornice in druge slične institucije v državi. Ob 11. je zborovalce posetil minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, ki se je po kratkem pozdravu kmalu zopet odstranil. Razprave so proglašene za nejavne, a 0 poteku posvetovanja bo izdati poseben komunike. Na popoldanski seji ankete o gospodarski krizi je predlagal tajnik novo-sadske trgovske zbornice Mirko Ko-sič, naj' se ustanovi komisija za ^preiskavo žita in sočivja. ki se izvaža iz naše države. Ta komisija nai bi preprečila izvoz onih poljedelskih predmetov, ki ne odgovarjajo gotovim kriterijem. To naj se stori zato, da se ne kvari ugled naših poljskih pridelkov v inozemstvu. Tudi 'je treba pred izvozom dobro preiskati češplje in jajca. Nato ie bila prečitana spomenica tr- da jutri tudi vrača v prestolico. Avdijenc na dvoru ni bilo. Jutii dopoldne potuje preko Jesenic v Beograd predsednik Narodne skupščine Marko Triikovič, ki se je nekaj iednov zdravil v Badgasteinu. Tudi v Suvoboru se polagoma pripravljajo na odhod. Kralj in kraljica odpotujeta koncem meseca v Topolo odnosno Oplenac, kjer bodeta sprovedla septemberske dni. Ni izključeno, da se podasta spotoma še v Ka-štel pri Splitu po prestolonaslednika, ki se nahaja tamkaj. Danes so se vpisali v dvorsko knjigo rumunski novinarji, ki so čez dan dali Bledu za nekaj ur živahno nekam politično obiležje. Doba velikih konferenc in avdijenc pa je za letos na Bledu, kakor vse kaže, že minula. Zagreb, 21. avgusta u. Minister Maksimovič in Nikič sta snoči v spremstvu ljubljanskega In mariborskega velikega župana dospela sem ter se nastanila v hotelu »Esplanade«, kjer je minister Maksimovič dalj časa konferiral z dr. Bal ti čem Ln dr. Pirkmajerjem. Danes ie notranji minister sprejel referate politične uprave ter je posebno dolgo razgovarjal s policijskim ravnateljem Vragovičem. V Zagrebu so se takoj raznesle govorice, da g. Maksimovič zbira materijal za — aretacijo Stj. Radiča! Dr. Nikič je konferiral z nekaterimi svojimi prijatelji, kako bi se dal najbolje organizirati protiradidevski pokret. Zvečer sta se oba ministra odpeljala v Beograd. G. Maksimovič ni hotel dati nobenih izjav, povdarjal je le, da je situacija ^normalna«. govske in industrijske zbornice v Skoplju, ki zahteva, naj vlada podpira razvoj trgovine in industrije na jugu države, zlasti pa poljedelstvo. Prečitana ip bila tudi ^omenica o stanju lesne industrije. Spomenica med drugim naglaša, da se pri nas proizvajajo izvrstni železniški pragovi, ki jih pa zaradi carinske tarife ni mogoče izvažati. Zahteva se, naj vlada bolj favorizira našo lesno industrijo. Na koncu seje je bila sprejeta resolucija, ki1 zahteva, naj se ustanovi gospodarska ko-misila. Anketa ne zahteva, da se sedaj osnuje gospodarski s vat, ker vladne stranke tega ne žele. Zahtevati pa je treba posebno komisijo, v kateri naj bi bile zastopane politične stranke, gospodarske organizacije in vlada, Ta komisija naj b! imela nalogo, da izdela natančen program za gospodarski razvoj naše države. Ta program se ne sme spremeniti, ako se menjata vlada ali režim. -ŠSS- Debata o hišnem davku Beograd, 21. avgusta, p. Skupščinski od« bor za izenačenje davkov je imel danes popoldne sejo, na kateri je nadaljeval raz* pravo o onih členih, ki se nanašajo na da« vek na poslopja. Čl. 36. je bil sprejet v novi stilizaciji, po kateri tvori podlago te>-ga davka posest iu sicer, da plačuje last* nik ali užitkar. Pri čl. 37. se je razvila dalj* ša debata. Ta čl. loči zgradbe v dve kate« gori ji, one ki so v najemu in one, ki niso v najemu. Pri prvih je davčna osnova let« na najemnina, vračunajoč vrednost vseh drugih obvez najemnika, od katere se od« štejejo troški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Pri drugih se oceni davčna osnova po enakih v najemu se na« hajajočih stanovanjih. Za kmečke hiše se ne plača hišni davek, ako posestnik ne pla« ča dohodarine za več nego 4800 Din do« hodka. Posl. Demetrovič (SDS) predlaga, naj davčno osnovo za hiše, v katerih sta« nujejo gospodarji sami. določajo davčni odbori, ne pa davčna oblastva. Radikali in radičevci so ta predlog odbili. Ravnotako so odklonili predlog, da naj bodo davčnih olajšav odn. osvoboditve, ki jih zakon pred videva za kmečke hiše, deležni tudi mali obrtniki po deželi. Čl. 37. in 38. sta bila sprejeta po vladinem predlogu. Pri čl. 39. je bila zopet obširnejša razprava. Ta. člen določa, da se sme odbiti od bruto«najemni« ne za stroške: 20 odst. v Beogradu, Za« grebu, Ljubljani, Novem Sadu in Zemunu; 25 odst. v ostalih mestih, trgih, kopališčih in letoviščih; 30 odst. v vaseh. Dokler ve« vse kriplje, zato sedaj slepijo trgovce in obrtnike z »gospodarskimi® listami, zato so si najeli za pomagače pristaše tudi drugih strank, češ: «Pomagaj, kar more! Kakor vedno, nima pri tem početju SLS ozirov 'do nikogar drugega nego sama na sebe. Vse lahko propade, uničen naj bo obrtniški in - trgovski parlament, samo da bi mogla triumfirati politika SLS. Na srečo je pa tako, da tudi pri SLS Bog skrbi, da njena drevesa ne zrastejo do nebes. Ijajo ograničenja glede višine najemnine v smislu stanovanjskega zakona znaša odbi« tek 40, 50 in 60 odst. Predlog opozicije da se procent odbitka za stroške zviša je vladna večina odbila. Čl. 40., ki določa vi-> šino davka (20 odst.) je bil odstavljen ter se bo o njem sklepalo prihodnjič. Dr. Markovič o Radičevih neuspehih v Bosni in o dele* gaciji za Ženevo Beograd, 21. avgusta, p. Bivši minister pravde dr. Laza Markovič se je povrnil s svojega agitacijskega potovanja v Herce« govini. Vaš dopisnik se je danes delj ča« sa z njim razgovarjal. Dr. Markovič je po« vedal, da je zelo zadovoljen s svojimi sho« di. Zlasti je poudarjal, da je po Bosni in Hercegovini vpliv St. Radiča na hrvatske množice že zelo ponehal. To je tudi vzrok da Radič sedaj toliko potuje po Bosni. Na vprašanje, ali pojde dr. Markovič kot de« legat v Ženevo, na jesensko zasedanje Dru« štva narodov, je odgovoril bivši minister: «Naša delegacija še ni definitivno sestava ljena, kakor so mi danes povedali v zu* nanjem ministrstvu. Vlada me še ni vpra« šala, ali pristanem na to, da me določijo za člana naše delegacije v Ženevi.« Glede spora s St. Radičem v zadevi članstva na« še delegacije je dejal dr. Markovič. da se- mu zdi, da Radič popušča, ni pa izklju. čeno, da končno Radič sam izpade iz dele« gacije. Na vprašanje dopisnikovo, ali. bi sprejel tudi mesto namestnika v delegaciji, je odgovoril dr. Markovič, da prihaja, ako gre v Ženevo, v poštev lc kot član delegacije. Beograd, 21. avgusta, r. Po vesteh z Ble* da se je tamkaj razpravljajo tudi o sporu dr. Laze Markoviča in St Radiča. Smatra se, da je sodelovanje dr. Laze Markoviča na konferenci Zveze narodov brezpogojna potrebno, ne velja pa to za St. Radiča. Trdi se, da bi St. Radič brez vsake škode lahko ostal doma in da bodo tudi brez njega opravili v Ženevi. Bolgarska intriga se je ponesrečila Velesile so bolgarski vladi nujno nasvetovale, naj odgovori direktno. — Bolgarska nota bo izročena prihodnji teden. njegov razgovor v zvezi z izročitvijo kolektivne note. Bolgarski. Bolgarija bo na noto odgovorila prihodnji teden. Po sprejemu :e odpotoval krali v Ruščuk. Spremljali st* ga sestri princezinii Evdoksiia in Nadežda ter . brat princ Ciril, ki potuje v Evksinu-gtad. Sotija, 21. avgusta, s. Izročitev bolgarskega odgovora na kolektivno noto sosednih drŽ3v se je nekoliko zakasnilo. Vzroke za to bi bilo iskati v konferenci, ki so jo imeli poslaniki Angliie, Francije iu Italije z bolgarskim zunanjim ministrom Burevom. Tudi kralj ie sprejel zastopnike velesil v dal ši avdijenci. Doznava se, da ie to pot Francija dala iniciiativo in da sta Francija in Italiia zaprosili bolgarsko vlado, naj ne predloži spora s sosednimi državami Društvu narodov, temveč nai jih reši v direktnih pogajanjih brez posredovanja. Beograd, 21. avgusta p. Bolgarska vlada se je, kakor znano, na vso moč trudila, da bi obrezuspešila izvršitev zahtev kolektivne note Jugoslavije, Ru-munlje in Grške s tem, da se obrne na Društvo narodov za intervencijo. Nekaj časa je izgledalo, da se ii bo ta intriga posrečila. Včeraj pa so posetili angleški, francoski in italijanski poslanik zunanjega ministra Burova, danes pa kralja Borisa ter so nujno nasveto-vali, naj Bolgarija poravna svoj spor z Jugoslavijo in Rumunijo potom direktnih pogajanj. Bolgarska vlada bo sedaj opustila namero, da se obrne na Društvo narodov ter bo prihodnji teden — verjetno v sredo — odgovorila na noto svojih sosed. Sofija, 21. avgusta k. Kralj Boris je sprejel danes francoskega, angleškega in italijanskega poslanika. Domnevajo, da je bil Delno popuščanje angleških rudarjev Vzpostavitev dela v posameznih rudnikih na podlagi separatnih dogovorov. — Stavkovno vodstvo zahteva reorganizacijo premogovnikov kot pogoj za nadaljna pogajanja. London, 21. avgusta (brž.) Popolno besedilo odgovorov rudarjev nottinghampshire-skega in derbjshireskega okraja lastnikom bo znan šele v pondeljek. Kakor se računa, dela v manfieldskih rudnikih že ossm tisoč rudarjev, in sicer na podlagi sedem in polurnega delovnika in mezd, ki so veljate pred stavko. Danes se bo število delavolj-nih rudarjev še povečalo in lastniki upajo, da bo stavka v tem okraju v kratkem končana. «Daily Herald> pravi, da je število rudarjev, ki so se vrnili na delo. razmeroma malo. Tajnik rudarske federacije meni, da se bo to število prihodnji teden znižalo, ko se bo rudarjem objasnila razlika med enotno rešitvijo krize in krajevnimi dogovori. Dosedaj je edino rudarska organizacija v Nottinghampshireju pristala na separatna pogajanja z lastniki, toda izvrševalni odbor je "v polnem delu, da zajezi to gibanje. V Warwickshireu in Leiceištershireu dela 3e 12.000 rudarjev, kar ni ravno veliko število napram 100.Č00 rudarjem, ki so zaposleni v teh revirjih. Vendar pa skuša rudarska zveza ohraniti v teh krajih enotnost stavke, ker je v teh predelih komaj polovica rudarjev včlanjena pri rudarski zvezi. -rTimess pravijo, da bo morala rudarska federacija v kratkem revidirati svoje stališče. -:\Vestminster Gazette> ve celo povedati, da se vrši prihodnji leden v Londonu nova plenarna seja rudarskih delegatov, ki se bo bavila z zadnjim sestankom z lastniki rudnikov. Danes se je objavilo celotno poroči!" zadnje seje rudarjev z lastniki, ki pravi, da je prelom med obema strankama popolen. Rudarji so odločno odklonili vsako podaljšanje delovnega časa in vsako pogajanje o mezdah, preden se ne izvide reorgauizacf}.< rudniških obratov. Zveza lastnikov se je izjavila nekompeientnim za rešitev spora na nacijonalni podlagi. Rudniški podjetniki so soglasno zahtevali, da se reši spor izključno na podlagi krajevnih dogovorov. London, 21. avgusta (brž.) Tu se predvideva, da bo trajala rudarska kriza še ve? tednov. -»Financial Ne\vs> poročajo, da se vsled krize vedno bolj uporabljajo kot kurivo ostanki nafte, ki bjjdo sčasoma izpodrinili premog. -S3- Podrohnosti o naših konvencijah z Grško Atene, 21. avgusta r. Atenske npvine objavljajo naknadna sporočila o konvenciji, s katero Grčija priznava naši kraljevini pravico, da naše ladie lahko transporfiraio blago iz svobodne cone v Solunu v katerikoli grško pristanišče. Ta pravica je naši kraljevini priznana zato, ker ne zivisi od prava sabotaže v grških vodah, marveč od posebnega režima naše cone, ki je navzlic temu, da se nahaia na grškem ozemlju ipak pod našo carinsko suverenostjo. Naša kraljevina lahko izvaža iz cone blago na naših ladjah in se to ne more smatrati kot kršitev ka-botaže v grških vodah. Naše ladie, ki bodo iztovariale blago v kakem pristanišču, ne bedo mogle tudi vtovarjati blaga za kako drugo grško pristanišče. Zaradi tega se pravica, priznana naši kraljevini, ne more smatrati za razlog, s katerim bi isti privilegij lahko zahtevala tudi kaka druga država razen če bi tudi ona imela v Grčiji svoio svobodno carinsko cono. Tega pa razen nas zaenkrat še ni. Glede narodnin manjšin navajajo atenske uovine. -da sta naša kraljevina kakor tudi Grčija prevzeli recipročne obveznosti, da bosta napram manjšinam postopali na osnovi dodatkov k mirovnim pogodbam sklenjenim v Saint Germainu in Sevresu. Atene, 21. avgusta. Grški zunanji minister Rufos je izjavil, da je naša svobodna cona razširjena v fronti za 140 m proti zapadu ter na ta način povečana za 10.000 m2, Šef sanitetne službe in ostalo osobje svobodne cone bo podvrženo iurisdikciji grškega pristaniškega poveljnika v Solunu. Jugoslovenski cona se bo uporabljala ne samo za tranzitno trgovino z Jugoslavijo, marveč tudi z ostalimi sosednimi državami, s katerimi Jugoslavija sklene železniške konvencije. Določena ie že tudi tarifa za blago, ki bo prihajalo tranzitno iz Jugoslavije ter tudi za ono, ki bo prispevalo iz svobodne grške cone. Beograd. 21. avgusta, r- Naša vlada Je preko svojih poslanikov v inozemstvu sporočila vsem našim zaveznikom sklenitev prijateljske pogodbe z Grčijo. Avdijenca novega beograjskega župana Beograd, 21. avgusta. j>. V torek se peljeta na Bled novi beograjski župan dr. Ko-sta Kumanudi in podžupan dr. Kosta Jovano vič. V sredo ju sprejme kralj v avdijenci, da se mu predstavita kot zastopnika nove občinske uprave mesta Beograda. Ameriški predlog za poravnavo francoskih dolgov Newyork, 21. avgusta, (brž.) Namestnik državnega tajnika za finance, \Vinston, je izjavil, da bi bilo dobro, vzeti v resen pre« tres misel, naj bi se francoski dolgovi v Zedinjenih državah poravnali z odstespitvi« jo obsežnih gumijevih, nasadov v Indokini, Predrzno fašistovsko izzivanje Sušak, 21. agvusta r. Pred 'dnevi je do-šla na' Reko skupina fašistovske mladine iz Bologne. Ti izletniki so včeraj manifestirali po reških ulicah ter prišli pri tem do mosta, ki veže Sušak z Reko. Izletniki, ki iih je bilo okoli 200 v fašistovskih črnili sra.icali, je vodil fašistovski prokonzul 'Ga-ston Busaci in kurat 67. legije .nacijonalne milice v Bologni, Botaeei. Pri mostu,' tik ob naši meji, ie zasvirala njihova fanfara fašistovsko himno, kurat Botacci pa je ime! ognjevit nacionalističen govor, v katerem je proslavljal osvobodi teli ico Italijo. Pokazal je z roko na naše ozemlje ter dejal na koncu: »Al Italia, al di la, eja, eja, alla-la . To se pravi: »Italiji z one strani, eia, eja.« To faštistovsko izzivanje .ie napravi-so na sušaško prebivalstvo zelo mučen vtis tem bolj, ker se s takimi iredentistič-nimi govori z oficiielne italijanske strani na nekvalificiran način žalijo državna in naci.ionalna čustva sušaških meščanov. Italija za aneksijo Tangerja po Španiji Rim, 21. avgusta, d. Še v četrtek se je z oficijozne strani zatrjevalo, da Italija še ni zavzela konkretnega stališča v zadevi Tangerja, sedaj pa objavlja «Tevere» članek, v katerem odprto nastopa za aneksijo Tangerja po Španiji. List pravi, da se mora Italija vprašati, zakaj naj bi Tanger ne bil španski, ako ne more ostati mednaroden, kakor bi to moral. Maroko je razdeljen v interesne sfere, v francosko in špansko. Francozi in Španci so naravni tekmeci in bodo tudi ostali, zato bodo tudi ločeni baš radi delitve Maroka. Po porazu Abd el Krima se je ta rivalnost znova pojavila. Nad obema prepirajočima pa se smeje tretji: Anglija. Sedaj se nehote vsiljuje Italiji vprašanje: Ali je za Italijo bolje, da ostane trenutno stanje, ali pa da ostane Španiji, s katero smo pred kratkim sklenili pogodbo prijateljstva in nevtralnosti? «Tevere» pravi, da za Italijo odgovor ni težak. Priprave za razsodiščno pogodbo z Avstrijo Dunaj, 21- avgusta, s. Kakor se čuje s poučene strani, sc bodo pogajanja o avstrij sko«jugoslovenski razsodiščni pogodbi, o kateri se je razpravljalo na zadnjem se« stanku zveznega kancelarja dr. Ramka z jugoslovenskim zunanjim ministrom d--Ninčičem, nadaljevala pri sestanku obeh državnikov v Ženevi. "Pri pogajanjih, gre predvsem za to, kakšne naj bodo <$okx&c za to razsodiščno pogodbo. Klerikalna gonja proti trsovskim in obrtniškim organizacijam Dr. Koroščeva napoved v Domžalah, da bo šla SLS kot stranka v volilni boj za ^Trgovsko zbornico* in njegova izjava v Trebnjem, naperjena proti stanovskim organizacijam trgovcev in obrtnikov, rodi čim dalje lepše sadove. SLS je začela uprizarjati proti organiziranemu trgovstvu in obrtništvu naravnost divjo gonjo. Njeni eksponenti so začeli prirejati zakotne sestanke, o katerih priobčuje nato «Slovenec» poročila, kakor da bi se na njih svet tresel. V resnici pa se na teh klerikalnih sestankih mlati vedno ena ln ista slama, v glavnem pa se uganja ordinarna politična hujskanja proti legitimnim predstaviteljem trgovskih in obrtnih organizacij ne glede na to. da je dobršen del takih zakotnih in tajnih sestankov posvečen histeričnim izpadom proti SDS. Videti je, da bi SLS za vsako ceno rada razbita ali vsaj oslabila Stanovske organizacije slovenskih trgovcev in jansko ustvarili in jih dolga leta najuspešnejše vodijo. Ce so mnogi izmed teh najboljših in najpožrtvovalnejših obrtniških in trgovskih delavcev pristaši SDS, potem je to častno za SDS, ki šteje v svojih vrstah take ljudi. Ni niti lepo, niti pametno napadati voditelje organiziranega obrtništva in trgovstva, izmed katerih so mnogi osiveli v nesebičnem delu za stanovske interese, samo radi tega. ker niso pristaši SLS in zato, ker nočejo politične Zbornice, temveč samo stanovsko-gospodarska zastopnico, ki bo vestno delala tako v prid naprednih, kakor klerikalnih obrtnikov. G. Jelačina ni nihče pooblastil, da kandidira v Zbornico, on se vsiljuje za kandidata sam in mimo vseh onih stanovskih organizacij, ki bi ga imele pravico kandidirati. Tako kot manevrira sedaj Jelačin, so pri volitvah praktici-rali ljudje, ki še niso poznali demokracije. časi so minuli, ko si je kandidat ško mesto, bodo zavedni trgovci opravili že s kandidaturo g. Jelačina v 2bornlco samo In so brige za njegovo predsedniško mesto povsem odveč. obrtnikov, ker so ji očividno na poti za j najpreje povabil na tajen sestanek par uresničenje njene konzumarske in obrt niško-fušarske poiltlke. Značilno je za SLS. da njeni eksponenti niso smatrali za potrebno, da stopijo radi volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo — dasi za slepilo javnosti pišejo in govore, da je ona najvažnejši naš gospodarski parlament obrtnikov in trgovcev — v stik s s t fino v s k i m i organizacijami trgovcev in obrtnikov, ki so edine poklicane in edino merodajne, da odločajo v tej svoji stvari. Interesanten je tudi nastop obeh glavnih kolovodij klerikalne volilne agitacije, gg. Ogrina in Jelačina. Prvi, ki se je naenkrat postavil slovenskemu obrtništvu za voditelja, bi bil moral vsaj vprašati za mnenje obrtne zveze in zadruge. drugega dolžnost je bila, da bi bil sklical kot njen predsednik «Zvezo trgovskih gremijev*, na kateri bi se zakoniti predstavniki trgovine porazgo-vorili o zborničnih volitvah, ki nedvomno spadajo med najvažnejše stanovske zadeve trgovcev. Niti eno, niti drugo se ni zgodilo, pač pa sta g. Jelačin kot sedanji predsednik «Trgovske zbornice« in g. Ogrin kot njen podpredsednik sklicala k Štruklju sestanek pristašev nekaterih političnih strank, katerega so se udeležili v glavnem le klerikalci, a niti eden od uglednejših delavcev na polju stanovskih interesov slovenskega trgovstva in obrtništva! In dogaja se sedaj unicum, da predsednik in podpredsednik Trgovske zbornice z vso vehemenco nastopata proti kandidatom, ki so jih postavile obrtniške organizacije in prav tako tudi proti kandidatom, ki so jih izbrali zato pooblaščeni Trgovski gremiji. Napadi se vrše pod pretvezo, da so poedini kandidati trgovskih in obrtniških organizacij pristaši SDS. Za obrtniške interese pa je postranskega pomena ali in kateri teh mož so pristaši SDS. Glavno je, da uspešno delajo za skupne obrtniške in trgovske interese. Mnogi od njih spadajo med prvoboritelje svojeg3 stanu, v pravem pomenu te besede, ki so obrtniške in trgovske organizacije — brez katerih bi slovenski obrtnik in trgovec bila brez vsakega upliva — de- ljudi, ki so mu bili po godu, jih razglasil za zaupnike, potem pa se je dal od tistih zaupnikov postaviti za kandidata. Cemu pa nai so potem še obrtniške in trgovske organizacije, ako bi ne imele pravice in dolžnosti postavljati kandidate za svojo najvažnejšo stanovsko korporacijo?! Mesto, da gg. Jelačin in Ogrin po klerikalnih volilnih shodih samo napadata druge, bi raje povedala, kaj sta onadva napravila za trgovce in obrtnike. Ljudje vedo, da je g. Ogrin postal iz navadnega zidarja stavbenik, industrijalec in bogve še kaj, ljudje pa dosedaj še niso Slišali, da bi imelo od njegovega dela na političnem in obrtniškem polju, kaj koristi tudi celokupno obrtništvo. O g. Jelačinu piše današnji «Obzor», da mu je SDS ponujala mesto predsednika ^Kreditne banke*, če odstopi kot predsednik «Trgovske zbornice*. Vse to je absolutno izmišljeno, že zato, ker gospoda Jelačina njegovi strastni politični izbruhi sami diskvalificirajo, da bi postal eno kot drugo. Nobena gospodarska organizacija, ki hoče v miru napredovati, si ne more v lastno nesrečo in pogubo postavljati za predsednike ljudi, ki so fanatični in nestrpni strankarji. Naj g. Jelačin še toliko obrekuje SDS in zliva po njej gnojnico, tega pa noben pameten človek ne bo uvidel. da je to od njega modro in premišljeno. SDS je v Sloveniji političen faktor, s katerim morajo računati še drugačne kapacitete kot je g. Jelačin. Veliko si jih ie po lastni krivdi že razbilo glavo, ker so butali ž njo v zid. Človek, ki ima ambicije za razne predsednike gospodarskih zavodov, mora biti precej drugega kova kot je g. Jelačin. To mu v vsej dobrohotnosti še enkrat povemo. Organizirano obrtništvo in trgovstvo bo v ostalem prešlo preko vseh, ki iščejo trgovce in obrtnike ne radi trgovstva in obrtništva, pač pa radi samih sebe. < Slovenčeva» gonja proti kandidatskim listam stanovsko organiziranega obrtništva in trgovstva pa samo znova dokazuje. da klerikalcem ni za stanovske interese pač pa le za konsumarsko politično bisago. -sss- Pozor volile! v Zbornico za trgovino obrt in industrijo! Da ne bo zmot in slepomišenja, je treba ugotoviti, da je v volilnem lokalu (Kolodvorska ulica št. 8), ki ga razglaša «Slo-venec» kot nekak stanovski volilni lokal obrtnikov in trgovcev, podružnica in ekspozitura SLS. Kandidatska lista, ki se tu s trudom pripravlja, bo kleri-kalno-potitična lista« sestavljena od strani SLS in njenih za- veznic. Od poklicanih stanovskih organizacij že objavljena lista združenih in stanovsko zavednih obrtnikov z imenom «Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti» nima z zgoraj omenjenim klerikalnim volilnim lokalom nobene zveze. Prav tako tudi ne stanovska lista trgovcev, ki jo razglase drugi teden poklicana strokovna zastopstva trgovcev v Sloveniji. Tudi ta lista bo izraz nadstrankarskih strokovnih interesov, ki nočejo imeti nič skupnega s klerikalno politiko in njenim konsumar-stvom. Pazite, da Vas ne prevarajo in poučujte svoje tovariše! Strokovni volilni odbor. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! Zagrebške informacije Zagrebški »Obzor« se v zadnjem času rad zanima za razmere v Sloveniji ter objavlja o njih članke, ki pa na žalost trpijo na pomanjkanju objektivnosti in tudi poznavanju razmer. Seveda so simpatije zagrebškega hipohondra stalno na strani pro-tivnikov naprednega življa, kar je za sta-rega zagrebškega purgarja končno povsem razumljivo. Mi se s častitim starino ne spuščamo v polemike, a tu in tam moramo vendarle popraviti vsaj najbolj grobe po-reške. Tako objavlja »Obzor« 18. t m. članek o volitvah v trgovsko zbornico, v katerem trdi, da so klerikalci ustanovitelji posojllništva v Sloveniji, akoravno je znano, da so baš napredni možje (Vošnjaki, Lapajne itd.) osnovatelji slovenskega zadružništva. Res pa je, da so klerikalci ustanovitelji konzumarstva, s katerim so hoteli potolči in uničiti naprednega trgovca in obrtnika po deželi. Dočim klerikalci napadajo SDS, da je ona mati novega novega volilnega reda ra trgovsko zbornico, trdi »Obzor«, da demokratom novi volilni jed, ki je bil prošlo leto izdelan, in razdelitev komore na sekcije ter sekcij na kategorije »nije bila po volji«. Seveda lafeta i »Slovenec* i »Obzor«. Lansko leto izdelani volilni red je bil "d Trgovske zbornice soglasno odobren, a izdal ga je baš minister SDS dr. Grisogono. »Revizija« dr. Krajača je sicer ta volilni red v poedinostih nekoliko pokvarila, a ga v bistvu ni spremenila. »Obzor,< tudi še ni poučen, da se nahajajo zastopniki mariborske oblasti že od prevrata sem v zbornici in povsem napačno je informiran, da je v Sloveniji »najmanj« 5000 nemških' trgovcev in obrtnikov. Najinteresantnejša je pa »Gbzorova« vest, da so demokrati obljubljali »voditelju pokreta proti SDS« g. Jelačinu, 'da bo izvoljen za predsednika Ljubljanske kreditne banke, ako ne kandidira za predsednika Trgovske zbornice! Na vprašanje, kdo je mogel dati take informacije, menda ni težko odgovoriti. Mi samo toliko vemo, da so od konca do kraja izmišljene. SDS nima niti volje niti in-gerence na Ljubljansko kreditno banko, da bi temu zavodu vsiljevala predsednika, ki se je etabliral kot najborbenejši strankar ter bi "ta ugledni zavod nedvomno potegnil v politične vrtince. Kar se pa tiče kandidature g. Jelačina na zbornično predsedni- Ostra obsodba kanonika Cankarja Sarajevo, 21. avgusta _ Sodba v razpravi proti sarajevskem« kanoniku Cankarju kot uredniku »Katoliškega tednika«, zaključeni z dokaznim postopkom vred minuli torek, je bila danes razglašena ob ogromni pozornosti sarajevske publike. Kakor znano,. je kanonika Cankarja tožil dr. Janjič kot bivši minister za vere zaradi klevete potom tiska, ker je »Katoliški tednik« očital dr. Janji-ču, da je zlorabljal svoj ministrski položaj, ter ga označeval za najočitnejšega nasprotnika katoliške cerkve. Pri dokaznem postopku se je Cankarjeva ohramba docela Izjalovila, ker so tudi one priče, na katere se je Cankar skliceval, izpovedale v prilog dr. Janjiču, navajajoč, da je dr. Janjič bil versko objektiven in da se je o rtmsko-katoliškl cerkvi vselej vrlo lepo izražal. Cankarjeve krivde tudi niti malo ni moglo zmanjšati pismeno pričevanje dr. Korošca, ki je bilo zaradi vmešavanje kraljevega imena v afero prečitano v tajni razpravi, a ravno tako tudi ne koraki sarajevskega nadškofa dr. ša-rlča, ki je tožbo proti kanoniku Cankarju izrabil za atako na notranjega ministra, preteč mu, da bo Sveto Stolico in Inozemsko javnost informiral o zatiranju katolikov v Jugoslaviji! Sarajevsko sodišče je izločilo vse politične momente, ter ugotovilo, da Je kanonik Karel Cankar z inkrimlniTaniml odstavki zagrešil prestopek po paragrafih 52. in 53. tiskovnega zakona ter se obsoja na 15 dni zapora in 500 Din globe kakor tudi na plačanje vseh pravdnih stroškov. Obtoženi kanonik Cankar danes ni prisostvoval razglasitvi sodbe, pač pa je njegov zagovornik prijavil vzklic. Ostra sodba Je v sarajevskih klerikalnih krogih učinkovala naravnost porazno. Dr. Janjič je bil osebno navzoč. Politične beležke Fuzija hrvatskih iederalistov in dr« Nikičevih pristašev Beograjske »Novosti« so poročale, da se pripravlja fuzija hrvatskih federalistov in dr. Nikičevih pristašev. Ta skupina naj b! šteia 50 poslancev, ki bi jim načeloval dr. Trurobič. Eventualno bi se jim pridružil tudi radičevec Picka s svojimi l.iudmi, ki kažejo očitno nezadovoljnost z Radičevo politiko. Včerajšnji »Hrvat« to vest v celoti demantira ter naglaša, da hrvatski fe-deralisti vztrajajo na svoji zahtevi po reviziji ustave in da je Izključeno, da bi se njihovi stranka ter njeni zastopniki spuščali v kakršnekoli personake kombinacije. Odgovor «Samoupravi» »Samouprava« od 20. t. m. je ponatisnila »Obzorov« članek ljubljanskega dopisnika, ki pravi, da je Avstrija svoječasno Slovenijo sicer politično popolnoma zasužnjila, ni je pa gospodarsko, ker je dunajska vlada podpirala gospodarski razvoj, da bi mogla avstrijska centralna blagajna dobiti čim več dohodkov iz province. ČJan-kar naglaša, da dunajska vlada ni pobirala samo davke, temveč Je v province tudi mnogo investirala, potem pa izzvene njegova izvajanja v ugotovitev, da se Slovencem slabše godi v sedanji državi, kakor se jim Je v Avstriji. »Samouprava« pravi, da prepušča Slovencem brez kakšnega komentarja, naj precenijo sami, ali je »Obzor« navedeno napisal le zara-di resnice same, ali pa zato, da bi_ mogel najti In iz-konstruiriti nekakšne argumente za Slovence proti sedanji ureditvi države. »Samouprava« je glasilo vladne radikalne stranke in kot raka bi ji po našem mnenju dali lahko najboljši odgovor slovenski radikali ln radičevci, ki so se za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico zvezali z av ton omi stično klerikalno stranko, s katero kandidirajo skupno pod geslom za Ko-roščevo neodvisno, samostojno Slovenijo, in od katerih tudi izvira Članek v »Obzo-ru«. Informacije nai poišče pri prvotnem viru, kdor hoče biti zanesljivo poučen. Radikali pošiljajo Radiča v norišnico ali pa v ječo Splitska radikalna »Država« od IS. t. m. piše, da je Radič s svojim govorom na Krškem polju nanovo dokazal, da je pre-distiniran za norišnico ali pa za ječo. V množini zmešanosti, brezglavosti in zlikov-s-kih izpadov, ki jih je St. Radič izrekel na tem zborovanju, piše radikalna »Država*. stopa v ospredje, kar je dejal o nesrečnem slučaju, ki se je dogodil v Ka-štelu Starem. Radič je dejal: »Imamo velike župane, ki imajo v svojem programu ubijanje naše dece, čim doraste. Videli ste to v Kaštelu Starem. To je storil Perovič, on je kriv, on ie to pripravil.* Radikalna »Država« vprašuje, ali more biti komu v državi "dovoljeno, da na tak bestijalen in zločinski način obrekuje in dolži pred narodom predstavnika oblasti, velikega župana, zaradi smrtne žrtve v pretepu, ki mu je splitski veliki župan prav tako malo kriv kakor bitollski ali pirotski. Kaj mislite, da delajo državne oblasti proti brezdušnemu in zločinskemu hujskanju ter fa-natiziranju naroda po St. Radiču? vprašuje radikalno glasilo. »Prepričani smo, da so ti izpadi St. Radiča sigurfti znaki, da se v njegovih možganih razvija patološki proces, ki mu bo kmalu odprl vrata norišnice. Toda Tadi tega ne bi smela ostati pred St. Radičem zaprta vrata temnice, ako je njegovo delo in postopanje tako. da spada pod težo državnih zakonov.« Tore.i priporočajo radikali za šefa stranke, s kate- ro so v koaliciji,, norišnico ali pa ječo! Vprašanje je sedaj, kam spadajo oni, ki sklepajo s takim človekom sporazume? G. Prepeluh se je nevtralizirali « Jutro« je objavilo razgovor z ministrom Nikičem, ki je m. dr. dal izraza svoji in« dignaciji nad voditeljem SKS g. Prepelu« hom, češ da igra katfor izgleda, dvojno vlo» go. G. Prepeluh objavlja sedaj izjavo «z» sebe in svoje somišljenike® (kdo so to, ali SKS ali kakšna ožja njegova grupa?), da smatra s.por med HSS in drjem Niki» čem za notranjo zadevo Hrvatov, ki sa »nas Slovencev kot njihovih zaveznikov« direktno ne tiče... Izjava g. Prepeluha je v marsikaterem oziru originalna in značil« na. Interesantno je, da smatra izključitev Nikiča, ki jo je HSS utemeljila kot narod« no in državno potrebo, za «spor». A še interesantnejše, da g. Prepeluh proglaša ta spor za zadevo, katera se slovenskih radi« čevcev prav nič ne tiče, akoravno je zna» no dejstvo, da je neposredni šef g. Prepe* luha g. Pucelj, med podpisniki predloga, da se dr. Nikič iz HSS izključi! Mi sodi* mo, da je g. Prepeluh s svojo izjavo zelo slabo uslugo Storil i slovenskim radičev* cem i sebi. Ali ne vidi, da so njegove be« sede naravnost podkrepilo dr. Nikičeve sodbe? Opozarjamo vodstvo SKS. da bi mogla nevtralizacija slovenskih radičevcev v konfliktu med Radičem in Nikičem ime< ti prav «kobnev posledice za g. Puclja... Dvoumna italijanska politika na Balkanu Službeno fašistovsko glasilo zatrjuje, da je pogodba z Jugoslavijo najsigur-nejša afirmacija koncilijantne politike, «11 Mondo» pa pravi, da ie od drugač-ne ureditve Makedonije odvisen mir na Balkanu, a Rim, 19. avgusta V polemiki s «Tempsom» izvaja «11 Popolo d'Italia», glavno glasilo fašistovske stranke, da se prikazuje med mnogimi negotovostmi in lažnivostmi evropske politike pošteno italijansko delo za mirno zbližanje med balkanskimi državami kot ena izmed maloštevilnih sigurnih in lahko nadzorovanih či-njenic. Precizirajmo torej pozicije. Z žrtvijo legitimnih ljudskih aspiracij in po premaganih znatnih težavah je zaključila Italija jadransko zadevo z Jugoslavijo in je realizirala s to državo prijateljsko pogodbo, ki je bila za Evropo prva najjasnejša in najsigurnejša afirmacija konciljantne politike. Mi nismo podaljšali v dalmatinskih conah oboroženih okupacij, kakršne navzlic takozvani locarnski politiki trajajo po renskih conah. Ob mejah Julijske Krajine in ob vzhodnem obrežju Jadrana so izginili vsi vojni izviri in ostanki in mir vlada popolnoma, dovoljujoč najži-vahnejšo obnovo gospodarske izmenjave, ki je največje koristi za obe deželi. Glede avstrijske republike je dala Italija vzgled v resnici rimske umerje-nosti, ker se je vzdržala teritorialnih zasedb in finančnih neizprosnosti, tako da smo mi zmagovalci, namesto da oplenimo premagance, jim pomagali velikodušno. Madžarska in Bolgarija sta našli v Rimu iskreno razumevanje, Grčija je mogla ugotoviti naše prizadevanje za prijateljstvo, Rumunia je dobila od Italije posojilo, ob zadnjih jugo-slovensko-bolgarsko incidentih je dala Italija v Beogradu in Sofiji poštene spodbude, da se preprečijo preteče nove komplikacije. Italija hoče z vztrajno odločnostjo braniti mir na Balkanu in realizirati konciljantno politiko, absolutno potrebno za življenje narodov, ki so živeli petnajst let v vojnah in revolucijah. Italija vidi v balkanskem po-mirjenju svoj lastni interes gospodarskih in civilnih izmenjav, ki je visoke vrednosti Italija se ne udaja gospodar-sko-politično-vojaški politiki, ki ustvarja hegemonije in grozi z vojnami, marveč rajs sigurno prispeva k pomirjenju tam. kjer resne nevarnosti kažejo nujno potrebo lojalnega neinteresiranega delovanja, da se premagajo . . . Taka je italijanska zunanja politika v glavnem fašistovskem organu. Spremlja jo rimska plemenitost, katere je deležna v največji meri med balkanskimi državami Jugoslavija. Vse je v redu ali v ta red posega rimski <11 Monde* povsem drugače kakor «11 Popolo d'Ita-lia». <11 Mondoa piše tako-Ie: V preteklih dneh se je razvila na Balkanu grozilna situacija, ki je napravila resen vtis na evropske urade. Nekateri listi govore o koraku, ki bi ga bila storila Anglija proti Jugoslaviji in Romuniji, da nasvetuje umerjenost. Nova napetost odnošajev med balkanskimi državami bi bila povzročena po navadnih upadih makedonskih komitašev preko jugoslovenske meje. Odtod protesti beograjske vlade in pošiljanje oja-čenj na mejo. Naravno, da ni čakala Rumunija, ki vedno osumija bolgarske intencije in take se je situacija kompli-cirala, da je zadobila končno dramatičen značaj. Resnica je, da sta balkanska vojna prej in evropska vojna potem, namesto da bi definitivno uredili balkanska vprašanja, jih le še bolj komplicirali, vsled česar — ako se ne poskrbi potom Društva narodov, pa za stalno — se je bati, da se ustvarijo težki dogodki v bližnji bodočnosti. Temeljni razlog za številne balkanske neskladnosti je iskati v položaju, ki je zadel Makedonijo po mirovnih pogodbah. Države, ki so dobile veči del makedonskega teritorija, namesto da bi vodile asimilacijsko politiko, so se spozabile za najhujša nasilstva in dočim je Jugoslavija, da izvede svojo represivno (?) politiko, sklenila zakon za državno varnost, je Grčija prisilila Makedonce k izselitvi. Tako je odšlo rudi po deportacijah, ukazanih s strani Srbije (?), okoli pol milijona Makedoncev v Bolgarijo in samo ob bregu Črnega morja je okoli 40.000 begunskih družin. Ako se pomisli, da ima vsa Bolgarija prebivalstva okoli 5 milijonov in da je dežela vsled vojne obubožala, se razume, da obremenitve s po! milijona izseljencev ne more z lahkoto trpeti domače prebivalstvo. Posledica neznosnih razmer je bila vstajenje makedonskega revolucionarnega odbora. Komi-taši se tvorijo deloma iz iskreno patri-jotičnih elementov, deloma iz poklicnih upornikov, katerih služba je podrejena samo denarnemu vprašanju. Izključeno pa je, da bi imela Bolgarija kak namen, nastopati s poskusi, da bi dosegla teritorialna razširjenja proti Makedoniji. Taka razširjanja bi bila mogoča samo z orožjem, to je z novimi vojnami, Bolgarija pa se absolutno ne more spustiti v avanture, ki bi jej bile lahko usodne. Situacija je ta-le: Jugoslavija, Grčija in Rumunia zahtevajo, da Bolgarija razpusti komitaške bande. ne da bi pomnožila oboroženo silo. Bolgarska vlada zagotavlja, da zmore le malo proti komitašem. ker nima na razpolago zadostnih moči. Situacia je torej težka. Upati je. da bi se zboljšala z energičnim posredovanjem Društva narodov. Da bi pa posredovanje dalo določen uspeh, je potreba, da se ne kristalizirajo formule in da ne pride le do' umerjenih intervencij. Treba nekaj drugega! Balkanski mir se doseže samo z drugačno ureditvijo Makedonije, ker sicer bo imela ona. ki se je zvala otisiiil je namreč palec med sredinec in kazalec ter se poredno zapačil. Potem je pa prodal vse zarubljeno blago in plačal one upnike, ki ga niso rubili. Zdaj ima pa tudi sam Hgo — prodajal bo, toda ne špecerijo, temveč — dolgčas l:ar I teden v zaporu. Naši onstran granic 0 protiitalijanski propagandi in slovanskih učiteljih je napisal prof. Giovanni Lorenzoni v listu «11 Resto del CarIino» v marsičem zanimiv članek, ki ga priobčujemo skoro v celoti. (Podnaslove smo napravili mi.) Naloga Italijanov na drugorodnem ozemlju. Reklo se je že opetovano, da treba v svrho odstranitve antinacijonalne propagande, ki se razvija med Slovani v Italiji, pregnati iz dežele neizprosno vse one, ki jo vršijo. Razkriti spletke, ki jih snujejo po deželi, razkriti niti, ki vežejo to pogubonosno delo v notranjosti z gonilnimi središči onstran politične meje, dognati zunanje emisarje in nevarne činitelje v notranjosti, to je naloga vseh Italijanov, ki žive in delujejo na drugorodnem ozemlju. Niso vsi nasprotniki Italije. Ni pravično to. kar se sploh govori, to je, da so vsi duhovniki, učitelji in odvetniki slovanskega jezika v Julijski Krajini agentje te široke protiitalijanske propagande, ki se gotovo ne smatra za akcijo male važnosti in kratkosežnosti. Pisec pozna nekatere med slovanskimi duhovniki in učitelji, ki niso sovražniki Italije in ki bi, oproščeni stikov in kontrole drugih, ponudili bratsko svojo roko, pripravljeni za sotrudništvo v pomirjevalnem delovanju med Slovani in Italijani, to je delovanje, ki bi potem ne bilo, kakor ie sedaj, težko in nehvaležno. Tiskovine in denar z onstran meje. _ Znano je, da prihajajo tiskovine in tudi denar za protiitalijansko propagando v znatni množini z onstran politične meje. Mora pa se priznati, da denar in tiskovine ne prihajajo ob oblasti ali od posameznih organov jugoslovenske vlade, vsaj direktno ne, in to iz jasnega razloga, da se preprečijo diplomatski konflikti med sosednima državama, ki imata medsebojno prijateljsko pogodbo, koristno in potrebno obema. Obstoje pa privatna društva prikrito političnega in odkrito kulturnega značaja, ki preskrbujejo potrebna propagandna sredstva. Iz enakih razlogov bi se protipropa-gandno delovanje v slovanskih pokrajinah ne smelo voditi direktno po uradnih organih naše vlade, katerim pritiče, kakor se razume, naloga visokega političnega nadzorstva nad deželo in kazenskih odredb, kadar se zasači kakega izmed teh ljudskih hujskačev. Milica za očiščenje. Borba bi se morala poveriti silni in močni družbi, nekaki prostovoljni mi- Juana in je trpela posledice vsled obtožbe, storjene iz najnižje mržnje. Po drugi strani je kdo zatisnil eno ali obe očesi vsled slabosti do kake lahke slovanske ženske, ko bi bil moral ovaditi njene sorodnike za čine, nasprotne ugledu italijanskih institucij. Slovanski učitelj informator visokega funkcijonarja. Lorenzoni podpira svoj nasvet, da se državni organi ne bi smeli pečati s podrobno kontrolo in kaznovanjem, z nastopnim dejstvom. Neki visoki funkcijo-nar v Gorah si je izbral za informatorja nekega slovanskega učitelja. Slovani se ga niso nič bali, marveč so gledali v njem nekakega angelja varuha. Funkci-jonar in učitelj sta si bila naravnost prijatelja. Učitelj je potem nepričakovano odšel v Jugoslavijo, uradnik je premeščen. Lorenzoni vprašuje: kake stvari je zaupal oni visoki uradnik svojemu satelitu? Oni učitelj se mudi v počitnicah pod italijanskim nebom, česar mu nihče ne brani, ker je italijanski državljan. Potem odide z nabranim materi jalom ... Ali ni to tihotapstvo? * Priznanja je vredno v članku profesorja Lorenzonija to, da našteva tudi številne pogreške Italijanov med Slovani in pa njegovo odkrito nezaupanje do naših ljudi. Tak, kakor je on, so vsi italijanski izobraženci iz Primorja. Mnogo lažje je dobiti funkcijonarja iz starih provinc, ki bo preudarnejši presojal položaj in prebivalstvo v Julijski Krajini kakor to delajo domači Italijani. Ti imajo tudi na vesti marsikako preganjanje «drugorodcev»! Iz članka sledi, da se zdi Italijanom Lorenzonijeve družbe ona propaganda vedno silnejša in da je bil dosedanji odpor proti njej zaman. -Hujskačev« je vedno več in nevarnost raste ... Ali res ne vidijo poklicani gospodje, da hodijo po napačni poti? Absurdno je. da bi se dala izvesti asimilacija kar čez noč. Pot do miru in sprave v Julijski Krajini in nikjer ne vodi skozi nasilstva! Šole dajte našemu ljudstvu, jezikovne pravice in gospodarsko mu pomagajte! Potem bo Slovan dober državljan. Davke plačuje in svoje sinove pošilja v armado! Dajte mu torej pravice! Nasprotno pa velja stari istrski pregovor: Pritisnuto jače, s ve to više skače . . . p— Na sestanku fašistovskih tajnikov v Gorici je bilo zelo živahno. Zborovanje so posetili tudi gospodje Bombig, Marani, Or« zan itd. Strupeni sovražnik Slovencev pro« fesor Cavalotti se je v svojem dolgem po« ročilu pečal s šolo, tiskom in duhovščino. Po njegovem mnenju morajo fašisti napeti vse sile proti propagandi duhovnikov in ______________ ______ __panslavističnih agitatorjev. Gen. Ronchi ga lici za očiščenje, kateri bi se dovolila ! i® pohvalil in dostavil, da imajo fašiji med široka akcijska prostost s podporo izdatnih finančnih sredstev in ki bi se re- krutirala iz oseb, ki dajajO popolno jam- j drugorodcev na vsak način, kakor" so"že stvo resnosti in politične postenosti. j asimilirani Slovenci ob Nadiži, ki so dali .ronck-ih kraiib ta_ y vojni sijajne alpinske bojevnike. Parola m Cfl/i/i i • Al* v ... - — 2 ___i • « x drugorodci vršiti sveto in plemenito misi« .io. V mejah Italije morejo živeti le Itali« jani in fašizem mora izvesti asimilacijo Med Italijani v slovanskih krajih so taki, ki vidijo sovražnike in zarote vsepovsod, drugi podrejajo svoje osebne interese nacijonalnim, zopet drugi verujejo izjavam lojalnosti, ki ne stanejo nič in ki se izrekajo, da se odstranijo sumi ter smatrajo vse Slovane za naše najboljše prijatelje in najzvestejše državljane. Vse te tri kategorije ne morejo dati mož milici za očiščevanje. Sporazumevanje. Neki zaupnik je rekel pred kratkim prefektu Furlanije, da se v njegovi coni živi v atmosferi popolnega sporazumevanja med Italijani in Slovani. Sporazumevati se pa ne pomeni še, ljubiti in spoštovati se. To je eden prvih korakov. Prav je, da se ga zabeleži. Toda kako pot treba še prehoditi! Nadzorovanje in postopanje z drugorodci. Med fašistovskimi političnimi tajniki v slovanskih krajih sem poznal veljavne ljudi, brez predsotkov in animoznosti proti slovanskemu ljudstvu, bili so samo čuječi nadzorniki nad vsakim udejstvo-vanjem, ki bi ne imelo značaja najpopolnejše lojalnosti napram italijanski državi. Srečal pa sem tudi lahkomiselne in ostre, ki so se predrznih biti sodniki ambijenta, v katerem so živeli in ki so se posluževali svoje pozicije, da škodujejo tudi najbolj nedolžnim. Navadno se moški presojajo s pravim kriterijem, ženske ne. Kolikokrat je bila kaka uboga mladenka obtožena protiitalijanstva ie seda i: ali z nami ali proti nam! Ce ne bo šlo z lepa, pojde pa z grda. To doni iz Ronchi j evih izvajanj. Kompetentno mi« nistrstvo je bilo naprošeno, da razpusti ona drugorodna društva, ki nimajo značaja, združljivega z velikim nacijonalnim giba« njem. To se je zgodilo. Govornik želi lista, ki bi pobijal slovensko časopisje. V šoli morajo poučevati v četrtem in petem raz« redu samo italijanski učitelji. Duhovščina bo dobila precizna navodila. Tajnik Laco« vich iz Idrije nasvetuje, da naj se izvesijo po javnih lokalih pozivi, da morajo ljudje govoriti italijansko. Potem hočejo pregna« ti slovenske nameščence, kjerkoli so in po občinah morajo biti sami italijanski tajni« ki. Obeta se tako velik fašistovski naskok na drugorodce. p— Učiteljski izpiti. V rimskem nauč« nem ministrstvu so prišli do sklepa, da morajo drugorodni učitelji napraviti še en izpit, pri katerem morajo dokazati ne sa« mo sposobnost za pouk italijanskega jez& ka, marveč tudi nekoliko književne kulture. p— Razpuščeno društvo. Prosvetno dru« stvo «Svoboda» v Renčah, velezaslužno po svojem delovanju, je razpuščeno. Oblast je izvedla istočasno pri društvenikih hišne preiskave. p— O odžaganem deblu razpravljajo po ■^Goriški Straži®. To bi bilo dijaštvo, ki se izgublja potrebnemu narodnemu delovanju ker se ne drži krščanskega prepričanja župnik Rejec pa pravi v zadnji «Gor. Stra« ži», da imajo Slovenci v Italiji prav lepo število dijaštva, ki se drži krščanskega pre« pričanja in življenja, samo skrbeti treba za to dijaštvo. Člankar trdi, da sta najbolj smotreni napravi za izobraženi podmladek samo zato, ker ni poslušala kakega don i Alojzijevišče in škofijsko dijaško semeni« J šče v Gorici. Spominja pa se pri tem dej« stva da je prihajala blizu pol stoletja iz NVerdenberškega semenišča ne le domača duhovščina ampak tudi večina svetnega razumništva v deželi ali to poslednje je vse dokraja stalo v liberalnem taboru. To pisca boli in zato piše nadalje: aPrecej na« šili dijakov vrši nauke v Sloveniji. Kdor od njih ima dobro voljo, se tam lahko oklene lepo razvite krščanske organizacije ter se reši liberalne poplave«... Liberalni tabor, liberalna poplava!! Da ne bo ogro« žena krščanska vera in čednost, so se ne« kateri dijaki sami prijavili za duhovne va« je. Rejec poživlja na materijalno pomoč kršč. dijaštvu. p— ^Zadružna zveza.