Poštnina plačana v gotovini $tev. 9,	V Ljubljani, dne 1. marca 1922.	Leto XXXV.
Glasilo
Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo „Obtinska uprava'1.
Izhaia ti ako «r«do ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j« 10 Din. na leto. @ Spiat in dopisi so poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din.	g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa;
Posamezne itavilke se prodajajo po 50 par.	S	Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Za naše fanfe-vojake.
V sledečem prinašamo stenografski zapisnik znamenitega govora, ki ga je imel naš poslanec Janez Brodar v narodni skupščini :
Gospodje narodni poslanci! Pri debati o dvanajstinah je iz našega kluba v splošnem že govoril moj tovariš Gosar, ki je obširneje ocenil delovanje sedanje naše slavne vlade. Zato se hočem jaz omejiti samo na ono točko, in sicer na izdatke za vojsko. Kajti ti izdatki so razmeroma največji in bremena, ko nam jih naklada vzdrževanje armade, ne zahtevajo od na3 samo mrtvega denarja, tmipak mnogo več: zahtevajo od naroda to, kar mu je najljubše, njegove sinove. Zato je dolžnost vsakega narodnega zastopnika, da obrne na to točko vso svojo pozornost in da nadzoruje s paznim očesom, kako se porabljajo velikanske vsote za našo armado, in dalje, kako so postopa z njihovimi sinovi, ki služijo v vojski daleč od rojstne hiše.
Prav nič ne pretiravam, ako tvdim, da vsi ti stroški, ki jih mora naše ljudstvo plačevati za armado, ne bolijo tako, kakor boli to, ako naše ljudstvo sliši, kako krivično se postopa z našimi sinovi v vojski. Zato so se moji tovariši, kakor tudi jaz, že opetovano obrnili na gosp. vojnega ministra ter mu predložili razne pritožbe, kako naj bi se ne postopalo z vojaki, ako hočemo, da bodo res ljubili to našo državo tisti, ki morajo nositi težko vojaško breme in od katerih bo morebiti država Se enkrat terjala življenje.
_ Pad priznam, da smo mnogokrat videli pri merodajnih gospodih dobro voljo, cla hočejo popraviti nerednosti, ki se dogajajo. Toda žalibog, v celoti moram reči, da je ostalo še mnogo nedostatkov in nepravilnosti, ki se dogajajo dan za dnem. Zato si dovoljujem, obrniti se danes ponovno na gospoda vojnega ministra. Dovolil bi si radi tega opozoriti ga na nekatere nedo-statnosti pri ravnanju ■/. vojaki v armadi, ki so v tem ali onem oziru možu iz ljudstva boljo znane nego samemu vojnemu ministru, ki ne more imeti toliko stika s tistimi, ki krivico trpe, kakor jo to mogoče meni, ki sem na deželi in tako vedno v stiku z ljudstvom. Pri tenj me vodi dvojni namen.
Najprej hočem koristiti narodu, od katerega sem poslan v Belgrad. Drugi razlog je, da koristim državi, ld dela danes velike krivico ravno tistemu delu našega naroda, ki bi bil mogočna opora državi, če bi bil res enakopraven in od vlade upoštevan.
Če govorim o napakah, ki se dogajajo v vojski, moram razlikovati med krivicami, ki jih dela vojno ministrstvo in krivicami, ki jih delajo razni častniki in podčastniki z zlorabo svoje oblasti. Pri tem pa moram predvsem naglasiti, da ne govorim o častnikih in podčastnikih v splošnem. Rad priznam in pritrdim, da se nahajajo v naši armadi častniki in podčastniki, ki se veliko trudijo, da bi odpravili vse nepravilnosti in nekorektnostni iz naše armade čimpreje. Od teh ne govorim, pač pa o onih, kateri zlorablja svojo oblast.
Začnem pri krivicah vojnega ministrstva. Tu meram predvsem omeniti zloglasno povelje vojnega ministrstva z dne 1. septembra 1921, št. 17.061, s katerim se prepoveduje vojakom, ki so člani Orlovske organizacije, vsak stik z njihovo organizacijo. (Klici na desnici: s Škandal k) Ničesar mi pa ni znanega, da bi bilo vojno ministrstvo prepovedalo kaj takega tudi tistim vojakom, ki so člani Sokolske organizacije. (Jakob Kušar: »V Avstriji so pa preganjali Sokole!?) Priznam, cla tega ni storil sedanji gospod vojni minister. Tudi sem prepričan, da bi tega ne bil nikdar storil njegov prednik, ako bi no vladala v naši vladi in v naših vojaških krogih tako velika nevednost in nepoučenost o razmerah v Sloveniji. Kdo izmed Srbov se potrudi, da bi spoznal razmere v Sloveniji od blizu, kako stvari v resnici stoje? Kdo izmed Srbov je zmožen, citati slovenske časopise? Kaj šole, da bi jih razumeli! Jaz poznam samo eno politično osebnost, ki se je potrudila, da spoznava razmere v Sloveniji, in ki jih je prišla proučavat v Slovenijo na lico mesta. To je edini gospod Slojan Protič. (Ploskanje na desnici. — Nastane prepir med poslanci Samostojno kmetijske stranke in poslanci Slovenske ljudske stranko. — Velikanski hrap. — Podpredsednik zvoni in miri poslance.)
Gospodje! Edini gospod Stojan Pro-
Pozorl Naročniki, ki »Domoljuba« še niso plačali in ga prejemajo na poštah, ki se začenjajo s črkami od A do J« dobijo v današnji številki položnice, katerih naj se poslužijo in poravnajo naročnino, ket sicer prihodnje številke ne dobijo več.
tic je stopil v- nepo3i#tlni stik z zastopniki večine slovenskega ^jfrbda. [Dr. šečerov: »Pa vi ste manjinaf«— Dr. Momčilo Ivanu:: ;>Zar sle vi večina?« Predsednik zvoni.
Gospod Šečerov, naše ljudstvo drugače sodi, kdo je večina in kdo manjšina. Belgrajska nepoučenost o naših razmerah je naš največji sovražnik. Ta nepoučenost je zapeljala tudi g. vojnega ministra do nekulturnega in protidržavnega čina, da je pričel dejansko pregaujati Orlovsko organizacijo.) Ni mi treba obširno dokazovati, kako škandalozno in krivično je postopanje vojnega ministrstva. Kajti prepričan sem, da vojni miništef ne more navesti niti enega razloga, ki f>i mogel opravičiti tako njegovo postopanje. Ali se g. vojni minister mogoče ne zaveda, da se je njegov prednik postavil s takim postopanjem popolnoma v nasprotje z Njega Veličanstvom kraljem samim, ki je bil podelil predsedniku Orlovske organizacije visoko odlikovanje za zasluge, ki se jih je bil stekel za to organizacijo? S tem se jo na najvišjem mestu v naši državi priznala korist to organizacije za našo državo. (Odobravanje na desnici.) Ali je gospodu ministru znano, kako postopajo v tem oziru kulturne in napredne države kakor n. pr. Francija aii Češkoslovaška? Kakor vam j& znano, so lansko leto katoliške telovadne organizacije vseh narodov priredile veliko slavnost v Strassburgu, katere so se udeležili tudi Orli iz Slovenije ter dobili visoko odlikovanje. Pri tej slavnosti, gospodje, sta bila častna predsednika predsednik francoske republike Millerand in gcneralissimus Fcch. Na Češkoslovaškem pa se dovoljuje vojakom Orlom, ki so na dopustu, da sodelujejo pri svojih organizacijah. Tako se postopa v naprednih državah.
Mi moremo g. vojnemu ministru reči
samo to-le: Država, ki zavira organizacije,
ki imajo namen, dvigati narod telesno in
' ti*
duševno, vzgajati mtadino verno in nravno čisto, taka dr/.ava je slepa in sania sebi koplje grob. Naša dolžnost pri katoliških Slovencih je, da ostanemo kakor en mož in protestiramo proti takemu postopanju od strani naše vlade. (Ugovori pri poslancih Samostojne kmetijske stranke.)
Gospodje I Mi moremo o takem postopanju naše vlade reči le: Ako že nočete podpirati tega, kar vam je vsem v korist, potem vsaj ne škodujtel Brez prikrivanja izjavljamo, da smatramo vsako vlado kot škodljivko slovenskega naroda, ki preganja Orlovsko organizacijo. Sramota je, da je vlada nasedla intrigam in slepljenju od stiani demokratskih in samostojnih obrekovalcev. Zakaj se vlada ni toliko potrudila, da bi bila dobila o Orlih pravilne informacije na licu mesta? Dobila bi jih bila lahko že od Srbov samih, kateri žive v Sloveniji. Kajti mi imamo o Srbih še toliko dobrega mnenja, da mislimo, da ne dero vsi slepo za lažmi in obrekovanji, katera trosijo razni obrekovalci našega naroda. (Ploskanje na desnici, medklici v centru: — Dolgotrajen nemir.)
Izjavljam kategorično, da smatramo vsakega, ki nastopa proti Orlovski organizaciji, za nekulturnega in protidržavnega, da ga smatramo za sovražnika slovenskega naroda. Upam, da bo g. minister v najkrajšem času poskrbel, da njega ne bomo našli med protivniki Orlov; upam tudi, da bo v najkrajšem času poskrbel, da ne bo v bodoče niti en častnik ali podčastnik zagrešil kake nekorektnosti proti našim fantom radi njihove pripadnosti k Orlovski organizaciji.
Ker mi ie znano nekoliko slučajev, da ee čisto po nepotrebnem in brez pravega razloga nastopa sirovo proti našim fantom, ki so člani Orlovske organizacije, izjavljam : če to ne bo prenehalo, bomo mi poskrbeli, da bo imena dotičnik vojaških predstojnikov izvedela vsa slovenska javnost in da bodo tako izročeni zaničevanju našega ljudstva in vseh dobro in pošteno mislečih. (FloJ.auJe na desnici.) Prepričani naj bodo, da stoji za njimi velika večina sloveusega naroda. Dolžnost nas poslancev Jugoslovanskega kluba pa je, da bomo pazno zasledovali vsak slučaj nastopanja vojaških oblasti proti Orlovskim organizacijam in da ne bomo odnehali, dokler se prej ali slej ne odpravijo vse krivice, ki se dogajajo našim fantom Orlom. Upam in prepričan sem, da bo zmagala poštenost in pravica, ne pa laž in krivica. (Ploskanje na desnici.) Upam tudi, kakor Že rečeno, da bo gospod minister ukrenil vse potrebno, da se napravi temu škandaloznemu počenjanju enkrat konec.
Prihajam h krivicam, ki jih delajo posamezni mogotci bodisi že v podčastniški aH v častniški uniformi. Predvsem bi prosil g. voj. ministra, da ne podcenjuje pomena načina postopanja z vojaki. Povem mu odkrito, da je bilo najvažnejše agita-cljslco sredstvo proti naši državi pri koroškem plebiscitu ravno to, da so se širile po Koroškem med ljudstvom govorice, kake razmere vladajo v naši vojski. (Minister dr. Kukovec: »Vi podpihujete narod! Tako govori izdajalec!« — Fran jo žebot: >Vam je torej prav, da mučijo naše vojake!« — Ivan Majcen in Ivan Mrmolja proti
poslancem Slovenske ljudske stranke: >Vi ste agenti Kima!« — Vladimir Pušenjak: »Vi ste pa plačani z Zerjavovimi groši!« — Silen nemir. — Poslanci Samostojne kmetijske stranke in Slovenske ljudske stranke vstajajo b svojih sedežev in se bližajo drug drugemu.) Podpredsednik Milorad Vujičič: Molim vas, gospodo, rla izvolite na svoja mjesta. Moiim gospodu sa ene i sa druge strane, da se medusobno ne izazi-vajo. Inače biču prinuden, da prekinem sednicu.
Janez Brodar: Te vesti, ki so se širile v naši vojski, je še posebno podkrepila interpelacija nekega socialističnega poslanca ravno ob istem času, katero so Nemci z veseljem ponatiskovali in razširjali ob času plebiscita med ljudstvom. (Dr. Šečerov: »Ako tako govorite, onda smo morali gubili plebiscit!<) Gospod šečerov, nuiogo hujše pišejo danes časopisi o naši vojski, nego jaz govorim. (Valerijan Pri-bičevič. »Manje švercujte, pa če biti više novaca za vojskuk) Gospod Pribičevič, povejte, kdo švercuje? Povejte imena! (Valerijan Pribičevič: »U Sloveniji je šverc glavno! — Živahni ugovori na desnici. — Dolgotrajen nemir.)
Pripombe in ugovori, ki so sedaj padli iz centra, mi dajo povod, da tukaj ne mislim samo na Srbe, oko se govori o krivicah v vojski. Take krivice delajo tudi Slovenci. (Dr. Kukovec: »Pa tudi zoper skupno vojsko ne smete hujskati!«) Jaz povem samo to, kar ni dobro v naši armadi in kar se mora odpraviti, ako hočemo, da bomo imeli dobro vojsko.
Če hočemo, da bo postala naša država res privlačna sila za vse Slovence, tudi za one, ki so izven nje, potem moramo odpraviti vse, kar te Slovence ovira pri ljubezni do naše države. (Dr. Kukovec: »Ti Sloveuci so bolj patriotični nego Slovenci v naši državi sami!«) Gospod minister, Vi vedno tako govorite. Zato pa imate samo še generalni štab, seveda brez armade, kjer delate tako dobro in fine politiko.
Gospodje! Ker se lukaj govori, da mi hujskamo, som prisiljen, da vzamem v roke nekatera pisma naših vojakov, ki sem jih prejel v zadnjem času, iz katerih boste razvideli, da so oni patriotični, da hočejo dobro naši državi, da hočejo služiti z vesoljen^ v naši vojski, da pa jih boli, ker se dogajajo marsikatere nei ravflnosti in ne-rednoeti v naši armadi, katerih bi ne bilo potreba.
Eno od teh pisem pravi: »Povem, da so tukaj obupne razmere. Zares obupne. Komaj je minulo mesec dni, pa je že naravnost ogromro število fantov odšlo v bolnico.« (Dr. Kukovec: »Ali je to patriotie-no?«) Počakajte! Jaz zahtevam, da se ne-rednosti odpravijo. Vi pa nimate poguma, da poveste in navedete to, kar ni Uobro. Vem, da gospodje s srbske strani hočejo in želijo, da se pove resnica, in mi se te^a ne bojimo povedati. (Poslanec Roškar: >Kaj je slovenskim liberalcem za narod!«) Nadalje piše: »Nimamo dovolj vode, ne za piti, ne za umivanje, a še ta, kar je je, smrdi kakor gnojnica. Menaža je slaba. Najbolj mučno pa je, da nas tepejo in klofu-tajo. (Klici: »Čujte, čujtek) čeravno smo ze veliko prestali v vojski. (»Klici: »To ni dokazano!«)
Gospodje! V tem pismu stoji na zadnji strani: »Resničnost gori omenjenih raji mer in ravnanja z nami potrjujemo: sledi podpisi.« (Dr. Kukovec: »To'so Vaši agj. tatorjiU) Tako govorite Vi! Jaz navajam tu samo resnico. Jaz ne govorim zato, d| se prikupim kaki stranki. Jaz sem kmet ij lahko živim brez poslanskega mandata, (Dr. Kukovec: »To je sramota, da grditi vojsko.«) Naročite, gospod minister, vsem novinam v Belgradu, da ne bodo tako pisj. le. Saj pišejo huje, nego jaz govorim. Vsak pameten človek prizna to, kar je resnica, iij to, kar sem Ju povedal, je vse popolno, ma resnično. Mi moramo priti z resnico ni dan, gospodje. (Poslanec Roškar: »Le po vej!«) O tem sem že podal interpelacijo g, vojnemu ministru.
V	drugem pismu se navaja sledeče: »Pred par dnevi sera dobil izvod sloven. skega časopisja, na katerega sem naročen, Ko sem istega prebiral, me je videl čast. nik, na kar me je čez par minut pozval, naj pridem k njemu v njegovo sobo, kjer me je pre iskal ter mi odvzel časopis, ml odvzel ienjigo o sveti vojski, knjigo sloven. kih Orlov, poslovnik Orloske organizacije. Orlovski koledarček ter tudi tri karte, ki sem jih dobil od doma.« (Medklici iu nemir.)
