Naši rajni St. IIj v Slov. jjoricah. Zadnjo sredo predpoldne je bil za obmejni št. Ilj dan največje žaloBti, ker smo izročili slovenski zemlji zemeljske preostanke nezabnega In 30 let za. naš dušni blagor skrbeiega g. Evalda Vračko, župnika in duhovnega svetnika, o kojega smrti je poročal zadrvji »Slov. gospodar«. Na dan pogreba se je Ebrala vsa šentiljska fara s števttnimi sosedi pred župniščem, od koder je pričel dolgi žalni Bprevod po cesti in skozi št. Ilj v župno cerkev. Sprevod je vodil in opravil mrtvaške obrede g. kanonik in jareninski župnik Jožef Oižek, pri kaiterem je bil naS rajni gospod za kaplana, preden je prišel v Št. Ilj. Pred župnižčem je zaped žaloBtinko moški zbor pevskega društva »Maribor« pod vodstvom g. stolnega kapelnika J. Ev. Gašpariča. Zadnje spremstvo so posodili poleg domafiih faranov, Jarenlnčanov, Svetinčanov in MarjeCanov številni odličniki iz Maribora. šentiljčand smo hvaležni za udeležbo pri pogrebu g. marifoorskemu županu dr. Juvanuv okrajnemu načelniku dr. šiški, senatorju dr. Schaubachu, poslancema žebotu in dr. M. Sevšeku, stolnemu župniku kot zastopniku škofa, vseuCUiškemu profesorju in prelatu dr. M. Slaviču iz Ljubljane, 30 gg. duhovnim sobratom, zastopnikom PZ in Fantovske podzveze iz Maribora ter še več drugim, kateri so počastili velikega narodnega borca na njegovi zadnji poti. V cerkvi je v jedrnatlh, navdušenih. in ganljivih besedah orisal pokojnikovo 30 letno plodonosno delovanje za nas obmejne šentiljčane v dušnem ter narodnem oziru po geslu, da je Št. Ilj slovenska zemlja, na kateri se je trudil g. Evald za ustvarjenje nebeškega kraljestva, g. prof. Pavel živortnik, ki je bil pred vojno kaplan v Št. Ilju. Sv. mašo je daroval g. kanonik Čižek. Pred cerkvijo je odpel domači pevski zbo" žalostinko, na kar je dvignilo krsto šest fantov v krojih fantovskih odsekov in se je številno zadnje spremstvo pomaknilo izpred farne cerkve na pokopališče. Ob odprtem grobu so spregovorili prerano umrlemu borcu za slovenski št. Ilj in gorečemu ter zglednemu dušnemu pastirju v slovo v imenu dekanije g. dekan in kanonik čižek, v imenu g. škofa g. stolni kanonik M. TJmek, za Maistrove barce g. podpolkovnik Cvirn iz Maribora, v imenu učiteljstva ter šalske mladine g. šolski upravitelj Sardoč, občhiski upravnik g. Zupan in pokojnega dolgoletni prijatelj, sodel-vec ter domaCin g. poslanec Franjo žobot. Po ganljivih poslovilnih govorlh so se razš!i štcvilni pogrebci v toidki zavesti, da 90 izročili obmejni slovenski zemlji v pretvorbo za enkratno vstajenje truplo velikega Slovenca, kateri je v deset in desetletni ljuti borbi obranil najvažnejšo postojanko v Slov. goricah in je poleg neustrašene borbenosti znal skrbeti tudi z vso nežnostjo svoje duhovniške duše za razširjanje božjega kraljestva med zaupanimi mu Šentiljčani. — Bodi Vsemogočni blagopokojnemu večni plačnik! Remšnili. Ravno na svoj godovni dan, na Antonovo, je premtnul eden naših najbolj uglednih, premožnih ter spoštovanih mož, Anton K r e 1 j , p. d. Prelank, posestnik na Radlu pod Sv. Pankraoijem. Rajni se je odlikoval vse življenje po svoji neustrašeni narodni zavednosti, pridnosti kot gospodar in pravi krščanski mož. Dolga leta je bil cerkveni ključar naše mične podružnice