> v Gorici šteje se« daj 170 članic in sicer: posojilnic 70, kon« sumnih zadrug 22, mlekarskih 45, vinar« skih 6, stavbenih 9, obrtnih 7, raznih 11. p— Visoka starost. V Vrtojbi pri Gorici so pokopali pridno kmečko gospodinjo M. Gorkič, ki je dosegla starost 93 let. Naj počiva v miru! p— Napad. Blizu Gorjanskega so našli v nezavest? mladega posestnika Skončena. Sumi se, da sta ga napadla iz maščevanja dva moška po noči, ko se je peljal domov. Napadeni je težko ranjen. Šport Moško lahkoatletsko prvenstvo LLAP. Včeraj so se pričela tekmovanja zi mo« ško lahkoatletsko prvenstvo LLAP za le« to 1920. Iz "Slovenskega Narodau posnemamo, da je radi žrebanja za to tekmovanje zo» pet nastal nekak spor. Ilirija je izjavila, da ne bo nastopila, ako se žrebanje, ki je bilo baje nepravilno izvedeno, ne ponovi. Lah« koatletsko prvenstvo Slovenije je brez« dvomno naša najvažnejša lahkoatletska prireditev. Ilirija je najprej zagrozila, da ne bo nastopila, ker se je po njenem mi« šljenju zgodila napaka pri žrebanju. Nima« mo še avtentičnih podatkov, kako se jc to žrebanje vršilo. Radi tega tudi ne mo« remo o tem izreči svoje sodbe. Vsekakor pa moramo pozdraviti dejstvo, da so na« stopili iliri.ianski Iahkoatleti. Abstinenca gotovo ne ibi napravila dobrega vtisa, tudi če bi se javnost uverila o tem, da je bilo žrebanje napačno. Izjave, ki prihajajo od klubov in po katerih se ti klubi kasneje ne ravnajo, vplivajo nekako odiozno in na« pravljajo vtis, da so bile objavljene le z gotovim namenom. To pa našemu športu gotovo škoduje. V nastopnem objavljamo rezultate vče. rajšnjega tekmovanja: Tek 100 m (sedem tekmovalcev): prvi predtek: 1. Stepišnik 13.4. 2. Režek, 3. dr. Perpar; drugi predtek: 1. \VeibI 12, 2. Jeg« litseh, 3. Pavšič. Finale 100 m: 1. dr. Perpar 11, izenačen jugorekord (Primorje), 2. Stepišnik 11.4 (Ilirija), 3. \Veibl (Primorje). Skok v višino (šest tekmovalcev): 1. Gre gorka (Ilir.) 165 cm, 2. Zmork (Rapid) 165, 3 Medica (Prim.) 155. Met kladiva (štiri tekmovalci): 1. Slamič (Prim.) 29.51, 2. Rotar 28.42, 3. Zupan 24.30 (oba Ilirija). Tek 200 m (šest tekmovalcev): prvi pred tek: 1. dr. Perpar 24. 2. Stepišnik. 3. Mo« čan; drugi predtek: 1. Weibl 24.5, 2. 2i« vanovič, 3. Habič. Finale 200 m: 1. Stepišnik (IlirJ 24. 2. \Veibl (Prim.), 3. Živanovič (Ilir.). Hoja 3 km (štirje tekmovalci): 1. Režek (Ilir.) 15:05.6 (nov podsavezni rekord), 2. Slamič (Prim.). 3. Kmetič (SK Tržič). Met krogle (šest tekmovalcev): 1. Zupan 11.155. 2. Derganc 10.82 (oba Ilir.), 3. Sko« ko 10.725 (SK Ptui). Tek 1500 m: 1. Gaberšček (Ilir.) 4:27.2 (nov podsavezni rekord), 2. Slapničar, 3. Vidic (oba Prim.). Dosedaj je stanje po točkah sledeče: 1 Ilirija 36 točk, 2. Primorje 22, 3. Rapid 3. Tržič in Ptuj po 1 točko. Miting se nadaljuje danes ob 15.30 uri na igrišču na Dunajski cesti. Na programu so še sledeče discipline: troskok, tek na 400 m, tekk na 800 m, tek na 5000 m, skok v daljavo, skok ob palici, met diska, met kopja in štafeta 4 X 100 m. Dirka za kolesarsko prvenstvo Slovenije Dirka za kolesarsko prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo dne 29. avgusta 1926.. m sicer na progi Ljubljana«Maribor (km lio). Start je v Ljubljani, Dunajska cesta, km 1.200 točno ob 6. uri zjutraj, cilj pa v Ma« riboru na Tržaški cesti pri vodovodu. Dirka je otvorjena za dirkače, ki so čla. ni klubov včlanjenih v Koturaškem Savezu kraljevine SHS. Prijavnina: 10 Din, vložek za št. 10 Din. Prijave sprejema g. Pr. Ocrin Gosposvetska cesta 14. Zaključek /.ijav točno dne 26. t. m. ob 19. Pozneje dospele prijave se ne bodo upoštevale. Nagrade: 1. Zmagovalec dobi naslov: Kolesarski prvak Slovenije za leto 1926. in srebrno kolajno. 2. 9 častnih kolajn in d:« plom. 3. Prehodni pokal kolesarske Ilirije pride v last 2kratnemu zaporednemu zma« govalcu. Splošna določila: Dirka se po pravilniku kolesarskega Saveza kraljevine SHS. Dir« ka se ob vsakem vremenu. Vrstni red pri« jav je vrstni red na startu. Vsak dirkač vo« zi na lastno odgovornost, kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in vabljivo za« voro. Dirkači se morajo javiti točno ob 5.30 na startu. Klubi se opozarjajo, da poravnajo pod« savezu vse zaostale zneske na vpisnini, čla« narini in članskih pristojbinah najkasneje do 26. t. m. na naslov: Fr. Ogrin, sicer start njih članov zabranjen. — Upr. odbor. LLAP. Službene objave. Današnje tek« movanje za prvenstvo LLAP=a prične že ob 15.30 uri. Opozarjajo se tekmovalci :n gg. sodniki, da morajo biti na igrišču naj« pozneje ob 15. uri. — LLAP. ISSK Maribor : TSK Merkur. Ker je odpovedana tekma Rapid : Čakovec, se bo vršila tekma med Mariborom in Merkur« jem v nedeljo ob 17. uri. Predtekmo igrata rezervi Maribora in Merkurja ob pol 16. uri. Dopoldne pa igra prvi naraščaj Mari« bora proti kombinirani Svobodi. Sobotni nogomet na Dunaju. Včeraj je porazil dunajski \VAC. praški DFC. s 4 : 2 (1 : 1). Pražani so podlegli nezisluže« no, ker so bili daleko boljše moštvo. Spu« ščali pa so se v hiperkombinacije, kar ie v nemali meri povzročilo njihov poraz. r.:----------- i54 3 strokovno izprašana učiteljica. LJUBLJANA, Mestni trg štev. 24. Koncert se vrši vsaki dan od 20—24 ure v restavraciji „POD SKALCO" Mestni trg 11. 6iosa u— Izgnan iz naše države. Karol Hyneš, rodom Dunajčan in češkoslovaški državljan je izgnan iz naše države za nedoločen čas. u— Drobiž policijske kronike. Aretirana je bila Ivanka Z. radi vlačuganja. — Neki gospod je v eni rožnodolskih gostilen lahko telesno poškodoval gostilničarko, ker mu ni hotela dati pijače. — V Trnovem sta se dv a moža opsovala in končno ic močnejši drugemu izbil zob. — Dve mladi deklici sta bil; prijavljeni radi venerične bolezni. — Dva slučaja pijanosti odnosno kaijenia nočnega miru. — Koniač dalje preganja pse, ki nimajo nagobčnikov. — Zopet je 12 novih slučajev prestopka cestno-policijskega reda. u— Splavlienje plodu. Dve mladi dekleti sta osumljeni splavlienja plodu. Ozadje je precej dramatično in tragično. u— >'a dnu življeuja. V ljubljanskih predmestjih in tudi drugod je znana Ivanka Z. ki je delomržna, se vlači in potepa okrog ter je že v mladih letih okusila grenkobo težkega življenja. Nikakor noče živeti pri stariših, temveč samo postopa in se vlači z raznimi temnimi elementi. Ivanka ima za seboi zelo temno preteklost: bila je 15 krat kaznovana radi vlačuganja in sličnih delik-tov. Celo v Begunjah je morala preživeti nekaj časa, da bi se poboljšala. Zama:;. Snoči io je stražnik zapazil pohajkovati po ulici, jo prijel ter odvedel v zapor. Tu ;'e že domača. u— Tatvina. Prejšnji teden, dne 19. avgusta, ko se je mudila administrativna škol* iz Beograda na poučnem potovanju na Vrhniki. ie bil okraden profesor kemijske tehnologije g. Velibor Mitrgvič. Neznan tat mu ,:c odnese! iz gostilne ?Pri Nacetu« površnik in klobuk, oboje rjave barve. Pred nakupom se svari! Kdor izsledi tatu, se naproša, da javi to proti nagradi na gorenji naslov. u— Kopališče v hotelu Slon ostane do preklica zaprto. ! 160 u— Pravi chulanski kefir dobite na Miklošičevi cesti 8/II. desno. 1170 u— Ples in prosto zabavo priredi gradbeni odbor Rožnodolskega doma v nedeljo dne 22. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 16. uri. — Salonski orkester. — Vstopnina prosta. Vrši se ob vsakem vremenu. 1141 u— Senzacionalen obisk'*dobi LJubljana. Obišče jo pravi zamorec-strokovniak iz domovine kave. Sedfj je-^a zagrebškem xsle- sejmu, kjer vzbuja njegova interesantnost silno zanimanje obiskovalcev. V .Ljubljano pride ta speciialist za kavo v pondeljek ter bo v torek, 24. avgusta v trgovini Julio Meinl uvoz kave, Šelenburgova ulica 3 priredil za naše gospodinje arabski način kuhanja kave ves dan popolnoma brezplačno in vabi vse cenjeno občinstvo k obilnemu obisku. 1169 u— Zanimive gasilne poskušnje. Dne 18. t m. so se vršili trije primeri gasilne poskušnje z gasilnim aparatom Flammentod (Smrt plamena) na dvorišču signalne delavnice ljubljanske železniške direkcije v prisotnosti delegatov posameznih oddelkov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Za prvo poskušnjo se je postavila hišica vi-scka 2 m in široka 2 m, obložena z oblan-ci in drvmi ter polita z 2 I petroleja in nato zažgana. Ko je bila hišica v največjem ognju in so mogočni plameni švigali proti nebu, je vrgel generalni zastopnik aparata Flammentod za SHS g. Radivoj Krasnik, Domžale aparata v ogenj, nakar je bil ogenj bliskoma udušen, tako da so se navzoči gg. delegati naravnost čudili izrednemu učinku tega enostavnega aparata. — Druga in tretja poskušnja se je vršila istotam in so se za gašenje bencina porabili sledeči objekti: železen sod napolnjen s 3 1 bencina in bencin polit po dvorišču ter je bilo oboje zažgano. Ko je bil goreči bencin polit s tekočino aparata Flammentod je bil ogeni mahoma zadušen. Iz teh gasilnih poskušenj so delegati uvideli, da je gasilni aparat Flammentod najboljši in najcenejši od vseh drugih sličnih izdelkov. Aparat Flammentod (Smrt-plamena) je mokri gasilec in sestoji iz tenke steklene posode napolnjen z izredno aktivnimi ognjegasnimi sredstvi. Je nezmrzljiv in neomejene trpežnosti, ter se vsled tega najtopleje priporoča trgovcem, podjetjem, tovarnam in sploh vsakemu zasebniku. 1142 V nedeljo, dne 22. t. m. SHS LOTERIJO v novootvorjeno trgovino k »Primožu" v Radovljici. Vsak obiskovalec naj v nedeljo kupi v trgovini pri Primožu v Radovljici en zavojček naše čajne špecialitete za 6 Din, da se prepriča o dobroti naše čajne mešanice, katera bode pri Primožu stalno v zalogi. Komur je sreča mila, dobi v zavojčku številko na katero je zadel lep dobitek! Kdor zadene, naj se zglasi z zavojčkom s priloženo številko takoj pri lastniku trgovine, kjer dobi določeni dobitek. 2381 Ne zamudite ugodne prilike! Za mnogobrojen obisk se priporoča trgovina pri Primožu v Radovljici. Iz Maribora Popolnoma novol Prvič v Ljubljani 1 Popolnoma novo! Šest velikih dejanj polnih senzacij, ljubavi in pustolovščin „QUEMADO" Napeto zanimiva vsebina — Lepi igralci — Krasni naravni posnetki — V glavni vlogi najlepši filmski Igralec sveta, prekrasni Silvei* King Silver King dobro znan iz pustolovnega filma „Hurra Kalifornija" — Izven programa veliki .Malica Journal" ki prinaša: — 1. Veliko železniško katastrofo pri Lazah — 2. Povodenj med Zalogom in Lazami — 3. Kolesarska dirka športnega kluba ..Primorje" (Zmagovalec Šolar) — 4. Finalna nogometna tekma za zlati kraljev pokal Zagreb : Beograd 3 : 1 Predstave danes v nedeljo obi 3, pol S, 6, pol 8 In 9. Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. —--Moderna ventilacija. ELITNI KINO MATICA, najudobnejši kino v Ljubljani. — Telefon 124. št. 36. Enkratna ondulacija povzroča 4 do 6 mesecev trajajoče kodre. Ravnanje je brez vsakih zlih posledic za lase ter prihrani damam veliko truda in časa. Tudi po poljubnem umivanju tako onduliranih las ostane ondulacija v istem stanju. Svojo strokovno izobrazbo si je imenovani pridobil na Dunaju. 1171 Celja e— Brezposelnost v Celju. »Nova doba« je prinesla v zadnji številki dopis, da je brezposelnost že precej ponehala oziroma se zmanjšala. Temu moramo pripomniti, da je o mil j en je brezposelnosti le provi-rorično. V Celju, kjer je letošnja stavbna sezija nekoliko večja, je pri stavbah res več ljudi zaposlenih kakor lansko leto, toda prišla bo zima in ž njo konec stavbne seziie. Takrat bo zopet nastopila brezposelnost v vsej grozoti za one reveže, ki nimajo stalnih mest V Celju je še obilo delavcev, ki nimajo nobenega stalnega zaslužka. Poskrbeti bo treba na vsak način, da se ta hiba odpravi. Brezposelnost de-moralizira delavstvo in je pogosto vzrok in izvor hudodelstvu ter uničuje cele rodbine. e— Kopališče »Diana«, ki je po zadnji poplavi silno trpelo, je sedaj zopet urejeno in občinstvu dostopno. Kopališče »Dlana« je zlasti' za dobre plavače vsled mirne vode idealno. e— Elektrifikacija celjske kotline. Ideja elektrifikacije celjske kotline, ki se je porodila pred tremi ali štirimi led, je postala dejstvo. Lahko rečemo, da bo do jeseni večina krajev v okolici Celja tja do Vojnika in še dalje električno razsvetljena. Le nekateri zaspani vaščani, ki se držijo trdno starih običajev, bodo vdihavali še naprej pokvarjen zrak smrdljivih petrolejk. Ceste in pota bo razsvetljevala idilično stara luna, kadar se ji bo zdelo. Upamo, da se bodo v kratkem tudi ti zaspanci zdramili in spoznali veliko korist elektrike. Iz Trbovelj a— Turneja članov mariborskega gledališča po Jugoslaviji. Začetkom julija so odšli nekateri člani mariborskega gledališča pod vodstvom g. Tomažiča na turnejo po Jugoslaviji, ki je prav dobro uspela. Gostovali so v Čakovcu, Varaldinu, Kra-pinskih toplicah, Topuski, Karlovcu, Sisku, Brodu, Vinkovcih in Vukovara, odkoder so se morali vrniti radi poplave domov. Turneja je v vseh' ozirih dobro uspela in so bili igralci povsod vabljeni, da se povrnejo na ponovno gostovanje. Štirje člani te grupe so se odzvali vabil.u Čakovca in Va-raždina, kjer gostujejo v soboto in nedeljo. a— Smrt vrle Sokolice. Včeraj je umrla v mariborski bolnici izredno marljiva So-kolica Vida Leskovarjeva, hčerka bančnega uradnika Ferda Leskovarja. Pogreb bo v ponedeljek 23. ob 16. izpred mrtvašnice na pr&reškem pokopališču. Pokoinica je bila dolga leta med najmarljivejšimi mariborskimi Sokolicami lin tudi sicer vedno pridna pri narodnem delu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! a— Pri sprejemu ministra pošte dr. Šu-perlne je zastopal kolodvorsko pošto gospod namestnik vodje Peter Maroh, kar na željo popravljamo. a— V Pasteuriev zavod so morali prepeljati posestnika Grosa iz Rošpoha, ker ga je pred meseci ugriznil stekel pes in se je šele sedaj pokazala pri njem sled stekline. a— V kroniko. Včeraj so zborovali prt Halbvvidlu mariborski radičevci, katerim je govoril dr. Kukovec. — V ponedeljek dopoldne pa sklicujeta shod svojih pristašev na vrt restavracije Gambrinus gg. Jelačin in Ogrin za volitve v Trgovsko zbornico. a— Prodaja mesa. V ponedeljek, dne 23. t. m. se bo od 7. ure naprej na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 300 kg govejega mesa po Din 6 za kg. Prodajalo se bo samo na konsu-men*e po 1—2 kg. a— Strelska tekma. K današnji strelski tekmi bo vozil avtobus podjetja Lininger ob 7.43 in 13.45 z glavnega trga in ob 12. ter 18. uri nazaj. Mariborska podružnica SLD je naknadno "dobila še darila in denarne prispevke od tvrdk Čutič in Valj3k ter od zz. Scherbauma in Georgevitza. a— Olepševalno In tujsko prometno društvo za mesto Maribor in okolico v Mari boru (Koroščeva ulica 29) razpisuje meste nadvrtnarja. Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje do 10. septembra. Prošnji ie priložiti izpričevalo o stro kovni izobrazbi ter praksi v vrtnariji, gojitvi ter vodstvu parkov in izkaz dosedanjega službovanja. Plačilne in druge zahteve se morajo točno navesti. Naturalno stanovanje-in razsvetljava je na razpolago. a— Danes, dne 22. avgusta, priredi prostovoljno gasilno društvo v Zg. Poljskavi ustanovno vrtno veselico v grajskem parku. Ples in razna zabava. Godba iz Slov. Bistrice. K obilni udeležbi vabi odbor. 1164 a— ZanlmlvaMiovost za Maribor je najnovejši aparat za trajno onduliranje las, katerega si je nabavil lastnik Sesalnega salona g. St DobaJ, Maribor, Gosposka ulica t— Dve je telesnih poškodb. V steklarni se je spri delavec Mrak s svojim tovari* šem, nakar mu je nametal cementnega pra* hu v oči. Ta seveda tudi ni miroval, temveč ie počakal na ugodno priliko in mu prav tako nametal cementa v oči. Oba sta mo* rala poiskati zdravniško pomoč. Toda za* deve s tem še ni konec. Morala se bosta radi svojega nasilstva zagovarjati še pred sodiščem. t_ Smrtna kosa. Od 12. t. m. dalje so umrli: Viljem Lavrič, sin rudarja, 14 mese« cev. Loke 242; Franc Pintar, sin rudarja, 1 leto, Loke 202: Franc Uranjek, čevljar, 73 let, Loke 329: Marija Babič, hči rudar« ja, 4 mes., Sv. Marko; Štefanija Kralj, de« lavka, 22 let, Polaj. t— Zdravstveno stanje v Trbovljah. V občinski izolirnici se zdravijo tri osebe, obolele na nalezljivih boleznih. Ena je zbo* lela na tifusu. Ukrenjeni so bili vsi kora* ki, da se nevarna bolezen ne razširi. t_ V valovih Trboveljšice. Vročina pri« vablja k Trboveljšici vsak dan osobito mnogo otrok. Takoj popoldne jih mrgoli ob obeh bregovih. Dosedaj še ni bilo ne* sreč. t*- Stavbno gibanje v Hrastniku. V Hrastniku preureja steklarna svoj obrat tik ob okrajni cesti. — Gasilsko društvo Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. En primer: :nogavice„kliu povečava gasilski dom poleg občinske pi* same. — Posestnik Miloš Herzog, Sv. Le* nart, je dokončal prizidek pri svoji hiši. — Posestnik Anton Skobe, Studenci, prične te dni s prezidavo svoje hiše. t— Rudnik v Hrastniku je pri Lukmar* jevem jezu končal z zasilnimi deli, s ka* katerimi je odstranjena nevarnost, da bi potok Boben še naprej trgal zemljo in gro* zil železniškemu tiru, ki vodi do glavne pisarne. Zahvala Presenetilo me je, ko mi je tvrdka «Do* ko» ponudila par čevljev po lastni izbiri brezplačno, ker sem imela ravno srečo, da sem bila kot deseti kupec. Zato sem tvrd* ki jako hvaležna in jo vsakomur -priporo-m. 1167 PAVLA RAZBORŠEK, Trbovlje I. Iz Metlike m— VeltkomaSni sejem. V torek se je vršil velikomašni sejem, ki je bil prav do* bro obiskan. Dotok živine je prekašal vse letošnje sejme. Prignanih je bilo 1701 glav goveje živine 230 glav prašičev za rejo in debelih 38 glav in 56 glav drobnice. Drob* niča je bila prignana celo iz Bosne. Praši* či so imeli visoko ceno. Prodanih je bilo 208 glav goveje živine 132 prašičev in 30 glav drobnice. m— Podpora za vodovod. Poljedelski minister je nakazal 100.000 Din podpore za metliški vodovod. G. Makar se hvali, ia je g. minister dal to podporo samo za* radi njega, ne pa zaradi Metličanov. Ker podpora še ni izplačana, pravijo sedaj, da finančni delegat zadržuje izplačilo in da je g, minister Ihicelj že trikrat urgiral izpla* čilo. Čudimo se, da finančni delegat ne uboga g. ministra. Resnico na tem prepu* ščamo g. Makar ju! m— Higijenski tečaj. Napovedani higi* jenski tečaj za negovanje dojenčka se ne bo vršil ta mesec, ampak začetkom sep* tembra. Za tečaj vlada precejšnje zanima* nje. Vse udeleženke naj se do srede pri* javijo pri županstvu. Gospodarstvo Tedenski borzni pregled Iz Laškega 1— Otrok smrtno ponesrečil. Dne 16. av* gusta je šel Maks Krohne, posestnik v Ra* čici pri Loki, z vpreženim vozom na trav* nik po sena Na vozu pri sebi je imel 22 mesecev starega sina Karla. Naenkrat so se v voz vprežene krave splašile- in zbezlja* le. Krohne je skočil z voza h kravam, pri tem pa je otrok padel z voza. si zlomil tilnik in čez nekaj minut umrl. Smrt je pripisati nesrečnemu slučaju. 1— Svabčarenje. Neprijetno dirne člove* ka, ki se čuti Slovenca, švabčarenje deklet različne starosti po laških drevoredih. Ka* ko neki sodijo tujci, po večini Hrvati in Slovenci, o teh domačinkah? Stariše pro* simo, da poduče svoje hčerke, da naj. ako že nočejo po ulicah slovenski govoriti, ra* je stanejo doma in pomagajo gospodinjiti materam. 1— Klerikalni konzum. Baje je že per* fektna kupčija med Seličem in našimi kle» rikalci, ki bodo dali Seliču svojo (bivšo Sastanškovo) hišo in 100.000 Din, Selič pa njim svojo hišo na glavnem trgu. Umevno je, da bo promet v konzumu izdatno nara* Stel v teh ugodnih prostorih in da bodo trgovci in obrtniki še bolj občutili konku* renco, kakor jo že sedaj. 1_ Prireditev gasilnega društva pretek* lo nedeljo se je ob lepem vremenu sijaj* no obnesla ter bo čistega dobička okrog 10.000 Din. DenaT se bo, porabil za nabavo r.ove motorne brizgalne. Mno f. mm uši. se nahaja sedaj Woifova ulica 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Sipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887. gS-i-II Potovanju po Švici. Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri Bmtllches Sctavelzer VerVebrs jureau. Wien I., Sohwarzen-bepgpistz 18. 172a Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 21. avgusta 1926 Kraj Cas opazovanja : Ljubljana . i (dvorec) 1 Maribor . . 1 Zagreb . . Beograd . . I Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Praga 4 7. 8. 14. 21. 8. S. 8. 8. 8. 7. 7. Barom. Temper, Sel. vlaga v °/o Smer vetra in brzina v m Oblačnost O-IO 765-7 16-4 94 N 0.5 10 765-8 17-4 92 NNE 0.5 10 763-7 24-2 65 NNE 1 5 763-7 22-2 74 W 0.5 1 765-9 15-0 99 N\V 5 10 765-6 20-0 92 S\V 15 10 7656 21-0 74 mirno 6 765-4 19-0 79 mirno 1 765-8 21-0 55 SE 15 0 762-7 15-0 — SS\V 3 10 Vrsta padavine ob opazovanju v mm do 7 ure megla megleno megla 5.9 20 Višina barometra 308.8 21. VE ob 16.: toplota Save pri Ježici 14.9 st. C, Ljubljanice na Pruiah pa 16 st. C. Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 06 mm. Solnce vzhaja ob 5'07 zahaja ob 18-58 luna vzhaja ob 17-54 zahaja ob 0205, Dunajska vremenska napoved ra nedeljo: Toplo, oblačno, padavine. Tržaška vremenska napoved nedeljo: Kazni šibki vetrovi. Nebo pr.etežno jasno. Temperatura od 22 do 24 stopinj. Morje mirno. Tržišče zasebnih vrednot brez spremembe. _ Vojna škoda se je zopet popravila. — Večji dotok zasebnih deviz. — Dinar stabilen. — Običajno valovanje francoskega franka in italijanske lire. Zagreb. 21. avgusta. Ka tržišču zasebnih papirjev običajni zaključki bres večjega zanimanja. Položaj za državne papirje, predvsem za Vojno škodo, se je ta teden zopet zboljšal. Tečaj Vojne škode je prav polagoma rasel, a včeraj na zadnji dan borze Je močneje poskočil. Zgodilo se je to pod vplivom Beograda, ki je mnogo kupoval. Verjetno Je, da bo kot kupec kmalu zopet v večji meri ra-čelo nastopati inozemstvo. Tečaja investicijskega in agrarnih sta se ravnala po Vojni škodi. Devizno tržišče je ta teden pokazo-valo več zasebnega blaga, zlasti proti koncu tedna. Narodna banka pa je vendarle še morala nastopati vsak dan in pokrivati primanjkljaj blaga. Največ je intervenirala banka v devizah na London. Dunaj in Prago. Dinar se je držal ta teden v Curihu med 9.12 in 9.i25. Francoski frank in it a 1 i j a n s li a lira sta bila do četrtka mednarodno prilična stabilna, v četrtek pa se je frank znatnejše dvignil, a tudi lira je malo poskočila, tako da sta se v Zagrebu trgovali deviza na Pariz po 165 in lira po 187.75 do 188. Včeraj sta obe valuti zopet oslabeli, in sicer frank na svoje staro stanje. lira pa pod 187. ' V današnjem svobodnem prom-i-t u je bila tendenca v devizah nespremenjena. Tečaji so ostali na včerajšnji višini. Za Italijo je bilo zabeleženo blago 186.5. Pariz je notiral 162—164. Vojna škoda je bila v Beogradu zaključena baje po 300. V Zagrebu je notiral denar 297 brez prometa. Cenitev letošnjega svetovnega hmeliskega pridelka Srednjeevropska hmeljarska konlerenea na Dunaju. — Stanje hmeliskih nasadov v okolišu Zatec (ČSK). Mednarodnni kongres hmeljarjev 15. t. m. na Dunaju ni imel zaželjenega uspeha, ker mu podatki glede letošnje letine na Angleškem, v Ameriki in Rusiji niso bili na razpolago. Cenitev letošnjega pridelka je torej le začasna in se bo šele meseca septembra natančneje določila. Iz Zatca poročajo z dne 18. t. m.: , , ,, . K temu poročilu ie pripomniti, da nI lahko razumljivo, kako morejo Cehi govoriti^ izvrstni kakovosti, ko je vendar celo leio skoro neprestano deževalo, a obilna voda ne povzdiguje kakovosti vina, sadja, žita in vseh drugih poljskih pridelkov. Ljubljanski trg Na trgu je bilo ta teden precej živahno. Dovozi sadja so se znatno povečali. Velika konkurenca štaierskega. vojvodinskega tn bosanskega sadja je cene nekoliko zmzala. Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: „ Meso in mast: goveje meso lo—19, telečje 17—20, svinjsko 22—25. mast 25, koštru-nie meso 1&—14 Din kg- Perutnina: piščanci majhni 12—16, večji 18—25, kokoši in petelini 30—40, race 20—25 Din komad. Ribe: karpi 25—30. ščuke 35, postrvi 55—60, klini 15_20 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko o 50—3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55 do 60. kuhano 45, bohinjski sir 38 Din kg. Sadje: jabolka S—10, hruške S—10, sveže češplje 2—4, marelice 22—24. grozdje 10 do 14, breskve 14—16 Din kg, borovnice 2 do 2.50, jasrode 9, brusnice 7—7.50 Din liter, maline 7—7.50 Din kg. Špecerijsko in kolo-nijalno blajro: kava 48—76. kristalni beli sladkor 13.50, v kockah 15.50. riž 8—12, čaj 75 Din kg, namizno sije 20. jedilno 18 Din liter. Mlevski proizvodi: moka 6.25, «1» 5.75, <2> 5.50, kaša 6—7, ješprenj 6—8, je-šprenjček 10—13. turščična moka 3.50—4, ajdova 8—9, ržena 5. turščični zdrob 4—5, pšenični 7 Din kg. Žito m stročnice: pšenica 325—345. rž 210—250, ječmen 215—220, oves 210, proso 300—S20. turščica 220—240, ajda 325_S50, fižol ribničan 350, prepeličar 320, grah '400—500, leča 600 Din za 100 kg. Jajca: 2—2.25 Din za par. Kurivo: premog 48.50 Din za 100 kg. drva trda 150, mehka 75 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 100. polsladko 80, kislo 75, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivje: glav-nata solata 4—5, štrucnata 3, ajserica 5—6, endivija 5—6, zgodnje zelje 1.50—2, rdeče 3_4, kislo 5, ohrovt 2—3, karfijola 6—8, špinača 6—7, apradižniki 5—7, kumare 1.50 do 2, grah v stročju 3—4. fižol v stročju 2 do 3 Din kg, luščeni grah 7—8, luščeni fižol 2.50—3 Din liter, čebula 1—2, česen 5 do 6, krompir 1.50, kisla repa S Din kg. Mariborski trg Včerajšnji trg je bil z vsem dobro založen. Le krme je bile malo, zaradi česar se ji Je cena povišala. Slaninarji so pripeljali 28 voz s 67 zaklanimi svinjami, ki so jih prodajali po 10.50—27 Din za kg na drobno ter po 13—17 Din za kg na debelo po celih komadih. Krompirja so pripeljali 14 voz ter ga trgovali po 1—2 Din kg. Ostale cene 60 bile naslednje: Meso in mast: goveje meso 9—18, telečje 10—20, svinjsko 10.50—27, sveža slanina 18—22, mast 20—26, ovčje meso 10—15 Din kg. Pe- rutnina: kokoši 35—40, piščanci 9—30, race 20—30, gosi 25—40, purani 30—70 Din komad. Zelenjava in socivje: čebula 3—5, česen 8—10, kislo zelje 2—3, paradižniki 5 do 8 Din kg, zelje 2—3 Din glava, kumarice 0.25—0.80, Ravnata solata 0.20—0.50, ohrovt 0.50—2 Din komad. Sadje: jabolka 2—6. hruške 3—8, češplje 3—5, breskve 12 do 16 Din kg, borovnice 1.50—2. brusnice 6—8, maline 5—6 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 36—42, Čajno 55—65, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad. Med: 22—25 Din kg. Fižol: stari 2—2.50 Din liter. Krma: seno 85—100, slama 30—40 DiD za 100 kg. Tržna poročila Kovosadska blagovna borza (21. t. m ). Pšenica: baška," nova 250—255; sremska 255—260; sremska, šlep Tisa 260—265; sremska, šlep Begej 255—260; srbijanska 235—240. Oves: baški, novi 135—140; sremski 140—145. Rž: 170—175. Ječmen za živinsko hrano, novi, 62—63 kg, 145 do 150; isti, 65—66 kg 160—170. Turščica: banatska, Zenta 165—170; šlep Donava, Begej 170—175; sremska 170—175. Fižol: baški, beli. z rokami prebrani, stari 170 do 175; iz 1. 1925. 160—165. Promet 60.5 vagona. Tendenca mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte (20. t. m.). Iz Amerike so prispela poročila o le neznatno spremenjenih tečajih. Budim-peštanska borza je bila zaradi narodnega praznika zaprta. Spričo teh okolnosti je bila na Dunaju le neznatna kupčija. Kotirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domi-ča 37 —38.50. potiska 42—43; rž: 24.50—26; ječmen: domači I. 34—39; turščica: 52—26; oves: 24.50—25.50. = Snovanje centrale denarnih zavodov. Kakor smo že poročali, ss izdeluje v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu načrt o ustanovitvi centrale denarnih zavodov. Ta zavod bo vrši! kontrolo vseh av-narnih zavodov v državi, predvsem v svrho zaščite vlagateljev. Ministrstvo je pozvalo zainteresirane zveze denarnih zavodov, 'ta do 15. septembra t, 1. predložijo svoja mišljenja o tej centrali. Načrt ministrstva za trgovino in industriio se zaenkrat še ne namerava objaviti. Kakor se doznava, sta načrtu služila kot temelj avstrijsko-ogrski zakon o centrali denarnih zavodov in češkoslovaški zakon o zaščiti vlagateljev. = Jesenski praški vzorčni ^elesejem. V dneh od 29. t. m. do 5. septembra se bo vršil v Pragi kakor vsako leto Jesenski praški vzorčni velesejem, ki bo najmanj tako obiskan, kakor šo bili dosedanji; poleg tega bo pa tudi mnogo obsežnejši. Sejem si pridobiva dominantno pozicijo v Srednji Evropi ter 6e lahko trdi, da se bo kot tak ohra-| nil za posredovanje in pospeševanje trgovine z industrijskimi izdelki slovanskih držav. Ne zamudite torej prilike obiskati ga. Legitimacije, ki upravlčujejo do brezplačnega češkoslovaškega vizuma na potnih listih ter na znatne popuste na železnicah kraljevine SHS. republike Avstrije ln Češkoslovaške. prodajata konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani, na Bregu, ter tvrdka fVera> trgovska družba z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. 1161 = čajne mešanice in proizvode. V kolikor smo mogli tekom kratko odmerjenega časa ob priliki ogledovanja razstavljenih predmetov prepričati se o "opravljenem prometu, smo mogli ugotoviti, da je napravila tvrdka izdatne kupčije v svojih proizvodih, kar znači, 4a si je pridobila tvrdka splošno zaupanje in priljubljenost v hrvatski trgovini. Imenovana tvrdka je bila osnovana na izredno solidni podlagi in stoji pod vodstvom dobrega ve-ščaka. Pričakovati je. da bo v kratkem času zastopana častno tudi v hrvatskih krajih. Upamo, da bo znala ohraniti tako kvaliteto kakor svoje brezkonkurenčne cene na dosedanji višini. Tvrdka se v polni meri zavela svojih dolžnosti napram narodnemu gospodarstvu in podpira aktivno naše jugoslovenske velesejmske prireditve s tem, da se redno udeležuje razstav. T2I-.0 n. pr. smo imel! priliko opaziti razstavo te tvrdke npetovano rjL Ljublianskem velesejmu, na velesejmth v Zagrebu in Novem Sadu. Želimo ji čim naj boljši uspeh in procvit na začrtani poti in smatramo za umestno, da naš domači konsum podpira predvsem domače jugoslovensko podjetje, ki skuša s kvalitativnim blagom in nizkimi cenami docela nadomestiti inozemsko konkurenco. 1163 = Važno za živinorejce. Opozarjajo se vsi živinorejci, da velja za prevoz plemenske živine na državnih železnicah kraljevine SHS ugodnost znižanega orevoza po tarifnem razredu II. mesto I. Znižanje znaša okroglo 30 Tudi se računa vozarina najmanj za 1000 kg, dočim se mora plačati za drugo živino najmanj za 1200 kg. Kdor hoče okoristiti s tem, mora doprinesti posebno po predpisanem obrazcu. Od tega so pa oproščene vse tuzemske kmetijske korporacije. Podrobna pojasnila lahko vsakdo dobi pri živinorejskem referentu (državnem ekonomu, odnosno uradnem veterinarju) pristojnega srezkega poglavarja. = Določitev naroka za prisilno poravnavo. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi Ivana Dekleve. trgovca v Trbovljah, je določen narok na 31. t. m. ob 10. pri okrajnem sodišču v Laškem. = Stanje sladkorne pese okrog Osijeka. Te dni s« je vršila v osiješki sladkorni tvornici konlerenea inšpektorjev sajenja sladkorne pese iz vs«ga področja osiješke sladkorne tvornice. Iz njihovih poročil je CURIH. Beograd 9.12, Berlin 123.20, New York 51750. London 25.15125, Pariz 14.875, Milan 16.97, Praga 15.32. Budimpešta »i 007240, Bukarešta 2.41, Sofija 3.725, Varšava 57, Dunaj 73.10. Deviza Beograd na ostalih bomb: v Berlinu 7.405, v Londonu (opoldne) 275, v New Yorku (20. t. m. po borzi) 1.77. ¥ Ženski portret za 17 milijonov dinarjev Svetovni rekord imenujejo londonski meščani senzacijonalno licitacijo neke slike, ki predstavlja damo iz XVIII. stoletja in za katero je plačal kupec te dni« bajeslovno vsoto okroglih 17 milijonov dinarjev. Slika predstavlja mlado damo s klobukom, po imenu Davenport. Platno je, po dimenzijah sodeč, precej skromno. Meri v celoti 64 krat 61 cm in umetnik, ki je delal ta portret, ni prejel za svoje delo več, nego 60 funtov. Sedaj pa je kupil portret neki angleški denarni magnat. Dražba je bila zelo zanimiva. Slika je bila prvotno izklicana za 5000 funtov, njena cena pa je poskočila takoj na 12.000 funtov in po tem izklicu sta se j bila na licitacijskem mejdanu dva riva- 1 la: ameriški in angleški kupec. Vsota se i je stopnjevala od trenutka do trenutka, j cena je šla z vsakim intervalom za 1000 funtov višje in publika, posebno dame, je z zadržanim dihom sledila stopnjevanju nakupne cene. Za tako visok denar se ni nikoli prodala slika angleškega slikarja. Kakor pribiti so ljudje strmeli v sliko, ki je kmalu poskočila na 50.000 funtov ter je slednjič prijadrala do vsote 60 tisoč 900 funtov. Dame so z robci pred usti pričakovale, kaj pride. Svetovni rekord v ceni je bil že davno prekoračen. Mrs. Davenport je bila svojčas čedna in prijetna ženica, mati dobro vzgojenih otrok, ki so polagoma pridobili ple-menitaške naslove. In ta portret, ki ni kazal nič drugega, kakor napudrane kodre ter širokokrajen nedeljski klobuk v sakršnega nakita, ta vitki vrat je sedaj obdala glorijola bajeslovne cene 60 tisoč 900 funtov. O slikarju, ki je naslikal podobo mrs. Davenportove, so znani samo ti-le podatki: Mojster se je pisal George Rom-mey, bil je rodom iz lancashirske grofije, kjer je prišel na svet 1. 1734. V 28. letu življenja je prišel v London, kjer je začel pridno slikati. Po študijskem potovanju križem Italije se je specijaliziral za portretista in je uspešno tekmoval z naročili, ki sta jih dobivala njegova slavna sodobnika Reynolds in Gainsbo-rough. Posebno dame so ga imele rade in lady Hamilton ga je večkrat odlikovala s tem, da mu je sedela za portretiranje. Slikar je bil naravnost fanatičen delavec, eksakten v svojem poklicu, sedel je pogostoma 13 ur dnevno pred platnom in je dovršil do svoje smrti v 68. letu kakih 200 slik. Ta slika je bila v posesti potomca Davenportove, sira Bromleya Daven-porta ter je visela z drugimi dragocenimi podobami v posebnem prostoru, kjer je bila vedno enaka temperatura. Angleži, ki so, kakor znano, pedantni ra-čunarji. so tudi izračunali, da znašajo obresti za en teden, od kapitala, ki je bil plačan za to sliko več, nego celokupna cena, katero je dobil umetnik za svoje delo. Tudi na Angleškem velja torej pravilo, da se z deli upodabljajočih umetnikov okoriščajo šele njihovi preprodajalci. voljen učinek ije na Finskem Finska republika je med redkimi evropskimi državami, kjer je konzum alkohola po zakonu prepovedan. Vino in žgane pijače sme predpisati kvečjemu zdravnik, in šampanjec se dobi le na podlagi recepta v lekarni. Kljub temu pa poročajo sedaj iz Helsingforsa, da so učinki sedemletne prohibicije na Finskem nezadovoljivi. Poseben odbor, ki neprestano proučuje problem prohibicije, je nedavno izdal poročilo, ki je sicer ..previdno stilizirano. iz katerega pa vendarle izhaja, da se alkoholna prepoved absolutno ni obnesla. , Poraba alkoholnih pijač je v zadnjih štirih letih znatno narastla. Celo na kmetih se popije mnogo več žganja kakor preje, ko ni bilo nobene prepovedi. Spirituoznim pijačam zapada zlasti mladina in primeri kroničnega alkoholizma z delirijeni so se baš v zadnjih sedmih letih neverjetno pomnožili. Pod vplivom skrivnega popivanja se je znatno stopnjevalo tudi število umorov in ubojev na alkoholni podlagi, zdravstveno stanje finskega ljudstva pa se je zelo poslabšalo. Prvi jezik Zgodovinarji in antropologi so mnenja, da je prvi jezik, ki ga je človek govoril, obstojal zgolj iz posnemanja živalskih glasov, ki jih je izpreminjal po potrebi, kar je pač hotel ž njimi izraziti. V prejšnjem stoletju se je večkrat načelo vprašanje, kak jezik so neki govorili prvi ljudje na zemlji. Večina jezikoslovcev je zagovarjalo tezo, da sta he-brejščina in asirščina najstarejša jezika na svetu in da sta se tudi Adam in Eva morala pogovarjati v enem od teh dveh jezikov. Nekateri učenjaki pa so bili mnenja, da se je jezik prvih ljudi že davno izgubil in da ni o njem ostalo nobenega sledu. Da so nastale o tem vprašanju razne domneve, ki jim je bila podlaga in direktiva le ljubezen do svojega lastnega rodu, brez sleherne znanstvene kritičnosti, leži na dlani. Omenimo naj. da je leta 1850. izdal Gorgins veliko delo, v katerem na dolgo in široko dokazuje, da so v raju občevali v . . . holand-skem jeziku. Andre Kemt je dokazoval, da je Bog govoril z Adamom v švedščini, Adam pa mu je odgovarjal v danščini in Eva v ... francoščini. Perzijci pa so mislili in so menda še danes uverjeni, da so v Paradižu govorili tri jezike: v mehki, prepričevalni arabščini je govorila kača-zapeljivka, v pesniški perzijščini sta ji odgovarjala Adam in Eva, nadangel Gabrijel pa je prva dva grešnika karal v trdi, preteči turščini . . . Mladi junakinji Zgoraj: petletno angleško dekletce Esther Florenc (na levi) je bpogumno skočilo v vodo, da reši 6vojega mladega tovariša Desmonda Trovverja (desno). Toda njen pogum je bil večji kakor moč. K sreči Je prišel mimo neki pasant, ki je rešil potap-ljajočo se junakinjo in njenega malega varovanca. — Spodaj: ruska kneginja Galici-nova, mlado 171etno dekle, je zadnjič, kakor smo te dni poročali, rešila gotove smrti dečka, ki se je potapljal v kanalu Novigllo v Milanu. — Stoglava množica, ki je gledala, kako se nesrečni otrok potaplja, je sicer junaško kričala na pomoč, toda niti eden ni imel poguma, da bi skočil v vodo? Radosti poletja Gimnastične vaje dam-ske skupi ne v kopalni obleki na prostem. Opasen skok Slika je posneta na nedeljskem tekmovanju za skoke v Kmrellskem bazenu pri Parizu 1 baronice Rotschildove Pretekli četrtek je umrla v Luchonu (Francija) baronica Rotschildova. žena dr. Henrija Rotschil« da. Odlikovala se je s svojo radodarnost« jo in ljubeznijo do bednih; ustanovila je več dobrodelnih dru« štev, bila predsednic ca orLige za propa« gando proti raku«, med vojno pa je vo« dila ambulanco v Gompiegnu, kjer je vztrajala v najhuj« šem obstreljevanju. Vlada jo je odliko« vala s križcem čast« ne legije. Dviganje potopljene angleške podmornice «H 29» iz morskih globin Na sliki vidimo mornarje v potapljaških opremah, ko se pripravljajo na raziskovanje ladjine notranjosti. Potapljaška oprema varuje mornarje pred strupenimi p'ini, ki so se tekom mesecev nabrali v ladji. Štiri minute Udeleženci letošnjega kongresa ameriških žurnalistov so dobili tudi izjemno dovoljenje za obisk znamenite new-yorške ječe Sing-Sing, ki drugače ne sprejme nobenih obiskov. Sedaj prinašajo listi popis te grozne republike s 1494 prebivalci. Dvaisetorica dosmrtnih jetnikov se ne udeležuje skupnega življenja. Ti nesrečneži so zaprti do konca svojega življenja v nizkih železnih kletkah, kjer lahko zleze prebi-valec_ v postelj samo ob odprtih vratih. Če je že notri in so vrata zaprta, deli postelj od zidu samo 5 cm tal! Vsak nov zločinec, naj ima še tako nizko kazen, mora živeti 10 dni v eni teh kletk. Spomin mu bo svarilo za bodoče ravnanje. Jetniki delajo seveda ves dan. Vsak ima svoje delo, vsak dobi določeno nalogo in se mora - potruditi. Vsi imajo sinjo uniformo. Zebraste obleke so samo v filmih «zavo!jo lepšega». Kino in radio nudita glavno razvedrilo v tem enoličnem življenju. V veliki dvorani se vrše predavanja, mašujejo katoliki in protestanti, moli rabinec. Jetniki z enim letom zapora, imaio po tri kino-predstave na teden, ostali, ki sede več časa, vživajo to dobroto vsak večer. Oblasti so pravične! Radioslušala pa so v vsaki celici. Vsakdo lahko zvečer posluša koncerte in novosti. V telovadnici se goji šport po dve uri dnevno. Ob nedeljah tekmujejo jetniki s prostimi nogometaši in drugimi ljudmi iz mesta. Središče Sing Singa pa je «štirimi-nutna dvorana», popolnoma bela in gola. Sredi stoji bel globok naslonjač. Ob zidu se nahajajo štiri plopi za dvanajst prič, ki morajo biti navzoče pri vsaki usmrtitvi. Zraven so ledeniki za trupla in operacijska soba. kjer raztelesijo vsakega usmrčenca. Možgani in srce zločincev služijo znanstvenim svrham. Tam so našli žurnalisti mlake krvi: sluge še niso pospravili... Usmr- K stoletnici Laennecove smrti Fraucoski narod je slavil 13. avgusta 1. stoletnico smrti zdravnika Laenneca, enega izmed največjih duhov svoje dobe, utemeljitelja perkusije. Danes prinašamo sliko hiše Manoir v "ler-Louarnec-en Plo-are (Bretanija), kjer je Laennec umrl, tn posnetek njegovega groba na pokopalšiču v Ploarčju. Ivo Premec: Kajdanki (Verige.) Vlak je previdno lezel čez novi lese« ni most, polomljeno ogrodje starega železnega je ležalo v mirni reki in čudna zelena barva polja je lesketala na njem. Strelski jarki ob starem tiru so pričali, da je tod divjala silna voj« na, ki je morala spremeniti marsikaj. Le pokrajine, polja in gozdov ni pre« magala, ni izsušila močvirij in blat, ni pregnala divjačine, kajti pred Polesjem se je ustavila. Tako gredo često naše misli nazaj in iščejo vzrok. Pozabil sem, da sta v našem vozu dva policaja in dva varovanca. Polica« je poznam, a za Beloruse sem se za* nimal in spet ogovoril starejšega. Go« voril je dobro poljščino in videl sem, da si je že pridobil spoštovanje svojih stražnikov. Z bratom je potoval iz Bjelistoka proti Lvovu in mora nazaj. «Kakšen je Vaš poklic?» «Poseben poklic,» mi je odgovoril s kozavim nasmeškom ozkih oči. »Zaslužite 150 zlotih?» «Do 700 kak mesec. Kakor so ljudje.« «Pan je hipnotist« -se je vmešal pri* jazno mladi policaj, ki je bil ponosen na tak plen. «Imam tudi dokumente. Tam le so.» «Ampak dovoljenja za predstave ne, vidiš, pan.» Policaj je izvlekel iz usnjatega listnika šop umazanih spri« čeval; stara angleška knjiga o hipno« tizmu je bila vmes. «Tisoč zlotih je vredna, zdaj je sploh ne dobite.« «Ampak iz te knjige se ne more na« učiti obrti.« «V enem mesecu Vas naučim, za sto zlotih.« «In kaj navadno zahtevajo Vaši ljudje?« « Večinoma pridejo ženske, da v hip« noži zvedo bodočnost. Svojega ženina lahko vidi, ali pa kako izgubljeno reč.« «Tudi tatu lahko izsledite. Pri nas smo tako našli policaja, ki je kradel kolegom razne predmete.« Ta velika policajeva vera v hipnozo mi je zbudila otročjo misel. «Ali pogodite hkrati mnogo ljudi?« sem vprašal Rusa, ki se — mimo stva« ri — piše prav slovensko: Ivan Ver« hovc. «Kolikor hočete, a ne vseh enako.« «Policaja hipnotizirajte!« «Nit reba, saj me morajo oprostiti; niti ni prvič, da me vedejo.« Potem je veselo nadaljeval in čudil sem se nje« govemu pogumu. «V Polši zapirajo kar na debelo. Duraki bi morali biti vsi, pa bi bilo prav. Kdor je moder, ga zapro. Tako je tu, pa pravijo, da je republika. Vi Rusiji je drugače, žal mi je, da sem prišel domov.« Stari policaj je pojedel svoj skrom« ni obed in se veselo spustil v pogovor. Škrbasto zobovje in nervozno gibanje leve obrvi sta njegov obraz histerično pretvarjala, a bil je dobrohoten, star carski uradnik. «A kakšna republika, to je še mla« do! Kakor je v Franciji, ah, demokra« cija! Ali pa v Ameriki; kaj bo tu!« «Pa vendar je mnogo dobrih repub« likancev!« «Pan ne ve. Monarhistov je polno. Prezident Wojciehowski je bil monar« hist, general Haller...« «A Padarewski.» «Isto. A Padarewski je ljubil samo glasbo in luksus. Vse je kupoval v ino« zemstvu. O, dolga, koliko ga je napra« vil. Pan ne ve, kako bogata bi lahko bila Poljska.« «Eh, bogata... Nikdar ne bo ...» Verhovec je utihnil in pogledal skozi okno. «Vsem postajam bi radi spre« menili imena, samo še naše Janovsko stoji, tam sva doma midva.« Njegov bratec jc molčal. «Jezero,« je rekel čez nekaj minut. Res je bila pred veliko vaso razpeta mehka vodna gladina in zadaj gozd, ki je metal temen odsev v globoko dno. «Kmalu bodo v Pinsku.« Mesto se je pojavilo na severu, visoke ruske cerkve so prve pogledale izza drevja, potem leseni del mesta na griču, palače in nova železniška postaja. Stari kolo« dvor leži kakor gluha razvalina, ki ka« že kot ožgan člen civilizacije do veli« kih tovarn, ki mirujejo v ozadju. Ka« ko tajnostni so ti mrtveci v blesku zla« tih in sinjih kupol, gozd se je odmak« nil od niih. samo kas^ife se jim zopet bližajo, vsak dan bolj. Pinsk je važno in veliko mesto. «Mogoče ima še 50.000 duš« pravi sta« rec, «a zdaj je pristanišče mrtvo.« «Reka Pinsk je to, kaj ne?» «Da. in promet je bil včasi velik.« «Kakor po carski cesti, ki gre čez Brest«Litovsk. A zdaj je trgovina za« spala. Kontrabanditi vozijo po gluhih dorogah.« Dolgo mi je še govoril o vsem, o Volgi' in lakoti, ki je on ni čutil, ker v tistem kraju ni bila 1923. leta tako silna, potem o potovanjih in o življenju pod Poljaki. Pod Bresom sta oba policaja zaspala in hipnotistov brat je postal veselo razposajen. Pustili smo, naj počivata, saj čaja in vodke ništa imela več. Sta« ri jo je najbrže še v spanju pogrešal, leva obrv je brcala kakor prazno kolo. «Kam me vedet?« ga je vprašal Rus na postaji v Brestu. «Le bodi miren, gospod! Brate boš našel tam, šest boljševikov, krasnih armejcev, ki so jih vjeli na meji. In ti ne bo dolgčas, v teh zaporih ne prete« pajo. Potem pa v Bjelistok...» »Domov, v Bjelistok. O, kako dolge železne mostove ima Brest čez progo.« «Ta most je za pešce, oni tam na desni strani postaje pa za vozove. Ho« dite hitro in ob desni ograji, no!« Tako so odcepetali pred nami v me« sto... Brest Litovsk je razbit. Lepe palače in nekdaj bogati dvorci kažejo gola rebra. Nove lesene hiše rastajo med njimi, ob parkij židovski sklepi. In ve« lik je Brest, poln oblasti, vojakov in kavjarn, pa cukjernj, pa herbacjarn (herbata — čaj). Bogati židi imajo tu glavni stan za kontrabando v zname« nju dragega červonca (ruski červonc, tu do 50 zlotih — 350 Din). Sicer je tu vse poceni. Židje se selijo v Brazilijo. Ob vpitju na kolodvoru sem se spom« nil njihove himne, ki jo s posebnim dovoljenjem pojo ob slovesu titev traja ravno štiri minute. Obsojenec se vsede v naslonjač in nato ga privežejo z jermeni za roke, noge in okoli života. Elektrika deluje vsak četrtek po šestnajst minut: na smrt obsojene dovedejo iz vseh držav in jih pomore po štiri skupaj. Le redkokak četrtek ostane štiriminutna dvorana prazna. Rabelj pride v zaprtem avtomobilu, črno oblečen in s črno krinko na obrazu. Nihče v ječi ne pozna njegovega obraza. Rabcljev posel je enostaven: pritisne na gumb in sklene 3000-voltni tok. nato pa pritisne na drugi gumb in sklene še 300-voltni tok. To povzroči takojšnjo smrt. Toka sta tako močna, da se iz ust obsojencev kar vali sopara. Čez štiri minute je privezan in usmrčen že drugi obsojenec. Vse gre, kakor v tovarni. Amerika! 