Podpredsednik Milorad Vujičevic: Gospodo poslanici, ja Vas pozivljem, da ni izzazivate.
Poslanec Janez Brodar: Oni častnik, poročnik, Slovenec (klic: »Demokrate!) me je grdil radi mojega prepričanja. Še bolj pa me je grdil, ko je videl iz mojih knjig, da sera v Orlovski organizaciji.
Gospodje! Ali je to patriotično in ali tako delajo tudi v drugih naprednih in kulturnih državah 1 Nikjer! Samo pri nas j« kaj takega mogoče. (Dr. Kukovec: »Kako se zove dotični oficir?«) To bom povedal g. vojnemu ministru.
V	tretjem pirmu se piše: »Kakor sera že poročal in omenil, da oklofutan biti «11 s palico in pasom jih dobili, največkrat prt pregledovanju nog, je nekaj vsakdanjegi in to brez vsakega vzroka, čeravno ima kdo še lepše umiie noge. To je njim za zabava Od početka so nas {»ovali s priimki »Šva-ba, kar so pa morali opustiti.« Vidite, da tudi to priznavajo, kar se izboljša. »Mena-ža je slaba, kruh nam odtrgavajo, da imamo zjutraj zajtrk od njega. Ni nam žal za njim, ako bi ga tudi v resnici dobili. Ko drži neki podporočnik šolo, zahteva od Slo venca, da moli srbski očennš, kar seveda ne zna. On pa pravi, da ga mora vsak znati. (Poslanec Milan Pribičevič: »I ja znam tega očenašnk) Dalje, da bodo slovenski jezik itak v kratkem izbnenili in « vsi naziva)i samo Srbe.
Drug prizor. Pri vežbanju govori C-kapeten o zunanjih in notranjih sovražni* kih.« To je zanimivo, gospodje, le poc'upajte I »Zunanji sovražniki so naši sosedje, no* tranji sovražniki pa Radič in pop dr. Koro* šec.« Tako je, gospodje, tako se govori pn vojaštvu o ljudeh, ki imajo velike zaslug« za naše ueclinjenje. (Poslanec dr. Hohnjec! »Tako govori oficir! Ali spada to v vojsko?« — Valerijan Pribičevič: »Vojska j« narodna!«) Moralo bi vsaj tako biti. nikfl* kor pa ne sme biti strankarska.
Poslušate torej, gospodje, kako piše (a vojak. »T&kaj tako politično strankar-, itvo med vojaštvom, zakaj tako sovraštvo io naših narodnih mož« Res po nepotreb,-netn večajo medsebojno nezadovoljstvo med nami. Mislim, da to ni dobro in ne lepo od njih, da nam usiljujejo sokolski duh.« (Valerijan Pribičevič: »To je vrlo dobro.«) To je ideja naših slovenskih vojakov tistih, katerim se delajo velike krivico radi tega, ker so v organizaciji Orlov. ("Klic: »To ni slovanska Ideja!«) Kaj so potem francoske in češkoslovaške orlovske organizacije? (Valerijan Pribičevič: »Švab-gka legija!«) G. Pribičevič, Orli niso politična organizacija, marveč delajo samo za telesno in duševno vzgojo ter za povzel igo naroda. (Valerijan Pribičevič: »Čisto poli-tičkal«) G. Pribičevič, Vi tako govorite, ker ne poznale naših ra:/.mer. Pridite v Slovenijo, da se tam prepričale o delovanju Orlov, pa boste drugače sodili.
Gospodje! Dobivamo tudi še druge pritožbe, ki prihajajo iz raznih krajev, ka-ierih pa ne bom navajal, ker sem v glavnem navedel samo razloge, ki postojajo in In se morajo iztrebili iz naše vojske. (Klici; »Tako je!«)
Tako sem dobil tudi pismo iz Osjeka, v katerem se pa naši fantje pohvalijo, da jim gre dobro. Samo slovenskih časopisov jim ne puste citati in tako nikake zveze 7. domom.
Mnogo pritožb, gospodje poslanci, bi žo imel, ako bi so obrnil nazaj na zadnjo mobilizacijo in na zadnji vpoklic naših re-krulov. Toda, gospodje, to je tako žalostno in sramotno za našo državo ... (Poslanec Šečerov: : Vas, pošto nisu došlik) g. Sečerevov, da je lepše, da o tem molčimo in delamo na to, da se take razmero čim-preje odpravijo in nikdar več ne ponovijo. (Nemir in medklici pri poslancih Samostojne kmetijske stranke. — Poslanec Žebot: »Gospoda poslanca Majcen in Mrmolja odobravata krivice, ki so se godile našim kmetom in fantem pri zadnji mobilizaciji. Pro-lim, da se to zabeleži v zapisniku!«)
Naj omenim dalje še eno pritožbo naših vojakov, radi česar se tudi že dolgo pritožujejo: to je radi voženj na dopuste. Fantje se poživljajo v vojsko in morajo tam vršiti težko službo. Ko pa hočejo domov na dopust, pa morajo plačati polovično vožnjo. Naši fantje iz Slovenije, po veliki večini sami siromašni ljudje, morajo plačati n. pr. h Slovenije v Negotin 600 K. (Valerijan Pribičevič: »Plačati moraju i Srbik) Seveda mora veljati isto tudi za Srbe. Večina naših fantov ne premore toliko denarja in »e zato ne more poslužiti navadnih običajnih dopustov, ki jih imajo.
Gospodje, dolžnost vlade bi bila, da žo Iz družinskih in etičnih razlogov dovoli za vojake brezplačno vožnjo. (Klici: »Tako |el« — Valerijan Pribičevič: »Plačaju svi, ne samo vaši!«) Mislim, g. Valerijan Pribičevič, da ima naša država še toliko sredstev, da bi mogla to breme prevzeti in dovoliti vojakom brezplačno vožnjo. Ako morejo služiti toliko časa in opravljati tako težko službo, potem bi človek pričakoval, <ja bo imela naša država toliko zmisla, in oa bo to breme prevzela. Samo zmisla ni* ro^io gospodje, ker se njih ne tiče.
Naža vlada se strašno boji boljševizma. ; Toda jaz sem prepričan, da ni mogoče, da i bi sploh kaka vlada mogla napraviti bolj-| ševlzem, ker ga ni napravila sedanja naša j vlada. Če bi bilo v naši državi kolikor to-| liko izdajalskih in protidržavnih ljudi, bi • sedaj gotOvo moralo priti do boljševizma. , (Klic: »Ni to tako!« Vi boste vedno tako govorili. (Ivan Majcen: »Ali so to dvanaj-| sline?«) To so dvanajstine. Govorim o iz-: datkih za armado in mislim, g. Majcen, da spada to sem, če apeliram na vlado, da se dovoli brezplačna vožnja našim vojakom. Da, Vi, g. Majcen, za to nimate zmisla, rad verjamem. (Ivan Majcen: »Kaj pa Orli?«) Vi nimate zmisla za take stvari, g. Majcen, ker Vam je več strankarstvo nego država.
Gospodje! Pri razmerah, kakor sedaj pri nas v naši državi, ko sedanja vlada ne zna s tako ogromnimi svotami denarja, s tako ogromnimi silami, ki jih ima na razpolago v naši armadi, ustvariti boljšega položaja, ne moremo glasovati za predložene dvanajstine. (Živahno orebravanje na desnici.)
i Naša valuta se ubija.
Kako gnile so razmere v osrčju naše države, v Belgradu, se /e zopet pokazalo te dni. Finančni minister dr. Kumanudi je predložil finačnemu odboru zakonski načrt za moratorij, To se pravi: tisti trgovci, ki imaio za svoja naročila v inozemstvu še velike dolgove, niso dolžni plačati kakor so se pri kupčiji pogodili, temveč se plačevanje inozemskih računov odloži na poznejši čas.
Zakaj to? Nekateri velcjtrgovci zlasti belgrajski (tu so tudi vštete banke,, ki se pečajo s trgovino) so nakupili v inozemstvu zlasti v Italiji in na Čehoslovaškem | ogromnih količin blaga, ko so bile tu)'e valute, zlasti italijanska in čelioslovaška, še . nizke. Trgovci so blago dobili, deloma po-prodali, toda plačali ga niso. Medtem pa j se je nenadoma dvignila tuja valuta. Dolg trgovcev v Italiji in na Čeloslovaškem se jc v enem dnevu podvojil, potrojil. Mnogi i trgovci so bili na ta način ob vse, drugi j pa ob ogromne profite, ki so jih mislili j delati.
Kako si pomagali? Zakaj pa imamo ministre, če ne zato, da podpirajo kapitaliste iz državnega denarja.
In zgodil se j'e zopet nov škandal, ki je mogoč samo v Belgradu pri sedanji j vladi. Finančni minister je predložil zakon-i ski načrt, da se plačevanje trgovskih ino-j zemskih dolgov odgodi, garancije pa pre-i vzame Uprava fondova t. j. država.
Posledice tega zakona so naravnost strašne in so se začele kazati, kakor hitro se je začelo govoriti o moratoriju in bodo še hujše, ko bo moratorij končno-veljavno sprejet. Ko so inozemski trgovci doznali, da svojih terjatev v Jugoslaviji ne bodo dobili ob pogojenem roku poravnanih, je je takoj silno padel kredit naše države in s kreditom je padla naša valuta. Posledica je bila nov silen val draginje, ki je in še bo zlasti občutno zadel kmetski stan. Kmetje bodo morali vse potrebščine — stroje, obleko itd. — mnogo dražj« plačevati, tem dražje, čim bolj bo padala naša
valuta. In to samo zato, da se par belgraj-skih trgovcev, ki so si prigoljufali milijone premoženja, reši zasluženega bankrota. Zopet bo naš krnel in naš dclavec listi, ki bo v obliki večje draginje plačeval bel-grajske krvosese.
Poslanec ■ Ljudske stranke je danza-dnem v dolgih govorih po.asnjeval vladi, kakšne strašne posledice bo to imelo, vsi trgovski krogi v Zagrebu, Ljubljani in Sa-rajevem so s spomenicami svarili finančnega ministra pred tem usodepohiim korakom, celo bivši finančni minister Velj-kovid ni hotel hoditi k scjain finančnega odbora, dasi je predsednik tega odbora, samo da bi se preprečila ta nevarna nakana belgrajskih veleuderuhov — vse zastonj: dr. Kumanudi)'u je korist par belgrajskih verižnikov več kot blagor cele države. Zakonski načrt je predložil in ja bil tudi v finančnem odboru sprejet. Verjetno je, da ga bo vladna večina sprejela tudi v skupščini. Naša valuta pa bo padala še dalje.
Višek gnilobe .sedanjih razmer v vladi je to: če milijonom kmetov ali delavcev, ki delajb noč in dan, vsled draginje in davkov vse propade, da ne morejo preživeti ne sebe ne družine, se ne zgane noben minister, pa če vse ljudstvo konec jemlje, če pa je v nevarnosti par bclgrajskih oderuških trgovcev, za katere je že zadnji čas, da propadejo, ker so najhuje zlo v državi, je pa vlada pripravljc i irtvovati slednjo trohico našega ugleda v inozemstvu, žrtvovati našo valuto, žrtvovali na milijone ljudi, ki bodo radi večje draginje stradali vedno bolj in bolj.
Kmetje, ali vidite, da pomenijo napačne volitve ne samo milijonske in milijard-ne škode, temveč počasno a gotovo gospodarsko smrt.
Orlovski telovadni tete.
Vse člane in prijatelje orlovske organizacije zlasti v ljubljanski okolici opozarjamo na telovadni teden, ki ga priredi Jugoslovanska orlovska zveza v dneh jd 5. do 12. marca v Ljubljani.
O tvori se telovadni teden s prireditvijo naraščaja 5. marca ob 4. uri pop. v Ljudskem domu
Od 0. do 10. marca se vrstijo telovadni večeri raznih oddelkov z raznovrstnim programom v telovadnici Ljudskega doma.
V	soboto 11. marca ob 8. ri zvečer se bo vršila Orlišlca akademija z izbrauim sporedom v Ljudskem domu.
V	nedeljo 12. marca se telovadni teden zaključi z Orlovsko akademijo v veliki dvorani hotela Union. To je glavna prireditev telovadnega tedna.
Vstopnice za obe akademiji v Ljudskem domu se dobijo v predprodaji pri Ničmanu, za Orlovsko akadenTijo v Uni-onu v trafiki Uniona, za telovadne večere pa v Jugoslovanski knjigarni.
Seveda se dobijo vstopnice tudi '.'k pred vsako prireditvijo.
Naj se zlasti naša okoliška mladina v čim večjem številu udeleži teh umetniških prireditev orlovske organizacije.
Interpelacija
narodnega poslanca Janeza Brodarja ln tovarišev gospodu ministru vojne i mornarice v Beogradu.
V zadnjem času smo podneli gospodu ministru že več pritožb, radi nepravilnega ravnanja in postopanja z vojaki v vojski. Danes pa smo ponovno prejeli pritožbo, ki dovolj jasno dokazuje škandalozne razmere in samovoljno postopanje posameznih oficirjev.
Pritožba glasi:
Obveščamo Vas in celi Jugoslovanski klub o dogodku, ki se je dogodil in je dopolnil včeraj skoro vrhunec sile.
Pri 3. četi 2. bataljona se nahaja Ka-rol Gorjanc, zvest, pošten in pravi patrijot naše države.
Po želji svojih tovarišev in da bi zvedel kaj novic iz domačega kraja in iz ožjo domovine, je naročil »Domoljuba«.
Ravno tisti čas je pa »Domoljub« prinesel tudi članek od Niških smeti itd. Oni članek pa ni bil po volji gospodu poročniku Slavku Farkaš, ki je takoj začel preiskavo proti omenjenemu vojaku.
Prvo mu je vzel »Domoljuba«, potem Orlovski poslovnik, Zlato knjigo in sploh vse, kar je imel kakšnih pisarij. Zmerjal ga je s čukom (to je psovka proti orlovski telovadni organizaciji) in mu zasmehoval versko in politično prepričanje.
Včeraj, dne 17. februarja popoldne pa je bil odveden v zatvor in obdolžen prestopka §§ 66. in 67. voj. zakona, ceš, da propagira s protidržavnimi elementi proti državi. To pa zato, ker je g. narodnemu poslancu Brodarju pisal pismo, v katerem ga prosi za pojasnilo, koliko je resnice na govorici, ki se čuje pri vojakih, da bode letnikom 1898, in 1899. upošteta služba v avstrijski vojski.
Zdaj se nahaja Karol Gorjanc v preiskovalnem zaporu in mu obetajo, da pride pred vojni sud.
Za preiskovalnega sudijo je imenovan poročnik Slavko Farkaš. ki je rodom »Slovenec«, a je eden prvih v odlikovauju v surovosti.
Prosimo gospoda ministra vojno, da zgoraj omenjeno zadevo takoj preišče in pokliče na odgovor omenjenega poročnika radi postopanja proti vojaku K. Gorjancu.
Prosimo, da nam o uspehu preiskave gospod minister ustmeno odgovori v zbornici.
Beograd, 25. februarja 1922.
Podpisi:
Ivan Stanovnik a. r., Franc Zebot s. r«, Jože Gostinčar s. r., Vladimir Pušenjak 0. r., Martin Kranjc s. r„ Janez Brodar s. r., iianez Roškar s. r., Jože Nemanič s. r..
Skoberne Jože s. r., narodni poslanci.
Iz seje ]. K. Z.
»e je vršila dne 15. februarja pod predsedstvom poslanca Brodarja in ob navzočnosti načelnika Jugoslovanskega kluba k dr, Antona Korošca.
Dr. Korošec je izčrpno poročal o poll-IKnem položaja in taktiki Jugoslovanskega kluba. Soglasno «« je izrekla po-
polna zaupnica Jugoslovanskemu klubu in vodstvu Slovenske ljudske stranke. Na-čelstvo Kmetske zveze poživlja Jugoslovanski klub,.»da vodi nnjostrejšo opozicijo proti sedanjemu režimu.
