W. ifnllta. I IMUni, i Mrt*, attnmrii H17. Listo. .Slovenski Narod" velja po pottii za Arttro-Ogrtko: rek> Icto skupij aaprej . K 28— I pol leta „ „ . . , 14-^ I četrt leta „ • . . . 7— I na mesec m m . . . 250 | za Nemtfjo: cdo leto naprej . . . . K »— za Ameriko in Fte druge delele : ćelo Icto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopitnici ali znamka. UpraTni*t?o (»podaj, dvorile levo). ftnalleva ulica *L 3, Uleloa it 81. ImMmlai mk «am vwtmr UtumM mMJ« ta »ratnik«. fnserati se računajo po porabljenem proatom in slcer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: tnkrat po 8 viru, dvakrat po 7 rin, trlkrat po 6 t. Poslano (tnak prostor) 15 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatvs naro£nlne se ne ozira. „Harođas Hs^ama« teUfoa it 83. Upravniitva naj se pošti ja jo ntročnine, reklaTudje, inserati Li d^ to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ L|ubl|utf dostaviicn na dom ali če se hodi Đoni i cdo leto niprtj . . . . K 2640 I pol leta* „ .....13*20 | četrt leta „ ..... 6*61 na mesec „ . • . . # 2*30 -__ FeaaaMiaa itovilka velfa 10 vinari**. «—«— Dopisi naj se frankirajo. RokopUl se ne vračajo, Vrttaiftfroi Kaafleva alUa ŠL 5 (v prlfflčju levo.) Ultlon At 34 DunaJ, 21. februvarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Nelzpremenjeno. ITALUANSKO BOJISČE. Artiljerijski bol ob primorski fronti je b?! popoldne zopet zelo žl-vahen. Ponoći ie metalo sovražno tefalo na našj krasne DO2i^ii9 *m na nekaj krajcT brez vsakega učinka bombe. V odseku Judrkarij je zbfl ogen! naš!h strojnih pušk neko I talijansko letalo vzhodno od Monte Candria. Vodnik Je mrtev, opazovaiec težko ranjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. Hn orodoo ral. Berolin, 21. februvarja. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOTTSČE. Slabo vreme In dež Je držal bojno delovanje ▼ zmernih luejah. Jugovzhodno od Vpresa !n na obeh straneh kanala La Bassee so se po-ne^rečH! izvidni šunki Angležev pri Flirevu, med Moso in Moslo Pa clcinl napadi Francozov. Pri od\7d!u oporišča iužno od Le Translova dne 19. februvaria smo vicli 2 častnika in 76 Angležev tei \plcmli 5 strojnih pušlu VZHODNO BOJISCE V posamezn'fi odnekih rente, zfasti v Gozdnstih Kj«nat!i; na o^eli straneh dol?ne Oltoz artiljerijski ogen] in taj] v predpolju. MAKEDONSKO BOJISCE. Žlvahnemu ognju med Varđar-Jsm fn Dojranskim Jezerom so sledili zvečer suckl angleških oddelkov. Prvi generalni kvartirni mojster v. LudendorfL Mol centralnih držav. Curin, 21. februarja. »Corriere della sera« poroča, da bodo vojne sile centralnih držav, ki v kratkem nastopijo, presegale vse đesedanje. Nasproti vsem nadam zaveznikov so centralne države seđaj vojaško še moenejše, kakor so bile poprej. Curin, 21. februarja. Vojaški so-tmdnik »Štampe« piše, da se osred-! nje države najbrž ne bodo več borile i proti Rcmuniji, niarveč posvetijo vso pozornost ita!fjanski in zapadni fronti. Hindenburg, moderni Napoleon, ki izpreminja svoje nacrte po položaju, pripravila sedaj novapre-s e n e č c n j a. Londonski listi govore prav ob-Širno o bedočih pomla^anskih bojili. Splošno vlada velika negotovost, ali bo porab'la Nemčija svoje nove čete, ki jih je dobila vsled civilne službene dolžnostf, in nove čete, ^i so bi-e rstvarjene na PoHskem, na vzhodu ali na zapadu. »DcMy Mail« in »M-*>r-ningpost« sta mnenia. da se Nerrčija to leto ne bo spuščala na vzhodu v velike operacije, marveč bo skuhala taro obdržati !e svoje stare r>ozicije: kvečjemu to je pr!-akovat!. da bo še erikrat priČela z zavo?evra-no vojno v RornTjnifi, »Time«« so rrmenja. da bodo Nerrci zbrali vse sile. da se obranijo silne ofenzive zaveznikov na Z2p2du. Amerika in Hvstrija. New York, 20. februarja. (Kor. urad.) Brezžičrca brzojavka Wolffo-vega ur2da. — »Associated Press« javlja i? Wa?hfr?^tona: Uradnlki dr-žavne^ra departer~enta izjavljajo, da upajo še vedno, da se bo mo^oče \z-op:niti prelomu z Avstro - Ogrsl-n. priznavaio pa, da kažejo najnovejša znamenja drugače. Razpo!oženje v Amsriki. Cnrih, 21. februarja. AmeriSki brodarji š- ne oborožujejo svojih la-dfj, večina brodarskih dmžb odkla-nja pošiljanje ladij v zaprti okoliš. Zeneva, 21. februarja. »Liberte« javlja: Upanje, da bo Amerika priče-la vojno, se je jako zmanišalo. Haas, 21. februarja. AmeriSki senat je sprejel predlog, da se postavi] o v slučaju vojne vse železnice pod vojaško kontrolo. Bern, 21. februvarja. Iz Novega > Jorka javljajo: Državni tajnik Lan-sln^ je izjavil: Težko je dvomili. da se nahajamo neposredno pred vojno. ' Ameriška vlada želi slej ko prej ohraniti mir, dokler ji to pripušča narodna čast. Ura resnega prevdarka je odbi-a. Narod naj bo prepričan, da postoT a \\ ilson pravično, pošteno in neustra^eno. Čast naroda ni v ne-varnfjst. Ženeva, 21. februvarja. »New York World« poroča, da namerava bivši predsednik Roosevelt o.-ganizi-rati nrostovolini ekspedicijski zbor, ki na] Steje 200.000 niož ter se p*la na evropejska bojica. Izjave doiP SrzainISo? o pod-Pioisti voiđl Gla/ni odbor cirža.Meaa 2br..ra v Berolinu je imel 21. t. m. i^i*-. se« jo. Državni tajnik za zunanje stvari, Limmermann je podal iaupne infor-maciie o razvoju poiin^iieua položaja od 21. januarja. Pojasnil je stalisće raznih nevtralnih držav, oblr.ibil obelodanjenje diplomatičnih spisov in temeljito pojasnil položai ki je na-sial vsled pretrj?ania diploiiiatičnih stikov z Združenimi državami lz-rtl.ci ie «rd':o iparijt, cia s i % po;ahc podmorskih čolnov doseže določeni cilj. — Državni tajnik z? mornarico Ccipeile je dejal, da nemška mornarica ni le izpolnila nanjo Ma*'l,cniii upanj. nego jih še prekosila Sprščo sistematičnega zakrivanja angleške-ga ćasopisja glede potopljenih ladij, je zdaj še težko navesti številke. Dasi se vrsta podm.iskih čolnov še ni wvia v svoja izhodo, a, jc žt zdnj gotovo, da so njihovi usjelv jako ra.