13 tisoč mili v 158 urah Angleški letalec Allan Cobham, ki je svetovno znan po svojih uspelih poletih na dolgih progah, zaznamuje zadnje dni nov velikanski triurni v letalski stroki. Zaključil je namreč svojo pot iz Londona v Meibourne, kamor je srečno prispel po 156 urah vožnje. V tem času je preletel zračno črto 13 tisoč milj. Pred nekaj leti bi se nam zdeli ti podatki neverjetni, pravljični in izmišljeni. Toda odkar se je posrečil polet oko-lu sveta in odkar je Cobham srečno zaključil svojo prvo letalsko turnejo, ki je obsegala celo Afriko, so tudi to čisto verjetne stvari. Allan Cobham. ki išče po nalogu angleške vlade novih najkrajših zvez s tujimi deželami in angleškimi kolonijami, je vpletel nov list slave v svoje letalske lavorike in britanska vlada ga bo za njegove uspehe. ki so prvič tehničnega pomena, potem pa še trgovinske važnosti za Anglijo, gotovo prav bogato nagradila. Tudi na tej poti je bil Cobham povsod sprejet kakor se spodobi možu njegovih zaslug. Angleško kolonijalno prebivalstvo ga sicer ni prevažalo v kočijah kakor pompozni Italijani svojega Nobila, zato pa mu je izkazalo največje časti v Melbourneu. kjer je bila njegova končna postaja. Na melburn-škem aerodromu se je zbralo na dan njegovega prihoda nad stotisoč ljudi! Navdušenje je bilo velikansko. Nihče se ni hotel umakniti, vse je sililo na prostor, kjer bi se moral Cobham spustiti in malo je manjkalo, da se ni pripetila v gneči nesreča. Ker se ljudstvo ni hotelo umakniti, ko je bil aparat že blizu tal, je moral Cobham pristati neglede r.a to, če je prostor prazen ali ne. Bil je sicer v nevarnosti, da se mu razbije letalo in da tudi sam postane žrtev navdušenja. Tako je pristal na mestu, kjer je bilo zbranih mnogo gledalcev. Seveda pa to čisto brez nezgode ni šlo. Ker so se propelerji še blizu zemlje vrteli, ie aparat marsikaterega oplazil in 40 ljudi je bilo na ta način občutneje opraskanih. Množica je potem nosila Cobhama na ramenih po mestu in je vzklikala njemu in Angliji. Letalec osta. ne v Avstraliji približno teden dni in ko se odpočije od najnapornejše vožnje, nastopi pot v domovino, kamor poleti preko Adelaideja in Porta Danvina. Otok belega premoga Islandska komisija za merjenje sla->ov ie dognala, da ima dežeja 4 milijone konjskih sil; t: j. 38 HP na štirija-Ikl kilometer ali 40 HP na enega prebivalca. Vodna moč Islandije presega lore.i sorazmerno vsako drugo državo i,vetu. Za dobavo dušika bi mogla postati prva na zemlji. Ali dosihdob se Izrablja kvečjemu 3000 slapovnih HP, ker ni denarja: otok šteje samo sto tisoč ljudi! Tujega kapitala pa domačini ne marajo, češ. za svojo samo-stahiost se morajo zahvaliti po večini svoii odločni narodni prosveti. Njih glasnik, Skuli Skulason, je nedavno tolmačil javno mnenje v velikem danskem dnevniku, rekoč, da se bo Islan-diia jako pozno (ali sploh nikdar) uveljavila v krogu narodov s svojo gmotno kulturo, z bogatstvom in zunanjo močjo; za svoi obstanek je stanovništvo dolžno zahvalo duševni omiki ter proizvodom domačega dela; pospeaevat! materijelni razvoj na rovaš duhovnih vrednost bi pomenilo narodni samomor Pred nekaj leti je hotela bogata norveška družba postaviti šest velepostaj ob reki Tjorsi (700.000 konj. sil), a državna oblast ni dala dovoljenja. Samo domorodci smejo na svojih posestvih izrabljati za svojo potrebo do 500 HP. Sedaj je alting (islandska zbornica) povišala to mero na 25.000 HP, to pa je za svoje podanike in za Dance. V južnem delu se sme izmera podvojiti. Potovanje na luno Zopet prihaja vest, da pripravljajo ljudje vožnjo na luno. A topot ne prihaja iz Amerike, dežele vseh možnih in nemožnih možnosti, nego iz Rusije, države vseh neverjetnih verjetnosti. Tam so baje zgradili posebno raketo, v kateri bo — po zagotovilu ruskih listov — prostora za enajst ljudi. Potovanje se začne še ta mesec, najbrž okoli 25. avgusta. Sovjetska vlada bo na to senzacijo-nalno ekspedicijo poslala svojega lastnega poročevalca v osebi pisatelja Pe-revkina. Tako poročajo angleški listi, ki zagotavljajo. da so poročilo točno prepisali iz ruskih novin. Gasilec, ki neti požar V berlinski okolici so redarstveni organi odkrili neverjetno kompromitujo-čo požigalsko afero. Tri vasi v neposredni okolici Berlina so zadnja leta neprestano trpele na požigih. Eden izmed teh krajev je radi tega postal znan širom Nemčije, kajti nikjer ni bilo toliko ognjev, kakor v Malchvvitzu. Tako so prišle oblasti slednjič na idejo, da mora v tej stvari imeti prste kaka požigalska organizacija. Uvedena preiskava je pokazala presenetljive rezultate. Prebivalstvo Malchwitza je obstojalo po večini iz fanatičnih požigalcev. In kar je najlepše: vse požige je organiziral po natančno določenem načrtu trobentač domače požarne brambe, po poklicu zidar. Senzacijonalno je tudi vplivalo razkritje, da je imel trobentač osem fanatičnih privržencev baš v domačem gasilnem društvu. Ta trobentač se je kratkomalo pogodil z lastniki starejših poslopij, od katerih si je dal izplačati 100 do 1000 zlatih mark, nakar je v hiši nenadoma izbruhnil požar. Kako mu je ta organizacija nesla, se razvidi baš iz tega, da je mož začel pred kratkim zidati veliko hišo in je pri tem osleparil celo upravno oblast, ki mu je dovolila posebno podporo. Med požigalci so bili najvplivnejši vaščani in ni manjkal niti predsednik domače vojaške straže! novo- Američani hitro poskrbe za istovetbo novorojencev. V porodilnicah privežejo detetu okolu zapestja številko, ki jo nosi porodnica, včasi mu z bodilom vtisnejo n a hrbet poseben znak iu posnamejo odtisk njegovih stopal. Dr. Ralph Pommeroy v Brooklynu je iznašel na-vratnik. ki nosi na ploščatih biserih črke materinega imena. Tretja struja se poteguje za obliž, ki se prilepi na prsi, hrbet ali na zapestje, z naslednjimi podatki: otrokovo ime, dan in leto rojstva, spol, zdravnikovo ime, tekoče število. V kitajski bolnici v Ne\v Yor-ku pa pritrdijo mlademu bitju na roko trak z maternim naslovom. Dr. Mor-genthaler je nasvetoval. naj se detetu naslika na pleče ali na prsi priimek s 50% raztopino srebrnega nitrata. Črke bi ostale vidne vsaj štirinajst dni . . . Ko bi bili tako ravnali s humoristom Tvvainom, bi danes njegovi častilci vedeli, je li po deklini nemarnosti vtonil on ali njegov dvojček. Slično bi bil odpravljen dvom pri Strossmayerju: vrli vladika bi bil samo Josip ali pa samo Jurai. Čemu lahko služijo nebotičniki Originalna misel ameriškega arhitekta. Newyorški arhitekt Albert Sokolski razvija v ameriških listih zanimivo teorijo, kako bi se dale strehe nebotičnikov praktično porabiti: predlaga, naj bi se na njih zgradile majhne vile s kakimi petnajstimi sobami in pripadajočimi vrtovi. Tako bi bil na primitiven, a obenem cenen način rešen problem, ki je bil dosedaj večini manj premožne- ga prebivalstva velemest težko izvedljiv. V bodoče torej ne bo več treba Newyorčanom odhajati na poletni dopust na deželo, ne bo se mu treba voziti ne v vlaku in na ladji, ne v avtu: pritisnil bo kratkomalo na gumb vzpenja-če in še preden se bo dobro zavedel, bo že na deželi, v vili, obdani z zelenjem. Načrt ni težko izvedljiv, pravi Sokolski; treba bo Ie v bodoče konstruirati nekoliko jačje strehe, ki bodo prenesle težo dva metra visoko nasute prsti. Projekt Sokolskega so sprejeli v Ne\vyorku zelo simpatično. V 64. ulici na vzhodu mesta je Sokolov že začel graditi pet vil na terasi neke 17 nadstropnega nebotičnika. Vile bodo dogo-tovljene začetkom oktobra. Pismo iz Ženeve Španci so Afričani? Nemški filozof grof Hermanu Keyser-ling ie objavil v zadnji številki madridske revije «Zapadni pregled® senzaci-jonalen članek, v katerem razmotriva vprašanje, kaj so pravzaprav Španci, Evropejci ali Afričani. Pisatelj predpostavlja, da ima vsak človek trojen pomen: rešiti mora vprašanje samega sebe, vprašanje odnošajev do svojega bližnjega in vprašanje večnosti. Na ta vprašanja mora vsakdo odgovoriti samemu sebi, drugim narodom in pa Bogu. Po Keyserlingovih nazorih sta v Evropi dve deželi, ki pravzaprav ne spadata v njen okvir. Prva taka dežela je Rusija, ki ^pripada Aziji, druga pa Španija, ki pripada Afriki. Kdor prekorači francosko mejo in dospe v Pire-neje, se poda iz dežele parkov v pravcato puščavo. Španska je puščava, deloma stepa, deloma oaza. Tudi španska kultura je povsem primitivna: kulinarična spretnost iz kamenite dobe ie še danes v velikih čislih pri španskih pastirjih. Španec ima tudi v svojem značaju posebnosti. ki ga dele od drugih narodov. Pravici zapadnjaškega tipa odgovarja pri njem osveta. Življenje pojmuje realno, čeprav fantazira, ker se zaveda, da je človek iz krvi in mesa. Prav tako si je svest, da je glavni del življenja tragedija. Najboljše slike Kristusa na Španskem prikazujejo umirajočega Od-rešenika. Priznavajoč življenje, priznava Španec tudi smrt, ljubeč življenje pa ljubi nad vse kri, ki je simbol tega življenja. Kakor Rusija, tudi Španija ni hodila po evropskih stopinjah, le da se je to zgodilo narobe, kakor v Rusiji. Od Filipa II. je Španija živela izolirano življenje in v svojo neizmerno škodo ni sodelavala niti v procesu evropske intelektualizacije. Baš radi tega je mogoče, da s svojo duševnostjo oplodi Evropo ter jo prodre v sintezi njene duševnosti kot predstaviteljica primitivnega kozmičnega elementa, ki je eksistiral, še preden se je začela razvijati človeška zgodovina. X Ženski elektrotehniki. Pred enim les tom se je v Londonu osnovalo društvo žen skih inženjerjev (Women's Engineering So« ciety), ki je dokazalo, da se more ženska s pridom posvetiti poklicu inženjerstva. Članica Miss Partridge, ki deluje v Devon* shiru, je v svojem okrožju v splošno zadcw voljstvo izvedla napravo za cestno razsvet« ljavo kakor za svečavo, kurjavo in kuho po hišah. Slično udruženje «Electrical Asso* ciation for Women» s predsednico Astor« jevo na čelu izborno posluje v Glasgo\vu, Birminghamu in Manchestru. Nesramno — Natakar, ta pečenka je slabša od podplata! — Mar bi hoteli kar lakaste čevlje za 10 Din? Ženeva, sredi avgusta 1926. Lepoto Lemanskega )ezera opeva mnogo pesmi, proslavljajoč ga kot dragulj Švicar* ske zemlje. Resnično, hvala ni pretirana! Njegova temnozeiena gladina se širi nalik morju v nedogledje, vsa posejana z belimi jadri, ki sc pojavljajo in spet izgubljajo na obzorju. Vmes pa režejo po njej svoje široke brazde elegantni parniki in njih manj ši tekmovalci, motorni čolni, hiteč proti Ženevi, kjei se jezero končuje in prehaja v reko Rono, ki vsa spenjer.a grmi preko za* tvornic in od časa do časa izginja pod mno« gimi mostovi. Nje voda je kristalno čista, po barvi slična naši Savinji. Ponoči je vsa v lučeh, ki se izlivajo vanjo v mogočnih valovih od desne in leve, z mostov in izložb elegantnih trgovin, iz vrtov kavarn in ho* telov, t. reklamnih napisov, tramvajev in avtomobilov. Preobilje luči ustvarja sijaj« no sliko. Voda žari in se bliska, tisoč od* sevov trepeče na njeni površini, in človeku se zdi v prvih dneh njegovega bivanja v Ženevi, da obhaja mesto kako izredno slav« je. Šele počasi izprevidi, da jc to običajna razsvetljava. Ponoči je najlepše na mont* blanškem mostu, ki je gotovo dolg svojih 400 korakov. Poleg naraonih lepot presene« čajo zelo ugodno zlasti tujca iz naših kra« jev pred vsem gladke in svetle ulice. Ve« llkanski promet, drveč po njih, ni združen z oblaki prahu, kakor pri nas. A tudi iz« ven mesta samega so ceste na poseben na« čin inpregnirane z oljem in torej brez nad« ležnega prahu. Poleg čistoče in nevsiljive elegance od« likuje Ženevo izredna ljubeznivost in usluž« nost njegovega prebivalstva. Sicer te že ob prekoračenju laško*švicarske meje prijet« no pozdravi švicarska preprostost, solid« nost in postrežljivost. javljajoča se v oble« ki in vsem nastopu, ki se tako ugodno raz« likuje od laškega, toda ob Lemanskem je« zeru se je bržkone izvršilo križanje med romanskim in germanskim plemenom po* sebno srečno: poleg galske živahnosti in šegavosti zaslediš ob vsakem koraku ger* mansko solidnost in natančnost. Te last« nosti opaziš kaj hitro vkljub velikemu šte« vilu tujcev, ki se pogosto v celih jatah javljajo na ženevskih ulicah. Po vojni je postala Ženeva prijazno mednarodno sre« dišče, torišče mednarodnih kongresov in raznih mednarodnih prireditev in sedež naj« različnejših mednarodnih institucij. Tako dajejo danes pravzaprav tujci mestu vna« nje lice. Največ je med njimi brez dvo« ma Amerikancev in Angležev, v drugi vr« sti pa Nemcev. Francozov je malo, ker jim je Švica predraga. Resnično uživanje je možno v Ženevi le zelo petičnemu člove« ku — razen, če ima resne opravke, kakršni so možni tudi tukaj. V letošnjih počitni« ških mesecih se je nabralo v Ženevi vse polno ljudi, ki marljivo delajo v mnogo« brojnih tečajih ženevske univerze. Tako se vrši dvomesečni tečaj za francoski jezik in franc. literaturo, 14dnevni praktični tečaj za trgovce, prirodopisni, pedagoški in celo teološki tečaj. Poleg tega se vrše redno razna predavanja o mednarodnem pravu, o raznih, mednarodnih političnih vprašanjih v prostorih ženevskega konzervatorija. Naj« pestrejšo sliko nudi pač pedagoški tečaj, kjer je med 60 udeležnei zastopanih 22 najrazličnejših držav in vsi deli sveta. Že« neva ima že kot rojstno mesto slavnega pe« dagoga J. J. Rousseau«ja svojo utemelje« no pedagoško tradicijo. V zadnjem deset« letju pa je postala po prizadevanju med« narodne visoke šole za vzgojne znanosti (Institut ,T. J. Rousseau) eno najvažnejših pedagoških središč na svetu. Od tukaj iz« haja gibanje za tako zvano «novo šolo», ki si pridobiva vsepovsod pedno več pri« vržencev. Institut je priredil tudi navedeni pedagoški tečaj. Predavanja se vrše dopol« dne in popoldne v zvezi z raznimi poskusi in demonstracijami ter razpravljajo o eks« perimentalni psihologiji in pedagogiki, mla« dinoslovju, psihoanalizi, vzgoji anormalnih, poklicnem nasvetovanju, o šolski organiza« zaciji in o mednarodni pedagoški uniji. Po« slednjo nalogo izvršuje tudi že v praksi aMednarodna pisarna za vzgojo* («Bureau international d' educaticm»), ki daje in sprejema pedagoške informacije vsake vr« ste, zbira rezultate pedagoških izsledovanj in veže med seboj pedagoške organizacije in institucije. Bolj znana naprava je nemara «Medna* rodna pisarna dela» (aBureau international du traivail»), ki jo vzdržuje orZveza naro« dov». Nahaja se v lastnem lepem poslop* ju tik ob jezeru ter ima nepregledno šte« vilo raznih oddelkov. Kot zanimivost naj omenim le, da ji dohaja tedensko preko 2000 narodno«gospodarskih in sličnih revij «Panje, panje!- Hipnotista pana po* zdravlja.» Tako mi je zaklical ob vla* 'ku stari policaj. • cDjenkujem bardzo, šanovni pan.» Tako sem se poslovil od jerozalimske* j!a Bžešča in se odpeljal čez Bug proti panski Varšavi. M. de Unomuno: Od sovraštva do sočutja Tisto Toribiovo potovanje v Madrid je bilo strašno: neplemenita pojava tega Campomanesa, ki mu je na kmetih prizadejal toliko nadlog, mu ni šla iz spomina. Cainpomanes! Poosebljenost vsega, kar je Toribia lahko vznemirjalo! Pripisoval mu je vse prostaške lastnosti, ki jih je najbolj mrzil, in veselilo ga je, ne ga dolžiti ne slabih namenov ne nezvestobe. »Nezvest? Poln slabih namenov? Campomanes? To bi ga gotovo veselilo, to semo!... To je čisto navadna šema!«... si .ie dejal Toribio, in ni mogel niti za trenutek zatisniti očesa. Vzel je rokavice in jih je hotel natakniti. Pa je pomislil: »Take rokavice nosi Campomanes... S tem se bom pa res postavil!...« In jih ni nataknil. Dospel je v Madrid in s seboj je pri- nesel neodlično postavo Campomane-sovo, namreč v svoji glavi. Še isto popoldne je posetil staro kavarno, kjer je hotel v pogovoru o tisočerih stvareh pozabiti na svoje skrbi in na Campomanesa. Ko je prišel v kavarno, njegovih prijateljev še ni bilo. Pri sosedni mizi je sedel sam neki gospod, ki je kadil smotko. Toribio ga je pogledal in se je moral spomniti na Campomanesa. Potem so prišli njegovi in sosedovi prijatelji in pri obeh mizah sta nastali majhni družbi, ki sta obe prerešetali vse božje in človeške probleme. Toribio je tudi pozneje obiskoval staro kavarno. Skoro vsak dan je prišel prvi in skoro vsak dan je našel pri sosedni mizi istega soseda zmerom samega z njegovo smotko. Obšla ga je divja antipatija do tega človeka, ki se je izprevrgla v prav tako divje sovraštvo. Ni ga poznal, ni vedel, ne kdo je ne kaj je, ne kaj je počel, ne kaj je govoril. Nič ni vedel o njem, nič drugega kot to, da ga on, Toribio, iz vsega srca sovraži. »Moj Bog, si je dejal, kako imam tega človeka v želodcu!« In da bi utemeljil in opravičil svoje sovraštvo, si je izmišljeval, ne da bi se tega zavedal, tisoč majhnih pretvez. »Kako ba- haško kadi svojo smotko! Kakšen za-ničljiv pogled ima! Kakšen zabuhel obraz! Kako se mu že po obleki pozna, kakšnega duha sin je! Kako buli vame... gnusim se mu... razmeva se!« In vse to je bilo laž in Toribio je dobro vedel, da ni bil oni ne bahaški ne tako zaničljiv in da ni ne tako zabuhel in da tudi nobenega gnusa ne kaže do njega. »In ko vstopi, ne pozdravi:«... toribio tudi ni pozdravljal. Ko si je te pretveze dostikrat ponovil, si jih je končno verjel, si iih je su-geriral kot resnične in je bil preverjen, da ga njegov sosed sovraži. Stopil je v kavarno... »Tu je! Kako buli vame! Sovraži me, saj se vidi, da me sovraži!...« Pričel je slabo govoriti svojim prijateljem o njem, dejal je. da se sovražita, si izmišljeval tisoč majhnih laži o besnih pogledih, ki da bliskajo med njima, o zaničljivih kretnjah in je končno sam vse verjel, kar je pripovedoval. Za vse to je ostal gospod pri sosedni mizi neobčutljiv. Mogoče je uganil, kaj se godi v Toribiovi duši, toda storil ni •nikoli nič takega kakor ta. Nekega dne je prišel Toribio nekoliko dobre volje v kavarno in prvo, kar ie opazil, je bilo, da njegov sosed sedi pri njegovi mizi, pri mizi Toribia in njegovih prijateljev. »Sedel je k naši mizi, čeprav je njegova miza prosta! Prepir išče!... Toda v kavarni je miza last tistega, ki je prvi pri nji... To je vseeno. Saj ima svojo mizo. Zakaj ni sedel k svoji mizi?... Ne, jaz sedem zdaj k naši mizi. Kaj, prepira išče? Potem naj kar prične... Gotovo, da noče drugega, kot da bi sedel k njemu, da bo lahko kaj rekel...« Toribio je sedel k isti mizi, svojemu sovražnemu sosedu nasproti. Natakar je prišel in je odnesel podstavek. ki je stal pred Toribiom. »Kaj je? Ali ga hočeš nesti h kaki drugi mizi? Ne, ne! Le tu ga pusti!« In se je ozrl na svojega soseda. »Toda, mladi gospod, je odvrnil natakar, ta pribor je že rabljen. Neki gospod, ki je sedel z gospodom Rafaelom, je pil kavo.« Rafael mu je ime! Kakšno nesimpa-tično ime! Toribio je pričel niti svojo kavo. Srce mu .ie utripalo in sam ni vedel, kaj se godi. Ko je bila skodela prazna, je zvrni! konjak na dušek. Naročil je še enega in nato še enega, čisto zoper svojo navado. Obraz mu je gorel. Končno se je okrenil k svojemu sosedu in ga je vprašal: v najrazličnejših jezikih. Koliko človeštvu ta «burreau du traivaiU, ki je jako draga naprava, resnično koristi, mi ni znano. Zlo« ben Čeh poleg mene je ob priliki skupnega poseta menil, da pač zelo zatira brezposel* nost, ker »zaposluje toliko uradnikov — sc« veda večinoma Angleže in Francoze Ker že govorim o mednarodnih institucijah, naj omenim še mednarodno dijaško udruženje (aUnion internationale des e'tudiants», Ge« neve, Rue SaintsLegcr 10), ki razpolaga z elegantnimi prostori (Amerika udruženje gmotno izdatno podpira) in nudi svojim članom mnoge ugodnosti, predvsem pa da* je dijaku možnost, da spozna mednarodno družbo v Ženevi. Za nedijake, posebno z i bogate tujce skrbi «Mednarodni klub-« z različnim prireditvami, da jim ne postane predolgočasno. Posebnih znakov kulturnega gibanja sc« daj v poletnih mesecih, ko so zaprta vsa gledališča in tudi varijeteji in kineraato« grafi le medlo uspevajo, ni mnogo. Vendar zapaziš vsepovsod v knjigarnah veliko šte« vilo publikacij, izhajajočih v Ženevi, ki do« kumentira.io zlasti resno znanstveno delo. V ostalem seveda absolutno prevladuje francosko knjigotrštvo, ki nudi knjige po neverjetno nizkih cenah. Življenje v Ženevi je dokaj drago, ven« dar za skromnega človeka nc pretirano. Cene so v splošnem, z malenkostnimi izje« mami, slične našim. Zelo drago je perilo, obleke, obuvalo, razmeroma manj luksuzni predmeti. Restavracije kažejo skoro iste cene kakor pri nas — izvzeti je seveda raz« košne hotele in penzijone ob jezc-.u in v središču mesta. Prav udobno lahko živi dijak: dobe se gostilne, ki nudijo solidno dnevno prehrano za 5 do 6 švic. frankov. (Naše dijake, ki bi morda hoteli študirati v Ženevi, bi posebno opozoril na cFoyer des Etudiants», Rue des Philosophes 16, kjer .ie možno dobiti lično sobo in dobro prehrano za dnevnih 4 do 5 švic. frenkov.) Končna še nekaj o modi! Naš ženski svet lahko potolažim, da je precej na te» kočem. Posebnih novosti, ki bi jih pri nas še ne imeli, ni videti. «Bubifrizur» je prav toliko, kakor pri nas, morda še nekaj mani. Popolnih deških frizur pa sploh nisem videl. Tu in tam se pač pojavi kaka fkscen« trična Američanka s kako norostjo (mi« slim, novostjo). Tako je prinesla nedavno elegantna dama odraslo veliko opico-šii>v panza v naročju na promenado. (Mesto otroka! Tudi znak naše dobe! — bo ne« mara rekel moralist.) Toda take stvari so tudi v Ženevi nenavadne in vzbujajo sen* zacijo, kakor pri nas. Za zaključek naj omenim še razni iz!ete, na katerih je ženevska okolica prebo^ata. Električna te v nekaj urah povede sredi gor (Chamonix, Mer de Glace), če pa si ?e* liš izletov v bližini, te vabi strmi Mte Sa* leve, ki se vzpenja tik nad Ženevo in ti nudi diven razgled na pokrajino. Tam daleč na obzorju te pozdravljajo z belim Hcste* njem mogočni vrhovi najvišje gorske sku« pine v Evropi, z njimi se stikajo nizki gre« beni krševitega Jure, na nasprotni strani se razteza savojsko višavje z mnogobroj« nimi vasicami in globoko pod teboj sc okle« pa lepa Ženeva jezerskega iztoka. Preko vse pokrajine pa sega modrikasti sijaj je« zerske gladine, izgubljajoč se nekje v binji daljavi. Gustav Silm. X 5velo pismo v esperantu. Ustanovnik esperanta dr. Zamenhof, je prevedel v ta umetni jezik oba dela sv. pisma naravnost, iz hebrejščine. Strokovnjaki trdijo, da je sijajno posnemal slog, ritem in ognjevito zgovornost hebrejskega izvirnika. Tudi po smislu je ta prestava baje med vsemi naj> točnejša. Za pravo vsebino in kakovost aspirinovih tablet " jamči samo originalni zavoj I (ploičnati kartoni3 6 ali 20 teblc-\ tami) z modro-belo-rdečo varit-j [ veno znamko. V lastnem interesu odklanjajte/ vse druge / zavoje. M/' »Zakaj ste danes sedli za to mizo, dasi je vaša prosta?« Sosed ga ie pozorno pogledal in si ie mislil : ■ Saj sem si mislil, da je ubogi fant prismojen!« In ni odgovoril. Zakaj ste sedli k tej mizi?« Ker se mi je zljubilo.« Ali ne veste, da je to naša miza? • Rafael inu je že hotel odvrnili nekaj grobega, pa si je mislil: --Saje opravim zlepa! Ubogi fant!