Pri organizacijskem poročilu se jo konstatiralo, da nekaj okrajnih Kmetskih zveš ne vrši svojih dolžnosti. Načelstvo J. K. Z. ponovno poživlja odbore podružnic K. Z., da redno opravljajo mesečne seje in tajništvu poročajo o sklepih. O. K. Z. naj čim prej skličejo občno zbore in iz-vrše organizacijo v smislu okrožnic.
Na podlagi poročila o gospodarskem položaju in zadružništvu se sklene posredovati pri teh organizacijah, da so skliče zadružna enketa. Na tej Anketi naj se reši tudi vprašanje organizacijo vnoveevanja živine in umne živinoreje.
Pri prihodnji seji bo odbornik Košak referiral o osebni dohodnini. Seje se bodo tudi v poletnem času vršile redno vsak drugi mesec, ker se jo organizacija razširila in pomnožila in se je so tem tudi pomnožilo delo načelstva.
Seja je pokazala, da naše kmetsko gibanje krepko napreduje in da vedno bolj raste prepričanje, da je samo Jugoslovanska kmetska zveza prava organizacija slovenskega krnela.
loooooooooooo^c^fK^ooccnaotu
.* ——... - ''.'''•'i Razgled po svetia-
GENOVSKA KONFERENCA.
Genovska konferenca, o kateri ie dva mcseca (tovori cela Evropa, naj hi bita začetek gospodarske obnove po vojski popolnoma razdrto Evrope. Najbolj se prizadeva znijo Anglija, ki rudi «bo-božauja vsoti evropskih driav največ trpi, ker nima svojih izdelk »v kam prodajati in zate sama pada v uboštvo Nič kaj prijazno nc gleda te konferenco Francija, ki »o boji, da tri na tej hon-terenci dosegla Nemfii;a kakšne uspehe, ki bi Ško-
dovali francoskim mirovnim tfrjaivam In da Bu.
•ija ne bi bila prizuana, ker bi « tem Izgubili francoski kapitalisti upanje, da Se kdaj dobo p«, vrnjeno tiste milijarde, ki so jih ie pred vojsko posodili Rusiji. Ker gc Anglija in Francija še ni. sta sporazumeli ,ka!<o bi nastopili na konferenc) in ker v Italiji Se vedno sestavljajo novo vlado, s« konferenca v Genovi odloži na poznejši čas. T niti mala antanta se pripravlja na genovsko konferenco, k er hoče enotno nastopiti, če so sporazume med seboj. Zakaj znano je, lip j« voditelj male a«. tan:e češbnslovafflii zunanji minister dr. Rencš ve-lik prijatelj današnje Rusije, dočim je stori Pašij velik prijatelj stare Itusije in z:«o o današnji Rusiji noče nič slišali. Dr. Beueš so e peljal v London in Pariz, da poizvo iam za nazore velike antante, potem pa se je nameraval v Ljubljani sestati « rašičom in na&ini zunanjim ministrom dr. Muči-čem, kjer naj bi se pogovorili za skupni nastop. Sestanek v Ljubljani pa jo bi' nenadoma odpove, dan. Medlem pa «ta se ob nrllifci kraljeve zaroko v Bukarešti dogovarjali Jugoslavija in Ruraunijs o tej stvari.
Naše mnenje jc, da tudi irenovska konferenca ne bo pomagala Evropi na noge Zaka; tam bn<!o govorili in odločevali ljndie, ki bodo gledali samo na to, kako bi kapitalistom rešili in pomnožili milijone. Evropa bo obnovIjeu* kadar bo padel ves sedanji družabni red ožemanja slabotnih in se bo zgradil na njem čisto kov, o katerem so pa sedanjim državnikom, ki bodo navzoči v Genovi, niti ne sanj«.
AVSTRIJA.
Jugoslovanski komunistični izgnanci so imeli na Dnnaju svoj sestanek. — Dvojno valuto bo vpel aln avstrijska vlada. Druga Toliita Bo inn-la zlato podlago in bi so rabila pri trgovini z drugimi državami. — Duiiajč.im so v očigled vedno dviga-jočim cenam sklenili, da bode pri nakupovanju Strajkati iu kupovati po t!>govlnali samo uujnujucj-Se potrebščine.
IZ VSEH KRAJEV.
V Norlolku v Združenih državah so Jo ponesrečil vodljivi zrnkophrv »Roma«, ki so ga Ame-rikanei kupili od Halije Zrakoplov so je menda vnel, padel na tlu ter pokopal pod seboj 5(1 ljudi, od katerih jih e samo 11! oslalo živih. — Ameriška vlada jo sklenila, da prizna Egipta p»^»Joo neodvisnost. — Nov nnčin izdajanja voznih Katko* bodo uvedli na vsob železnicah na Češkem. Vruul listki se bodo na vsaki postaji sproti tiskali na posebnih strojih, ki so urejeni tako, da tiskajo, i«*» {imajo vsoto, ki se mora plačali in jo z »žirom na njlb ustroj vsako varanje izključeno. Stroji so se v Nemčiji prav dobro obnesli.
S6)K**)00o0000co000MX»ttl)a«i000iXi^^	x>ooooooaaAcooriacx oooooooaaoaoooodoctf
------------------------
jOg ©ospod vršiča oSasKornIM. |0|)

x/oou<flivoo ^a*joococ<xxoooooooofcti
Šefa Kmetijske dražfee.
Iz seje Kmetijske družbe, ki se je vrši-dne 22. februarja in ki je trajala cel dan poročamo o nekaterih važnih stvareh in sklepih. V smislu sklepa v prejšnji dbo-rovi se.i je prisostvoval sei< načelnik oddelka za kmetijstvo g. Iv. Sancin, kot zastopnik pokrajinske uprave. G. predsednik G. Pire ie sporočil najprej, da je izdelal v prejSnji seji naročeni poročilo o slovenski pasmi ovac s posebnim ozirom na n/en zgodovinski razvoj; to poročilo bo prinesel »Kmetovalec«. Dal e je opozarjal, da morajo družbine podružnice delovati natančno po določilih družbenih pravil ln posebno delovati samo s svojimi člani, dja ne pridejo v konflikt s politično oblastjo. V zadnjem času posegajo nekatera politična oblast-va, posebno na Štajerskem zelo v delovanje podružnic, zahtevajo prijave občnih zborov i. t. d. kar bi vse služIlo za obdavčenje; v tem oziru so naši davčni uradniki hujli kot nekdanji nemškutarskl in za to
se bodo mogle podružnice ogniti le na !a način raznim sitnostim, ako še bodo držala vedno natanko svojih pravil. — Na predsednikov predlog se je na to dovolila enkratna podpora v znesku 1000 kron 80 letnemu vpokojenemtt sfražmojstru Cnauku, ki si je prodobil velikih zaslug za povzdigo konjereje na Dolenjskem, tako, da ga j« imenovala za njegove zasluge občina Št. Jernej za svo;ega častnega člani, sedrtj pa mora stari mož z velikansko pokojnino mesečnih sto kron preživljati sebe in svojo 90 letno ženo. — Prošnji družbe za znižanje prevoznine za močna krmila sa ni ugodilo, ravno tako se ni ugodilo pritožbi glede naredbe cementiranja vinskih sodov, ki prihajajo iz inozemstva. Odbornika Brenčič in Bajuk sta z drastičnimi zgledi dokazala nesmiselnost te naredbe in nc-možnost njene izvršitve. Sklenilo se je, da se naj obrne družba Se enkrat za posredovanje na ministra za kmetijstvo. Pritožba zaradi novega davka na vozove na vzmeteh (kola sa tetami) j« imela vstfeK
in takih voz ni treba prijavljati, ako se ra-
bijo tudi za gospodarstvo. Ker /e družba zvedela, da je naročila država 100 vagonov jare pšenice, je zaprosila, da se nakaže za Slovenijo 20 vagonov. Načelnik oddelka za kmetijstvo g. Sancin pove na to, da je določenih za Slovenijo 5 vagonov, Odborniki so nujno zahtevali, da se dobavi ta pšenica takoj, ker je treba to pšenico zgoda/ sejati. G. Bajuk se pritoži zaradi velikega poman kanja semenskega ovsa in prosi, da bi ga družba preskrbela. Predsednik pojasni, da ovsa sedaj pri uas ne bo mogoče dobiti. Na pripombo g. Steblovnika, da bi se morda dobil oves »WHlkom« s posestva na Goliču, pristavi g. Pire, da se bo oves morda tam dobil, ako ni posestvo pod sekveslrom, ker posestva pod sekvestrom pridelajo 10 krat manj kot pa prosta posestva. — Na to se je živahno razpravljalo o sredstvih za zbolj-ianje živinoreje, posebno z ozirom na porabo tu^h plemenjakov. Po debati, katere so se udeležili posebno gg. Pire, Jan, prof. Verstvovšek, Hočevar. Fr. Čcrne in vlad. tvutnik Pavlin so se zedinili odborniki glede sredstev in načina zbol ževanja raznih panog živinoreje. Ker je stvar izvsnredno važna za naše živinorejce poročali bomo o stvari na drugem mestu podrobneje. — Popravljena pravila za drnžbino »Gospodinjsko šolo« v Marijanišču je odbor odobril in izvolil v kuratorij te šole gg. G. Pirca in R. Košarifa. Bilanca za I. 1921 se je pregledala in odobrila po kratki debati. Sprejel se jc na to predlog predsedništva glede zboljšanja plač družbenim uradnikom za leto 1922. Po tem sklepu bodo prejemki družbenih uradnikov, posebno onih iz blagovnega oddelka, precej večji kakor s® prejemki državnih uradnikov. Za to zboljšanje plač stavilo se je v proračun 400.000 kron. G. preds. Pire, ki ima kot bivši ge-oer. ravnatelj pravico do zvišanja pokertii-ee, se je odrekel vsakemu zvišanju svojih prejemkov za čas, dokler bo družbin predsednik. Naposled je poročal g. tainik o blagovnem prometu. Člani segajo zelo po družbinem blagu in zahtevajo vedno več stvari. Naročila se je zopet Tomaževa ilindra, ki bo pa stala 6—700 kron za 100 kg. Klub tej visoki ceni so se pa odborniki izrekli, da jto mora imeti družba v zalogi. ker jo poljedelci vsled dobljenih sku-ienj visoko cenijo in jo bodo radi naro-cevali. Težje gre družbi z prodajo »Bosne-paste«, ker so vinogradniki preveč navajeni aa galico. Gg Pire tn SkaJicky sta poročala o prednostih »Bosnepaste« in navajala Vrzoke zakaj se ne more vpeljati v naše vinogradništvo. G. Vrečko je pa govoril o izvrstnih skušnjah, ki jih je imel sam in Da nje« lov okraj s porabo te paste, ki se rabi t v !U(Ji z 'stim vspehom kakor na vinski trti tudi proti vsem glivičastim boleznim fperonospori) ki napadajo drevje, -trompir i. t. d. Vsekakor je upati da se eodo vinogradniki kmalu privadili rabi "osne paste,
olmila.
»KNAR.
g Kaj j« g izplačevanjem 20% pri-'"fnirt Belgrajeki listi zopet pišejo, da (kdor vef&un&U finančno minit!*«
614« gr-dlvo svc5SS mil>M> 20% Krn-
skih novčanic in da se pripravlja izplačevanje teh priznanic. Kakor hitro bodo tozadevna dela končana, se začne z izplačevanjem. Seveda pri tem pa nastane vprašanje, kje se bo še našel človek, ki bi verjel, da se bo to res zgodilo. Zakaj, odkar je na krmilu sedanja hiberalno samostojna vlada, je še vedno ostalo samo pri praznih obljubah.
g Kako bodo jemali petdinarske (dvajselkrouske) bankovce iz prometa. Delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani razglaša: Do vštetega dne 5. marca t. 1. sprejema,o davčni uradi v Sloveniji in Prekmurju in finančna deželna blagajna v Ljubi,ani petdinarske bankovce državne izdajfe v plačilo. Zamenjavajo pa jih do lega roka le davčni uradi v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke, in sicer le v toliko, kolikor ,im dopuščajo razpoložna denarna sredstva. Po tem roku bodo davčni uradi, ki niso na sedežu podružnice Narodne banke pri zamenjavi le posredovali. Stranke bodo morale izročati bankovce z dvojno konsignacijo ter v njej navajati število bankovcev, njih serije in številke, istotako svoje ime in bivališče. En izvod konsignacije, opremljen s pre.em-nim potrdilom dobi stranka, drugega pa obdrži davčni urad. Nato pošlje davčni urad bankovce v presojo podružnici Narodne banke, ki vroči davčnemu uradu zamenjano vsoto, za morebitne falzifikate pa reverz. Denar, odnosno reverz, vrne davčni urad stranki po predhodnem obvestilu. Izza dne 5. juni;a t. 1. bodo sprejemale te bankovce v zameno le še podružnice Narodne banke, odnosno centrala v Belgradu.
Vrednost tujega denarja.
20. febr. 24. febr. 27. febr.
Denar	K v	K v	K v
arnerSki dolar	305 -	316 —	320 -
avstrijska Krona	— OS	- 05	— —
Ceskostlova-ka krona	5 72	5 65	5 75
angleški funt	—	— —	— —
francoski frank	26 76	— —	28 92
ital mjuk* lira	--	t6 70	--
bolgarski lev	2 06	2 (18	2 -
carski rubel	_ —	— —	- 27
grSka drahma	— —	— —	--
netnska marka	1 31	1 52	--
romunski lei	— —	2 44	2 40
šv carski frank	—- —	— —	— —
poljska marka			
mnžersJiB krona			
CENE.
g Ljubljanski trg in draginja. Ceno
fovejemu mesu III. vrste 30 do 36 K, I. vrste 36 do 40 K, I. vrste 46 K, telečje me»o 48 K, svinjsko meso 60 K, hrbet brez privage 70 K, slanina 86 do 90 K, mast 85 K. Kakovos t mesa vseh vrst ni povoljna, posebno pa primanjkuje prvovrstnega govejega mesa. Domačih jajc na trgu ni. Mestna oprovizacija razprodaja jajca še nadalje na Poljanski cesti. Kmečkega krompirja ni na ponudbo. Mestna aprovizacija ima še nekaj zaloge. Izbran krompir se oddajo po 5 K 60 v kilogram. Moka se razprodajaja na podlagi cene 27 kron za kilogram št. 0. Vsled poC izeiija moke so se dovolile pekom počenši s 1. marcem krušne cene: 24 K za kilogram belega kruha in 20 K za kilogram črnega
Maslo, ki pride na rg, je slabo, žarko, ne-izprešano, kmečko maslo 140 do 160 K za kilogram, čajno maslo 180 do 200 K. Ako primerjamo cene najvažnejšim živilom marca 1914 z današnjimi cenami, dobimo sledeče zaključke: meso vseh vrst je je podražilo povprečno 28 krat, mast 53 krut, olje 63 krat, jajca 170 krat, moka C7krat, krompir 60 krat, mleko 50 krat, riž 122-krat, sladkor 64 krat, kurjava pov^-jeno 35 krat. Slične številke dobimo ' 1 pri vseh ostalih potrebščinah. Pri tem moramo upoštevati, da pri nekaterih živilih tudi kakovost daleko ne odgovarja predvojni, posalno glede mesa, tako da so tudi v tem pogledu odjemalci močno j lici uj-šani. Tudi ako odbijamo največja po-'.-aže-nja, to je pri jajcih in pri rižu, je povprečno podraženje pri ostalih živilih 52-kratno. V splošnem torej krona ne odgovarja več predvojnim dvem vinar'em.
g Žitni trf*. Cene neprenehoma rasejo. 0 kakšni ustalitvi cen oziroma o njih padcu sploh ne more biti govora. Naš premet je še vedno v krizi, vrednost našega denarja še vedno pada, kakšna bo prihodnja žetev, o tem je še prezgodaj govoriti, gotovi kraji, ki pridelajo premalo, pa nimajo niti zrna žita. če premislimo samo to, kar smo našteli, moramo takoj vedeti, kdo je pravzaprav danes kriv, da imamo danes mi, kot popolna poljedelska država najvišje cene živežnim potrebščinam v Evropi. Al! je mogoče v urejeni državi, da je železniški promet v prvi vrsti tovorni — skoro 4 mesece zaprt? Zato ni nič čudnega, če jo državni primanjkljaj vsak dan večji, saj železnica že 4 mesece skoro nič ne zasluži, nasprotno pa ima velike izdatke za osobje in drugo. Vsled takih razmer bf bilo treba poklicati našega železniškega ministra vsaj na odgovor če ga že ne postaviti pred sodišče. Tako smo prišli že daleč, da stane v Vojvodini 1 kg pšenice že 20 K, moka št. 0 24 K, koruza 13 K 80 vin., svinjska mast 85 K, slanina 70 K itd. In te ceno so V Vojvodini, v žitnici naše države.
g Vinski trg. Iz Ljutomera poročajo^ da ima vino 12 do 14 odstotkov alkohola. Kupovanje vina je živahno ter so cene 30 do 32 K za liter. Za sortirana kot rizling in druga vina ponujajo kupci 36 do 40 Y ljutomerskih goricah so prodali že nad polovico jesenskega pridelka. — V Vršču (Banat) plačujejo 9 odstotno vino po 12 K, 10 odstotno 14 do 16 K liter, v Zagorju (severno od Zagreba proti Varaždinu) 8 do 9 odstotno 14 do 16 K, okrog Jaške (kra| južno Zagreba blizu proge Zagreb-Karlo-vac) močnejša vii a po 20 K, boljše vrste 20 do 30 K, v Dalmaciji 12 do 13 K liter. Promet je neznaten.