sv. Pankraclja. Njegovo občo priljubljenost je dokazala obilna udeležba zadnjega spremstva. Vrlemu obmejnemu Slovencu bodi Vsemogočni večni plaCnik, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Križ pri Ljutomern. Zopet se je pomnožilo število grobov na naši božji njivi. Dne 10. januarja ob treh popoldne smo spremljali k zadnjemu počitku komaj 46 letnega gospodarja Ivana Križanič iz Borec. Kako priljubljcn je bil rajni, je pričal njegov pogreb, kakršnega pri nas že dolgo ni bilo. Tovariši gasilci so se zbrali polnoštevilno, da izkažejo dragemu tovarišu zadnjo čast. Sorodniki od blizu in daleč, prijatelji in pa znanci ter dolga vrsta pogrebcev je ob turobnih zvoklh salezijanske godbe iz Veržeja spremljala dragega rajnega na njegovi zadnji poti. Bil je dobričina, da malo takih. Vedno dobro razpoložen, šaljiv. Kjer je bil on, ni bilo dolgočasja. Kako nas je zabaval, ko smo se z avtom peljali v Ormož na shod dr. Korošca! In na sestanku dobrovoljcev v Ljutcmeru! Ne moremo doumeti, da ga ni več med nami, prenaglo je odšed. Naš dobri tovariž in prijatelj, počivaj v miru! Vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok pa naj tolaži Oče sirot — dobri Bog! — Sorodnikom naše sožalje! Velika Nedelja. Dne 17. januarja smo pakopali nenadoma umrlo Hedico P e t e k , hčerkoedinko tukajšnjega posestnika in trgovca Vinka Petek. Obiskovala je drugi razred ptujske ginmazije. Nenadna vest o smrti ljubljene edmke je globoko odjeknila v srcu slehernega, ki jo je poznal. Pogreb, ki se ga je udeležila velika množica Ijudstva od blizu in daleč, je vodil od hiše žalosti k cerkvi in od tam na pokopališče domaCi g. župnik ob asistenci dveh g%. duhovrvh sobratov. Na zadnji poti so spremili pokojno tovarišico dijaki in dijakinje ptujske gi.mnazije, gg. profesorji z g. ravnateljem Ali^em na čelu. V imenu tukajšnje šole se je poslovil od svoje bivše učenke g. upravitelj Belšak, v imenu ptujske gLmnazije pa je spregovoril poslovilne, globoko v srce segajoče besede g. dr. Cajnkar. Pokojni naj sveti večna luč — staršem in sorodnikom pa naše sožalje! Polenšak. Zadnjo sredo so dekleta Marijtne kongregacije nesla krsto s telesnimi ostanki Marije T o p 1 a k iz Hlaponec, ki je umrla zadeta od kapi v starosti 74 let. Bila je samska in zvesta članica Marijine družbe. Zadnji v minulem letu ee je preselil iz doline solz Blaž S 1 a n a iz Hlaponec. V dveh dneh ga je pobrala pljučnica v starosti 64 let. Bil je zvest naročnik in Citatelj našega lista in Mohorjevih knjig. — Vsem žalujooim naše sožalje - • rajnirfta pa naj sveti večna luč! —• Kako bi se naj oddolžili našim rajnim, so pokazali pred kratkim v Prerodu, ko so na sedmini po pokojni šumenjak Mariji zbrani sorodniki nabrali 1C; din za novo lavantinsko bogoslovje. Naj bi bil ta lepi čin pokoini v dušni blagor, drugim v enakih primerih pa v posnemanje! Sv. Andraž v Slov. goricah. Predzadnji torek smo spremili k večnemu počitku veleuglednega župljana iz Drbetinc Alojza Druzovič. Iskal je zdtavje v mariborski bolnišnici; ko pa ga je avto Rdečega križa v ponedeljek zvečer pripeljal iz bolnišnice na dom, smo vsi videli na njegovem obrazu zapisano smrt. Komaj 53 let, še poln načrtov za bodočnost, je moral slediti smrti. Bil je dolgoleten