« »Veste, ko sem prišel, je sedel pri tej mizi znanec in prisedel sem k njemu.- >In zakai niste zapustili naše mize. ko je znanec odšel?« Toribio je poklical še en konjak. Rafael ga je nemirno pogledal, kakor človek pogleda norca, in je odgovoril: Ker sem hotel posedeti z vami... Nikar toliko ne pijte!« Kaj pa vas to briga?« Rafael si je mislil: »Najboljše je, če grem!« Dvignil se je in je dejal Toribiju: Pomirite se!« In je odšel. Ves tisti dan je bil Toribio silno razburjen. Naravno: štirje konjaki; ko vendar ni nikoli več pil kot enega! Tisto noč je premišljeval o samem Kraljestvo Kostumi so zopet moderni (Novi jesenski modeli.) Izven dvoma ie, da bodo povratek kostumove mode z radostjo pozdravile številne dame. Saj je to bilo nekoč oblačilo, ki ni manjkalo v nobeni garderobi, — stand-arta, ki je vedno imela velik pomen. Šele tekom zadnjih let se je moda bolj in bolj oddaljevala od kostumov, dokler končno kolekcije vodilnih modnih hiš vobče niso več nudile na ogled modelov te vrste. Polagoma je bil damski svet že zopet v zadregi, ker ie bilo že naravnost težko izbirati prikladno opremo za potovanje in športne prireditve. Naravno je bilo vprašanje kostumov za jesen in zimo zadnje čase še znatno aktualnejše in ponovni pojav teh modelov gotovo znači osvoboditev iz hude modne dileme. 2e, ko se je nekako pred letom pojavil smoking, so modne dame zopet stavile zaupanje v povratek kostumove mode in si zaželele, da vidijo to vrsto oblačil. Različni modni saloni torej ustrezajo skriti želii dam, ko letos podjetneje kakor kdai-koli posvečajo svojo pozornost krojenju novih tipov kostuma, ki so prav tako po-rabni, kakor svojevrstni. Seveda pj so svoievrstnost tj nikakor ne pretirava, marveč se išče decentna in enostavna oblika, ki pa ne trpi pomanjkanja na svojstvih nove mode. Novi jesenski kostum je enostaven in obenem eleganten ter bo nedvomno zelo uporaben, tembolj, ker gre splošno stremljenje za tem, da se v to svrho uporabijo zares le prvovrstna blaga, ki bodo kljubovala vsakemu strapacu. Tak kostum bo zatorej služil vsem prilikam in bo uporaben za deževno vreme prav tako, kakor za promenado in male izlete. Ker pa bodo v ostalem ta blaga v splošnem srednje močna, ne bodo kostumi vezani na ilikak določen letni čas in se bodo lahko uporabljali tudi v toplejših dneh. V to svrho bo namreč samo treba sneti krzno. Za jesen in zimo je vprašanje garniranja s kožuhovino vsekakor zelo važno, ne-Ie zaradi očuvanja pred mrazom, marveč tudi spričo pričakovane velike mode krzna. Novi zimski kostumi ne bodo morali biti ravno obilno garniraui s kožuhovino, ker se bodo tudi z enostavnimi krznenimi opremami dali doseči vrlo koristili učinki. Cesto zadostuje samo garniranje ovratnika, s čemer dobiva kostum — kakor ie to raz- vidno na tretji skici — docela svojstveno noto. S tem pa, da se bo letos za kostum porabljalo razmeroma malo kožuhovine, bo omogočeno izbrati tem lepše vrste kožuhovine. A na športnih kostumih se lahko uveljavijo samo nekatera krzna, kakor: oposum, kuna in nutrija, ki se bo posebno obnesel na rjavih biagovih ter se izborno odražal tudi na zelenem materijalu. Mnogoteri novi kostumi pa bodo vobče ostali brez kožuhovine in bodo na mesto X V, v Visoki klobuki je markantna oblika, ki jo je smatrati za povsem novomodno. Mali, takozvani «gi-golo» se je sčasoma le preživel in modna dama že precej dolgo zahteva nove tipe klobukov, ki naj bi se od dosedanjih temeljito razlikovali. No, novi visoki klobuk, ki spominja na cilinder ter na nekdanic zvončaste oblike, prestavlja posebno novost, ki pa bo žal prikladna le za izbrane postave — to se pravi: za visoke in vitke dame. Ročna torbica iz krzna je velika novost jesenske mode. V splošnem se' v to svrho porabljajo le povsem gladka krzna, ker sc pri gostejših ali dolgodlakih krznih opaža vsaka vodena kapljica in je torbica le težko posušiti. Posebno se v to svrho porablja žrebetina v najrazličnejših barvah, razen tega pa tudi lepa krzna gazele ali leoparda. Naša sličica predočuje originalno vzorčasto. to se pravi umetno barvano torbico iz žrebe-tine. katere oblika je v vseh podrobnostih tipična za jesensko modo. čvrsto montiranega krzna prišle kožuhovi-naste kravate, ki se bodo lahko uporabile tudi pri drugih oblačilih. (Glej 2. skico!) Oblika novih kostumov je docela različna, ker se moda nc drži nikakega določenega stila ter pri njih nikakor ni vezana na kake drakonične predpise. Videti ;e doccla športne tipe, kakor tudi iantazijske oblike. Naša podoba predočuje za primer najnovejše stvaritve na področju polsport-ne kostumove mode: Prva skica (od leve na desno) predočuje kostum iz karirano desiniranega angleškega blaga. Način gamirane kožuhovine je posebno svojevrsten, ker kaže docela ffloško fazono. Ravno tako nevsakdanja je zaponka na desni strani. Mali žepič za uro na desni prsni strani pa bo letos številno uporabljen. — Druga skica predstavlja smokingov kostum, ki je še vedno v modi ter bo za jesen krojen iz dveh materijalij: Jopica iz močnega damskega blaga, ravno krilo pa iz sivkastočrnega desiniranega ».angleškega sukna. Naprsnik mora biti isto-' tako izdelan iz težjega materijala, da bo radi širokega izreza jopice lahko kljuboval mrazu. — Posebno svojevrsten je tretji kostum. Ravno krilo je vezano z enako, prosto jopico, katere nofranji robovi in manšete so okrašeni z usnjenim obrobjem. Originalen je tudi dvovrsten kratki ovratnik, ki pa se dobro prilagodi le vitkim postavam. — Poslednja skica končno predočuje skromen športni tip iz posebnega kariranega materijala najnovejše mode. Kožuhovinasta garnitura na ovratniku in nti manšetah. Zadaj «dragonar», ob straneh športni žepi. Prednji del je izdelan \ načinu dvovrstnega moškega sakoja. — Enostavni iilcasa klobuček je edino pravilno pokrivalo, ki ga moreš izbrati k tem kostumom. Zdravniška posvetovalnica G.'G. B. v Lb. Ad 1.) V vašem primeru gre za odcbclclost po klimakteriju, pojav ki jc jako vsakdanji in katerega je opaža; ti kot izraz izpremenjene preosnove zbog ugasnitve jajčniških funkcij pri mnogih ženskah. Otok v nogi ima lahko razne vzroke, o katerih pa brez neposredne pre« iskavc ni moči razpravljati. Verjetno je. da jc tudi ta nabreklost samo pojav pozne življcnskc dobe, v kateri postanejo stene ži! — dovodnic udajljive in popustljive, tako, da po njih in v njihovi bližini za> staja kri. — Ad 2.) O takih izpuščajih, ne da bi se jih videlo, se nc da ničesar reči. Brezdvomno so se zdeli zdravniku sumljiv vi, če je uvedel kuro. o kateri poročate. Da bi mi izrekli katerokoli sodbo o upravi« čenosti odredbe vašega zdravnika, neglede nato, da ne poznamo vaše bolezni, nam ne hodi na pamet. Kar je zdravnik ukrenil, mora biti umestno. Čemu si pa jemljete (travnika. kateremu ne zaupate? Inkubacijska doba traja 8 do 56 dni, navadno sc pa pojavijo prvi znaki v 2. do 4. tednu. — Vzravnala gotovo prostemu razvoju ko-ša in pljuč, kakor dihanju nc pomagajo: ali voliti imate med dvema zloma. Kdor ima pa sicer zdrava pljuča, radi takih kor. zetov, bandaž itd gotovo nc zboli. Darujte za dijaške kuhinje Radio Poletne damske toalete za izlet v nanaravo Izvleček iz večernih programov DUNAJ (531 m 7 K\V), BERLIN (504 m 10 KW), LEIPZIG (452 m, 10 KW), FRANKFURT (470 m, 9 KW), MUENCHF.N (485 m, 10 KW), RIM (425 m, 12 KW), CURIH (513 m, 1 KW). Nedelja. 22. VIII. DUNAJ 19. Mozart. ».Don Jua:i». Opera v 2 dejanjih. (Prenos slavnostnih prireditev iz Salzburga.) BERLIN 20.30: Produkcija virtuozov. 22.30: Plesna godba. LIPSKO 19.45: Zabaven bavarski večer. (Klavir, kitara, recitacije, pesmi.) 21.45: Bavarski kvartet. FRANKFURT 19: Prenos opere *Don Ju-ait» iz Salzburga. t 19.30: «Boccaccio». Opereta v 3 dejanjih. (Iz Frankfurtske opere.) MONAKO VO 20.05: Večerna zabava. (Orkester, zbor in solisti.) 22.30: Gramofonska muzika. RiM 21.10: Odlomki iz Puccinijeve opere «Dekle z zlatega Zapadav. CURIH 20.16: Romantičen večer. (Orkester.) Pondeljek, 23. VIII. DUNAJ 20: Prenos slavnostnih prireditev iz Salzburga: Komorna glasba orkestra na pihala. — Mozart, Beethoven, Han-del, Scarlatti, Haydn, Mozart. BERLIN 20.30: Glasba predklasikov. (Orkester in solisti.) LIPSKO 19.45: Simfoničen koncert. 22: Radio-kabaret. FRANKFURT 20.15: Klavir. 21.15: Klasična komorna glasba. MONAKOVO 20: Prenos slavnostnih prireditev iz Salzburga. RIM 21.25: Vokalni in instumcntalni koncert. — Recitacija iz poljske poezije. — Komedija enodejanka. — Skupina pesmi. CURIH 20.16: Večer humorja. Torek, 24. VIII. DUNAJ 20: Produkcija vesele dunajske glasbe. 21.15: Sketch. BERLIN 20.30: Od Offenbacha do Leharja. Orkester in solisti.) LIPSKO 19.45: Potovanje po Italiji za tiste, ki ostanejo doma. (Recitacije in orkester.) FRANKFURT 20.15: »Pri belem konjičku*. Veseloigra v 3 dejanjih. MONAKOVO 20:15: Mozartov večer. (Čitanje Mozartovih pisem, orkester in solisti.) RIM 21.25: Simfoničen in vokalni koncert. CURIH 20.30: Italijanski napevi. Sreda. 25. Vili. DUNAJ 20: Floto\v: »Alessandro Stradel-la». Romantična opera v 3 dejanjih. Nato lahka večerna glasba. (Iz Burg-gartna.) BERLIN 20.30: Jugoslovenski tamburaški zbor. LIPSKO 20: Večer komorne glasbe. (Godalni kvartet.) 21.15: Plesna godba: I. Starejši plesi. 22: Plesna godba: II. Novejši plesi. 23.45. Plesna godba: 111. Moderni plesi. FRANKFURT 21.15: Zabaven večer. Med drugim premijera burke: *Radio-profe-sor». MONAKOVO 19.30: Marceli - Salzerjev večer. (Orkester.) 22.20: Razgovor o fotografiranju. RIM 21.25: Odlomki iz Straussove operete cEin \Valzertraum». CURIH 20.16: Predavanja in orkester. Četrtek, 26. V1IL DUNAJ 20: Orkestralni koncert dunajskega simfoničnega orkestra: Schubert-Straussov večer. Med pavzo predvajanje pesmi. (Iz Burggartna). BERLIN 20.30: Po delopustu. (Orkester in solisti.) 2*2.30: Plesna godba. LIPSKO 20.15: Produkcija pevskih zborov. FRANKFURT 21.15: Italijanska operna glasba. RIM 21.25: Vokalni in instrumentalni koncert. CURIH 20.16: Orkestralni koncert in solisti. Petek, 27. VIIL DUNAJ 20: Orkestralni koncert dunajskih filharmonikov. (Prenos slavnostnih prireditev v. Salzburga.) BERLIN 1930: »Hoffmannove pripovedke«. Opera v 3 dejanjih. (Iz državne opere.) LIPSKO 19.45: sKater-Lampe« (Akustična drama.) FRANKFURT 20: Orkestralni konccrt dunajskih filharmonikov. (Iz Salzburga.) 20: Orkestralni koncert zdraviliškega orkestra iz \Vicsbadna. MONAKOVO 19.15: Pesmi. 20: Prenos slavnostnih prireditev iz Salzburga. RIM 21.25: Orkestralni koncert s sodelovanjem solistov. CURIH 20.30: Dramatični večer. — Orkestralni koncert. Sobota, 25. VIII. DUNAJ 19.45: «Der Tanz ins Gliick*. Opereta v 3 dejanjih. BERLIN 19.30: Goethe: JIama. vzemi me s seboj na plesni ven-ček.r »Tebe na plesni venček? Mar se ti blede? Saj imaš komaj šest let in še ne znaš plesati.? »Da ne znam? Bolje kot ti. Saj sem te že videla. Ti ne znaš, ti . . . zmeraj moraš imeti kakega gospoda, da te drži.« * V hiši je smrt. Družina se pomenkuje o pogrebnih stroških. »Sežiganje,: pravi oče, »je dražje od pokopa vanja..: »Ne skrbi, ata.« se oglasi tincek. »saj i bom jaz zate plačal, i j Milodar je prvič z materjo v živalskem vrtu. Pred kletko z merjascem reče mati: »Vidiš, Milodarčel;, to je prašiča.« >Zakaj pn, mama, kaj pa je naredila?« * »Papači, ali so Se pri nas ljudožeri?« poizveduje mestno dekle. »Oh, kako si nespametna!- :No, zakaj pa potem nekdo ponuja v dnevniku presne kranjske klobase?« (Pokojni France Levstik je torej opravičeno zahteval, naj se v domači deželi govori o mesenih klobasah.) * Triletni Darko je v materino groio dal navadno glisto od sebe. Pride zdravnik in mu nekaj zapiše. Darko je ves ponosen zbog pažnje, ki jo je zbudil njegov i proizvode. Zbrano in svečano korači po sobi. Nazadnje zamišljen izusti: »Kaj pa plide danes? Mogoče liček.' Nato se vprašljivo okre-ne proti starejši sestrici: - Ali si kaj posebnega želiš, Malica?« Med zakonci »Po čem sodiš, da bo naš Milko dober politik?« vpraša mlada žena. »Ker ve pripovedovati toliko lepih reči, ki se krasno slišijo, pa nič ne pomenijo.« * Gospod Fepč: -Vinko mi piše, da je obolel na želodcu.: Repečina: »Vidiš, sedajle bi ga bilo treba povabiti na obed.« Novakulja: s Kak o so druge srečne. Ukradejo jim avto, bisere, verižice ... in novine pišejo potlej o njih!« Novak: »Glej jo no, ti pa se daj povoziti!« * Mati: »Vidiš, Jezušček je zmeraj tako priden, nikoli ne nagaja Mariji.« Dete: »Tudi jaz bi bil priden, če bi bil zlat.« * Ksaver: lOd kdaj pa ste oženjeni, prijatelj?« Ipsilanti: »Ah, saj nisem, pri britju sem se ureza].« * »Poslovim se, moram domov, žena me čaka.« »Tudi moja čaka mene, ampak prav zato še ostanem.« * »Ali bi vi marali vzeti mojo hčer brez dote?« »Seveda bi.« »Tako! Iščite si neveste drugod . . . . Bedaka nočem pod streho!-: * »Tonče, si se že zopet ravsal s Tinčkom, glej, nove hlače ti bom morala kupiti.« »Ej, mamica, če bi ti videla Tinčka, zdi se mi, da bo njegova mama morala kupiti drugega lantka.« Zviti krojač. Žena: iZakaj si mu obljubil, da mu na-praviš_ obleko, saj ti ne bo nikoli plačal! Mož: J Saj vem, zato pa sem mu iz previdnosti zaračunil dvojno r-cno,- Na sadnem (rgu. Nadzornik živil: - - ~Wilke so premajhne, ni jih mogoče citati.« Sadjarira: »I, glejte si no, gospod inšpektor, nekaj moramo pa vendar ukrenili, da se cene zmanjšajo.« Normalno. Potnik: »Ima vlak zakasnitev?« Postrešček: r.c,-ii-o trotovo, ker se ni nič drugega naznanilo.« Velemestna deca. Američan Harry je prebil prva svoja štiri leta v nebotičnika, '-ier ru=o trpeli domačih živali, medtem ko je večkrat imel priliko, da se je vozil z avtom. Ko prid«' nekod v družino, kjer naleli na mačko, ki je predla in godla na solncu. ves razburil, ugotovi: »Pojdite hitro semkaj, stric! Mačka je zaspala, pa ni ustavila motorja!« Spoznal ga je. Jaške: »Ta-le dežnik imam žp leto dni.: Maske: »No, potem bi bil pač že čas, da ga vrneš.« Razlikovanje. Moja teta je umrla in morala sem si za pogreb om??nii prikladen klobuk. Stopim torej v najboljšo miibrank narodni pesmi v končni trozvok zapel disonanten ton. Enako je tudi vplivala Peppingova suita za trobento, saksofon in pozavno. Reulterjev »Gesang vom Tode; je, kakor že povedano, močna, glasbeno krepka arhitektonska skladba, ki izrablja komorni zbor od silnega enoglasja do kombinacij moškega in mešanega zbora, od divjega krika do komaj slišnega šepetanja. Zbor le malo podpira komorni orkester in čudil sem se in-tonacijsko težavnim vpadom, ki so šele po prehodu v >kosonančeni akord pokazali, da so bili pravilni. Dirigent, nai omenim, da ne pozabim, nikdar ni intoniral pesmi, tudi a capella ne, na odru, ker je to v resnici diletantizem in neokusnost, zlasti še takrat, kadar pevovodja po klavirju kar po cele minute brenka, predno da znamenje za začetek. Herrmannovi peteroglasni madrlgali r Marienminne : so bili silno trd oreh tudi za Hollejev zbor. Videl sem muko pevcev. Navzlic temu so bili vpadi točni in pevci so se nazadnje le točno našli. O finesah dinamike itd. ni treba posebej govoriti, ker je to samoposebi umljiv predpogoj tega in vsakega šolanja zbora. Edino pri teh ma-drigalih sem čutil, da so pisani deloma (!) s srčno krvjo. O Štolcerjevih dveh zborih sem že govoril. Mislil sem, da zlasti »Ftiček #elk e samo šestimi pevkami ne bo mogel napraviti močnega vtisa. Zmotil sem se! Izravnanost glasov in njih masivnost, polnost je vplivala, kot bi pelo najmanj petkrat toliko pevk. Dvorana je poleg tega še silno akustična. Priporočal bi štolcerjeve skladbe prav morilo našim zborom. Imeli bodo sicer takt, kakor so povečini zbori pri nas, dokaj posla z njimi, no, efekt bo zelo zadovoljiv. Zanimivo je bilo zame dejstvo, da je ravno takrat, ko je moderna nemška glasba praznovala v Donaueschingenu svoj šesti praznik, nemška zborovska zveza okolice priredila nedaleč cd Donaueschingena vsakoletni pevski nastop, kjer je bilo združenih do 300 pevcev in ki so peli najbolj obrabljeni nemški »liderlafelšund«. Kompozicije za vojaški orkester, ki sem jih slišal, se razlikujejo od onih, ki jih običajno svirajo pri promenadnih in vrtnih koncertih. Razlikujejo se pa tudi po zanimivi, pestri instrumentaciji, uvedbi saksofonov in drugih, za ta orkester neobičajnih glasbil, po favoriziranju lesenih in zapostavljanju pločevinastih instrumentov ter po modernosti svojega glasbenega stavka. Vendar je vse to v prvi vrsti »Gebrauchsmu-sik«, za katero se komponisti le težko ogrevajo. Na javni poziv »družbe glasbenih prijateljev naj skladatelji vpošljejo za letošnje glasbene prireditve kompozicije za vojaški orkester, sta bila vposlana iz cele Nemčije samo dva slaba marša. Skladbe, ki smo jih slišali, so bile pri komponistih naročene. Publika jih je pri pozdravnem večeru, pri mizah, poslušala le z enim ušesom. Dirl- §ent je moral šumeči avditorij ozmerjati, rkester sam pa je bil tudi slabo izvežban, nezadostno pripravljen. Slišal sem dirigenta, ki je glasno prigovarjal trompetistom: sestrata*-, »estrata-:. Dirigenti: Holle, Scherchen in Burkard so dirigirali z matematičnimi, ostrimi gibi, neilustralivno, hladuo in mirno. Da bi zadržali ploskanje med premori veodelnih skladb so dvigali roko. Pevci so prihajali na oder z dveh strani istočasno: dame z lave, gospodje z desne. Peli so iz not, prihajali so na ploskanje na oder priklanjat se vsi z dirigentom vred. Pri tem majhnem številu ie to "mogoče. Mislim, da sem v informacijo našim glas-boljubečim krogom povedal vse, kar se je dogodilo v Donaueschingenu. Za mnogo Izkušenj bogatejši se lotimo sedaj novega glasbenega dela! Ljubica Sfiligojeva angažirana v Zagrebu. Gdčna Ljubica Sfiligojeva, naša priljubljena mezosopranistka, ki je delovala na ljubljanski operi tri leta in je zadnje leto šolala svoj glas pri maestru Vanzu v Milanu je podpisala te dni pogodbo z Nar. gledališčem v Zagrebu. Pri nas je imela mlada in simpatična pevka posebno velike uspehe v »Aidi«, »Carski nevesti«, »Onjeginu«, i Vodnjaku* in dr. Posebnost njenega pevskega materijala. inteligentna čustvenost in njena odrska zunanjost ji bodo na njenem novem mesto gotovo tako pomagali vsaj k tolikim uspehom kakršnega je imela v Ljubljani. Konec gledališča Costanzi v Rimu. Operno gledališče v Rimu je zaključilo svojo sezono z uprizoritvijo Cirmarosove opere «Ma trimomio segreto*. Delo je cvet napollian-ske operne muzike 18. stoletja. Cimarosa je po svojem opernem stilu v marsičem slifen Mozartu; odlikuje ga gracija, eleganca ln humor. S Cimarosovo opero pa je zaprlo fledališSe Costanzi svoja vrata za vedno. Oslopje je namreč kupila rimska mestna Občina, ki bo stavbo popolnoma prezidala ter otvorila decembra 1027. svojo gledališko ustanovo pod drugim imenom. Petdesetletnica bayrenthskib svečanosti Dne 13. avgusta 1926. je minlo petdeset let. odkar so se vrata \Vagnerjevega gledališča v Bayreuthu prvič odprla kulturni javnosti. Poletje 1. 1876. je bilo zelo vroče; v zraku je ležala nekakšna električna napetost _ in ne zaman: saj je Wagner, revo-lucijonar novodobne opere, že s »Tann-Muserjem«, posebno pa z »Mojstri-pevcl« 1. 1868. v Monakovem razdelil duhove v dva tabora ter jih ločil v svoje prijatelje in nasprotnike. Poleti 1876. se je zbral v Bayreuthu cvet nemških pevcev. Tu so bili: Albert Nis-mann, Karel Hill, Franc Betz, Evgen Gura, Jurij Unger, Amalija Materna, sestri Lfll in Marija Lehmanova, Lahmert, Scaria m številni dragi. Vsi so prišli semkaj z namenom služiti nesebični stvari mojstra Wag-nerja, ki je sam uvajal pevce v stil svojih glasbenih dram, določeval kostume, dekoracije in mehanične naprave za dostojno izvajanje »Prstana Nibelungov«. Med 13. ln 17. avgustom je bil Bayreuth v triumfalnem razpoloženju. Kako bi tudi ne bil! Navzoč je bil med drugimi nevsakdanjimi gost! sam cesar Viljem I., prišla sta nadvojvodi badenski in vveimaTSki, vojvoda meningški ter celo don Pedro iz Brazilije. Bavreuth še ni videl tolikega sveta; predstave Je vodil zvesti Cagnerjev učenec, dirigent Hans Richter, v orkestru pa so bile zbrane 6ame dvorne kapele. Zgodovina opere še ni doživela takega navdušenja. A vendar je bila radost kmalu po otvoritvi gledališča zagrenjena. Prišli so mazači, ne kritiki, Beriin-čani in Dunajčani. pa tudi državniki .... Knez Bismarck Železni se je Wagnerjeve-mu početju posmehoval, berlinski kritik Pavel Lindau je pisaril svoja »Trezna pisma iz Bavreutha«, v dunajski >N. Fr. Prešit je glosiral Lud. Speidel bayreuthske svečanosti tako-le: . . . »Ce se bo opičar-stvo »Prstana Nibelungov« širilo po Nemčiji, bo treba to deželo izbrisati iz vrste kulturnih narodov . . . < Na drugi strani pa se je formirala zagrizena Wagnerjeva občina, ki je sprejela vse brez kriterija. Kljub velikemu posetu in zanimanju J>a so se prvo-letne predstave končale z žalostnim primanjkljajem; ponovitev, projektirana za I. 1877. ali najpozneje 1878., se je morala preložiti šele na 1. 1882., ko je bavarski kralj omogočil in poživil Wagnerjevo akcijo z izdatno denarno podporo. L. 1882. je prineslo veliko izvedbo »Par-sifalat. Nekai mesecev pozneje je VVagner umrl. Nastopno leto 1883. se je ponavljal >Parsifal« v spomin TVagnerjeve smrti in v enak spomin so se vršile ponovitve istega dela 1. 1884. L. 1886. je prevzela vodstvo Wagnerje-vih svečanosti vdova skladatelja, Coslma \Vagner. Po njeni zaslugi se je izvajal prvič v Bayreuthu »Tristan- in dve leti pozneje so prišli na vrsto »Mojstri-pevck. L. 1891. je sledil »Tannhauser«, tri leta pozneje »Lohengrin«. L. 1896. je Bavreuth obhajal dvajsetletnico svečanosti. Takrat so prišle Wagnerjeve opere na oder v novi inscenaciji. Toda edino delo, ki se še ni uprizorilo v Bayreuthu do tega časa. je bil »Večni mornar«. Izvajal se je v Wagner-jevem hramu po skladateljevih intencijah brez pavze šele I. 1901. Sploh pomeni I. 1901. za Bavreuth vaZen meinik. V tem letu je prevzel vodstvo Wag-nerjevih svečanosti komponistov sin Sieg-fried, ki je okrepil predstave zlasti s svojim originalnim inscenačnim talentom. L. 1914. so bayreuthske svečanosti utihnile. Prišla je vojna in predstave je bilo treba prekiniti s »Parsifalom«. Deset let je ostalo gledališče zaprto in šele 1. 1924. so se svečanosti obnovile. Lani so bile na sporedu opere: »Parsifalr, »Mojstri-pevck in »Prstan Nibelungov*. Letcs so finančne težkoče preprečile "svečanosti. Velika sodobna denarna kriza je zajela tudi Bayreuth v svoje mreže. Od 1. 1976. do 1. 