DAVKI.
g Užitnim na tino. Zakonodajni odbor je ob potrditvi začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah izpremenil postavko za vino tako, da se pobira izza 1. janmrja 1922 na navadno vino v sodih po 35 dinarjev za hektoliter, na vino v steklenicah po 50 para ta steklenico do največ V„ litra, a ta vinski moit Jn pin*Jco droggt po ti farjev M ftefrfonrer.
Velikanskega pomena za naše vinogradnike je izprememba predpisov o užitnini na vino, da se vinogradniki v Sloveniji, ki ne prijavijo svojega vinskega pridelka, ne kaznujejo zaradi tihotapstva, temveč le zaradi nevednosti.
Člen 8. zakona o državni užitnini in pristojbinah namreč sedaj določa, da se bni vinogradniki, k v 10 dneh (ne v 24 }urah kakor prej) od dne, ko so vino iz-prešali, ne prijavijo dobljene količine vina in oni vinogradniki, ki prodajne količine vina ne prijavijo finančni kontroli, ie preden jo izroče kupcu, kaznujejo sejmo zaradi nerednosti po členu 85. troša-finskega pravilnika s 100 dinarji, ob vsaki iponovitvi pa s 300 dinarji. Te olajšave pa ■Veljajo — kakor je fin. minister izrecno jpoudaril — le za vinogradnike in ne tudi 'ta kupce vina.
Te olajšave je dalo ministrstvo na ve-den tritisk naših poslanccv.
g Izvoz konj. Iz Belgrada poročajo, [da je odobrila vlada izvoz 12 tisoč lahkih konj.
g Katere vozove na vzmetili (f:-t ih) ie priglasiti. Za navadne kmečke vozove Kakor tudi za kmečke vozove na vzmetili t(fedrik) se ne plača nobena pristojbina za 'prijavo, da jih kdo ima, ako se rabijo ti vozovi samo deloma za osebo in rodbino lastnikovo, drugače so pa vedno uporabljajo tuJi za prevažanje njegovih potrebščin in pridelkov, kakor mleka, zelenjavo itd. Takczvani kolesij:, zapravljivčki in podobna vozila niso podvržena taksi za prijavo (200 Din), ako se poleg uporabljanja za osebo in rodbino lastnikovo fredno uporablja tudi za prevažanje . govih potrebščin in pridelkov. Ako se ta vozila na povedani način uporabljajo, jih sploh ni treba prijavljati ter ni plačati Vsled tega nobene takse. Če so iih ra 1 stoiki že prijsvili, lahko prosijo tekom 90 j&ni po položitvi takse za njeno povračilo In sicer kolka prosto pri onem cllastvu, &jer je bila položena tuhsa (n. pr. pri pristojnem občinskem uradu.) Vozove, ki so podvrženi taksi, je priglasiti najpozneje do 45. marca 1922.
g Rok naznanitve voz na vzmeteh iJedrih) je podaljšalo finančno ministrstvo do 15. marca t. 1.
PROMET.
g Celokupno železniško omrežje v naši državi meri 9.285 kilometrov. Na državnih Železnicah je zaposlenih 80 tisoč, na zasebnih pa 15 tisoč uslužbencev Vseh va-
Šenov imamo 43 tisoč 269, lokomotiv pa .475,
g Ljubljansko poštno ravnateljstvo, ki obsega celo Slovenijo, iztezuje za leto J921. prebitek v znesku 3 milijone in pol £ron, ravno tako tudi zagrebško, vsa ostala pa imajo primanjkljaj.
g Prometna omejitev. Vsled velikih zaostankov tovora za Italijo je ukinjeno
RParSan'e ^ ^P0"1'™'6 mesa Preko ŽIVINA.
g Na zadnjem živinskem trgu, v Mariboru ao bile sledeče cene za 1 kg žive teže: Debeli voli 26 do 82 K, poldebeli plemenski voli in biki za klanje 18 do 25 <r
kron, plemenske krave 18 do 20 K, junci 18 do 20 K, teleta 15 do 23 K.
g Konjski semnji so v Ljubljani vsled odredbe pokrajinsko uprave radi slino^ke ukinjeni.
g Novi živinski potni listi. Naša županstva so osrečili z novimi živinskimi potnimi listi, in sicer po 20, 50 par in po 1 dinar. Stari živinski potni listi se smejo uporabljati samo še do konca marca t. 1., a dodati se jim mora pristojbina v kolkih, ako ni zadosten kolek natisnjen.
g Konj v naši državi so našteli lansko leto 1 milijon 57 tisoč,
RAZNO.
g Trgovsko pogodbo skleneta v kratkem Češkoslovaška in Rusija.
g Ljubljanski veliki semenj od 2. do 11. septembra 1922. Predpriprave za letošnji semenj so se že pričele in a^jmski urad ima z razpošiljanjem sejmskih redov in prijavnic, kakor tudi z informacijami strank mnogo posla; Urad je razposlal vabila k udeležbi kot razstavljalec ter sejm-ske rede na vse znane mu naslove indu-strijcev, obrtnikov in veletrgovcev. Kdor bi ne prejel še tega vabila, naj se obrne na urad velikega sejma v Ljubljani na sejmišču ob Gosposvetski cesti, kjer prejme brezplačno vse željene tiskovine kakor tudi pojasnila. Rok za prijavo poteče dne 15. aprila t. 1. Urad Ljubljanskega velikega semnja daje interesentom tudi rade volje vsa pojasnila, ki so tičejo vzorčnega semnja v Zagrebu, ki se vrši od 3. do 15. junija t. 1. ter ima tudi razpolago zagrebške sejmske rede in prijavnice.
g Naše zadruge, ki se pečajo z domačo obrtjo naj zanesljivo razstavijo na ljubljanskem velesejmu. S tem pokažemo domačinom in tujcem, kaj zmore naša domača obrt.
g Rudarjem so zvišali plače na Hrvatskem lastniki rudnikov za 30 odstotkov. Vsled tega se podraži na Hrvatskem š 1. marcem premog za 15 do 25 odstotkov.
Politične.
p Hinavsko vlogo igrajo slovenski socialistični poslanci. Doma kriče proti vladi, v Belgradu jo podpirajo. Že pri glasovanju za ustavo je imel Pašič za vsak slučaj pripravljene slovenske socialiste, da bodo glasovali za ustavo, če bi bilo premalo glasov. Za to uslužnost je dobil Kristan milijonsko službo na veleposestvu Be-Ije. Ko se je te dni glasovalo o dvanajsti-nah za meseca marec in april, je Jugoslovanski klub zapustil zbornico, da bi onemogočil sklepčnost, prišli pa so v zbornico socialisti, da se je moglo glasovati. Tako socialisti dejansko podpirajo sedanjo vlado, čez katero ima »Ljudski glas* toliko obtožb. Navadna hinavščina!
p Pucelj pred ljudsko sodbo. Minister Pucelj je napovedal 19. t. m. javen shod v .Slovenski Bistrici na Štajerskem. Prišlo je 500 poslušalcev, od teh dve tret-
jini naših. Ljudstvo je bilo tako oororčono nad to samostojno izdajico, da je mogel minister lo v največjem šundru in neprestanimi ugovori navzočih govoriti Branil je sebe, kakor je vedel in znal ter ponavljal znane laži o dr. Korošcu. Šliod je pokazal, da so samostojni v Sloveniji izpubili tri četrtine pristašev, med njimi je sedaj zelo malo kmetov.
p »Manifestacija v čast kmetiški misli« inora biti Pucljev shod v Kranju, tako je z debelimi črkami zapisal Kmetijski list 23. febr. In res, shod se je vršil 27. febr. in je bil sijajna manifestacija kmetiške misli zakaj minister Pucelj, izdajica slovenskih kmetov, ni mogel govoriti, ker mu kmetje niso pustili.
p Slovenija se razdeli na dve oblasti.
Pododbor za upravno razdelitev države je sklenil, da se Slovenija razdeli na ljubljansko in mariborsko oblast. Osilnica in Velika dolina ostaneta pri ljubljanski oblasti. V Čabru se bo izvedlo ljudsko glasovanje, ali hoče pripadati ljubljanski ali kar-lovski oblasti. ■— Razdelitev Slovenije, ki nam je naklonila liberalnosamostojna vlada, bo naše davkoplačevalce zopet obremenila za mnogo desetin milijonov. Sedaj imamo eno oblast z armado uradništva, potem bomo pa imeli in plačevali dve oblasti in dve armadi uradništva, ne glede na to, da bo treba v Mariboru sezidati palačo, za katero ne bo dosti 20 milijonov. — Davki morajo biti na ta način večji in vsi Pucljevi govori ne bodo prepričali naših kmetov, v kakšne ogromne škode nas je in nas bo še pripravil centralizem, kateremu so nas prodali samostojneži.
p Pribičevičeva zadeva postaja vedno bolj zapletena. Dr- Pavelič, bivši podpredsednik Narodnega Veča v Zagrebu, izjavlja, da jc Pribičevič pred sejo Narodnega Veča 2i. novembra 1918 organiziral množico, ki je zahtevala, da se ji izroči Radič in da je takrat on, dr. Pavelič, rešil Radiča smrti, ne pa Pribičevič, Kar se tiče zvez med Hercigonjo in Pribičevičem, pravi dr. Pavelič, da je poslal Pribičevič tisto jesen Hercigonjo k Narodnemu Veču, naj se mu izplača 45.000 kron za muke, ki jih je pretrpel v ječi kot napadalec na bana Šifer-leča. Dalje izjavlja dr. Pavelič, da Pribičevič nikdar ni poznal meje med dovoljenim in nedovoljenim. — »Kmetijski list« pravi, da je Pribičevič velik poštenj;. k. Najbržc meri njegovo poštenje po svojem poštenju.
p Hrvatje in genovska konfcrcnca. Hrvatski blok (radičevci, zajedničarji in Frankovci) je sklenil zahtevati od Pašiča, da se pridružijo jugoslovanskemu zast«P" stvu na genovsko konferenco Hrvatje, ki jih bo izbral Hrvatski blok in ki bodo imeli posebna navodila.
p Veliki nemiri so se vršili 23. februarja v Dubrovniku. Vršil se je shod proti hrvatskim blokašem, le-ti pa so začeli streljati na udeležence. Vojaštvo je napravilo red.
p Namesto urarlega Didak Buntiča, poslanca Ljudske stranke v Bosni, pride v narodno skupščino Juraj Puljič
p Pameten predlog. Angleški ministrski predsednik Lojd žorš bo predlagal na genovski konferenci, naj se sklene v Evropi desetletno premirje. Ta čas se ne
jnie vršili nobena vojska, armade se morajo znižati na najnižjo mero in vse se mora posvetiti gospodarski obnovi Evrope.
Jugoslovani v Ameriki. Po najnovejših uradnih podatkih Je sedaj v Združenih državah Severne Amerike 635 tisoč Jugoslovanov, in sicer: Slovencev 195 tisoč, Hrvatov 350 tisoč in Srbov 90 tbor.
Domače mmce.
d Dvoje županskih tečajev priredi
Županska zveza in sicer:
1,	v nedeljo dne 5. marca 1922 celodneven tečaj v Sv. Križu pri Kostanjevici za krški in kostanjeviški pol, okraj;
2,	v nedeljo dne 12. marca 1922 Županski tečaj v Črnomlju za črnomeljski sodni okraj in poljansko dolino. — Vsi župani in občinski odborniki se vabijo, da se obeh tečajev v obilnem številu udeleže. Za predavatelje je poskrbljeno. Predavalo se bo o raznih poslih občinske uprave, obč, gospodarstvu, domovinstvu i. t. d. — Županska zveza za Slovenijo.
d Shod Kmetske zveze za kamniški okraj. Dne 7, marca (t. j. v torek) se vrši v Kamniku slod K. Z. ob pol 10. uri v dvorani Kamniškega doma. Po shodu se vrši sja O. K. Z, ter seja županske zveze. Poživljamo vse podružnice K. Z. da se shoda gotovo v obilnem številu udeležijo. Poživlja se pa še posebno odbor O. K. Z, in odbor Županske zveze, da se gotovo udeleži seje.
d Kralj Aleksander se je 20. febr. v Bukarešti slovesno zaročil,
d Pod Jarmom centralizma. Poslanec Sušnik je posredoval v ministrstvu pro-svete radi neenakega razdeljevanja štipendij dijakom. Po naredbi od 9, t. m. dobivajo dijaki v BeJgradu po 300, v Zagrebu po 200, v Ljubljani po 100 dinarjev na mesec. Zahteval je, da se razdeljevanje štipendij prepusti dijaškim organizacijam ali pa posameznim univerzam.
d Češka vlada je sklenila podpirati naše revne dijake v Pragi, ker jugoslovanska vlada, nima srca zanje, namreč za Slovence in Hrvate. Centralizem! Samostojneži, rdi vas kaj pečo vest?
d Naše zdravje in centralizem. Kako centralizem v vseh zadevah davi naše ljudstvo, spričuje govor poslanca Škulja v narodni skupščini. Za bolniško postelj plačuje belgrajska vlada na Hrvatskem 4800 kron na leto, v Sloveniji 8000 kron, v Srbiji pa 24.000 kron. Usmiljene sestre v ljubljanski bolnišnici ne morejo ničesar dobiti brez carine, dočim žensko društvo v Belgradu dobiva vse carine prosto. Na ta način ni čuda, da stoji nekaj bolnišnic v Sloveniji pred zatvoritvijo, ker zdravstveni odsek v Ljubljani nima denarja ne kredita, pač pa mu grozijo od vseh strani tožbe radi neplačanih računov. Tako skrbi za nas centralizem, kateremu so nas prodali samo-stojneži in liberalci,
d Pokrajinski namestnik Hribar pobi/a 3ragin;o — s popirjem, Hribar je izdal razglas, da ga močno boli, da se draginja vedno bolj dviga in opozarja trgovce, da se ho najstrožjo nastopalo proti njim, če se ne bodo točno državil protidraglnjskega zakona. Gospod pokrajinski namestnik bi lahko vedel, da so Se v Zagrebu ravno
raditega dvignile cene, ker so se trgovci strogo držali — protidraginjskega zakona. Lezemo, lezemo nekam, in tudi papirnati zmaji naših oblasti ne bodo tega zabranili, dokler bodo sedeli taki ljudje pri vladi, kot so sedaj.
d Časi se izpreminjajo. Časi so se popolnoma izpremenili. Prej je človek premenjal vsak dan ovratnik in vsak mesec sto kron. Sedaj pa mora vsak dan premenjati bankovec za sto kron in enkrat na mesec ovratnik...