*\ eseljivi in ni v.roki misliti, da bi hil cd izbniha neomeie-»i vojrc podmorskih čolnov ie en satu čoln ponesrečil. Obrambne odredbe o ka-terih se je na Angleškem toliko govorilo, so ostale v normalniii mejah. Na Severnem morju ni skoro nika-kega prometa z ladjami. Nevtralno brodarstvo je takorekoč ustavljctio. Na dalnji razvoi vojne s poemorski-mi čolni je gledati z največjim za- upanjem, ker so bila pričakovanja po dosedanjih uspehih popolnoma upra-vičena. — Državni tajnik za notranje zadeve Helferich je opozarjal na mo-čno poslabšanj? o preskrbi Anglije z nujnimi potrebščinami in preskrbo-vanje zaveznic in nevtralcev s pre-mogom od decembra 1916. Nazadovanje od decembra 1915. je znatno večje kakor povprečno nazadovanje celega leta 1916. za 1915. Številke kažeio. oa i<* preskrbovanje Angle-ške prišlo tik do meje nevarnostl. Tuđi z gospodarskega stališča je za-nesljivo pričakovati, da se izpolnijo vsa pričakovanja glede vojne podmorskih čolnov. BsroJn, ć\. februarja. (Kor. ur.) V giavnem odseku parlamenta je po-vzel besedo po prehodu na dnevni red državni tajnik državnozakladne-ga urada grof von Rodern za podrobna zaupna izvajanja o finančnem položaju. V popoldanski seji se je na-daljeval zanpni pogovor o političnem položaju. Državni tajnik zunanjega urada je večkrat govoril k izvaja-njem odsekovih članov. Pri tem se je razpravljalo med dragim o nodatkih časopisja glede pogajanj na Danskem in glede nazdevnih približevalnih po-skusov z Ameriko. Izjave, ki jih je tozadevno podal državni tajnik, so bile na sploh odobrene. Berolin, 21. februarja. Državni kancler von Bethmann - Hollwe$r bo govoril v torek v državnetn zboru o polit*:čretn položaju. Berolin, 21. februaria. *Xor. nr.) Poleg^ proračuna za leto 1917. so bili državnemu zboru Dredloženi Še sle-drči zakonski nacrti: 1. Dopolnilo k proračunu za Icto 1916., s katerim se dovoljuje enkratni izrpdni izdatek 15 m i li j a r d tnark potom kredita. 2. Zakonski nacrt, s katerim se nalaga poleg tega davka š c 20 o d-s t o t n a doklada za izredne vojne stroške. 3. S tem v zvezi stoječ zago-tovitveni zakon, po katerem morajo posamezne osebe pred preselitvijo v inozemstvo, dati davčni oblasti jamstvo, da bodo plaćali p r i -h o d n j i vojni davek. 4. Zakonski nacrt o daljnji vojni dajatvi drž. banke v znesku 100 milijo-nov mark. 5. Zakon o proračunu v varstvo vzetih ozetnelj. glasom kate-rega veljaio določbe iz leta 1914. tuđi za leto 1917. Mirovno vprašanje v angleškl zbornici. London, 20. februarja. (Kor. urj Državni kancler Bonar Law je izjavil, odgovarjajoč na govore nekatfe rih pacifističnih poslancev, ki so silili, da naj se prično mirovna pokajanja: Najboljši dokaz za našo željo po mini in neodvisnosti je bil, da je zbornica molče poslušala. Kar se tiče mirov* nega vprašanja, smo se morali vpra-šati, ali obstoja ka4co drugo sredstvo, s katerim bi mogli resiti svobodOi ražen sredstva, da se zanjo bojuje-mo. V sedanjem trenutku nisem videl nobenega sredstva, da bi se zagoto-* vil mir, kakor ono, da se za mir bo* rimo. Ne morem razumeti nagibov go^ vornikov, ki smo jih sedaj slišali. Pa^ cifisti v gotovem oziru nišo zadovoljni z našimi mirovnimi pogoiL To-da, kakšni so mirovni pogoji pri naših sovražnikih? Mi smo določili svoje mirovne pogoje, katerih na smatram za predaleč segajoče. Pred-* sednik Wilson pa je pozval Nemčijo in jo je najmanj povabil, da naj spo-i roči svoje mirovne pogoje. NemčSJai pa tega ni storila, Pogoji Nemčije so jasno zasnovani na nemško zmago, kar bi pomenilo naglašanje nem$kili strojev in kar bi izpostavljalo svet zai vedno vsem grozotam, pod katerirai ječi sedaj. Ali sploh živi kak človeh; ki bi mogel dvomiti, da delujejo Nem-ci po načelu, da nočejo dobiti zrnate samo z bojevanjem proti sovražnira vojskam, marveč s teroriziranjem cl-* vilnega prebivalstva in nevtralnihi dežel? V opravičbi vojne podmorskih1 Čolnov, pravijo Nemci, da je doll-* nost napram človeštvu, uporabltl najostrejše sredstvo, pa naj bo tudf kruto, da se konca vojna. Nemška: Človečnost in krutost sta isto. Mi se ne borimo za razširjenje ozemlja ali ćelo za slavno zmago, ki naj bi zvl* šala ugled našega orožja, mi se borimo, da dokažemo kasti, sloju, ki jo zagrešil te zločine, da ne bo prUta! na svoj račun. Končno izjavlja Bonar Lawt đhf v sedanjem trenutku ne more razumeti mirovne agitacije, saj je celot največji narod spoznal, da obstoja razloček med pravico in krivico te* spoznal. da so Nemci dospell v gvo* LJSTEK. Godčevske. Lui gi C al c a »Na rekvizicijo grem.