1925. je bilo v Bayreuthu skupno 430 predstav. »Parsifak se je predvajal 179krat, opere »Prstana Nibelungov« 84krat (vseh predstav 136), »Mojstri-pevcl« 42krat, »Tristan in Izolda« 24krat, »Tannhauser« 21krat, »Lohengrin« 16krat, »Večni mornar« 12krat. K uspehu >Ve5nega mornarja« je pripomogla zelo mnog s češka primadona Ema Destinova s svojim nekdanjim partnerjem van Rooyem. Slovenska umetnostna razstava v Pragi. «Umelcka Beseda> priredi v Pragi v času od 1. do 21. septembra razstavo članov ljubljanskega ^Slovenskega umetniškega dru-štva». Udeleže se je sledeči slikarji in kiparji: Božidar J&kac (olje, pastel in grafika), A. Gojmir Kos (olje, graiika), Tine Kos (plastika), Tone Kralj (olje, plastika, grafika), Fran Kralj (olje, plastika, risbe), Ivan Napotnik (plastika), Veno Pilon (olje in grafika), Fran Stiplovšek (olje in grafika), Drago Vidmar (olje in grafika), Nan-de Vidmar (olje in grafika) ter Fran Zupan (akvareli). Kasaudričer prevod Njegoševega ^Gorskega Vijencas na italijanski jezik. Pred kratkim v Rimu umrli dalmatinski zgodovinar in književnik Petar Kasandrič je prevei na italijanski jezik Petra Petroviča Njegoša Zlogovna križanka. H B m ji i- , 1 A j 1 E /r , 2i lus HI mm\m sni nsn s® m | H ! i l i L_ l 6 _ 1 1 I_ m m > | ■i mm i i m« BB 1 9 m flHH m 10 .... ( I _ r j_ Besede pomenijo vodoravno: 1). mesto v Španiji; komponista (Berceuse slave); 2.) majhno hišo; temelj; pisalno potrebščino; bližnjo sorod-nico; 3.) Dostojevskov roman; mesto v Indiji; tekočino; 4.) vrtno hišico; bajno bitje; jugoslovensko ime; vprašalnico; 5.) priimek boginje Atene; jezero v Rusiji; 6.) ameriško filmsko ekspozituro v Evropi; italijansko žensko ime; 7.) denar; postajo blizu Ljubljane; rokodelca; žitni izdelek; 8.) prometno sredstvo; časovni prislov; mesto ob Kaspijskem jezeru; 9.) zavojno težo; del obraza; loterijski dobitek; pokrivalo; 10.) kraj na Grškem; namen. — navpično: A. obed; mesno ied; B. padavino; očeta; cerkveno občino; tlačeno ljudstvo pod turškim gospodstvom; C. državo v južni Ameriki; morsko plitvino; nedoločni zaimek; D. časovni del; žensko ime; hišno potrebščino; okence; E. začimbo; del očesa; F. pisalno potrebščino; sestavni del smodnika; G. rimskega cesarja; neresnost; stražnika; Zolajev toman; H. državo v Južni Ameriki; nižino; dolgostno mero; I. šahovsko figuro; turškega dostojanstvenika; srbohrvatski krajevni prislov; močvirje; J. ljubljinsko šetališče; nočno zabavišče. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1.) praprot, bipgrai; 2.) tiran, obred; 3.) sad, evo, Rus; 4.) iz, gips, brod, kr.; 5.) Cir, jus, rek, boa; 6.) idol, cepin, Bern; 7.) baker, N. R. S., mesec; 8. ar, Ain, sod. no; 9.) Tržič, Pilat; 10.) do, kri-žankar, on; 11.) karat, nisem; 12. ob, bor, Job, ia; 13. Tadej- alt, sredi; 14. odol, bo-iar, oris; 15.) Pen, Sar, ban, alt; 16. in, pest, obed, ae; 17. kap, Ahr, meč; 18. Da-rei, petek; 19. Maraton, Ciceron. Navpično: A. Ciciban, potopis; B. zidar, Baden; C. rok, tok, Don; D. rt, Lear, Abel; E. ais, riž, roj, kar; F. prag, nikar, para; G. radij, črt, šepet; H. on, Puc, bas, Jo; I. Ersen, aorta; J. sv., Pri jate j, ha; K. obris, Tabor; L. Jo, Ren, Rab, pi; M. obrok, Pan, Nemec; N. grad, Sirij, dete; O. res, mol, S. O. S. čer; P. a. D., beda, Ebro, ko; R. bes; Tom, era; S. koren, idila; T. Francoz, Maister. < Gor ski Vijenao. Knjiga se sedaj tiski v Italiji. Strokovnjaki, ki so imeli priliko pregledati prevod, pravijo, da se je delo Ka-sandriču naravnost izborno posrečilo. i're-vod je napravljen v desetercu, ki v italijanski metriki ni baš posebno popularen (uporabljala sta ga v italijanski poeziji Carducci in Chiebrera). Kljub temu se je Kasandriču posrečilo napraviti to mero simpatično. Prevod se bere elegantno in gibko. Najboljše so prevedene partije: Sen Vuka Manduši-ča, povest vojvode Draška, izpoved Mustafe Ihadije ter naricanje Batričeve sestre na 5 mrtvim bratom. Meštrovič v angleški grafični reviji. Odlična londonska grafična revija od Wagnerja (delo študira kapelnik Sachs), Baranovičevo novo komično opero cStriže-no — košeno», dalje opere in balete komponistov: Puccinija, Stravinskega, Debussv-ja, Mozarta, Janačka in Verdija. Zagrebška gledališka nrrava in abocen-ti. Gledališki abonenti v Zagrebu so predložili upravi ondotnega Narodnega gledališča spomenico s štirimi točkami, v katerih zahtevajo: 1.) Gledališka uprava naj nemudoma objavi program prihodnje sezone v dnevnem časopisju. 2.) Predstave se ne smejo začenjati več ob 7. zvečer, ker je mnogo abonentov zaposlenih do 6. ali celo do pol 7. ure. 3.) Novitete naj se dajejo najprej izven abonmaja in šele potem, ko se obnesejo, naj se postavijo v obvezen re- pertoar. 4.) V svrho kontrole dela gledališke uprave naj se pozove v vodstvo poseben odposlanec abonentov. Puškin v filmu. V Ljeningradu pripravljajo velik Puškinov film. Režija filma je poverjena režiserju Ivanovskemu. Scenerija za delo je napravljena na podlagi znanstvenega gradiva, ki sta ga zbrala profesorja Gfrrdin in Cerjakov. To gradivo je še izpopolnil Ivanovskij, ki je filmu pridejal scene, s potovanja v Mihajlovsk, zveze pesi.iks. z dekabristi, konflikt med Puškinom ia carjem itd. Film se snima na prostora, kjer je 1'uškia v resnici nasto.-al ter so bo predvajal pod naslovom tPesnik in car>. Shawov ciklus v Pragi, katerega uprizori Narodno divadlo, prinese na oder nastopna dela: Hudičev vajenec, Sveta Ivana, Cezar in Kleopatra, Pvgmalion, Obrt gospe Warrenove, Zdravnik na razpotju. Major Barbara ter prvi del pisateljeve filozofske konfesije , H. G. Wells k<.Vstajenju*, M. Baring k cVojni in miru:;, St. Graham k Vsem nam je usojeno, da krenemo koncem koncev na pošteno pot,« se je nasmehnil Fjeld. »In komu gre hvala za to? Samo krasnim očem, ki ukrote našo krvoločnost. In pa nežnim, belim ročicam, ki nam postrižejo Samsonove kuštre.« »Zdi se mi, da ste morali biti kedaj tudi vi velik zločinec,« je deiala Nataša ter mu pomolila roko. " -Ne,< je resnobno odvrnil Fjeld. »Bil sem samo mlad človek, ki se mu je upiralo suženjstvo navade; vročekrven idealist, ki je veroval v pravico moža, da živi po svojih lastnih zakonih in hodi sam. svoja pota. Toda kmalu sem spoznal, da smo vsi igrače v rokah velesile, zaper katero .ie boj zaman. Boriti se proti usodi, je toliko kakor boriti se proti samemu sebi. In zdaj delam pokoro za to, kar sem nekdaj zagrešil.« -.•Kakor midva,« je zamrmrala ona, stiskaje se k soprogu. Da, kdo bi si mislil!« je nežno rekel Delma. »Vzrok je pač to, da sva'bila zločinca iz sovraštva in ne iz nagona. A zdaj sva otroka ljubezni... Sentimentalna sva postala, da veste, Fjeld!« »To me veseli. Sentimentalnost je najlepša izmed vseh slabosti, kar jih poznam... Ostanita zdrava in do svidenja!« »Peljite se z nama!« »Tega žal ne morem. Velika naloga me čaka.« »,The Eagle'?« »Da.c »Cujte,« je vprašal Delma po kratkem domišljanju, »kako pravite, da je bilo ime možu, ki jc imel tisto čudno bolezen na očeh?« i-Patrick Sullivan.« »Nu, seveda!« Delma je nagrbančil obrvi. »To je kaj čudno naključje,« je dejal kakor sam pri sebi. »Patrick Sullivan v Novem Yorku, da naščuje drhal zoper ravnateljstvo .Prekomorske družbe,! ... Poznam ga,« je nadaljeval. »Bil je naš človek. Zdaj je postal kreatura Jamesa Mortona ... In ta James Morton je skala, ob katero boste trčili prej ali slej, ako boste zasledovali stvar, ki ste jo načeli. Pomnite moio besedo!« Delma ni utegnil dodati ničesar več. Vlak se je premaknil in naglo zadrdral iz ogromne veže pod milo nebo. Globoko zamišljen se je vrnil Fjeld v svoj hotel na 32. cesti, kjer je takoj zahteval naslovno knjigo. XXIII. Golob — pismonoša. Med tem, ko se je ves omikani svet vznemirjal zaradi izginulega veleparnika, je ležalo nekaj milj severno rta Race na Novi Fund-landiji mlado dekle, ki je bilo zlezlo na peščino. Bila je na tem, da umre; le njena žilava odločnost jo je še ohranjala pri življenju. Morala je opraviti svoje poslanstvo in sporočiti smrtni pozdrav... 2e mnogo dni je bilo tega, kar se je «The Eagle» s stožino naprej pogreznil v brezdno. Miss Evy Westinghouse je s poslednjimi močmi pribredla iz čolna na kopno. To je bila njena sreča, zakaj čoln, ki ga je neslo dalje, se je nekaj trenutkov nato pred njenimi očmi razbil ob čereh. Oh — le malo moči ji je še ostalo. Časih je še poizkusila glodati prepečenec. Toda pomanjkanje vode jo je mučilo čedalje bolj. Na- zadnje se že ni mogla vec premakniti. Čutila je, da se ji bliža konec. Zamižala je in jela sanjati o svoji prošiosti. Toda našla ni nobenega jasnega spomina, ki bi se ga mogla okleniti na smrtno uro... Globoka trudnost ji je zatisnila trepalnice in glava ji jc omahnila ua stran... Sklenila je roke na prsih, čakaje, da pride ponjo neizbežna vladarica in dobrotnica Smrt... Tcdajci pa je pihnila v meglo sveža sapa. Sive koprenc so mahoma vzvalovale. Nato so se jele razmikati, plast za plastjo, in bledo večerno nebo se je pokazalo nad njimi. Še nekaj minut in meglene odeje ni bilo nikoder več. Zvezde Sirija in Orionovega pasu so zaigrale v višavi. Eva je vedela, da je edina, ki more odkriti svetu «Eaglovo» usodo. Ž vso žilavostjo angloamcriškega plemena se je rešila s praga smrti nazaj v življenje. Bila je na majhnem otoku z dolgim peščenim obrežjem. Po vseh štirih se je plazila okrog, da bi našla kaj užitnega. Naposled je dobila nekaj školjk in pitno vodo. Toda opazila je še nekaj boljšega: pod vrhom otoka je stala v skalni razpoki zapuščena koča. Brez velikega napora se ji je posrečilo odvaliti kamen, ki je zapiral vhod. Miss Evy ni šc nikoli videla bede in nikoli še ni spoznala pomanjkanja. toda življenje je bilo zanjo v tem trenutku dragocenejše od vseh bogastev sveta. In ta koča jc pomenila življenje. Z drhtečimi rokami jo je preiskala in odstranila oknico z edinega okna, ki jc bilo že vse zelenkasto od starosti, vetra in dežja. Neopredeljena luč je pala na veliko ognjišče, ob katerem sta bili naloženi dve skladavnici drv. Zgraditcl.i koče sc je očividno že tisti-krat nadejal, da utegne kak brodolomnik iskati v tijcj zavetja. In tako je tudi bilo. Koča jc bila last neke družbe za lov na tjulnjc ter namenjena ljudem, ki bi se ponesrečili ob novoiu.ndlandski obali. Vse ie bilo pripravljeno. Celo užigaiice so ležale na polici. Miss Evy je s trepečočimi prsti segla ponje in zakurila ogenj. Bile so očividno napojene s snovjo, ki ie rada gorela, zakaj že trenutek nato je udaril plamen proti dimniku in napolnil siromašno zavetje s toploto. 260 X 24 X H 180 X 18 X 13 kupuje sio ie 110X 18X 13 6148 a Omogočeno Vam jc trajno anduliranje las z najnovejšim aparatom. Več v notranjosti lista, glej pod iz Maribora. — Priporoča se za eksaktno izvrševanje Štefan Dobaj, česaln: salon a dame in gospode v Mariboru, Gosposka ulica ;6. Splošno mizarstvo ter izdelovanje žaluzij, roLejev itd. Št. Vid nad Ljubljano Slovenija Poštni čekovni račun St. 13A93 Izdelujemo: «54;, lesene roloje „System Esstinger" in „System Kleti", lesene žaluzije v raznih barvah na trakove in verižice ter platnene in gradl-žaluzije iz prvovrstnega materijala Sprejemamo tudi vsa tozadevna vopravila. BB0©©®0©00@@©©0800©0©© Korespondenco perfektno slovensko 111 nemško stenografinjo, ki popolnoma obvlada slovenski, nemški in po možnosti srbohrvatski jezik išče ljubljanska tvrdka. Plača visoka. Ponudbe prosimo pod „Perfektna stenografinja/179" na upravo „Jutra". ei-SOa icosccoooooccoMcccoooocaaxooxcaxxcca Znižane cene in največje skladi šče dvokeles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih de lov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih stro-Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,,TR ! B U N S tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov 4. 66 jev itd. F. B. 5.., ska cesta ZAHVALNA IZJAVA. Cenjeni g. dr. Rahlejev! Poslane mi tri steklenice sem že skoro porabila, a mi je že mnogo bolje. V nogah sem imela trganje in bolečine od revmatizma, da nisem mogla spati. Sedaj že lahko spim popolnoma mi pa še ni prešlo. Zato Vas prosim, posilite mi po povzetju še tri steklenice Vašega izvrstnega zdravila Radio balsamika. S spoštovanjem Evica Kuzileka. Bjelovar, 10. novembra 1925. Zaravito ,Radio Baisamika" izdeluje, prodaja in razpošilja vroti oovzeiju laboratorij ,,RAD10 BALSAMIKA Beograa, Kosovska 43. 106 s ssae 1 trgovci ii i Dne 7. septembra 1926 se proda ob pol It. uri na licu mesta v Vrbju v Sav. dolini na javni dražbi POljsakove žzGifgeL s posestvom vred. Najmanjši ponudek 333 002.33 Din. Zaga sestoji iz večlistega venecijanskega jarma (Kreutzgatter), iz 1 listne veneti janke, 2 naprav za krožno žago, stroja 2 a brušenje žag in naprave za prirezovanje hlodov, vse v dobre tmkoj uporabljivem stanju z lastno in trajno vodno silo čez 30 HP. Leži v ravnini ob okrajni cesti in je oddaljena en četrt ure od žel. postaje Žalec v Sav. dolini ter ima bogato lesno zaledje. Na razpolago je 7 stanovanjskih prostorov s 3 kuhinjami. Zemljišča ca 4 ha so sposobna za hmelj-sko kulturo. Gospodarsko poslopje je novo. — Naprava je sposobna tudi za druge panoge industrije. 'HSSgg!3KEEiEEi§ie2S!SHQBESEE fiiMlizlRtnik! rto nSEmi*? GEEEEJ EEEE1EEEE3 CpTMZZZ! rya lUBOsisvensha tvornlca vagona, stroieva i H=3E d. d., Brod n/s. Vplačana delniška glavnica Din 55,000.000—. Tekoči račun prf Prvi hrvatski štedionici podružnica Brod n/S. — Čekovni račun pri kr. poštnem čekovnem zavodu v Zagrebu št. 35.125 Centrala m tvornlca Brod n\S Telef. 81 l 120. Brzofavi: Lokomotive Savebrod. Telef 30 i 27. Pisarna: Beograd, Knez Mihailova 42/1. Proizvaja in popravlja potniške in tovorne vagone, lokomotive vseh vrst in vseh kolotečin. Specijalni vagoni za transport lesa, rude, žita in vseh poljedelskih ter industrijskih proizvodov, cisterne. Parni kotli, reservarji, pločevinaste cevi večjih dimenzij, železne dimnike, železne konstrukcije, strešne konstrukcije, stopnice, opreme in dvigala vseh vrst. Železne mostove vseh razsežnosti, popravila pogonskih in delavnih strojev za vse industrije. BE06BAD, Knez Mihailova 42/1, lastna pisarna. ZAGREB, SARAJEVO, Zastup. Vilim Singer, Zastup. Oto Strešnjafe, Martlčeva 14 b. Tel 13 -74. pošt. pret 201, Tel. 3 -50 6719 3G 3EiF=lSE 3F=1E iM Vita 1 vrtom v Komenskega ulici št. 7 se bo prodala dne 26. avgusta 1926 ob 9. uri v pisarni sodnega komisarja Andreja Kuharja, Kolodvorska ulica štev. 3. Podrobnosti v navedeni pisarni <5055 a nove VHECE rabljene vse vrste ima vedno na zalogi ter jih prodaja po najnižjih ccnah dobroznana tvrdka 190 MIRKO MLAKAR. Ljubljana. Krakovski nasip m istotam se vedno kupujejo rabljene vreče. Dobro in po brezkonkurenčni ceni nabavite si vsa moška oblačila, oso-, bito za šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekcijske tovarne 6162 a FRAN DERENDA & Cie. Gradišče, nasproti Dramskega gledališča. Večje uvedeno samostojno podjetje za izdelavo sadnih in rastlinskih esencev, eteričnih olj, žganja, likerjev i. t. d., lastna polja za vzgajanje potrebnih rastlin, išče družabnika z večjim kapitalom. Prednost strokovnjaki. Le resni rellektantje naj stavijo ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na oglasni oddelek Jutra pod .Sigurni kapital*. bOt-8-a em 103 a © Pozor! Ako iiočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki JOSIP KEiCH, Ljubljana, tovarna Poljanski nasip 4-6. Postrežba točna. Cene solidne. © © ©e©se©es©36©ee@e0@eeee t Ravnateljstvo ,,Posojilnice v Logatcu" sporoča vsem zadružnikom, da smo izgubili dušo logaške posojilnice, gospoda ki je bil zadrugi 31 let požrtvovalen tajnik. Pogreb bo v nedeljo, dne 22. avgusta 1.1. ob 16. uri v Dolnjem Logatcu. Ohranimo vzor- možu za njegovo nesebično in neumorno sodelovanjo najlepši in trajen spomin. 6152 a Solnčno plahto DOTO, 8 X 3H m z borduro prodam. Ogleda se v trgovini Jos. Oblak, Ljubljana, hotel »Lloyd». 24107 A^alt oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne * namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10'—^ Pohištvo Kompletno spalnico in dru-pohištvo, lično izdelano trdega lesa, malo rabljeno, radi selitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24258 Ključavničarske po- ] močnike samostojne — za okovanje vrat in oken, iščem za takoj: Vprašanja na naslov: Rosič i Rajkovič, Zagreb, Ilica 130. 24101 Popravila! jpeeijalni mehanik pisarn, strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. TeL int. 434. 173 Sokolsko društvo v Oplotnici priredi v nedeljo, 22. avgusta t. L ob 15. uri javen telovadni nastop na vrtu gospe Franje Ku-nejeve. Po nastopu se_ vrši prosta zabava. Sokoli (ce), prijatelji (ce) Sokolstva — pridite! 24081 Kolesarsko in mot. društvo «Sava» v Ljubljani naznanja, da se kolesaske lirke društva »Save* vršijo nepreklicno 5. septembra na progi šiška—Tržič in obratno. Za dirkače so krasna darila, ki bodo razstavljena — Vrši se tudi srečkanje. 24195 Jezikovna učiteljica z izpitom, poučuje posamezne učence ali manjše -kupine v angleščini, fran-coščini in nemščini (tudi v zgodovini, Uteraturi, umetn. zgodovini). Povprašati od i septembra dalje v Selen-burgovi ulici 4/1 — desno. 24128 Inštrukcije Iz vseh predmetov srednjih šol na podlagi vzgoje volje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojitelj 42». 24242 Klavir in francoščino poučuje gospodična. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24185 Instruktorico (rja) iščem za nemško stenografijo. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stenografija 16». 24156 Učenec in učenka za trgovino na deželi se sprejmeta. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Avgust*. 24306 Štainpiljke vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora. 158 «Jutra» 24294 (dobe) Kontoristiujo izvežbano in zanesljivo, samostojno slovensko in nemško kore3pondentinjo, izurjeno steno^rafinjo in strojepisko takoj sprejme Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljubljana-Vič Učenke I Zastopniki iščem za strojno pletenje. I fiksum 1800 mesečno, Be Naslov v oglasnem oddelku iščejo za takoj. Ponudbe z znamko za odgovor oa: Societi Lirpinia, Montesar-ohio (Italija). 24177 Učenca poštenih Btaršev ia s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Vincenc Kvader v Žalcu. 24067 Vzgojiteljica išče k 2 deklicama v starosti 4 lil 2 let. Prednost imajo take, ki imajo dobra spričevala iz otroških služb Nastop je takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek od značko »Zastopstvo/ 56» na oglasni oddelek »Jutra». 24292 Pisarn, poslovodja s dolgoletno prakso v knjigovodstvu, siov., srbohrv. n nemški korespondenc^ želi službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro »Zmeren 70». 24270 Kolar. pomočnika sprejme takoj Josip Kordeš kolar in kovač, Sušak. Lul-zinska cesta št. 20 24316 {iš&ejo) Deklica z dvema razr. meščanske šole, pridna, Išče mesto učenke v manufakturni trgovini. Oglase na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ■Pridna 92». 24092 Dekle pridno ln pošteno želi mesta v trgovini, trafiki ali jekariji. Nastop s 1. eep-lembrom. Naslov pove upr. »Jutra* v Mariboru. Oskrbnika oženj enega, kateri ima več-letna spričevala, sprejmem Tehnični uradnik zanesljiv, mlad. energičen, temeljito naobražen, z ve&-letno prakso kot obrato-vodja, dober risar in spre- Lesni manipulant dobrim spričevalom in daljšo prakso, želi premeniti službo k večjemu lesnemu podjetju. Poudbe oa upravo »Jutra« v Mariboru pod »Manipulant« 24307 takoj za vinograde. Poleg ten v pisarniškem poslova- tecr-i Ki imel rrnctitnn nu __ tega bi imel gostilno na račun. Osebno se je zgla-siti do 25. avgusta v hotelu Zavratnik. Ljutomer. 24173 Služkinja stara 25—30 let, vajena mora biti vseh hišnih del ter tudi pri obdelovanju zelenjadnega vrta itd., ki mora biti poštena, kuhanje ni obvezno, se sprejme v službo proti dobri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pri-prosta«. 24235 nju, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, bi rad dobil službo pri kakem industrijskem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*. 23817 Strojnik iznčen ključavničar ter e prakso žagovodje, z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv 31*. 24109 Gospodična večletno blagajn, prakso išče mesto blagajničarke ali kaj sličnega. Zmoža je pisarniških del. Gre tudi na deželo Kavcije položi Din 5000. Kdor preskrbi službo, dobi 500 Din nagrade. — Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Oktober*. 24315 Starejšo ženo Šofer trezen ln zanesljiv, dober avto-monter, želi spremeniti mesto takoj. — Cenjene Gospodična inteigentna, ki govori nemško in hrvatsko, bi sprejela službo pri otrocih nad 2 leti, event. tudi čez dan. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mila 577*. 24299 iščem, ki bi vodila gospodinjstvo drž. nastavljencu. i ponudbe na oglasni odde-— Pismene ponudbe pod lek »Jutra« pod šifro »Za-»Poštena« na oglasni od- | nesljiv 50«. 23950 delek »Jutra«. 24163 Modistlnja išče mesto pomočnice Ljubljani. — Ponudbe na Šivilja fina in urna se priporoča na dom. Kraker. Emonska cesta 4. 24217-a Vajenca ki bi imel oskrbo pri svoj- ... T cih sprejme Lovto Koz- oglasni oddelek »Jutra« pod man, specijalno ključavnt- »Večletna praksa*. 23986 čarstvo, Ljubljana, Križev- 1 niška ulica 9. 24193 Dekle ki zna pospravljati m ima veselje do kuhe, iščem za rodbino 3 odraslih oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dekle ra vse«. 24189 Mladenič 23 letu želi službe kot izurjen zdravniški pomočnik v kakšni bolnišnici — najraje v Ljublj°ani Sprt čevala na razpolago. — Naslov: Karol Divjak, Magdalena, Sv. Pavel pri Preboldu. 22004 Gospodična trgovsko naobražena v špe-ceriji in manufakturi, s 8 meščanskimi šolami in vešča več jezikov, išče službe — tudi na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Slovenka«. 24073 Dva mizarja dobro izurjena rabi takoj Jakob Jakin, Gorenja vas Uradnik akademsko naobrazbo in I prakso v inozemstvu, zmo- št. 7, pošta Ribnica. Hrana žen francoščine, srbohrva-in stanovanje v hiši. 24168 | ščine,__nemščine in poljšči- Kovaškega vajenca krepkega, poštenih kmet-skih staršev, sprejme Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1. 24249 Tesarskega polirja kateri vodi samostojno obrat, iščem za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24219 I ne, išče honorarno mesto pri kakem industrijskem ali trgovskem podjetju kot ko-respondent In prevajalec. — i Ponudbe na oglasni odde-I lek »Jutra« pod »Pariš*. 24223 Sodar samostojen, vesten in tre-I zen, z lastnim orodjem išče službo za takoj al pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24204 Sode in sodar. dela vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran Repič, sodarsko podjetje. Ljubljana-Tmovo 203 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke. Kupujem, zamenjavam Popravila vseh ziacnk hitro, poceni in — eksaktno Socialni mehanik Jos Pukl. Celje. Kra. Ija Petra cesta 4. 183 Kuharico samostojno in voljno delati vsa druga hišna dela sprejmem s 1. septembrom k družini 5 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharioa«. 24043 Zastopnike za deželo in mesto,. kateri obiskujejo stranke, iščem za celo kraljevino Prednost imajo organi zavarovalnic. Prtljaga neznatna, zaslužek dober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek 1». 24056 Knjigovodja popolnoma samostojen m zaneslziv, ki mora biti zmožen vseh pisarniških del in perfekten v srbohrvaščini in nemščini, po možnosti tudi češčini, se sprejme pri večjem podjetju v pro-vinciji na Hrvatskem Starejši, zanesljivi prosilci le-karnarske ali kemične stroke imajo prednost Ponudbe pod »Stalna služba 100« na oglasni oddelek »Jutra«. 24086 Po pridnosti trajni mesečni zaslužek 5000—30.000 Din. Ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potreb- Strojnik z dvajsetletno prakso želi premeniti službo. Deloval - - - - v.. ,________i sem vedno le pri večjih no 5000 Din, brez strokov- obraUh -m ihF ž aah nega znanja«. 