— Iz Sodražice nam prihaja žalostna novica, da je na svojem domu umrl dne 23. t. m. v najlepši moški dobi, star šele 44 let, naš zvesti somišljenik gospod Fr. Pire. Pokojnik je bil eden naših prvih zagovornikov kmetskega stanu. Znan je kot govornik iz naših zaupnih shodov v Ljubljani in volivnili shodov po ribniški dolini. Bil je odbornik ^Jugoslovanske kmetske zveze«, ki se je pri njenih odborovih sejah z vso vnemo potegoval za povzdigo našega kemta. Nobeno vreme in nobena pot ga ni zadržala doma, kadar mu došlo vabilo na ta ali oni shod ali zborovanje, kjer se je šlo za našo kmetsko pravdo. Ribniška dolina izgubi z njegovo smrtjo enega svojih najboljših mož iz vrst SLS. Nenadomestljiv bo tudi v rojstni občini So-dražica. kjer je pri vseh organizaciji teko požrtvovalno deloval. Bil je vzoren gospodar, ljubeznjiv soprog in skrben oče. Zapušča vdovo in sedem mladoletnih otrok. Pogreb je bil v nedeljo 26. t. m. ob 8. tiri zjutraj. Blag mu spomini Njegov trud za našo sveto stvar bo poplačal večni Bog nad zvezdami I
d Užaljeni Urek, Samostojnega poslanca Ureka ni več v Belgrad, Vzrok je ta-le: samostojni poslanci so se dogovorili, da bo 6 mesecev ministroval Pucelj, toliko da si zagotovi vsaj polovično ministrsko pokojnino, potem pa pride na vrsto Urek, ki naj si tudi priministruje lepo pokojnino. Toda Pucljev ministrski stolec je tako namazan s smolo, da ubogi Pucel/ ne more vstati in si bo tako proti lastni volji pri-ministroval celo pokojnino, Urek, ki misli, da Pucelj neče vstati z ministrskega stol-ca, je raditega močno užaljen in je vrgel »kmetske koristi« v kot ter ostal doma.
d Kaj pravijo bosanski liberalci o sedanjih razmerah? Neki somišljenik liberalnega belgrajskega lista »Nedeljni Glasnik« piše v tem listu med drugimi sledeče: »Ministrske plače vzbu/ajo zavist — in ravno tako neizenačena plača uradnikov s plačo v Srbiji in Črni gori; bolniški strežnik v srbskem Kraguievcu je plačan kakor zdravstveni načelniki v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu; na tej strani se zahtevajo za okrajne načelnike ljudje z akademsko izobrazbo, a v Srbiji in Črni gori se nastavljajo na ta mesta nedovršeni gimnazijci, a kakor pripoveduje/o, tudi gostilničarji, čevljarji in drugi, oboji pa dobivajo enako plačo. Uradniki beže iz državne službe, ker s to revno plačo ne morejo živeti, mnogi proda/ajo posodo in opravo, da si podaljšajo življenje, kajti od 15. dne v mesecu dalje nima nihče več preluknjane pare v žepu; draginja raste iz dneva v dan, zima pritiska, srce poka, valuta pada, a italijanske lire in češkoslovaške krone rastejo, država se Cepi na nešteto oblasti, katerih ureditev bo stala nekoliko stotin milijonov dinarjev. Železničarji se pripravljajo na štrajk, katerega posledice
bodo nedogledne; zavodi žive od bednih dvanajstin in so prisiljeni živeti po cenah iz starega proračuna danes, ko so cene mnogokrat višje«. — Z vlado so naši sa-mostojneži kljub temu zelo zadovoljni in jo bolj navdušeno podpirajo kot Srbi sami.
d Mažarska špijonaža. Mažari imajo po Vojvodini izborno organizirano vohunstvo. Somborska policija je te dni odkrila v vasi Silad)in tajni telefon, ki je bil pod zemljo napeljan na Mažarsko in je bil postavljen oktobra 1921, Policija je zaprla več opasnih vohunov.
d Naš denar za liberalne časopise. Poslanec Štejevič je v narodni skupščini navedel dokaze, da vlada dafe vsako leto 520.000 kron za liberalni list Narodna misel, ki izhaja v Črni gori. Bogve, koliko dobijo drugi liberalni listi podpore od našega denarja.
d Belgraski delavci so se z odposlanstvom zglasili pri Jugoslovanskem klubu, naj se zavzame zanje proti belgrajskim kapitalistom. Delavci so izjavili, da se zato zatekajo k našim poslancem, ker so ie-ti še vedno pokazali največ umevanja za razmere malega človeka.
d Otvorjen je zopet železniški promet Maribor—Gornja Radgona—Ljutomer. Del te proge teče po avstrijskem ozemlju.
d Kolki društva »Slovenska Straža« sa. smejo nalepljati tudi na poštne pošilfctve* d Svobodomiselna vzgo;a, V Sarajevu je v letošnjem prvem polletju na realki od 438 dijakov zdelalov samo — 25. Marijine, pongregacije so v Sarajevu prepovedane,' pač pa je dovoljen Sokol.
d Liberalni ovaduhi in trebuholazci. Župnika Jagra v Galiciji (Štajersko) so ova-dili hudodelstva razžaljenja Veličanstva, Pri sodni obravnavi se je izkazalo ovadušt-vo kot neresnično.
d Pismenost v Srbiji, Med moškim prebivalstvom je 67 %, med ženskim 93 % takih, ki ne znajo ne pisati, ne brati; skupaj znaša torej analfabetizem v Srbiji 80 %'« d G. Albin Koman neresnico govorite! Na našo ugotovitev, da so imeli šentviški samoslojneži pogodbo z liberalci, je odgovoril predsednik okrajnega odbora SKS v, Št. Vidu v zadnjem Kmetijskem listu z dne 23. febr., da to ni res in da je svoj čas obljubil 10.000 K tistemu, ki to dokaže. Temu nasproti mi ponovno trdimo, da so imeli šentviški samostojneži pisano pogodbo z liberalci, ki so jo pa pri volitvi krajnegai šolskega nadzornika prelomili. Prelom po-; godbe so samostojneži očitali liberalcem takoj pri seji, pozneje pa je isto potožil Pi* pan sam našemu odličnemu pristašu, češf da so imeli pisano pogodbo. G. Pipan, čo hočete govoriti neresnico, pa tajite! Koman govori neresnico.	Uredništvo.
d Stejič, ki je z bombo napadel kralja, je bil te dni obsojen na smrt, ravno tako morilec ministra Draskoviča. Komunistični poslanci, ki so bili člani izvršilnega odbora, so dobili vsi po dve leti ječe, neki Csaki pa 20 let.
d Gniloba pri gnilobi. V Vojvodini so liberalci izvedli agrarno reformo. Razkosali so veleposestva ter porazdelili dobro-voljcem. Ti dobrovoljci pa so zemljo in premakljivo premoženje prodali raznim špekulantom tako, da se bo bogata Vojvodina polagoma izpremenila v puščavo. Tako je na nekem veleposestvu bilo na-.
stanjenih 700 dobrovoljcev, danes jih je še 40. — Po mirovni pogodbi bi morala dobivat' naša država dnevno 100 vagonov premoga iz pečujskih rudnikov. Od 13. dec. do 26. jan. pa ni odpeljala od tam uiti enega vagona, sedaj ga izvozi SO vagonov dnevno. Pač pa se je ponudila sedaj neka tvrdka, da prevzame ves premog in si ga upa izvoziti. Ta tvrdka bo potem za drag denar prodajala premog državi.
d h statistik posnemamo, da so nekateri kapitalisti zas uiili zadnje leto najmanj — po dvajset let ,eče.
ti limiiuške plača se bodo zvišale. Tako je sklenila narodna skupščina.
d Ravnatelj Ljudske posojilnice postane s 1. marcem dr. Prane K e r ž a n , doslej tajnik čekovnega urada v Sarajevu.
d Pevska sveža, rrkniško okrožje priredi v nedeljo, dne 5. marca v Rokodelskem domu na Vrhniki dva koncerta, in eicer ob pol 4. za okoličane, ob pol 3. uri za domačine. Pel bo mešani ženski in moški zbor »Ljubljane« iz Ljubljane. Vstopnice po 4, 3 in 2 Din pri g. Jezeršek na Vrhniki. Pevci — prijatelji lepega petja! Na svidenja! Odbor pevskega okrožja.
— Poreka. Dne 22. februarja se je v raarij&niški kapeli v Ljubljani poročil jg. Franc L ti $ i n a . župan občina Sora z gdč.
prost
Poročal ,e nevestin stric Andrej K a 1 a n. Bilo
Ivaako K a 1 a n. g. stolni (.rečno!
<1 Od sr. Oregerja ee nam poroča: Poročil so stiimcu Orlic j-o Anico Marelt Biio srttz«! (Davek plačan.)
d Za poročna obvestila med domačimi novicami moramo tudi davek plačati. Zato jih ne objavljamo, če ni priložen davčni znesek.
d Umrl je dne ?3. t, bi. gosp. Anton A brani, župnik v Košani, star 47 let, v dušnem pastirstvu od 1. 1899. dal,«. N. v m. p I
U L mrla je dn 24. februarja v Dobu pri Doir*slah gospa Marija Z-.ui :, po domače Marinčkova. Pokojna gospa ie bila daleč naokoli dobro znana in /clo spoštovan \ Naj ji sveti večna luSl Preostal hn naše iskreno aožnljel
d Po domače. Vozeč 7. znano vojno hitrostjo sa je vlak na progi med N iser Ln Caribrodom necsdoma ustavil na neki mali postfjici, kjer bi se po voznum redu sploh ne smel ustaviti. Na strah vseh potnikov je vse železniško osobje zapustilo vlak in odšlo na postajo. »Kaj so ja zgodile?« t vprašal .Jen izmed p. I:--kretniSarja. »Nič, popolnoma nič,« p jo ta pomiril. »Postajni mč<»1nik »lr*i »vej ^od, \>a je povabil svoje kolege nn 5sSo vina!-« d Zaslužena obsodba. Dr. 1. C. Cblak sa je v sodni dvorani toliko zaganjal v tvoje stanovske tovariša dragega tleaega prepričanja, d?, jo je moral eukrat l/kupiti. Med drugimi se \e ob neki pii.iki lotil tudi odvetnika dr. Natlačena in mu oStal, da je nel;o stranko nagovarjal na krivo pričevanje. Dr. Natlačen je dr. Oblaka pozval pred sodišče, da dokaže svojo trditev. Dr. Oblak se je skliceval na !a-Javo Gregorja Ditingerja, toda le-ta je kqt
Eriča pred sodiščem odločno zanikal, da l bil dr. Oblaku kdaj kaj takega govoril o dr. Natlačenu. Tudi ostalo priča so jaaao ©vrgle tedifev dr. Obtoka, SodŽje io
(fr. mtiTmiai
na 1000 kron denarne globe ali dva dni
zapora iu na povračilo sodnih stroskov. To je pač enkrat zaslužena kazen 1
d 12 kg" cekinov je hotel pri SuŠaku iztihotapiti neki bančni uradnik potom neke gospodične. Financarji so zlato za-
Pkn'd Lepa starost. Pretekli teden je umrl v Hotovl/ah pri Pol anab Franc Primožič, stari Apnar, star 98 let. Bil )e najstarejši človek ne le v poljanski občini, marveč menda v celi Poljanski dolini. Bil fe do lanskega leta še popolnoma čil in čvrst. Plctel ,e tete, četudi je imel na levi roki prste pohabljene. Godilo se mu ni nikdar posebno dobro, a delal je do zadn ega leta brez očal in pri popolni duševni svežosti.
d Najmanj čudak je oni berač, L i je listi teden, ko ste imeli v Ljubljani 18" C mraza, hodil po hribih nad Kamnikom bosonog po zmrzlem snegu, ln ne le, da hodi v najirši zimi bos okrog, obuvala niti ne mara, pa tudi ne obleke, dasi je pokrit z razcapanimi cunjami. Tudi nobenega denarja noče vzeti, če ga mu še tako ponujaš in to kot pravi že pet let ne. Mož je iršat, ima globok glas, dobrovoljne oči. sivo brado, pravi tip puščavnika. Dobro bi bilo, (ia ga kdo iotografira in pokaže modernim mehkužnežem, kaj zmore >-vež ki organizem, dasi mož uiina najbrž gisve na pravem koncu.
d Romarski unsor. V Mariboru so našli v stanovanju dr Brenceta umorjeno 60 letno služkin o. Doktorja čez dan ni bilo doma. Kdo je storilec se še nc ve.
d Živo pokopano dete. V Vrdniku v Vojvodini je žena nekega delavca dela svojemu bolnemu dveletnemu otroku piti čaj, v kaigrem je ukubala veliko maka. Dete se je tega tako napilo, da so mislili, da je umrlo- Poslali so p« zdravnika, ki pa je poslal samo nekega slugo t2 bolnišnice. Ta je konštatiral smrt in dete ie bilo pokopano. Se isti dan ie grobar slišal iz groba jokanje. Šel ie po orožnike, ki so odredili, da se grob odkoplje. V rakvi so našli mrtvo det«, ki si je v smrtnem boju izgrizlo vse prste.
d Velikanski požar v Mariboru. 23. februarja je v Mariboru pogorel paromlin dr. Fran za in poleg stoječa tovarna za testenine. Pogoreli so tudi vsi stroji in 20 vagonov moke. V nevarnosti jo bil tudi kolodvor, ki stoji p:>leg paromlinn. Nekateri vagoni r,o se radi velike vročine že vneli, pa ko jih sproti pogasili. Sumi se, dtt je bil požar namenoma znneten, ker so prejšnji dm delavci zahtevati po\ i Kanje plač, pa iim dr. Frnnz ni hotel ugoditi. Skoda znaša do 100 milijonov, zavarovalnina 20 milijonov. Zavarovani sta tovarni pri Generali. — Isti dsn je za?«3o goreti t soc. dom. komurou, kjer so so vnele užigslice. Pogorelo ie 203.800 SkaHjic. Ogenj so uduSHi.
d Merilce nadsvetnika Avguština Zajca gostilničar Antoa Jalen je bil 27. febr. od ljubljanske porote obsojen na ginrt na veaalih.
d Ofenziva razbojnikov proti naši dr-Savi. Od albanske meje poročajo, da so zloglasni razbojnik Husein Boškovič priprav-*'a ?a velTlko aks-MO proti našim obmejnim krajem. Ima četo kakih 50 oboroženih in yo/tub bo^uncev. N.eg^j se je
t.-:« t u
if frT.^Crrsftm Su
nikov. Večina teh banditov je v italijanska, uniformah in dobro oborožena.
d Grozen zločin pri Spodnji Idriji. y
Masorah h. št. 115, občina Cerkno, žup. Di a Sp. Idrija je neznanec izvršil v nedeljo 19. t. m. grozen zločin. Gostiševa hiša, ka. tere gospodar je umrl 24. jan. t. 1., stoji na samem. V njej sta prebivala 85 letni oče in Marijana, žena pokojnega. — Ko j'c prišel Anton, brai pokojnega gospodar-ja v nedeljo popoldne na obisk, ,e dobil hišo zaprto. Skozi okno je zagledal pri pe. či svojega očeta z vrvjo za vratom in vsega v krvi. Hoteč poklicati gospodinjo, j« razbijal po vratih, a ker se mu ni oglasil nihče, je šel po sosede in orožnike, ki so skozi okno vdrli v hišo. Starček je bil za« davl/cn z vrv,o na glavi pa je imel vse polno ran in udarcev. Gospodinja pa je ležala v kuhinji s preklano glavo, poleg nje pa krvava sekira. Zločinec je dopoldne med deseto mašo umoril oče'a, prebrskal vse za denarjem, a ker ni dobil ničesar, je počakal še gospodinjo. Leta je prišla od desete maše in našla v kuhinji grozno smrt. /vlorilcc ,e zaklenil od znotra/ vsa vrata in odšel fkozi stranišče. V snegu i« najli eno samo sled, ki pelje proti jugoslovanski meji. Iz tega sklepajo, da je izvršil zločin kak tihotapec, ki je pri Gostiševih prenočeval. Vse dosedanje poizvedbe za storilrrm so r>s'»'e ^rez^pečne.