« Samo te skrivnostne besede sem Šcpnil svoji ženici na hvaležno uho in že sem koraka! proti kolodvoru. Vse-del sem se v vlak in se odpeljal — no, saj vesto itak dobro, kam. Rekvizicije začetek in konec je bil v onem shajališču žejnih In IaČnih ljudi, kamor ste me v duhu že več-krat spremili. To storite tuđi danes in morebiti se ne boste kesali. Pri dolgi mizi vidim samo stare znance. Pravi stric mojega tržaške-ga prijatelja sedi na svojem častnem sedežu in pije po stari in pošteni navadi kar iz polica, Tekočina v policu se pa čudovito hitro suši. Morda je vzrok temu roka glavnikarja Da^a-rina, ki je, po zmoti seveda, zagrabila ie parkrat za Blažev pollček na-mesto za svojo četrtinko. Pa kdo se bo dandane* ie menil za take malenkosti. Dasrarinor Onstel] Je dane« gle-dal nekam čemerno vobče, v svojega prijatelja mesaria Mateja Kašmana pa srdito še posebej. Mu je že moral kdo začuti na u&esa, da it KaStnan nadaljeval njegovo nedokončano povest o poljanski Marušici. Se že dobe taki prijatelji, ki take stvari radi pre-neso. Potem je pa zamera. No, pa kaj se hoče, je bilo že od nekdaj tako in pri tem bo tuđi ostalo. Morebiti je bila Gustljeva čemer-nost kriva, da možakarji nišo prišli prav do besede. Ali pa še ni prišla prava ura? Ali pa končno jeziki nišo bili dovolj namočeni? Najbrž je bilo poslednje dejstvo odločilno. Tlačečo moro je moral posebno otčutiti Blaž Bogataj, pravi stric mojega tržaškega prijatelja. Da bi jo pregnal. je začel: »Kaj je to danes, da se držite, kot bi prestopili k turski veri in bi ne smeli več piti vina. In doma bi imeli namesto ene jezičnice sto kle-petavih babjih mlinov. Danes mol-čite, kakor bi vam vaše babe izpra-ševale vest. Slcer pa čenčate drug Čez drugega, da se ie grmečega Boga ne sliši. Da bo tema molku konec, pa nam povej ti kakšno, prijatelj Ou-stelj. Saj imaš svoj jezik tako namazan, kakor je Itnel »v. Elija kolesa svojega eorečegra vo«a tedaj. ko se je peljal naravnost v tv. nebesa. No, Gustelj. zini kaklno.« Toda vse bodre*e besede strica Blaža Bojrataja so bile bob ob streno. Gustelj se je naprej držal kislo, *le-dal vobče čemerno in v Kašmana pa srdita Mesarju Je postalo končno to odveč. Nabrusil je skrivaj svojo se-kiro in ž njo usekal prijatelja Gustlja tako - Ie: »Vidiš, ljubi Gustelj, zadnjič si nam povedal tako Iepe stvari o svoji štajerski Rezi. Pozneje si nam pa še lepšo zapel o svoji poljanski Marušici. In obeh si se tako lepo znebil. Kar čez noć si postal dvakraten vdo-vec, ali kakor se po domaće pravi, dobil si bela jetra . . .€ Kakor bi gad pičil našega Gustlja pri besedah »bela jetra«, tako se je hitro zdramil, pogleda! še enkrat strupeno - srdito mesarja Kašmana in potem slknil: »O belih jetrih mi pa kar molči, ti volovski prijatelj, kravji podrep-nik, telečji mehur! Ce se mora kaj Čenčati, pa nam rajši povej, zakaj le tako težko umirai tvoj rajnki oče, da kar umreri ni mogel. Odpri, odpri svoj mesarski požiraln:k in povel to možem, ki te bodo kaj radi po-sluialLc Na te prijazne besede Dagari-novega Oustlja jc pa mesar Matej Kašman obmolknll v obeh deželnih In le v svojem mesarskem Jezika. Ta molk je dal Oustlja pogum, da se i« iznebil te - le: »Ali se le spominjal, mesarska Mada, kako Je umirai ćele tečne tvoi rajnki oče Jernej, kateremu daj Bog pošteno zakurjen pekel, vsaj saslužil ta K Umreti ni mogel m ol mogeU smrti se je pa vseeno bal kakor hudiČ križa. V tistih škripcih in težavah vas je sklical vse k sebi in vam iz-pregovoril: Umreti ne morem, ker se preveč bojim smrti in tistega, kar priđe po nji. Pošljitc po tište gospode, ki nam režejo pravice, da se jim bom nekaj izpovedal. Velik in smrten greh imam na svoji vesti. Tega se moram izne-biti, če ne bo po smrti jok in škripanje z zobmi. Ta greli le tlsta njiva v rebri, na kateri rase tako lepa pšenica. Ta njiva je pri naši hiši sedaj že dvajset let. Prej sva se pa dobrih šest let pravdala za njo s sosedom Petrom Zontarjem, ki je dve leti po končani pravdi umri same žalosti. Žalosten je bil pa zato, ker je pravdo izgubil. Pravda je pa iztekla dobro zame, ker sem prisegel tisto prisego, ki me danes tako peče, da ne morem umreti. PošTjite brž po tište gospode, da bodo tako zapisali, da tista prisega ni bila dobra pred Bogom in da mora njiva nazaj k Zontarjn. Tako so zć ih ovali tvoj rajnki oče, ko jih je pekla vest in nlso mogli umreti. Tvoja rajnka mati so jokali In oČeta tolažilt, da naj s spovedjo in smrtjo počakajo vsaj toliko časa, da bodo na ti njivi poželi pšenico in do-mov spravili. Oče so pa le naprej tarnali in zdihovali. Tedaj je pa sto-pil pred umirajočega očeta tvoj brat Tomai, U Je imel po očetovi smrti dobiti posestvo in ki je danes gospo* dar na tvojem rojstnetn domu ten tako - le izpregovoril: Kaj borno hodili po tište škrice Oče, le umrite in se smrti nič ne bojte. Po smrti se boste malo pekli, malo greli, malo pa potrpeli; njiva pa ostane le pri Kašmanovi hiši. Te besede so tvojega očeta tato potolažile, da so pri tišti priči umrlL Na tišti njivi pa še danes rase Ka*« manova pšenica. Ali ni res, mesarska: prevzetnost?c Tuđi na to vprašanje ni odga* voril nobene besede mesar KaSman. pač pa pogleda! Gustlja s tako jeznl-mi odmi, da bi ga bil prebodel, če bf bile njegove oči njegov mesarski nož. Drugi možje so se potuhnjeno smejali jeznemu mesarju. Prav po* šteno so mu vsi privoSčIU. da ga Je Gustelj izplačai za svojo rajnko Ma^ rušico. Na glas pa nišo nobene rekli temveč modro molčall. Da prekine predolgl molk, }o pal vdel svojo Sivanko Anton Kalu U po krojaško povedal to - le; »Saj vsi veste, kje sem dom* Tam, kjer je ćelo tretjfno sv. Trojice snedla mačka. Pa vam n&akor no svetujem, da bi Sli takoj tja In ljudem to reklL Presneto hitro U morali od-kuriti. toda ne brec spomlna. In trn spofnm bi vam napisali na hrbet No, pa pustimo to in naj vam rajil po-vem, kako Je omiral moi molfit (UC|Bp» Siran 2« •SLOVHNŠKi NAKOu*, one 22. februvarja 1»I7. 