cerkveni ključar. Z vso vestnostjo je vršil to svojo častno službo. Dobro misleči Drbetinčani so mu zopet in zopet poverili čast občinskega odbornika. Njegova vernoet je prišla lepo do izraza, da je, kakor v občini, tako tudi v vsem javnem življenju zastopal naša krščanska načela. Koliko spoštovanje je užival, je bil najboljši dokaz to, da je bila bolniška soba v tednu pred smrtjo vedno polna obiskov. Njegov pogreb ;> pa še bolj izpričal apoštovanie vaa župnije do pokojnega. Dobri Bog naj tolaži osirotelo družino, pokojnemu pa podeli večni mir in plačilo za njegova dobra dela! Cirkovce-Mihovce. ^>ne 7. januarja je mirno v Gospodu zaapala bivša posestnica Gera D o 1 e n c. Prav na isti dan pred 15 leti se je preselil v večnost njen mož Anton. BiJa je zelo priljubljena, kar je doka_al njen pogreb. Pri hiši žalosti se je poslovil od rajne g. Mešicek Zvonko, pri grobu pa je <xrisa_ rajničino življenje g. zlatomašnik Ivan Mlakar. — Kamesto venca na grob rajne je daroval g. Mešiček 100 din za sveče sv. Antona v Mihovcah. Bog- povrni in sv. Anton! — Rajni naj sveti večna luč, žalujočim pa naše sožalje! Ponikva ob juž. žel. Dne 14. januarja smo imeli pogreb. kakršnega Ponikva še ni videla. V slovesnem sprevodu smo spremljali h grobu tri mrliče: Petra Hlastec, Ano Mlakar m Marijo S m o d e j. Zbrana je bila do malega vsa 'župnija. Udeleženci so deloma tiho ihteli, deloma glasno jokali. Predvsem so žalovali za organistom Pelrom Hlastec, ki je bil izredno priljubljen pri vseh župljanih. ZapustU nas je po 27 letnem zvestem službovanju v najlepši moški dobi 47 let. Težko smo se ločili tudi od blage Goleževe mame Ane Mlakar, roj. Slomšek, pranečakinje služabnika bcžjega A. M. Slomšeka. Marija Smod.j pa je bila najstarejša Ponikovljanka. Od 20. novembra 1938 je bila v devetdesetem letu. Svojcem teh rajnih naše sožalje — rajnim pa večni mir ln pokoj! Polje ob Sotli. Po večletnem bolelianju ter hudem trpljenju zadnjih dni svoje bolezni je Vsemogočni sklenil, da je dovolj trpljenja na tej zemlji P o ž e g . e m u očetu, kateremu je velel se preseliti k Njemu, ki ga je v življenju ljubH. Pokojni je bil mož kremen.tega značaja, prava krščanska korenina, vmes tudi prijetno šaljive narave, posebno pa ga je dičila njegova dobrohotnost in poštenost, tako da so ga daleč naokoli ljubili in spoštovali, kar se je pokazalo pri tako obilnem spremstvu na božjo njivo. Njegova dobra dela in lepe lastnosti je ob odprtem grobu stavil vsem pred oči g. župnik Kociper Rudolf v tako izrazitem dokazu, da ga ni bUo ob primeru očesa, ki bi se iz njega ne potočila solza, ki ne bi potrddla ietinitosti izvajanj_. >esed iatega gospoda. Pokojn_k je bil eden izmed ustanoviteljev gasilske čete v Polju ob Sotli, za kar mu je sedanja četa izkazala pri pogrebu poslednjo zemeljsko čast. Cerkveni pevski moški zbor rou je pod vodstvom novega organista g. KropuSeka Ivana pel od biše žalosti »Usmili se me, Bog«, na pokopališču pa mu je zapel še večno lepo »Blag-or mu«. Pokojni- ku dodeli Vsemogo-ni sveU raj, ženi-vdovi, sorodnikom, posebno žalostnim sinovom pa naše sožalje! — Dne 17. januarja je po kratkem zemeljskem življenju vzel Bog med angele sindka našega g. žuipana Avgusta Dobravca. Staršem v tolažbo naše sožalje!