■ d Presaeten RfljniSan. Ribničana so vpra-žali, ka' je najbolj čudna stvar na svetu. —« Sramen, ie odvrnil. Človek mora pri treh luk< njah ven, da pride notri.
d O dveh srekili se imenuja knjiga, v! kateri priobčuje najbolj priljubljeni cerkveni govornik dr. Mihael Opeka 13 govorov, ki jih je imel vedno v nabito polni ljubljanski stolnici. Govori obdeJavajo dva »relia, ki sta vir vsega »cdarijega zla — nečistost hi neredni pohlep po imetju. Vsak bo z velikim pridom čital te govore. Zato jih prav posebno priporočamo. Knjiga se dobiva v prodajalni KTD Ničmnn v Ljub-, Ijani in v vseh slovenskih knjigarnah in stane 8 in pol Din, po posti 9 In pol Din.
d »NaS dom«, ki je bil nekdaj zelo razširjen med slovensko mladino, a je rco-ral med vojsko prenehati, začne z Veliko« nočjo zopet izhajati v Celito. Skrbel bo predvsem za načelno izobrazbo ljudsfva v vseh vprašanih javnega, zlasti narodno« tfosoodarskega življen a. Izhajal bo meseč* no in stane celoletno 24 kron. Naroča se pri »Upravi Našega d om a f Celje h o t e 1 R c 1 i v o L«
d »Praprečan :ve zgodbe,« PiS® se nami Povesti, nlarc zjjodbe in črtice. Spifal Anton Stračar. Stmozaložba. t022. Natisnil A. S!at< nar v Ksmniku. Cona Din 4. Dobi se pri knji« £fotr?cu Slatnnrju v Kamniku. — Kdor ima danes pogum, pripovedno tiskovino sam zal j* žiti in jo spraviti med ljudi, ima gotovo veliko veselja za slovstveno delo. Obnje Ima nai delavni somiiljenik iz tiste lepe okolice, ki jff rodila Koseskega in Kersnika. Zlasti tej mora viki dolini bodo gorenje zgodbe zanimive. Preproste črtice, pa vendar iivukne, i. B. Si.: Prav niči
A. Sir. Pr.: Žnl, ne dopuSča prostor, M. Z. 8.j Vaša posmtca, ki ste nam io poslali, di jo natisnemo, ie zelo lepa in d°j ZrMa*- France Prešeren »o ie zložil pre«
fi
PISMO IZ SUME KRU6KE OOBE V SRKMU.
Cen'eni domači!
Danes, ki je nas nekaj *cB tukaj zbranih, ram hočemo popisati naš-' razmere. Letanja »ima j(. jako slaba tukaj. Odkar sme sem prišli, jo vedno »neg in mraz. Tako zime ne pojmijo tukajšnji domačini. Kraji bo jako hriboviti, zaradi vcdnega mesa je naše dolo :ako otcžkočeno. — Plaža je jalio' majhna, draginja velika, tako, da »clo limo ne bomo zaslužili ia eno obleko. To pa zato, ker nažo plaže nič no povišajo, ali draginja je vsak dan večja. Edino pijača ima tukaj stalno ceno, vino po 20 kron in rakija po 40 kron liter. Kljub temu, da je pijača poceni, «i je vseeno ne moremo privoščiti. Delamo pa vsak dan, če prav je sjabo Vreme. Kaj čomo, revčki smo Potrpeti moramo, da
Sridejo boljši časi. — Vi drugi, ki ste doma, bo-ite zadovoljni, ker se lahko vsak dan prejete pfi gorki peči. Danes zopet pada cel dan sneg. Bogve, kdaj bomo zopet videli kopno zemljo. Zdravi «mo bili do sedaj hvala Bogu Se skifraj vsi, zanaprej pa 110 vemo. kako bo. — Ob sklepu pisanja pošiljamo najiskronc-jše pozdrave vsem domačim fantom in «lekle:ain v Veliko Loškem okraju. -- Navzoči: Jakič Josip, Petres Antnn, Zakra šck Aloj-lij, Klavs Ivan, Klavs Štefan, Klavs Alojzij, Skulj Franc, Malečkar Gašper, Malovič Frane, Marolt Anton, Marolt Ivan, Skulj Josip, Hribar Anton, Ta-nežič Prane, Jauožič Ivan, Janeii« Josip. Stritar Josip, Levstik Josip. Zalir Jakob, Limder Karol. Rod Roman in Kustclle Josip.
S'I. JAKOB OB SAVL
V nedeljo, dno 12. t. m. s« je vršil pri nas Izobraževalni tečaj. Predaval jo dopoldne gospod bančni uradnik Ivan Miklavčič o najvažnejših gospodarskih vpraSan ih, popoldne pa gosp. urednik Bnmdej o ustavi in g. dr. Basaj o orlovski organi-tariji. Udcležniki, ki je bilo okrog 150, so govornike zelo pozorno poslušali, in upamo, da bo ta izobraževalni tečaj obrodil najboljše sadove. Zlasti je teleti. i!» bi se ob podobnih prilikah možjo in mladeniči bolj zanimali *a predavanja in nnpredel: društva. Mladeniči naj hi se oklenili Orla, za katerega jih je tako ognjevito vnemal g. govornik. Pustito predsodke, in ne bojte so društvoneda doma, Čudno je, da so sicer krepki in postavni mladeniči dajo tako obvladati od nečastnega strahu pred ljudmi! — Fantič, več korajžo in smisla aa pravo izobrazim nma, volje in srna! — Pred novim letom smo si napravili več novih kulis, lako da t um mogli na*to|>iti a večjimi prireditvami n. pr. Naša kri in Stari in mladi, ki so se Izvršile s prav povoljnlm uspehom. — Slednjič se So malo ponudimo, da imamo 127 naročnikov »Domoljuba*. »Kmetijski list«, ki gr Imajo pri nas samo še najbolj zakrknjeni liberalci upamo, da bo kmalu Izdihnit.
MTRNSKI POPOTNIK.
Dno 10. februarja Je bil za liberalce in sanio-»tojneže po naši dolini hud dan; imeli smo volitve za okrajni šolski svet v Krškem. Liberalci in samostojneži so napeli vse strune, da zmagajo. Pri ilevželjuu smo sedeli, liberalne in samostojne ro-ginicnto iz Smarjcte, Skorijjana iu Tržišča je ko-mamliral mokrouoAki nadiičitelj Janez Pirnal. Zelo »e je trudil ta mož, pisal je v Skocjan in Šinarjeto pisma liberalnim glavam, nai gotovo vbi volivci pridejo, ker volitev je vai.ua. Kajne Cinkotetov stric, da jo res?! Prišli so pa res vsi volivci iz Št. Ruperta. Kar veselje je videti te može I Eden je iel v liudcm snegu celo uro daleč po tovariša, da sta gotovo prišla k volitvam. Nič čudnega, da začue klati in grizli po trebuhu samostojne, čo lc slišijo imena tek vrlih možakarjev. Čast tak! kmet-«ki odločnosti 1 Torej v gostilui smo sedeli In čakali, da se udarimo! Flajsov ata so zabavljali, češ kmet je neumen, ker voli gospoda mesto kmeta, ilint Flajsov ata. «11 niste samostojni poslali v Bclgrad kmete? Pa kai delajo tam doli? Kmete
E »omagajo iz Kože devat in kri kmetu puščat! Ali n to prav? Ali mislite, da mi nič ne beremo? Po itojerskem morajo samostojni na shodih le bežati, ker se jim obetajo batine! Ne boste nas varali, ne! Kam je djal »kmet« Pucelj vole? Zakaj imamo mi oajveč davkov? Ali je res, da so samostojni po-•lanc.l v Bohinj« «d 2erj«r» dobili veliko tisoč?
Zakaj pa? Kako se dela * naiimi sinovi pri vojakih? Kdo je kriv vse te naše zmede? Odgovorite! Gospod Flajs. najprvo dejanja, potem Vam bomo šele verjeli) Samostojni ste zapeljali naš narod — počakajte, dan plačila pride! Tudi za Pir-nata je prišel dan plačila — tepeni so biti njegovi Ikadroni, zmagali smo ml! V šolski svet polijemo župnika iz Sentruperta in Franceta Kohal ls Gabrijel. Tako je! Čast Vam, zavedni možje! Oa« slcpomjša jo minul. Vtrite si pot sami — enkrat .'»oste povsfld pnaedii in gotove zašije lepšo selnce. »Pogorelo«, jo »ekel samostojnež. ko so premaganci žalostno odhajali, da še vlečejo nadalje liberalcem, verižnikom in bankirjem polomljen voz. Bral sem pa ravno te dni r časopisih, naj se skrbno ogibljemo liberalnih učiteljev! Zato Vam kliči) popotnik: Ne zaupajte jim nič!
VRANJA PEC NAD KAMNIKOM.
Pretekli teden smo imeli po dvanajstih letib aopet sv. nusijon. Zeblo je sicer, da j« kar škripalo; pa kljub mrazu so pokazali farani vran ske lare, da jim je skrb za duše prva, nad vse važna adeva. Zvesto so sledili — t redkimi izjemami — govorom jezuitskih patrov g. Sečnika in že starega znanca g. PristoVa in se tako zopet utrdili in poživili v »v. veri. Čast jim nad pridnem obisku sv. misijona! Za prihodnost pa daj Bog stanovitnosti v dobrih sklepih! Gospodema misijonarjema pa še enkrat obileu: Bog plačaj! — Uprava »Kmetijskega lista« — in z ftjo vred najbrž še kdo drngi — je zelo vsiljiva iu nadležna. Nekateri posest-niki.ki ga niti naročili niso, so dobili zadn ič kar po dve številki. Pa se ne bo obneslo. Ljudje vedo, da listu, ki nikdar n" ve ničesar dobrega odkritosrčno poročati o duhovnikih In sv. Cerkvi, pač pa tako rad vsako stva*. ki more hiti katoliški veri v kvar, zavija in zlorablja, ni mesta no v krščanski vasi in ne v krščanski hiši, pa naj obeta tudi največja nebesa na zemlji Iu kar velja za list, velja še bolj za tiste, ki list priporočajo in zagovarjajo. Človek ki pride tak list razširjat — najra e kak tuj faran — zasluži, da so mu enkrat za vselej odločno pokažejo vrata.
STARI TRG PRI RAKEKU.
V teku 11 dni se prišla na domače od rojakov tri žalostna poročila. Iz pisem, ki so jih pisali fantje domov jo razvidno, da ni bil nobeden izmed njih kaj bolan, lo iz vsakega pisma se vidi, kako surovo in nečloveško ravrajo s Slovenci naši ujn-| dinjeni bratje. Umrl je France Skcrboe (Urhov iz , Gor. Jezera), Jožo Komidar (Kovačov iz Nadleska) in Ivan Ifaee (Sišcnkov iz Podcerkve). Ljudje so v skrile h za svoje sinove. Vsem ljudem iz srca je govoril Jugoslovanski klub, ki zahteva, da so naši vr.jaki dodeljujejo v naše garnlzije bi se človeško r.»na z niimi, samo če ho kaj uspeha. (Zdravnik). Kar je bilo le mogoče, je uničila bvc-tovna vojska. Zlasti je pa v zdravstvenem oziru zadela naš sodni okraj, ki ohscaa občine Stari tr% Lož in Bloke. V vojsko le n- i>'al precej začetkom tudi nnš zdravnik in zdaj jc minilo ie šest let, odkar ga nimamo Okiog 20 kilometrov razdalj« na vse strani pa nobenega zdravnika. Cirkniški ne moro. iz LaSč prihaja, če jo leno vreme, vsak teden enkrat, seveda moraš samo tedaj zboleti, če ne pa umri. V Ljubljani jih je na vsakem oglu pet kot advokatov, za nas kmete so pa irfhee ne briga. Davke plačujemo kot drugi, udobnosti pa še za silo nimamo. Naj vendar kdo kani podrega, da se to enkrat uredi.
VELIKE POLJANE.
Ker vetn. da tate ob tej draiiinii var-čevfril s prostorom v listu, Vam ooročam sani i i>fir suhih dcislev. t. Najorei morate vedel), da je oolianska lara edina oo večini samostojno liberalna V celi ribniški dekaniil in še dsječ naokrOft Steie »a nekaj mani duš kakor fe v letu dni. Hvala Bogu, da iih ni več! 2. Tiste dni, ko te ležnl na mrtvaškem odru liublieni rče vseli katoližkih kristjanov na zemlji. od celega Sveta, cclo od drutfovereev in poganov snoštovani fn občudovani Benedikt XV. in ie še plapolala črna zastava raz p Ijanski zvonili, so priredili poljanski liberalci v znak o o s e b u e žalosti — razkošen bal a harmoniko In ole&om. s katerega so se zad-Dti. to <c najbolj doreči plesalci vračali še le drugi dan opildne. Samostojne mamice so iih koma! Čakalo ter {trn hitro postredle z obe* dom, ker se le revežfem tako mudilo *oat. Kal se Um se bi. ko so sc od včeraj »opoldne
In celo noS do danes opoldne martralil •— Ati so ie kle na tak način obhajati spomfu papeževe smrti?
VELIKE LASOE.
V veltkolaškein sodnem okraju je bil Izvo-Ijen <a člana v okr. šolski svet duh. svetnik gosp. Jakob Ramovš, nsmestnili pa g. Josip Strnad, posestnik iz Podgerice. I,ista SLS je dobila 25 glasov, lista SKS pa 6 glasov. — Dno 4. t. m. so imeli tu samostojni zaupni shod. Sklical ga je tuk. trgovce Ivan Pirkovič. Poročal je o političnem položaju in o velikih zaslugah g. ministra Puclja za kmetsko ljudstvo. Večina zaupnikov so je »dobremu« govorniku smejala, drugi bilj odkriti, so mu pa ogorčeno ugovarjali, če?, da jim minister Pucelj dozdaj še ni izpolnil niti ene obljube v prid kmetu. Govornik jih je tolažil ,da tudi kmetje pridejo na vrsto, kot je pred pol leta nekaterim tukajšnjim »kmetom« na uho povedal sam gosp. poljedelski minister. Slišali so sij medklici: »Ja, takrat, ko ns» bodo že z gruntov prignali.«
ŠMAKJETA.
Samostojneži so dokaz, da kTivica sama seb«. vje, da prevzetnost hodi pred padcem Pri nas jo bil človek, pa ne rojak. Čutil se ie poklicanega, da postaKe voditelj samostojne stranke v župniji. Njegova hiša je bila kot nekak magacin ssamo-stojnostk. Pri tistih grdih občnih zborih kmetijske podružnice je vodil ljudi zoper tč. načelnika^ župnika: »skozi okno, dol 1 njim!« Danes ga ljudje pri miru puste. Liberalnemu, sicer mirnemu možu ni dala žilica miru pa se je »mlinal« pri samostojnih in jim je — sicer na tihem — veliko pomagal; danes ga večina ljudi »ne more«. Neki mož se ni brigal za ženo, za otroke, ampak je kot agitator samostojnih letal od vasi do vasi, od hiše do hiše, hvalil SKS in »Kmetijski list«. Mrslil jc, bogvc kako bo pod vodstvom g. Povšeia aranžiral... Konce koncev je bil, da je moral zapustiti dober mlin, katerega je imel v najemo. Utihnil je, ptavijo, da mu ne gre debro; da s« nalovili glasov za se, so samostojni obljubljali, kako bodo razdeli graščino in farovško posest, kako bodo vzeli župniku motorno mlatilnieo, pa jo nastanili v Zborih itd. Zdaj pa vidijo, kako s« jih bili »potegnili«! in kolnejo tisto lirokoustn* lažnivo »prijatelje kmeta«!