43. štev. Jih lz^ovorih do točke, kjer so ne-znosni vsem nevtralnim državam. Rotterdam, 21. februarja. Pacifist Ponsonbv je govoril v poslanski zbornici ter izvajah da je hinavščina*. če kdo trdi, da se države bore samo za civilizacijo. Menil je, da mojjfoč-niki izjavliajo, da ni hinavščina. ker pa so pričeli vojno s čistima rokama, nočejo zapustiti bojišča s pTaznimi rokami. GvTvorfl je nadalje drugi pacifist Frelvajn mnogo bolj strastno, da ni prav nič prepričan, da bo krvo-prelitje spomladi izpremenilo položaj; optimistična prorokovan ja pred začetkom vojne so ostala vedno ista in so s«rselej neslavno ponesrečila. Vojna do ostala neodločena, ražen če bodo stali Nenici v Petrsgradu in Parizu ali pa če bo ententa stala v Berlinu in na Dunaju, toda niti to niti ono ni mogoče. Posledice podmorske vojne. Iz Rotterdama poročajo 21. te-bruarja: Francoski nristanišči Havre m Brest sta za nevtralno plovbo zaprti. Bern, 20. febman'a. (Kor. tirad.) Iz Washingtona pore ča i o, da so dobili poveljniki ladij natančne instrukcije glede nekaterih pristanišč, do ka-terih je vstop z minami zaprt. Lugano, 21. februaria. Milanski listi poročajo, da so bila vsa egip-tovska pristanišča zaprta. Dovoz živil v Ang!l}o. Stockholnu 20. februaria, »Da-'^ens Nvheter« poročajo iz Londona: Angleški trgovski urad objavlja, da je bilo importi rano prvi teden pooštrene podmorske vojne (1.—8. fe-bruarja) na Angleško 2.766.200 q žita, medtem ko je leta 1916. dospelo v istem času na Angleško le 1 milijon 110.800 q. leta 1915. 1.869.700 q in 1. 1914. 1,111.800 q žita. »D. N.« dvomi. da bi bila ta angleška statistika pravilna. POTOPLJENE LADJE. London, 20. februarja. Ladje >Terre«, »Neuwe«, »Majola« in ^Do-rovky> so bile potopljene. Bern, 21. februvarja. Predvče-rajšnja poročila o izgubah franco-skih ladii obsegajo 36.823 ton, pri čemer pa nišo všteti novohindlandski jadrnici »Rosee« in »Dorothv«. atlantska jardnica »Ala« in angleški pamik »Tola«, skupaj 13.504 tone. Bolgarsfco uradno poročilo. 20. februarja. Makedonska fronta. Med Vardarjem in Dojranskim jezerom pracej živahno artiljerijsko delovanje. Proti 8. zve-'čer se je ojačil sovražni topovski ogenj južno od Stojakova do bobna-jočega ognja, ki je trajal nekako eno uro. Na ostali fronti slaboten artiljerijski ogenj. V dolini Vardarja živahno delovanje letal. — Romunska fronta. Vzhodno od Tulče slabeten ogenj topov, infanterije m strojnih pušk na obeh straneh kanala Sv. Juri a. 21. feb r uar j a. Makedonska fronta. Med Vardarjern in Dojranjskim jezerom živahen artiljerijski ogenj, ki je bil proti polnoči zelo močan zlasti okrog Mačukova, kjer so poskusile sovražne infanterij-ske skupine prodreti. a smo tih z zapornim ognjem zadržali. Na ostali fronti slabotno artiljerijsko delovanje. Ob južnem vznožju Belašice planine in v ravnini pri Seresu smo z ognjem razpršili sovražne patmlje. Neko sovražno letalo je metalo brez uspeha bombe na kolodvor Okčilar. — Romunska fronta. Vshodno od Tulče infanterijski ogenj in ogenj strojnih pušk na obeh straneh ka-na4a Sv. Jiirja. Vojna z Italija Iz vojaškega razmotrivanja o položaju na bojišcih; Na italijanskem bojišču Je priča-kovati po poročillh našega general-nega štaba, dobo živahnej-šega bojnega delovanja; ni izključeno, da bo tu kaj pri-četek sp omladan skih bojev nalih sovražnikov. 2e nekaj dni ćujerno o moćniii topovskiu bojih na primorski fronti in 20. t. m, so bili boji že obsežnejši in intenziv-nješi. Doslej tem bojem se ni sledilo nikako pomembno infanterijsko pod-jetje. Stockboitn, 21. februvarja. »Ru-skij Invalid« opozarja, do bo nova italijanska oierfziva z ne-zaslišano silo in razsež-nostjo naperjena proti T r s t u in da jo je pričakovati v bližnjem času. Zadnje priprave so že končane. Italijanski vrhovni poveb-nik izmenjava sedaj posebna mne-■' 7 ?nriesko-francoskim in ruskim vrhovnim poveljstvom. P r i č a k u-je samougodnega vremena. Italijanska ofenziva bo presegala vse dosedanje in ne ostane brez učinka na rusko fronto, ker sta italijanska in ruska armada v skupnem nacrtu če-'v^ozveze Doseoao oiž:iničn.> z/e-zani. Na sploh so odločeni pri vseh četverozveznih armadah, i /, s i 1 i t i vojnona prostem pol'u. k i ima dati o d 1 o č i t e v. Vojaški rritiki ciru^ih ruskih listov noinica-vajo, da Italija otvori generalno ofenzivo četverozveze s poskusnim šunkom proti Tistu. Preko Curiha poročajo: Italijanski vojni poročevalci posvečajo veliko paznost bojnemu delovanju na italijanskem bojisču zadnie dni. Civi-nini označa v »Corrieruc streljanje avstro - ogrskega topništva v odseku pri Gorici za iako ljuto, najhujše je bilo dne 9. februarja, zlasti na treh točkah: pri Sv. Katarini, severo-zapadno Sv. Marka in vzhodno Vr-tojbe. Skoro povsodi se je streljalo iz topov velikep:a kalibra. List poro-ča nadalje, da so obojestranski stre!-ski jarki mestoma jako blizu dru^ pri drugem in se tako da razlagati, da ča^ih hitro menjavajo lastnike. Prav radi tega se ne smejo pričakovati veliki uspeh!. ?>S?ecolo^ meni. d a n a-m e r a v a i o A v s t r i j c i najprvo zopet osvojiti Gorico, ali ako se jfm to posreći, bo to usr»eh samo moralne vrednosti. Ni izključe-no, da ima ofenziva na Krasu svrhe, da prikrije priprave zg veliko ofers-zfvo v Triđentu. Končno o^omir»^ ^Secolc^ k onreznosti. češ, da m?s1i avstro - ogrska vojna unravra na iznenađenja. ITAL?TA>TQvr> TPADNO POROČILO. 