24222 | kQt nad9tr0jnik Zmožen vseh naprav in popraviL KuHarico-gospodinio |Xbedipo"a d»t«Š moč 3620» na oglasni od- Sadje Iščem odjemalce za namizna in tresena jabolka, hruške in slive. Ne željo kupca več vagonov. Na razpolago imam kadi za namakanje sadja 3 do 400 ki. — Kupci zvejo naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24020 išče vdovec z dvema otrokoma v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Kuharica 24». 24224 delek »Jutra». Krasen in trajen Elektrotehnik tehn. srednješolsko lz-obrazbo. zmožen konstruktivnega. komercijelnega in postranski zaslužek |°~mge"todelpriiSve6j^ se nudi vsakomur. Samo t ovskem ali industrijekem pismena pojasnila oroti p(fdjetja _ Prakse 14 iet, znamki za odgovor od F ^ ' slovenskega in nem-Pirc, Ljubljana. Levčeva S | šk . ^ Cenjene po- 24243 Prodajalko ne pod 22 let staro, za trgovino z žitom in mlev-skimi izdelki sprejmem. — Navesti je naslov zadnje službe. Vsa oskrba v biši. nudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Elektrotehnik 32». Stenografinja itrojepiska za slovenski, nemški in srbohrvatskl je------ , , „„„„,, i zik išče službe. Ponudbe plača po dogovoru. Ponud- daj. Mlin z žago in gostilno v najem Dijaške preskrbe. Sobe tudi za ože-njene v najem. Naslovi z znamko na »Marstan«. Maribor, Rotovški trg 4. 24303 Dražba Dne 25. t. m. ob MilO uri bo prodana na javni sodni dražbi na deželnem sodišču v Ljubljani hiša z vrtom__v Trnovem in travnik ter njiva na Barju. 24300 Na stanovanje in hrano sprejmem 3 gospode ali gospodične, ozir. dijakinje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24155 Stanovanje 3 sob, kopalnice in kuhinje oddam v novi vili, 8 minut od pošte. Najemnina 1 leto naprej — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje konfort 30». 24130 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo, oddam takoj boljšemu gospodu v Gosposki ulici 10/1. 24125 Oddam stanovanje sobo. kuhinjo, shrambo in klet v mestu — le boljši stranki. Ponudbe pod »Letna najemnina* na oglasni oddelek »Jutrji* 241155 Stanovanje kompletno, obstoječe iz 4 do 6 sob vzamem v najem za dobo 2—3 let. Plačam event. tudi naprej Prednost imaio lepa stanovanja v Ljubljani. Po?redovalri dobe provizijo. Ponudbe ie poslati na oglasni oddel»k »Jutra* pod »Stanovanje 3» 24024 Več mesečnih sob zračnih, moderno opremljenih, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom. ?e odda v Knezovi ulici št 32 — Poizve se istotam -v pisarni g. Dan. Battehoo, Ljubljana VII. 21S71 2 dijaka sprejmem v popolno otkrho v bližini realke in srednje tehn. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24203 Mesečno sobo eno ali dve skupaj, prijetno opremljeni, s strogo sepa-riranim vhodom, v bližini Mestnega trga išče trgovec Cena postranska stvar — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Trgovec 44» 24244 Zamenja se trisobno lepo stanovanje s pritiklinanii sredi Maribora z enakim ali vsaj dvosobnim lepim stanovanjem v Ljubljani Ponudbe pod »Stanovanje« Maribor, na oglasni oddelek »Jutra« Stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pri-tiklinami išče za novembrski, event za februarski termin v stari ali novi biši boljša, mirna stranka — Plača za leto dni naprej. Cenj. ponudbe pod »Sporazum 76» na oglasni oddelek »Jutra*. 2427S t Opremljeno sobo oddam s 1. septembrom gospodu sli gospodični. — Vaslov v oglasnem oddelku »Jutra». 24215 Prazno sobo oddam v novi vili s 1. septembrom, veliko 2 goveda ali 2 gospodični — krasen razgled iz sobe. — V.r-iov v oglasnem oddelku «JiitTa>. 24216 Prazni sobi lepi, oddam v bližini drž. kolodvora v Sliki gospodičnama ali zakoncema brez r.rrok. Naslov v oglasnem oddelku «Jv.tra>. 24250 Sost?nova!ko boljšo starejSo gospo ali gospodično iščem v lepo ^ratno stanovanje z upora-i o kuhinje, — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ® 24239 Dijaka iz boljže hiše sprejmem na h-i.no "in stanovanje v bli-- .ni obrtne šole ia I/l*t'e-Nislov v oglasnem oddelku Dijakinjo ali dijaka .nijiešolcal sprejme na dobro'oskrbo boljša rodbma. Klavir na razpolago. Na-. v v oglasnem oddelku .Jutra., 24281 Dva dijaka sprejmem v sredini mesta na dobro hrano in stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra., 24240 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrax 24237 Prazna soba lepa in velika, se tskoi odda. — Dopise na oglasni oddelek »JutTa* Dod šifro .Postaja Vodmat«. "2423* Stanovanje 2 sob z uporabo kuhinje dobi takoj zakonski par brez otrok, ki plača za eno leto naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 24ŽS1 Opremljeno sobo s posebnim vhdom, oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 24247 Majhno sobico » sredini mesta iščem. Sem ves dan odsoten. Po-i} i-:be na oglasni oddelek «tii:ra» pod »Celi dan odsoten.. 24284 Prazno sobo t bližini kolodvora iščem. Ni-'ov na oglasni oddelek »Jutra». 24278 Dijaka m'ajšega, sprejmem kot so-trinovalca k lOletnemu ei-iku pri boljši rodbini v ...jO oskrbo. Naslov pove "slasni oddelek »Jutra». 24317 Prazno sobo rr-ično, s posebnim vhodom is e starejši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek «'u-ra» pod šifro »Samec.. " 24207 Prazno sobo :. -,-. gospodična. Pismene ponudbe se prosi na oglasni oddelek . 24255 Sobo v novi vili pričetkom Eož-nika oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24254 Dijaka sprejme na stanovanje m hrano boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24251 Na stanovanje in hrano sprejmem dva srednješolca in enega sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24256 Ljubljana - Maribor Stanovanje ' Ljubljani, obstoječe iz obe, kabineta, kuhinje in pritiklin. zamenjam s stanovanjem v Mariboru. Dopise na upravo »Jutra, v Mariboru pod »Zamenjava. 24312 2 dijaka ali dijakinji se sprejme na hrano in stanovanje v Mariboru — Krekova št. 8/2, vrata 8. 24311 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24264 Solnčno sobo snažno, oddam blizu drž. kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24265 Prazno sobo s souporabo kuhinje oddam v novi hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 24266 Gospodu oddam prazno sobo s hrano Naslov v ogh-snem oddelku Jutra.. ' 24267 2—3 dijake sprejmem na stanovanje in hrano v bližini realke, oz. obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 24269 Dva dijaka sprejme na hrano in stanovanje profesor Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Ntslov pri podružnici Jutra v Mariboru. 24074 Dijakinjo sprejme v popolno oskrbo Kovačič, Maribor, Ko- Addolorata dvigtdte pismo. 24280 M. 1. b. m. Moja srčna želja, da bi bil z menoj popolnoma srečen. Vedno Tvoja zvečta h. ž. 24298 L. K. Piši mi pod »Nace. na oglasni oddelek »Jutra*. 24228 Posestnik in trgovec, SO let star, želi znania v svrho ženitve z gospodično od 23—30 let z malo trgovske naobrazbe. Dopise se želi s sliko na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pomlad 17». Tajnost častna zadeva. 24218 Klub ljubiteljev športnih psov proda psa in psico čiste kraške ovčarske pasme. _— Pojasnila daje Ante Guštin. Selo So.OI. 24145 Mlade psičke volčje pasme ceno prodi ;ta Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. i4034 Pse čuvaje in lovske, prvovrstne, z rodovniki, tri mesece stare, proda dr. Uhlich v Kimskih Toplicah. 23945 Molzno kozo lepo, poceni prodam. — Zvonarska ulica 11. 24275 roščeva 2/1. 24152 Dva dijaka' nižjih razredov se sprejmeta v vso oskrbo pri profesorju srednjih šol. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko «21». 24112 Dva dijaka srednješolca iz višjih razredov iščeta zračno stanovanje z električno razsvetljavo in zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24080 Majhno sobico s hrano oddam dijaku v bližini srednje tehn. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24293 hiše v dobro ."skrbo."'Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 24186 Dva dijaka ;:ta stanovanje z zajtrkom. Ponudbe z navedbo i -ne ie poslati na oglasni riaelek »Jutra, pod šifro «:. september^. 24183 Snažna soba opremljena, separira- r i s stopnišča, z električno razsvetljavo, po možnosti r uporabo kopalnice se išče v bližini kavarne Evropa s 1. septembrom ali tudi preje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, ped šifro »Tip top.. 24226 Sobo c l.iam a hrano gospodu ali 2 dijakoma. Naslov v o~lasnem oddelku »Jutra.. v 24171 Stanovanja v novi hiši v Sp. Šiški (1. 2 ali 3 sobe), vsako s kuhinjo in pritiklinami, lepi lega. — Povprašati na -•avbi Saksida-Vrbnjak — Slovenska ulica. 24170 Dijakinjo iz boliše rodbine sprejmem v r;opo:no oskrbo. Klavir is kopalnica na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24191 Dijakinjo iz bolus hiše sprejme v popolno oskrbo uradnissa rodbina. — Pojasnila daje: J. Mušič, Gradišče št. 15/111 £4188 Mlajšo dijakinjo sprejme vpokojena učitelji-\ na hrano in stanovanje. Pomoč pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24194 Dve dijakinji .-r-rejmem na stanovanje in pooolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 24211 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, išče eospod s 1. septembrom. Ponudbe s ceno pod značko »Stalno 21. na oglasni oddelek »Jutra.. 24221 Dve sobi r .-epahranim vhodom iščem Eza"bi bila za malo pisar--o. Ponudbe pod »Samo-• ■'Men» na oglasni oddelek »Jntra.. 24213 Uradnica kc« stanovanje s hrano p-i boljši družini, najraje primorski ali nemški, toda le v sredini mesta. — Po-r i 'be na oglasni oddelek . 24017 Malo stanovanje (sobo s kuhinjo) iščem na Viču-Glincah, Rožni dolini ali Kozarjah b 1. septembrom. — Ponudbe pod »štev. 29« na oglasni oddelek »Jutra.. 23929 Pritlično sobo strogo separirano ali manjši lokal iščem v sredini mesta za pisarno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pisarna 91». 23891 Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. Ev. klavir na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23709 Sobico priprosto in snažno, s posebnim vhodom, išče kroj. pomočnik, ki je ves dan odsoten. Plača najemnino naprej Ponudbe z navedbo c? ne na oglasni oddelek »Jutra* pod »Miren stanovalec 56». 24196 60.000 Din pozneje se več, naložim v denarnem zavodu, oziroma industrijskem podjetju, katero mi nudi primemo službo blagajnika ali uradnika Ponudbe pod »Inteligenten uradnik, na oglasni oddelek »Jutra.. 24118 Resna ženitev Hišni posestnik z dobro vpeljano obrtjo v Ljubljani, star 85 let, se radi pomanjkanja znanja želi tem potom seznaniti z gospodično staro 26—32 let. ki bi imela nekaj premoženja ali znala kako obrt, oziroma če bi imela gostilno ali trgovino. Ozira se le na čedno zunanjost in v prvi vrsti na dobro srce. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Srečna iesen 26». 24141 Izjava Podpisana izjavljam, da nisem v nikaki zvezi z ženi-tovanjskim oglasom, ki je izšel v štev 180 »Jutra, z dne 8. avgusta t. 1. pod naslovom »Pavlica. Maribor, 18. avgusta 1926. — Frančiška Pavlica. 1154 Gospodična srednjaih let, z lastno trgovino, želi poročiti trgovsko naobraženega gospoda z nekaj gotovine Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Premoženje 82». 24282 Pianino dobro ohranjen, Tadi selitvi ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24123 ^rebrno tula uro sem izgubil v nedeljo med nogometno teicmo ZagTeb-Beograd. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v oglasnem oddelku Jutra. 24088 ggj r T«3Bt Pristni toči po 12 Z a 1 0 k a r. cviček Din v kleti Bežigradom. 24111 Ic korotanske zgodovine ie zajet roman Angelin Hidar Spisai ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 20, po pošti Din 1-oOveč. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. cjutrovs roman LOCiFEB Katerega ikozinskoi napeti vsebina, prepleteni • fan tastičniml tapletljaji od za četka do keno*. ti prina šajo navdušenemo čitatelju i interesantnim razmotri vanjem vsak bip presen? čenja, t mu že sledi raz očaranje !n konsternacija in zopet presenečenje tako, da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel Is te dobiva ori opravi »Jntra« * Ljubliani Vsi ki so ga čitali in oni ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana stane 65 Dir Broširan* pa 43 Dir Restaurant «Al!e Viole« Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča Izborno domačo kuhinjo, izbiro rib. izborna vina: terana, istrijana. fri-iulca, vipavea, chianti — Lastnik: "------- legretto. Franceschini & Al-200 Humoristi! Za perijodično humoristično publikacijo sprejmemo izvirne karikature, satire, kratke spise in smešnice Iz splošnega in političnega življenja — nadstrankarsko. Honorar po objavi. Poslati na podružnico »Jutra. Celju pod »Humor.. 23887 25.000 Din položim v rentabilno zdravo podjetje v katerem dobim primerno stalno mesto. Sem izkušen knjigovodja, organizator in obvladani več ježkov kakor tudi vse trgovske administrativne posle, ter sem popolnoma zaupanja vredna oseba. Mesto in stroka poljubna. Cenj. ponudbe na naslov: P. H., BeogTad, poštni predal 80. 24143 Družabnika se išče za neko dobro vpeljano parno pekarno. Potrebni kapital 65.000 Din. Prevzame se lahko tudi druga obrt istotam. Prednost imajo strokovnjaki. Pismene ponudbe na upr. Jutra., Maribor, pod številko 1876. 24308 Družabnika ki ima veselje in zmolnost za kupčijsko potovanje, z nekaj denarja, sprejmem. Pismeno na oglasni oddelek «Jutra» pod »Vestnost.. 24296 Delnice .'Jadranske banke, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Delnice 154». 24290 Inteligenten trgovec v zakonu prevaran, išče v svrho posabljenja prijateljstva z damo iste usode- — Cenjene dopise na oglasni oddeiek »Jutra, pod šifro »Sorodna duša 40». 24220 Planino skoraj nov, radi preselitve ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24252 ifie&ulčre Sisai* Humoristi! za perijodično, humoristič- - - publikacijo sprejmemo izvirne karikature, satire, kratke spise in smernice iz splošnega in političnega življenja — nadstrankarsko — Honorar po objavi. Poslati na »Humor*, podružnica »Jntra. v Celju. "23887 Zamenja se solnčno, mirno stanovanje 3 sob, pritiklin in vjta z enako velikim ali manjšim sredini mesta. — Dopise pod »Blizu domobranske vojašnioe* na oglasni oddelek »Jutra*. 21874 Za 1500 Din mesečno oddam s septembrom solnčno in suho stanovanje v vili: 2 veliki sobi, poselska sobica, kuhinja, pritikline, souporaba kopalnice in pralnice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Ljubljana 32». 24232 Iščem stanovanje samo velike, suhe sobe s kuhinjo v novi hiši. Dam lepo nagrado tistemu, ki mi preekTbi. Ponudbe na naslov: Barvek, Zagreb, Nad lipom 19. 24077 Dijake in dijakinje sprejmem na dobro hrano in stanovanje v Mariboru, Smetanova ulica 46, par. 1. 24150 Tri dijake popolno oskrbo glasnem sprejmem v . Naslov v oglasnem oddelku 4 »Snaga 61». 24261 »Jutra» pod Opremljeno sobo v sredini mest«, blizu hotela pod ♦Avgust 26». 24268 5999 a mm Zagreb lurišičei/o ul.6, Sudn čke ul. 5 dobavlja privatnikom dvoko-lesa, dele za dvokolesa, šival ne stroje ter nogomet žoge, gr mofone, gramofonsKe plošče, tehnične potrebščine po najnižjih cenah, spoitna društva, mehaniki in obrtniki po-ust. — Zahtevajte brezplačni Hustrovani katalog. V dobro oskrbo sprejmem dve deklici. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24003 Bale za neveste razne garniture z ročnim ali strojnim vezenjem, sprejema na dom učiteljica ženskih ročnih del. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »Celje.. 23973 stroji Bas! & Sasssr od Din 1.800* »spre! aa 24 me seeails obrokov ter brezpSsčsa pouk za vezesje reneralnen; zastopstva Mlojz Ossar Maribor Krekova ulica 14. Iščejo se 2 sobi za pisarno oziroma 1 soba in malo skladišče, na prometnem kraju v priti ali I nadstr. Cenjene ponudbe je poslati na kem« sod. Velraa. Moravče. 6166-a >"OOOCXX»OC»OOOOOOOC )OCOOOOOOOOOCOOCX)OOOOOOOOOCXX»OOOf> : Jranc JCs. Oblak Milica Oblak roj. Ješar poročena čogatee Maribor 19. avgusta 1926 gooOCOOOOOOKOCaiOOOOOOOOOOOO^ Dr. Mmžit Gledališka uSšca št. 7 , telefon 323. lopat ordfvrra o"a t?3?avsvkifa od rso! 3 da 4- XZQQOLXOOOOOL Zobozdravnika . v It izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. I. fugaslov. tvoraica „BAKULA(C Jos. R. Puh, Ljubljano Gradaška ulica št. 22. — Telefon št. 513. icoinrooooooooocnc TOOOOOOOOOCOOOC* Telefon 980 pisalni stroj je dosegei svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rab' Zastopstvo-LUDV1G BARAGA, LJUBLJANA ŠeSenburgova ul. 3 lil 27 a Telefon 980 Vse vrste ^^ šolskih zvezkov dobite še vedao najceneje pri: A. Janelili llufellana Florijanska ulica 14. 201-0 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. □ ordinirata od 23. avg D5 naprej v Ljubljani, Marijin trg 3. Db n B 6S s Si s m m @ B H » ohištvo elegantno v lormi najfinejše v kvaliteti S zmerno v ceni B priporoča | A. AHAHH, Tržič, | tovarna pohištva. 7oa g 1 t ■saaBBanaesBBBagsBBBSCBssjcsiss « B B Posetnikom Maribora priporoča se obisk restavracije Iraiska kis! ki nudi pod nod novim vodstvom zopet prvovrstna vina, izborno kuhinjo ter vzorno postrežbo. Dnevno umetniški koncert. Gfuro VaEjak. lastnik. ea p0 jako nizkih cenah velika partja raznih gumi izdelkov in sicer: razni auto in motor plašči, vse 5© vrste zračnic, vinske gumi cevi, cevi za plin, peronospora plašče in cevi, trakovi za cepljenje tit mašilni krožki, razne gumi plošče z vlogami in brez vlog, gumi cevi odmerjene za au:o in železnice, velika množina najrazličnejših radirk in podpetnikov, električni stikači, kuhinjska posoda, gumi obročki za voz-.čke itd. Blago se nahaja v skladišča tvrdke Atlaata v prostorih družbe. Javna skladišča d. z o. z. Ljubifana, Sunalska cesta 33, ..;.y: .v£ Vsem prijateljem in znancem prinašamo tužno vest, da je naš pre-ljubljeni soprog oziroma oče, tast in ded, gospod Msoioiie v prav dobrem stanju kakor tudi meh pocerii nroils J. KOKOT, kovaški mojster v Račah pri Kiari-beru. 6128 a SIDE-CAR (priklopni voz) za motorno kolo „ln dian Scout", rabljen in po možnosii originalen želim kupiti. — Prosim takojšnje ponudbe na Ivo Fisbh, per adr. Tvornica cementa, Zagreb, Palmotičevaul.56. POZOR 30 ženini in neveste -><—Fr Najnovejša iznajdba > Brez Kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek Antost Boc Ljubljana Seienburgova ulica 6/1. Glince — Vič 46. 69-a □□□□□□□ matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan. tapetnik Krekov trg štev. 1 (poleg Mestnega doma) Priznano nedosegljivi Wi€SC* ovi kozarci za ukuha-vanjje sadja, so« čivja In mesnin. Tovarniška zaloga Fmctus. MIlane Krekov trg 10. Tudi na obroke. obratovodja dne 18. avgusta 11. preminul po kratki, mučni bolezni v 65. letu svoje starosti. Zemeljski ostanki predragega se bodo prenesli iz hiše žalosti v La-homnem štev. 38 pri Laškem, dne 21. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne k večnemu počitku na pokopališče v Laškem. Laško, dne 18. avgusta 1926. Žalujoče rodbine: Hrouda. Lahomno pri Laškem; Szabo, Marija Gradec pri Laškem; Mctzger, Hrastnik. 6143 a V.V v.,:. : i Zahvala. 4 Ob prebridki izgubi našega iskrenoijubljenega očeta, starega očeta, brata, strica, svaka In tasta, gospoda mm izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali sočutje in so-žalje nam, pokojniku pa ljubezen in zadnjo čast s tem, da so ga v tako nad vse častnem številu pokropill in spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa bodi izrečena g. dr. Pavlu Avramoviču, zdravniku v Ljubljani, za požrtvovalno skrb in nego, s katero je stal nepozabnemu pokojniku tekom dolge bolezni na strani, čč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, osobito žucmku g. Barietu za njegove to-lažilne obiske med boleznijo, dalje čast sestrama usmiljenkama za njih velik trud m neumorno postrežbo. Daljp nas veže dolžnost posebej zahvaliti se gg. zastopnikom Velikega župana ge-rentskemu svetu ljubljanskemu, predsedstvu dežel, sodišča in notarske zbornice, načeistvu pekovske in slaščičarske zadruge v Ljubljani, Sokolskemu Savezu ter Sokolskim društvom ljubljanskim, St. Jakobskemu naprednemu in gospodar, društvu S. D S. St Jakobskemu gledališkem odru, predsestvu Lovskega društva, Pevski zvezi v Ljubliani ter organizaciji natakarjev za čaščečo udeležbo pri pogrebu in poklonjene prekrasne vence, gg. pevcem raznih pevskih društev za ginljivi žalostinki, končno vsem pokojnikovim prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša najprisrčnejša zahvala! 6156 Globoko žalujoči ostali. Meielia 22,KUJ. 16 ============================ JUTRO, št 192 -- Na napad čevljarjev in trgovcev s čevlji smo dobili od tovarne 1. in A. Bata * Zlinu izjavo glede razlogov cenenosti naše znamke Bata d. d. Napadi od strani trgovcev s čevlji in čevljarjev niso brez razloga. Imajo svoj izvor v naši konkurenčni sposobnosti. Za vporabo našim konkurentom navajamo v sledečem sredstva, s katerimi dosegamo uspehe. \ Služimo s smerjo, kateri smo sledili, industriji, delavstvu in prebivalstvu. S psihotehničnim izpitom naših delavcev dosežemo, da je vsak na svojem mestu. Proizvajamo samo malo vrst izdelkov. V vsaki tovarni samo eno vrsto čevljev in to zopet produa v masah. Z radikalno urejeno specijalizacijo dosežemo koncentracijo delavcev na eno kretnjo in s tem največji delavni efekt. Dvigamo voljo do dela naših delavcev in nameščencev z dobro plačo čez delovno kapaciteto ter s sodelovanjem na dobičku! Dajemo delavcem delež na dobičku iz njihovih izdelkov. Vsakemu se nudi prilika, da je na odgovornem mestu in da jamči za svoje delo. S tem dvigamo smisel in čut dolžnosti in napravimo na ta način vsakega našega delavca in nameščenca za podjetnika Podpiramo izobrazbo, zdravje in šport. Borimo se proti alkoholu in kvartanju. Imamo sotrudnike v vseh delih sveta. Za najboljše misli in izume iz vsega sveta izvemo v, kratkem času, kolike važnosti so za podjetje. Surovine naročamo iz onih pokrajin, kjer so najboljše in najcenejše. Surovine predelujemo v najboljših in najmodernejših tovarnah — bodisi tujih, bodisi lastnih. Racijonalno predelovanje tudi najneznatnejših odpadkov v koristne materalije je problem, katerega smo mi rešili. Stroške zmanjšujemo s pomočjo trgovine po vsem svetu z ogromnim prometom, varčnim gospodarstvom, enostavnim načinom življenja in s pomočjo lastnih smernic naše organizacije. S pomočjo na dvesto prodajalen v Č.S.R. pridobivamo praktične izkušnje po pripravni formi, trpež-nosti čevljev in njihovih prikladnosti za prodajo. Akomodiramo se okusu svetovnega trga. Stremimo pri sedanjih razgovorih za trgovske pogodbe, da se uvede prost uvoz in najnižje carinske farife za dobave v Č.S.R. To so sredstva, na katerih se snuje naš položaj o industriji čevljev. Kdor jih imenuje nepoštena, t. j. nedopustna, ni razumel duha modernega dela. Ni na korist industrije, delavstvu in prebivalstvu, da se prične borba proti koristnim proizvodom. Svobodna konkurenca naj da vsakemu priliko, da razvije svoje moči, kolikor mu jih je mogoče. Samo na ta način se bo omogočil napredek človeštva. Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adalf Ribnikar. Za Narodu« tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Va v Ljubljani.