Pri tistih strašnih občnih zborih eo samtv stojneži dajali nezaupnico tč. načelniku, danes pa •ami ne vžirajo men ljudstvom nobenega zaupa« nja in če bo šlo tako naprej, bodo kmalu dobili splošno nezaupnico! Kadi rdečo-belu »fane« so »amostojni hoteli domačega gospoda »praviti v gmotno škodo iu ob dobro ime pri oblastih, pa vo postali sami grdi! Najbrž zanašajoč so na višjo gospode, svoje prijatelje pri vinu, so samostojni prisilno zasedli društveno sobo za občinsko pisarno. Trkali so se na prsa, »češ zato smo to naredili, da pokažemo, da Imamo moč«I Pa glej g« ■ paka! K-i jo bRo treba sobo minagloma izpro-niti, oče župan niso imeli časa priti v šmarjeto, pa so morali s klavernim obrazom preseljevanj« voditi oče prvi svetovale«. Dolgo su zadostovali štirje občinski svetovalci. Da bi pri volitvah v okra, ni šolski svet zmagala SilS, kar pride neki ukaz, da naj se izvoiijo še 4 obč. svetovalci; pa »« »e, seveda samostejn -ži! Gredo v Mokronog v samozavesti, da je zmaga njihova! Ko so voliti« končane, jo izvoljen pa črni klerikalec g. župnit it St. Ruperta! — Samostojni postajajo vedno bolj »slabostojni«! Dobri pametni, kako ste veseli, da niste ž njimi notegnHM Eapeijnni. vi pa sproglejto, pustite jih! No verjemite jim nikoK več, pa naj nastopijo ped katerimikoli imeni! Za resnico in pravico hodite!
IZ SRFMSKIH SUM.
Tukaj je hudi zima, zapadle je snega okoli 80 čin. Tudi Sremei ne pomnijo take sitno. Mote
S a že štiri dni skupaj, in baže da bo £e dalje, aše življenje tukaj je siromašno, naša borna koča jo bolj podobna orlovskemu gnezdu kot človeškemu bivališču. Vetrovi, brijejo na nas od vso hstraui tako, da so večkrat domislimo na nekdanje stare pu5čavnikc. Pa tudi žalostni siug, če se domislimo naše Slovenije, ki nima dovolj kruha za nas in da tratimo naše življenje tukaj. Zaslužili tako ne bomo dosti. Če ostanemo še pa* mesecev tukaj, bomo taki kot divjaki. V cerkev žal ne moremo, ker je preodilaljena.
RADOVLJICA.
Pri ponovnih volitvah v krtjni iolikl nt* ir.o 19. februarja j« ispet lougala SLS • »v«""
»domoljub« im
Stev. 9
kandidati « vse štiri šolane občine. Vsa agita-
Sta In Vri knili radovljških jedcsarjev ia ežk.h ni nič P««^;«, ^; b. roko sam g. okrajni glavarl Gosp. Meuvea «ub|ja svojo armadoI Žalni ča* je bil i« t?!
Pa tast, ki /oliko ljub««. »vo o otrok«. da jih n. dajo t roke kakemu sokolskcmu tolikemu odboru.
IZ STRANJ FRI KAMNIKU.
Obiskovalcem pUnili iu boijopotflikom je gotovo pgiuaiin anamcBiia cork.-v »t. primoža^ po-drniaiea aažo farne rork/o, k»kor tudi om.otu cerkvenik, ki vsakemu, kdor pride gori. rad stori kako uslugo. Njena jc ugrabil*, nemila smrt v teku dvoh t«dnov kar 6 otrok, v starosti 5-1« let-rodlvgli eo budi griži, Bog uaj tolaži nesrečno drii-
i,D(>! Omenimo še. da naSe izobraževalno društvo zelo priano dolujo. Prirejajo se tudi igre. mlfldCHS-Ske pod vodstvom našega orgsiusta Fr. Berntf.a, dekleta pa vodi društvena tajnica, tuk. učiteljica A lig. Cerarjeva. V kratkem dobimo nove knis«e. Največ zaslug pri našem društvu pa ima naš g. iupnik, lii nan: vsestransko pomaga. Pri društvu pa tadi neumorno (lelujo naš orgauist Fr. Bcrnot, ki se ie pred kratkim poročil. K oratbi je povabil samo ia«:e in dekleta Vsa ča>i novoporofeneeTlin, ki sta odredila, da ni bilo pri svatbi nobene alkoholne pijače. Vkliiib Ifiau so bili gostje jako velelo razpolnieni, katere je najbolj zabaial »Korl-nov«. Povabljeni so uabrali i ep zmsek lili K za društveno namene. NovoporoSenca e pozdravil g. inpnik hi ž nJim (udi mi zakličemo: »Bog živil«
Z IGA.
Na Svečnico smo obhajali obictaico. odkar |e priredila Samostojna velikansko veselico na Igu. pri kateri so obljubl.ali, da bodo s čistini dobičkom knmlu zgrudili Kmelski dom. '/rajala je dva dni. Prvi dan so sc veselili in plesali pozno v unč. Drugi dan so pa naipoirtvovalnejši voditelji i« domače vasi nadaljevali in pospravili, kar je prejšnji dan ostal« Disiravno jo 4e lefn rini, še dases ne vedo ljudje, ki so toliko dirovali zu veselico, kako je izpadel račun, — Ob istem času so pa samostojni poslanci v Belgradu pripravljali drugo prireditev in v uniju dočakali veseli dan, ko so glasovali za centralistično ustavo. Račun te prireditve je pa jasnejši, pa tudi strašnriši. i'la-čnje ga kmet t neizmernimi davki, kmptiea pri kupovnujn obleke, njih sinovi pa ob albanskih porah iu v Macedoniji. Namesto posestev, katera so obljubljali samostojni poslanci, bo kmalu pred marsikatero kmetsko hišo zapel boben,
SV. ANA.
Odkar Jc umrl pismonoža Knrol Svečnik je prcneli.ll pnšrni sc; prihajati v n;;3o dolino. Sedaj Pe pripeti, da no dobimo po cel tedcu pisma ali fesopisa. Treba l»o storiti korake, da sc nam donet« pošta 6aj enkrat na teden. Letos prihaja med nas nad 4f) »Domoljubov«, ki nas poučujejo in izebraiujejo. Vsiljuje so nam tudi »Kmetski liste, dasiraino ga nismo narociii in ne plačali. Samostojna stranka pij nas nima kredita, ker vemo, da so njeni pristaši stari liboralei, ki nimajo srca ne za kmeta in nc za delavca in so nas prodali belgrajskemu centralizmu. — Naša občina, ki leži na meji Jo dobro zavarovana, varujejo jo visoke gore, na gorah WraBglovci, imamo orožniško postajo in še par linancarjov, ki čakajo na odpoklic. - V pokoj stopi cestar Valentin Kralj, ki jo veliko let tu slnzboval v splošno zadovoljnost. Naš kraj je tako vzljubil, da hoče tudi v pokoja ostali mod n imi
Občni zbor Kmetijsko nabavno in prodajne zadruge za kamniški politični okraj se bo vršil dne 19. marca 1922, to je na ev. Jožefa dan dopoldne ob pol desetih v Kamniškem domu v Kamniku. — Člani zadruge iz celega okraja ste tem potom Vljudno povabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. — Ako imate kake želje in nasvete, oziroma predloge, ki naj tji se obravnavali na tem občnem zboru, iih pismeno javite načelstvu zadruge. '
ČUDODELNA SKRINJICA.
Radi pomanjkanja prostora je danes izostalo nadal evanje listka »Čudodelna skrinjica«, Istotako pride v prihodnji številki na vrsto nadaljevanje članka »Mati in otrok«.	_
- Poslovenil
Prstan krajce h
Angleški spisal Rider Hnggard.
Franc Polianec,
{Dalje.)
»Kakšna nesreča, če bi Ca bil kak lev Požrli Če bi mene. i« vseeno; sai ie doveli dobrih raziskovavcev egiptovskih starožitnosti, toaa dvomim, da bi kdo zopet kdai imel tako pri: liko tu raziskovati. Vendar pa sem kar moči vse preskrbel, da bi ohran;l svoie zapiske; prepisal sem namreč naivnžneiše na ovčio kožo in io izročil vašemu sinu. Mislil sem mu tudi izvirnik pustiti, na sem v razburjenosti, ko sem sc moral tako hitro posloviti, na srečo nani pozabil.«
Častital sem mu k izredni priliki, da ie postal naisrečneiši starincslovec, oa ie takoi nadaljeval nuhaioč iz svoie pipe;
»Seveda, ko sc ie Oliver na ta nepričakovan način prikazni na raalikovem hrbtu in me spomnil na vašo željo oo .rešitvi vašega sina, sem storil, kat sem mogel, da bi tudi »ie-ga rešil. Pa Ca ni b'io spodai v sobi. Namesto nis'ia so bili t ara drli svečeniki in so naiu slišali zCorai govorili, druCo na veste. Pa to nič ne c!_e, le to spnščanie v levio iamo — dvesto ali tristo čevliev Cloboko ie šlo in vrv ie bila videti nenavadno izrabliena — ta reč ie šla na zelo na živce.«
»Kai ste ves ta čas mislili?« ie Oliver radovedno prašal.
»Kai sem mislil? Ne orida. sem bil preveč v strahu. Rad bi bil vedel, ali ie sv. Pavel imel iste občutke, ko so ga souščali v košari o v zidu navzdol; rad bi bil vedel, kai so čutMi prvi krščanski lnjič.enci v areni'; rad bi bil vedel, ali pride Rarung, ki sva si bila jako dobra, zititrai no meni Gledat kot Darii za Danieiom in koliko me ho našel, če rride; imal sam, da si moia rčala natakne katera teh zverin itd. Primaruhal Gabilo se mi ie, zlasti ta način Šolskega (Sp^ania in oadec nazadnje. Nikoli nisem močel !jt:<?ania orenaSati. In še nekai vam novem; vi ste nniizvrstneiši liudie na vs?.m svetu. Nikar ne mislite, da sam na to pozabil, ker nisem veliko o tem fi?vo-ril. — Zdai on vi raznre^ite svoio historiio, z?kai rad bi sliSal, kako stvari stoje, sai nisem mislil, da io_ sl;šim tostran sodnieCa dne.«
Povedali smo mu torci vse, on oa ie bo-shišal z odprtimi ustmi. Ko smo začeli nooiso-vati firphnico kraliev, se ie njegova vznemir-icnost leomai dala krotiti.
»Pa sc iih menda vendar niste doteknili.« je sknro zakričal, — »ne rečite. da ste bili taki vandali," da bi se iih bili doteknili, zakaj vsak predmet se mora popisati in s i t u * in risbe> se moraio napraviti, če ie moijoče se moraio nanraviti vzorci sktinin z darovi, ki iih obdaiaio, da se zopet lahko enako razno-
3«
1 Arena ie bil podolgovati, s Deskojn po-,prostorf v starih rimskih ulednliSčih in tekauscin, kler so se vršile is^te, tekme, borbe in kamor so tudi kristlane metali diviim zverem.
* VaT?dal1 s? bili divii narod, ki so leta 455 po Kr. razdeiali Rim in uničili množico natdragocenetilli umetnin. Beseda vandal pomeni torej: divjega, barbarskega, surovega, umetnosti in znanosti sovražnega človeka.
latinska beseda; na mestu kjer ga nai-
stavlio vmuzejih. Jol, tu imam naimani mesecev dela. In če pomislim, da če bi ne bilo vas, bi me zdai kak lev prebavljal. smrdljiv, umazan, sveti levi« .
Drugo iutro me !e zbudil lliggs. ki nadel v sobo v neki čudni spalni obleki, katero is iznašel s Kvikovo pomočit).
»Prijatelj moj stari.« ie ceial, »povei mi kai več o tei deklici. Valdi Natfasti. Kakšen sladek obrazek ima in kako ie srčnul Seveda take stvari ne snudaio v moio stroko, nisem pogledal pretekla 'eta ženske, tako da sem so je drugi d,in ltomai spomnil, toda, primaruhal oči te. mi ua tu okoli kar čudno narede,« in prijel sc ie za svoio spalne obleko nekie okrog srca, »dasi je bilo morda to Samo zaradi tega, ker ie bilo to tako nasorotie z levi.«
»Ptolomei,« sem odgovoril s slovdlnim glasom, »nai vam povem, da ie boli nevarno opravka imeti z nio kot z levi, in še več; ča so nočete vmešati v plameneč ogenj, ic boljše, da se držite svojih starih navad in niene oči n,i miru pustite. Menim namreč, da ic Orm« v&nio zaliublien.«
»Seveda ie. Sai nisem nikoli kai drugega pričakoval, toda kai ima to z menoi opraviti? Zakai bi ie tudi iaz ne ljubil? Dasi priznavam.« j« žalostno dodeial, oiileduioč svoio t kroglo postavo, »no ie na niedovi strani, zlasti ker me ie prehitel.«
»Je. Ptolomei. zakai ona ga liub'.,« in povedal sem mu. kai sem videl v kraljevi grob-r.ici.
Nainrei se ie zakrohotal. nato na se is takoi nenavadno vzneievoliil.
»To pa res r.ikakor ne gre. da bi Oliver na ta način nam vsem sramoto delal -kakšno srečo ima ta uesl le sebične zaljubljene zgodbe nam ne bodo dale miru in pokoja. Celo to ie verjetno, Adanis. da bo vus m mene doletel nesrečen konec samo zavolio zaljubljenih nainer tega mladega človeka. Se tega bi bilo treba, da bi zanemarjal dolžni-sli in letal za zalo, okroglolično Judinio, io se pravi, če ie Jtidinia, o čemer dvomim, zakai kri mora biti zdaj zelo pomešana, in orva sabejska kraliica ie bila Etiopka. Kot nriia-teli. ki sem domala toliko star, da bi mu bil lahko oče, bom izpregovoril i niim resno be-sedo.«
»Dobro, dobro,« sem zavpil za ni:ii, ko je odkrevljal, da bi sc šel kopat, »samo če ste modri, nikar ne pravite teča Maket i, ker bi utegnila vaše namene narobe razumeti, če boste še naprej v nio ziiali. kot ste včerai.«
To iutro so me poklicali k princu Jozva. Freobvezal sem mu rane, ki so bile zelo sl;e-leče^ dasi niso bile nevarne. Tisti hir. ko sem stopil predeni, sem opazil izpremembo v nie-eovem obrazu. Kot drugi sem tetfa li^a imel za navadnega bedaka in hvastačn, ki venomer trobenta na svojo trobento, kot ie deial o njem Oliver. Zdaj oa sem dobil vpogled v niegovo pravo naravo: pokazalo se ie, da če-t>rav ie bil vse to in še kai hujšega, ie bil hkrati tudi prav odločna in nevarna os"ba; vodilo ga je častihlepje, ki mu je za vsako ceno hotel zadostiti.