21. f eb r u v ar j a. V nočf od 19. na 20. so bili novi poskusi so-vražnika, da hi vdrl v naše crte na levem br^gti Ma^a in v7iioHnn Vr tojbe, odhiti. Včeraj prekfnjena artiljerijska akcija je bila močnejša južno f?nt;*»rt ?.o^^ro. r»a visokem Vai'ni in na Krasti. Ponoći je obstreljevala ena naša zračna Iadj2 sovražne barake severovzhodno Konvia (Kras) in ie provzročMa velike požare. Na-vzl:c živahnemu sovražnemu artilje-rjskemu o^nju se je zračna ladja vr-nfla nepnškodovana v naše 5r:e. DanL 21. februvarja. (Kor. nr.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijanski generalni štab poroča 12. fe-bruvarja: Skupine sovražnih srna-čarjev 90 5kušale, približatl se našim crtam na Pasubiju; bile 90 odbi-te in raspršene. Potem 15. febnivar-ja: Sevcrno Tonezze Je bila zadeta neka sovražna baterija. — Obe poro-čili ste zopet popolnoma neresnični, kajti ob Pasubiju nlso prodirali ni kaki smučarski oddelki in nikaka baterija ni bila zadeta. Pobitost v Italrjl. Francoski parlamentarci, ki so prišli v Italtjo. imajo tuđi to nalogo, da bi včvrstili vojno razpoloženje med italijanskim ljudstvom. 2 njiml so prišli, kakor se poroča preko Lu-gana, rudi zastopniki belgij-skegadelavstva pod vodstvom ministra Vandervelde z isto nalogo. V njihovo počaščenje se je vršilo 20. t. m. v Milanu zborovanje, katero so sklicali reformisti in je bilo dobro oMskano, udeležila sta se ministr-ra Commandini in Bonomi. Izroćena je bila bel^iskemu d?Tivstvi: r^v■• ^ in v številnih govorih se je poudar-jala solidarnost Italije z Belgijo. Vo-jaška godba je svirala himno desete-rozveze in vmes se je čulo nekaj kll-cev nrot: Nemčiji in Avstro-Ogrski. Najbrže pridejo v Rim k otvoritvi parlamenta tuđi belgijski agitatorji. Ta poročila kažejo, da hočejo vojni hujskači s pomočjo zavrezniških od-^o--!"^'^?'.* «;r>r~"*"'f: Ijud-tvo \r boljše raznoloženje glede vojne, da bi ne godrnjalo in radovoljnejše prenašalo vedno bolj nritiskajoče pomanjkanje. •^Kolnische 7A%. poroča. da potniki iz Italije pripovedujejo, da so gospodarske stiske že jako narastle in da ie srospodirski dogovor z Anjrliio nl-čev, vsled česar mora vlada 1?nd«;tvii boli T^tesnjevati vsakdanje življenske potrebe. ^Avantir označa parlamentarni položaj Ttaliie tako-Ie: Lahko-mišlierro?: ;n hrez\restnost. s katero se je gledalo doslej na posledice vojno 'a. TM-rt\*7ro(^^p n-^^'^n^* kat^rrv kaže tuđi 7>Corriere della Sera^t ki piše: Ura očitani na vseh straneh ta nrekasnega kesa je končno prišla. Trdna Ie ostala samo socijalistlcna stranka. Vt bo nadaljevala svojo mirovno propagando, ^onnino bo moral odgovoriti socnalistom in pove-o1nejše od začetka vojne. Pri-nesti mora nreditev vseh važnih živil in odredhe v svrho odstranitve strašne^a pomanika^ia premota. Amerika proti 'talijanskim asT>?rac?lam. Lugano, 20. febniaria. Švicarska brzojavna informacija javlja iz Wa-shin^ctona: Zedinjere države ameri-šk-e ori mirovnih po5?njarjih ne bodo dopustile, da bi Car'grad pripadel Rusiii in bi Ttaliia anektirala avstro-osrrsko nodročje. DROBNF VESTI IZ ITALIJE. Agenzia Stefani naznanja dose-danji rezultat italnanskesa voinepa tete, ki je bil v življenju z^lo siten in natančen. Moja rajnka teta je to dobro ve-dela in zato je svojega umirajočega moža, predno je sklenil. še enkrat pošteno potegnila za rokav in vpra-šala: OaŠper, povej, kje hočeš biti po-kopa-n. ali pri Sv. Duhu, ali pri materi Fari, da ne bos potem njergal.« Kalan je to svojo Sivanko tako dobro vdel, da so se vsi smejali. Strica Blaža Bcgataja je pa ćelo tako odobrovoljil, da je na škodo mojega tržaškega prijatelja, kl je bil edini njegov sorodnik m dedič, pokliča! štefan vina iz kota. To je pa zopet mesarja Kašmana tako ganilo, da je pozabil na Kašmanovo njivo in ko si je z došlo kapljico do dobra nabrusil svojo sekiro, to - le povedal: »Ne vem, koliko sto in sto vo-lov, krav in telet sem pobf! že od te-daj, ko je pri našem sod!5ču služil cesarja mož kratkih besedi, toda ostrega jezika. Čeprav je bil majhen in čokat, je bil vendar hud kakor osa. Doma pa, kakor so pravili, mu je pa Sa bolj trda in pičla. Pri tem je imel nekoć opravilo mož, ki svojega denarja ni nikdar Itel, ampak kar merfl, toliko ga je Ime!. To je pa rad povedal tuđi dru- fim Ijudem, ker je bil odkritosrčen Iovek. Hndobni }esikf so pa dejaU, Ta mož je imel, kakor sem že povedal, opravilo pri tišti majhni in čokati osi. Tožil je nekoga, ker mu ni hotel plaćati trideset goldinarjev. Kornaj ^ bila stvar oklicana in sta tista dva, od katerih ie prvi hotel, drugi pa ni hotel, stopila pr3^ oso, je pa poslednja že pokazala svoje žezlo in je v moža, k* ie hotel, zapiČila z zadirčnimi besedami: No. ste že zopet tukaj, vi. bahač! Ali nimate doma prav nič dela, da ga vsiliujete nam, ki služimo cesarja. Saj vem, da le zato letate k nam, da kažete svojo bah arijo. Pa vam jo bom že pregnal. Možu, ki po lastnih besedah ni nikdar stel denarja, temveč ga le me-ril, ta pozdrav nikakor ni bfl všeč. Zato je zavihal svo} nos, segel v desni žep svoje kamižole, vrgel na mizo debelega usnjatega mačka ter ponizno defal: Vi, cesarski človek. ste rekli, da sem bahač. Dobro, nai pa velja ta vaša beseda. Samo usliSite še mojo ponizno prošnjo, katero vam hoćetn povedati. Jaz bom iz tega usnjatega mačka metal na mizo samo take mu-hice. ki fmajo za renom narmani po dve klobasi. vi pa take, ki nimajo' nobene. Kdor bo dije držal. tišti pa lahko vse robere in snravi. Tako je govoril in začei metati Iz mačka svoje muhice z dvema klo-tesama sa repom. Cesarskenm člo- veku so se pri tem sicer požsljivo za-svetile njegove oči, ostal pa je zapet in ni mignil z nobeno roko, pač pa je hitro segel po tistih tridesetih goldi-r^rjih, zavoljo katerih sta nri^la k njemu tista dva moža, o katerih sem vam nrej povedal.« Na te besede je Kašmari svojo sek^ro, ki se je medtem že skrhala, znova nabrusil z Bogatajevim vinom. Kovač Pokorn ie bil pa vendar radoveden, kako je pravda, iztekla m ie zato vpraša! rnesana, kdo je dobil pravdo. Mesar Kašman ie Dri tem opazil, da sekira ni še dovolj nabru-šena in je hitro to popravit, potem pa odgovoril Pokornu: »Seveda, tišti, na čegar stran je stopila pravica. Tišti dan je pa stopila na stran onega, ki ni hotel plaćati.« Vsi so pohvalili Kašmana, da je dejal svoje tele dobro iz kože. To pa ni dalo miru kovaču Gašperju Pokornu. Hitro Je napihnil svoj meh, raz-belil svoje železo in začel tako - Ie kovati: »Veliko, neizmemo veliko oglja sem ft oožgal od tedaj, ko se je to 7srodilo. kar vam bom se^ai povedal. Bilo je morebiti t^stega leta. ko je streha vćzrfl^ v Ka^mannv knzolec. ali r»a ie *flo 'eto ponre^- Ne vem već natanko, ker je že rfolsro. ^?o, pa bo vam to vseeno. Tnen? T>a tuđi. posojila na 1740 milijonov lir, od teh je novega denarja 1150 milijonov. Skoro vsi lastniki jadrnic so ustavili vožnjo iz strahu pred podmorski mi čolni kljub temu, da Je vlada razpisala velike premije na par-nike, bi bi redno vozili. — Rok za italija. sko posolilo je oo'JaliSaii do 10. marca. Ofraziva 11 zipaih zateija? Lugano, 21. februarja. ^Corriere« poroča iz Londona: Ofenziva na zapadni fronti se je baje že pričela. BaseL 20. februarja. Polkovnik Egli razpravlja v »Basler Nachrich-ten« o položaju ob Ancri. Angleži so tam dosegli nekaj lokalnih uspehov, ker so Nemci, da se izognejo večjim izgubam, rajše opustili nekatere od-seke svoje pozicije. V celoti pa je od Anpležev v pcttedenslcih bojih dose-ženi uspeh le prav neznaten ter brez pomena za položaj na zapadu, zlasti za položaj ob Sommi. Ni pa Uključeno, da se ob Ancri vsak hip lahko razvije velika bitka. ffaag, 21. februarta. »DaTiv Chro-nicle« prinaša izjavi Llovda Oeorge-ja in Asquitha, češ, da ie tekom petih tednov pn!fakov2ti na zapadni fronti največje bitke, kar i Ih nosna zgodo-vina. — »Times« in ^Morningpost^ nišeta, da ^e situaciia na zapadni fronti korak za korakom bliža odlo-čilnemu stadiju. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 18. februarja popoldne. Tekom noČi boji patrulj na raznih točkah fronte, zlasti v odseku pri Trovanu, Les Chambrcttssu in se-vero - zapadno od Badonvillerju. V Pretrskem gozdu je vdrl neki naš od-delek v sovražne strelske jarke ter razdejal sovražne naprave in krit ja. Z ostale fronte ničesar poročati. 13. f e b r u a r j a zvečer. Ražen preče j živahne ga artiljerijske ga boja na obeh bregovih Mose. zlasti v okolici Bezonvauxa in visine 304, nobenih važnih dogodkov čez dan. Preteklo noč se je v našem ognju zlomil sovražni nenadni nanad Via neki va$ ^arek severno od ^f.Mfhiela. 20. februvarja ob 11. po-noči. Naše baterije so zasule nern-ške streslke jarke severozapadno yi-šin 304. Od časa do časa prenehajo-če artiljerijsko delovanje na nekaterih frontnih točkah. Neko nemško letalo je strmoglavil ogenj naših obrarnbnlh topov južno Sennheima. Bel gij-sko poročilo. Dva nemska ra^^?T"a r^-Vnsa na belgijske straže iužno Steenstraete i<* 7avrr«il og^ni tekom r»oči. 20. t. m. čez dan običajno artiljerijsko delovanje. Belgijsko uradno poročilo. 18. februarja. Delovanje patrulj tekom noči v blizini brodarske hiše. Danes zjutraj precej močan boj z bombami in topovi v okolici Steen-straeta - Het Sasa. Na ostali fronti artilierijskr boj s presledki. ANGLESKO URADNO POROČILO. 18. februarja. Do sedaj smo našteli vjetih od včerajšnjega pod-vzetja ob Ancri 12 Častnikov in 761 mož. Poleg tega smo vplenili več strojnih pušk in možnarjev. Danes zjutrai so napadle velike sovražne čete naše nove pozicije na naprej mo-lečem delu nad dvorom Beillescourt. Pehota je prodrla v treh valovih ter so prišla za njo ojačenja. Prišli pa so v koncentričen ogenj naše artiljerije ter smo jih s težkimi izgubami po-gnali nazaj. Do naših črt ni nobeden dospel. Tzgub nismo imeli. Čez noč smo vdrli v nemške pozicije jugozapadno in severo - zapadno od Ar-rasa. kakor tuđi iužno od Fououissar-ta in feverno od Ypresa. Prizadejali smo sovražniku mnocro fzgub. raz-stre!ili eno strojno puško ter vjeli 19 mož. Ponoći smo zavmili južno od Vpresa sovražne šunke ter vjeli več mož in prizadejali sovražniku izgube. Čez dan močno artilieriisko Helo-vrmje z obeh strani v okolici Bou-ehavesnesa. v okolici Ancre in v odseku pri Vpresti. Vojna z Rusiio. RUSKO URADNO POROČILO. 18. februvarja. Na zapadni fronti so izvršili Nemci po močni artiljerijski pripravi v snežnih haljah. močni 1 do 1 In pol, stotnije, napad na odsek naših pozicij vzhodno od kraja Kčave, jugozapadno od Dvinska. Delu Nemcev se Je posre-čilo vdreti v naš najsnrednii jarek, mi pa smo jfh s pomočjo rezervnega oddetVa zonet pre?malf. — Romunska fronta. Naše čete so se pola-stHe v nenadnem napadu Brez boja sila močno utrjenega sovra*~e?a opor?^xa n« v'^'tii, 13 vrst fueornnad-no od vaši Okne. Protinapade smo zavrnill. Vjeli smo več mož. — K a v-kaSka fronta. Sneževje traja. Eksplozija ▼ Arhangelskii. Kodan], 21. februarja, (Kor. ur.) List »Haparanda Nylieter« izve: »Politiken poroča, da je bila eksplozija municije v Arhangelsku dne 27. januarja strašna katastrofa, ki je za-htevala na tisoče človeških življenj. List piŠ2: Glasom poročil ocividcev, je zletelo dne 27. januarja dopoldne v zrak največje skladišce municije na svetu. Katastrofa je imela popolnoma značaj potresa. Zaloge municije in vojnega materijala so pokrivale prostor dote 2 kilometra in širok 1 kilo-meter. Eksplozije so se vršile drugra za drugo. Pri prvi eksploziji se je zrušil 2 kilometra odđaljeni kolodvor. Škodo cenijo na več sto milijonov rubljev. Splošno se sodi, da ne čre za premnjhno pazljivost. marveč da se je kljub močni straži posrečilo srotovim osebam, vtihotapiti peklen-ski stroj v skladišče. Dosedaj je bilo aretiranih 11 Fincev, ki so osumljeni udeležbe na atentatu. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO, 20. f e b r u a r j a. Fronta ob T i g r i s u. Dne 18. februarja ogenj strojnih pušk in infanterije na fronti v Felahiju. Drugi dan je začel so-vražnik močno obstreljevati naše pozicije.— Fronta ob polotoku S i n a i. Dne 5. februarja smo prisilili neko sovražno letalo, da se je spustilo za našo pozicijo na tla. Sovražno letalo je zgorelo, vodnika pa smo vjeli. Na ostalih frontah nobenega bi-stvenega dogodka. Ogrski državni zbor. Zbornica je dne 21. februaria nadaljevala razpravo o izrednih po-oblastilih vladi za čas vojne. Posla-nec S z e t e r e n y i je pojasnil, da glede vprašanja o v a 1 u t i ne vlada ne v zavezniških, ne v sovražnih dr-zavali taka neprodima tema, kakpr na Ogrskem. Nobena odredba ni bila storjena, da se obrani valuta vsaj na sedanji stopnji. Ministrski predsed-nik tuđi ni nič ukrenil za prehod od vojnega gospodarstva v mirovno gospodarstvo, dasi je zlasti danes, ko grozi Amerika s svojim vmešava-njem, največje važnosti, da si Ogrska pravočasno zagotovi suro\ine. Go-voreč o preskrbi živil, ie Szeterenyi pribil, da delufejo centrale na Nem* škem z dosti manjšimi stroški in do-sti manjšim dobičkom, kakor na Ogrskem. Govornik se je končno za-vzel za zvezo Avstro - Ogrske z NemČijo proti slovanski ekspanziv-nosti, obsodil avstro - ogrsko politiko napram Balkanu v času pred vojno in zatrjeval, da mora Balkan postati politični in gospodarski za-veznik Ogrske. — Poslanec H o 11 o je interpeliral vlado, Če je zadovoljna, da bi poseben odsek zaup-no razpravljal o mirovnih po^ g o j i h. zlasti o podlagi, na kateri bi se po dosedanjih izjavah kompetent^ nih faktorjsv dal zgraditi trajen mir. Razne politične vrti. = Rusini pr! cesarju. V četrtek, dne 16. februarja je sprejel cesar za-stopnika ukrajinskega naroda državna poslanca Julijana Romanczuka in dr. Konstantina Levickega. Cesar je povprašal po narodnih potrebah ga-liških Ukrajincev, je priznal njihovo lojalno zadržanje med vojno. Iz last-ne izkušnje je poiidaril junaštvo ukrajinske legije in je ukrajinskima zastopnikoma zagotovil svoje simpatije in blagohotnost za ukrajinski narod. = Avstro - ogrska nagodba !n carinska zveza z Nemčijo. T,Miin-ciicner Neueste Nachrichten« javlja-30, da bodo avstro - ogrska nagode bena posvetovanja v najkrajšem času končana in da se koj nato začno pogajanja z Nemčijo zaradi nemško-avstro - ogrske carinske in gospodarske zveze. Ta pogajanja so se že vršila, pa so bila pretrgana, da se prej dožene avstro - osrska nagodba. = Vodstvo kluba nemških kr-ščanskih socijalistov na Dunaju fe imelo sejo, na kateri je dr. Gessmann poročal o političnem položaju. Izrečena je bila želja, naj se čim prej skfl-če državni zbor in naj se nemska ministra Urban in Baernreither za-vzameta za uveljavljenje mirno parlamentarno delo zagotavljaiočega opravilnika. (Op. ured.: Ali brez parlamenta?) = Resotucila ncmškeRa ^ocftal-no - demokratlčnega kluba o političnem položaju, ki jo je, kakor smo že poročali. cenzura snrva zapienila. sedaj na deloma odobrila, pravi: Klub nemšVih socijalnih demokratov protestira proti nadaHnemu brezustav-n>mu staniu fn rroti zavlačevanp-sklica^a parlamenta. Krivda zadenr v prvi vrsti vlado Clatn - Martlnlc ootem pa nemške meščanske stranke, kl neprestano izjavljafo <*• se 43. ttev. .SLOVfcNsKi NAKOLi-, om 22. febritvarja 1917, "Strani. morajo poprcjc izpolrrtti gotovi pred-pokoji, kf pa se trdovratno branijo, jasno in točno označiti te predpogoje. Edini pravi predpogoj za sklicanje parlamenta je izjava vseh merodaj-nih strank, da akceptirajo poslovnik, ki bo izkijučil obstrukcijo. Ta izjava je podana; zato sklicanje parlamenta ni ie potrebno, tetnveč tuđi možno. Ni vzroka, da bi morala biti Avstrija cdina država, kjer je zastopnikom ljudstva nerriogoče. povzdigniti kri-tičen glas v trenutka, ki je za seda-njost in bodočnost narodov najveC-jega, da, usodnega pomena. Klub dela vlado pdgovorno za zavlačevanje parlamenta; ta odgovornost ne postane nič manjša. ako bi )bstojala politike vlade v tem. da se vlada kot vjetnica nemško-me-iČanskih strank muči s problemi, ki se dajo razrešiti v parlamentu le z velikim trudom, b r e z parlamenta pa sploh ne. Fogumna beseda o »potrebnih predpogojihc za delovanje parlamenta ne bo nik^gar varala, ki pozna stvari in ki hoče demokratično politiko ali vsaj politiko na podlagi avstrijske ustave. Predseclstvo kluba je bilo pooblaščeno, da sporoči predstojeći protest ministrskemu nredsedniku pismenim potom. = Potnoč Nemštva ob Adrffl. Poročali smo včeraj, da je nemška kršćansko - socijalna stranka zago-tovila odnosfanstvu nemskega Vofks-rata za Primorje po!no pomoč za Nemštvo ob Adriji. Ti zastopniki pri-morskesra Nemštva «o imeli pogovore rudi z vodilnimi član! nemškega >NTationa!verbanda« fn potem z dru-gimi nemskimi parlamentar:*nimi skupinami. katenm so razla^ali razdere, v katerih žive Nemri v primorskih deželah. Vse te skupine so zagotovile Nemštvu ob Adriii polno pomoč in izjavile, da se tičejo za deve primorskega Nemšiva vsega Nemštva. =r Ustavlfen list Dunajski ve-černik -Der Abend« ie bil za 14 dni ustavljen. = Vojne posledlce. V praskem dež. zboru je bila zanimiva razprava o stanju prebivalstva z ozirom na vojno. Posl. Rewold je Doudarjal, da slonf ves narod na dm?inf. Otroke je že v mladosti učiti, kako velfkega pomena je zdravje fn navad'ti j?h. da da skrbe za zdravje in za snažnost. Država ima tuđi dolžnost. i*d?tno poskrbeti za nezakonske otroke. Šte-vilo porodov, je rekel govornik, na* zaduje na Nernškem vse huje in treba jet da se za varstvo dojenčkov posebno ooskrbi.