Storil sem zani, kar sem mopel in njjj povedal, da po mojem mnenitt ne bo slabih nčmkov in nai se zato ne boji za svoie rane; debe^ obleka, ki jo ie tedai nosil, ie bržkone očistila levjo šaoo vsakega struna, ki bi sc ie utegnil držati .Tedai ie deial:
»Vrač1, rad bi g teboi izprežovoril zaupno besedo,«
Priklonil sem se, on pa ie nadaljeval^
»Hčt kraljeva, dedna vladarica te dežele, ie nekoliko zoper svet svoieCa svetov,ilske^a zbora menila, da je primerno, če najame teb« in tvoie nejeverne tovariše, da s svoio spretnostjo in umetnostjo, ki ste v niih moistr1'
prizadenete škodo našim starodavnim sovražnikom Fungom: za nagrado vam ie obliu-bila izvrstno plačilo, če se vam vaš trud posreči. Zdai Pa želim, da to upoštevale, ?» če se imate prav za imenitne može in nioreM" — kot vem — v vaši deželi nekai veliate. lu samo služabniki, kot vsak drug najemni*' ki se ga nam zliubi naieti.«	, y
Niegov glas je bil tRko laliven, da it m
1 Zdravnik.
bilo prav modreje molčati, si nisem kai mogel,
da bi <>a ne prekinil-
»Trda ie ta beseda, princ,« sem dejal, »naj ti razložim, kai ie resnično olatilo. za katero delamo in se izpostavljamo marsikakim nevarnostim. Moie ie upanie, da z.ipet dobim sina, ki ie uiet pri vaših sovražnikih. Za kapitana Orineia ie želia no nenavadnih dotfod-kih in boiu, in ker je v svoji deželi bogat mož, mu ni treba crugegu bogastva. Niega. ki mil pravite »Črna okna«, ki mu ie ime rliggs, žene samo liubezen do učenia. Na Angleškem in po vsem zapadn ie zna-n»nit zi--adi svoieda no-znavanja izmrlih ljudstev, njih jezikov in navad in Drav to ie vzrok, da ie šel na tako strašno pot, ker iih ie hotel tu oroučevati. Kvik Da ie Ormeiev človek, ki ga oozna iz otroških let, ie pa star voiak, ki ie ž niim vred služil v vojski: sem pa ie orišel zaradi svojega gosnodaria. ki tfa ljub'.«
»Ah!« je deial Jozva, »hlapec, oseba brez odlične stopn e, ki se mi ie drznil groziti, meni, prvemu abatskemu princu, v obraz.«
»Pred obličjem smrti princ, smo vsi ljudje enaki. Ti si ravnal tako, da bi bila njegovega gospoda, ki se ie drznil obupnega čina, lahko doletela grozovita usoda.«
»Kaj me brigajo, vrač, tega gospoda ub-upni čini7 Vidim, da se ti teke reči važne zde in da imaš ljudi, ki iih izvrše, za velike in občudovana vredne. Prav; mi ne. Ni ga divjaka med barbarskimi Fungi, ki bi ne storil vsega tega, kar ie storil tvoj Orme ,in še več, prav zato. ker ie diviak Mi, ki smo omikani, mi, ki smn izobraženi, mi, ki smo modri, vemo kai boljšega. Življenje nam ie dano za raz-veseljevanje, ne pa, da bi ga metali od sebe ali ga izpostavljali na mečevi ostrini; zato nas boš brez dvoma imenoval bojazliivce.«
»Da, princ, taki, ki ima'o naslov bojaz-Ijivcev. kakor ga ti s častjo nosiš, so pripravljeni, da poginejo »od mečeve ostrine«. Fungi čakajo zunaj vaših vrat. o princ.*
»In zato, o nejevernik. smo vas najeli, da se borite s Fungi. Sicer pa ne kuham jeze nad vašim služabnikom Kvikom, ki ie sam le belokožni Fung, ravnal ie namreč po svoji naravi, in zato mu odpuščam; sdmo v bodoče naj pazil Zdaj pa — k večli stvari/ Hči kraljeva je lepa, mlada in ognjevita; nov obraz iz druge deže.e bi utegnil njeno domišlijo razvneli. Toda,« je pomenljivo dejal, »opomni lastnika tega obraza na to, kaj ie ona in kaj je on; spomni ga na to, da pomeni za vs-**:ogar —izvzemši krog potomcev starodavne krvi — ki bi ivignil oči do Salomonove hčere, nakopati si smrt, smrt počasno in grozovito sebi in vsem, ki ga podpirajo. Spomni ga nazadnje še na to, da je bila ta visokorodna gospa, s katero si drzne on, neznani nejeverni klatež, govoriti kot enak z enako, iz otroških let moja zaročenka, ki bo v kratkem moja žena, če se prav zdi, da io morda veseli iz mene se norčevati, kot iniaio dekleta navado; in še na to, da so Abati ljubosumni na čast svojih žena. Ali razumeš7«
»Da, princ,« sera odgovoril, zakaj zdai ie mi pa kri zavrela. *Pa bi rad videl, da tudi ti nekai razumeš — da smo možje plemenitega piemena, čigar roka sega preko pol sveta ia da se razlikujemo od malega rodu Abatov, čigar glasu ne poznamo v tem, da smo ljubosumni na svojo lastno čast in da nain ni treba najemati tujcev, da bi se vojskovali s sovražniki. ki se jim borimo nasproti stopiti. Če v prihodnje pridem obvezovat rane, upam, da jih boš imel spredaj, ne pa zadaj. Še eno besedo; fe hočeš, da te poučim, ne boš več grozil tema kapitanu, ki ga imenuje* neje-vernika in najemnika, sicer boš spoznal, da ni vedno dobro bdti bojazl.ivcem, pa bodi Se tako starodavne krvi.«
Nato sem ga zapustil v jezi, ki se te na-kupičila; čutil sem, da sera napravil vtukaa-sko neumnost. Resnica pa je bila ta, da nisem mogel mirno sedeti in poslušati zasmehovanja svojih tovarišev, ne da bi kaj odgovoril, zlasti ker je to jfovoril napihnjen lopov, ki se ie imenoval princa in se bahal s svojo neumnostjo Zijal je vame, ko sem odhajal, in možje, njegovi privrženci, ki so postopali na onem koncu velike sobane in po hodnikih, so tudi vame zl ali Jasno ie, da je bil zelo nevaren lopov, in skoro sem želel, da bi mu bil Kvik,
namesto da mu ja grozil, da bo njegov obraz vrgel v predor, vrat zavil in ga s poti spravil. _______.__|L)al|e.|
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče io krepilno deluje lekarn. Fellerja prijetno dišeči >Elsnfluid<. Je mnogo močnejši iu boljši kot Franc, žganje za drgnenje rok. nog. brhia io celega telesa, tudi kot kosnielikiim /a negovanje kože, la? in usl. priljubljen te 25 let. Tri d vojn slekl, ali ena špertj. stekl i zamotam in poštnino pošlje t.a 48 K: Kuge o v. Fellrr, Slu hira donja, Elaatrg 16, Hrvatsko.
Varčna gospodinia rabi edino le
GfIZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
POZOR MLINARJI!
Pristna volnena mlinska sita
24 in 32 cm široka, po znatno znižani ceni. kakor tudi prvo- cvi!on3 Clfll svetovnosuiaiie šviear-vrslna OVIlGlIa OlUI ,ke /.uamke ATbert Wydler priporoča trgovina Avgust Cadež, Ljubljana. Kalmi r uroka ulica 5t. 35. nasiiruti »Stare TiSlerjeve
gostilne«.	ZAHTEVAJ E CENIKE!
t
Tužnim srcem naznanjamo, da je dne 23. febr. odšel v boljše življenje
FRANCE PIR C
odbornik J. K. Z., občinski svetovalec, posestnik v Zimaricati itd.
Vrlemu bojevniku za naše pravi-•e, neumornemu delavcu v naši organizaciji in najboljšemu tovarišu ohranimo blag spomini
Za Jugoslovansko Itmetsko iveso: JANEZ BRODAR, načelnik iu narodni poslanec.
VABILO
na redni občni zbor
KMETIJSKEGA DRUŠTVA V SODRAŽICI
r. t. > o.
ki se bo vršil dne 25. marca 1922 ob S. uri popoldne t prostorih Kmetijskega društva
v Sodražici. DNEVNI RED: 1. Citanje revizijskin poročil. — 2. Poročilo uačelstva In nadzorstva. — 8. Volitev načelstva. — 4. Volitev nadzorstva. — 5. Odobritev rač. zaključka za 1.1921. — 6. Slučajnosti.
KOŽE DOMAČIH MAČK
kupim vsako množino, najrajše črne U sive.
BARAGA, LJUBLJANA, JURČIČEV TRO.
1 [Aanrio starega 14—15 let, sprejme za kovaško 1. lulM „!,.-• i proti popolni oskrbi Ivan Meden, kovač, Rudnik 19 pri Ljubljani. — Istotam so kupi tudi dobro ohranjeno JH3F"- NAKOVALO (amboa)
00 do 100 kg teže	67fi
TkiBS iiTsu^lke r.
nia JOSIP KUNC & K OH t'., Ljubljana, Poljanski nasip štev. 4U.	_______ _____
BRUSNI LES (Šleifholc)
piata p« K 400,— F. T., poštno ležeče. Medvode, JT Kapi tudi HLODE	697
ženitna ponudba.
001 žit
Spretne LESNE STRUGARJE,
več strokovnih delaveev za upognjenje pohištva, brnsačev, krovačev, apreterjev in mUarjcv s{>rej-me v trajno slutilo TOVARNA UPOUNJRNBflA POHIŠTVA NA DUPLICI PU1 KAMNIKU. — Oglasi jo naj se le najboljša moči, i dobrimi spričevali treznega la zanesljivega značaja. 085
Vdova, 30 let etara^ s polletno hčerko ln seatvom v prijaznem kraju, se želi v svrho mo-,itve seznanili s kmečkim sinom ali vdovcem primerne starosti, ki bi bil dobrega značaja in imel veselje do kmetijstva. Pouudbe naj se pošljejo na upravništvo »Domoljuba pod šifro: »Lepa prihodnost 638.
Prodam dvoje posestev, t
večje, z živim ia mrtvim inventarjem, kakor tudi trgovino in gostilne. Naslov S. I., poštno ležeče K»-njice štor. 20._____647
Na nrnrtaf* DESKE. plohi i iu s cm (hrana Jll UUCtJ. stovi, borovi, jagnetovi, javo-rovi itd.), 1 vagon HMEI JARIC, 2 težka VOZA (trakšir), % lahka VOZA in cn BREK. Radi boleh« nosti proda Jože! Jezcrnik, Stob, pošta Damiale.
RočniMLlN
za vsakovrstno žito, s štirimi siti, uporaben tudi za majhno vodno silo, proda ANTON ZAVRL, Stari Dvor, pošta Radeče pri Zidanem mosta.
Pekovskega vajenca
karna, Gradišče štev. Si Ljubljana.	62)
Hllin naprodaL
Občinski mlin v TRBOVLJAH se proda aa dražbi, ki se bo vršila dno 12. marca t L ob 10. ari ilo«"ldHo na licu mesta v Trbovljah. — Notranja oprava s 8 kamni In stopo, je v dobrem stanju. — Poleg mlina se proda tuni 15 arov zemlje. Vzkliena sena 80.000 Din. Morebitna pojasnila je dobiti pri županstvu v Trbovljah.	668
ZSroue tovarne poljedelski strejev
\l Illfill-IIMS i 69
Praga-Brandys
so otvorile s l febr. 1922
lokomobilov, mlatilnic, slamoreznic, ge~ pel j nov, čistilnic, sejalnih ln kosilnih strojev, trierjev, repoieznic, plugov, bran 1.1 d.
v sl jurjn on južni železnici
(pri Celju)
Ker je direktna dobava iz skladišča St. Jurij precej cenejša in hltrejSa se interesenti v lastnem interesu vliudno opozarjajo, da blagovolijo pošiljati svoja naročila edinr le na naslov pod-družnice v St. Jurju o J J. ž., kjer si lahko event. razne stroje tudi oseb. pogledajo.
Poroč. prstani Double verižice Stenske me BiijUIfce Že«:;c ure Uhani HaistEfejJatrgovIsEiir.zlatnlselii sretmlna ČUDEN
LJUBLJANA 22, Preternova 1
2«iitov;.ite ponudbe!
primeša) v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po poŠti 5 zamotkov po kg za 23 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastln lekarnarji, trgovci, krainarff, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenčke, ze otroke. Krepek
sle, ds.....
Z nieg
se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje na tisoče zahvalnih pisem, po ' t kg 10 Din.
\jiiljji zajutrek za odrasle, daje bolnikom UMIIUIII kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo
.....korja. To dokazuje na
Po pošti 5 zamotkov
l
kraste, lišuje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-niazilo, ki je brez dulia in r:e maže perila. — 1 lonček za eno osebo po posti 5 Din. pri
mm, ista, iiiitum Mm si
___
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate meja najbolja preizkuš. in splošno Hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 1S K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 28 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v cblcki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju in na zelen j. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKliR, Petrinjeka ul. 3, ZAGREB 1.
ICuha hfllčlra za žganjekulio, dokler traja dHHC Ii! mSKC zaloga, po 800 K za 100 kil. FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 3«.
rgssr K. pečenko:
LJUBLJANA :: Sv. Peira cesta štev. 13
(vogal Kolodvorske ulice siev. 21
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne : Postrežba solidna
TOTTA¥jey LES
prosto vagon in več;e mnoiine v gozdu, kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1, I. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. io0
POZOR LOVCI!	POZOR LOVCI!
Ne dajte se prevariti drugim,
samo jaz plačam do preklica najvišje cene
za kože divjačine
kol: KUNE lepe, do . . K 3200.-VIDRK, lopo, do . . K 1200.-LISICE, lope, do . . K 700.— DIHURJE, lepe, do . K 200,— DIVJE ZAJCE lepe, od 40 K do 45 K POLHE, KRTE, JAZBECE, SRNE itd. po najvišji POZOR I	ceni.	POZOR 1
Potrudite se, cene padajo! — Ne dajte se prevariti malim prekupovalcem, kateri Vam plačajo polovično cono, obrnite se na veletrgovca
ŠMALC IVAN, ircjovec, Novo mesto.
Hlode, pjzdove, trame, deske
■n rlfira ponudite LESNI DRUŽBI IIJRm III Ul V a Ljubljana, Kralja Petra trg gteT. s pred sodnijo. - Plačujejo se najvišje dnevne cone!
draginja je velika, zaslužek pa inajlieu. Ako hočete z malim trudom — doma v svojem kraju s prodajo nekega izdelka
gotovo do 100 kron na dan zaslužiti,
mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. - JOSIP BATIO, Litija. 4134
kož, obraza, vratu, rok, kaker tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera prlpoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller:
»KLSAe L t LUNO MLEČNO MtfLO najbolje blago, najfinejSe „milo lepote"; 4 kost z zamotam ln poštnino 98 I(r.
»ELSA« OBRAZNA PO. MADA odstrani vsako nočistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 3 porcelanasta lončka z zamotoui in poštnino 52 Kr.
■ELSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST
LAS krepi kožo glave, prepiečujo izpadanje, lomljenje ln coptev las, zaprečujo prluit, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poStnino 52 Kr.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od Jednega predmeta dobijo popust v naravi.
EAZNOi I.iUjno raloko 1» K; Brkom« 8 K; najlinojii Hoi>a-pudor Dr. Kingora v volilni originalnih škaiutiuli 30 K: najlinojši Hoga nobnl praSok v patcnl ik&tliah »o K; puder ea gospe v vrečicah 6 Kj sobni prašek v škotljph 7 K; v vročicah s K; Hachot dišova za porilo S K; Srham[.oon aa la.o G K; rumcuilo 12 li.tkov K; tta-ilnoiši pariem po 40 in ii0 i<; Mo/na vodu k a Imc 58 K; Za te runi o predmete se zamet in poštnina [kj-seboj računa.
EU6JEIM V. FELUšB, lekarnar Siubiu Uonja, Elsa irg IS, Hiouaiko,
se ne dobi ničesar, a vendar če hočeš kupiti po ceni rasno blago češkega izvora, n. pr.: sukco, kstmgaine, ieviote in žatcet za raoške ter volneno in polvolneno tibeie v vseh barvah za ženske obleke Ivclika izbira primernega blaga za birmance) močno hlačevino, različnih klstov, celirjev, najmočnejšo pisano kakor tudi belo in rujavo kotenmo, svilene robce in žerpo najnovejših vzorcev, dama izgotovljenega moškega iu ženskega perila, nogavic vseh velikosti, ovratnikov in kravat, predpasnikov, vszenine ter raznega drugega blaga si oglej vsak novo urejeno in povečano trgovino
iramsi" R to B.
Mubiiaaa, Sv. Paira coala 29.
i/, najstarejše livarne jeklenih zvonov na svetu
Oodiumsko društvo za rudarstvo in izdelavo litega jekla v Bodi umu na Vesifafekem
razpoSilja
U o Odd. V. b.
Wien L Rlnq 12, Hovember št. 10.
SSITSI,!—leP- sonoren Cist glas v veliki daljavi, brezmejna trpoasnost, 25 letno jamstvo pri normalni vporabi. Doslej je bilo dobavljenih 15.000 zvonov.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1'
Jdgovorni urednik Anton SuSnik v Ljubljani,
ta Jugoslovanska iSKarna.