— Posl. Lohmann je bridko tožtt, da nazaduje Število no-rodov na Nemškem že od leta 1870. Tedaj je prišlo na 100 ljudi se 40 porodov. nred vojno le še 19. med vojno je pa Stevilo porodov strahovito padlo. ZaMeva! je davčne olajšave za rodbinske cčete, nomoč gl?de sta-novanj in izdatno podporo in skrb za dojenčke. Ministrski ravnatelj dr. Kirchner je pripcročal za mladino vegetarično hrano. — Posl. Hoff-mann je označil nevarnost, k\ preti, ker Ima prebiva'stvo premalo hrane. Povedal je, da je dne 19. februarja vide! 6000 ljudi, ki so morali zapu-stfti municijske jovame. ker so bili vsled pomanjkanja hrane tako oslabljeni, da bi se bili pri delu sesedl: od slabosti. Zahteva! je, naj vlada pre-skrbi živila, ki jih je dosti in jih je treba fe pridobiti. = Novi civilni guverner ▼ Srbiji. Za civilnega guverner ja v Srbiji je imenovan Teodor pl. Kussevich. Ta je bil v mladih letih stavbenik. Je potem stopil v službo ogrskih državnih železnlc in služboval kort namest-nik obratnega voditelja v Zagrebu. Pozneje je prišel v Sarajevo in je zdaj imenovan za civilnega guver-nerja v Srbiji. = Rusko sovraštvo proti Nem- c"iji. »Kolnische Zeitung« objavlja za-nimive informacije o- vzrokih ruske-ga sovraštva proti Nemčiji in Nem-cem. Poudarja. da je kmalu po iz-bruhu vojne izjavil ruski ministrski predsednik Gorenvkn: Ne borimo se le proti Nemčiji, temveč proti Nemcem. S tem je šef ruske vlade označil zmisel svetovne vojne za Ruse ter pokazalda je uničenje Nem-čije za ruski narod popularni vojni cilj. Vojna naj bi enkrat za vselei uni-čila dosedanji vpliv Nemcev v Rusiji. ki je traja! od Petra Velikega do današnjih dni in ki bi naj bil po bese-dah ruskega historika Mitrofanova ?Dremenil Ruse v Nemce. Zato so na Ruskem vsi vnetl za vojno, ker je skoro vsak Rus, meščan In kmet, to-varnar in njegov inženir, delavec in trprovec, vlastelin in mati kolonist otčutil na sebi nemški vpliv. Rusi so občutfli nem§ko temeljitost fn prid-nost. kf Je in:ela povsodi večje nspe-he. ka kor ruska komodnost, kot trn v ruskern telesu, kot rot>, izvršen na rusketn blairobitu. Zadnja vojna na daljnem Vzhodu z Jaoond se ruske-ra srca ni niti dotaknila — bila Je preoddaljena in tikala se Je zadev, katerih povprečni Rus ni niti rasa- mef; tuđi nišo bili po njej prizadeti vsi sloji mske^a naroda. Tokrat pa trka smrt na vrata vsake ruske hiše. Danes stoji v prvih vrst^h veiikoru-ski kmet kot glavni sovr^žnik. ki se za časa rusko - japonske vojne za politiko niti brigal ni. To srremembo so novzročile notranjepolitične raz-mere. Po revoluciji L 1905. 06. sta pričela Stolipin in Krivošejin izvajati veliko agrarno reformo, da bi ruski kmet dobil dovolj zemlje ter postal tako nedostopen za socijalno - revo-lucijonarno propagando. Pansla\i-s'ični hujskači so veliko težnjo ru-skega kmeta po zemlji zlorabili v politične svrhe. Obljubljali so ruskernu muziku cvetoča posestva nem^kih kolonistov in rodovitne pokraiine on-krai mej. Ruski kmet, ki ie videl, da je aurama reforma res njemu v dobro, je verjel tuđi obljubam hujska-čev in se je pričei osrevati r.a. vojno proti Nemcem. Tako je nastalo to stremljenje. Memčijo uničiti. v Rusiji snlošno. Spomladi leta 1914. je ruski historik Pavel Mitrofanu jvoiemu nem?kemu učite*ni prnf. PelbrĐcku odkrito priznal. da ?e so\Ta?t\ro proti Nemcem med ruskim narodom ved-no bolj širi in naznačil je tuc^i histo-rične temelje tega sovraštva. Ko je Pcter Veliki vabil na Rusko inozem-ce, so sledili nje^ovemu klicu ^koro izključno ie Nemci. Petra VellkeRa državne in družabne reforme »o bile na sebi v nasprotju 7. rusko dušo. Naj-novejši stebri za Rusijo »žalostnega in poniževalnega režima« carevne Ane so bili NcmcI — Biron, L6wen-vvold, Miinnich in Ostermann, ?n ^bi-ronovština« se imenuje do danes ona »temna er«)ha« ruske zgodmnrse. Ca-r^\TT\2L Elizabeta je Nemce Črtila in jih izgmala. Usoda Petra III. je postala zato tako tragična, ker se je čuti! preveč pruskecra generala fefdmar-šala in prijatelja Friderika Velikega, prusofilstvo je plačal Peter III. s pre-stolom in življenjem. Njegovo Ženo Katarino pa «© Ruot na mcr. r*» Cnii-grad. V 10. sto'etm «o si krčili 1?n*i to not najprvo direktno t. j. v vojnah s Turci to. t>o?neie s po^reiovartiem balkanskih Slovanov. Na tei poti «o zade!i na Avstro - O*rskr> in na njeno zvesto zaveznico NetnČiJo. ki je snoznata rusko nevarnost, zfasti od rakrat. ko je vsled turSkp - netnške-rad pelie če? Ber-lirt. Dolj?o je ostalo vse mirno: Pusfia je bila fanoslens na daljnem Vrbovu in si Je tam iskafa i/b'vfa nn široko morje. Po «as?ui?f AncrHje }e nila Pu-sifa v vojni t, Janon«ko prerfiafiratta fn RusHa se ?e vrnU« k svofim starim evropskim mCrtom. To ie b?la morda naj^refkane^a notera Anplfje oroti | NcrrCfJi: arrsrlfflrt nofitiki m raCrmaTI na to. ćn trči Rp«ffa na nafti v Cari-prs^ z Nemčijo. Kot w^n den r ve-rijri vzrokov, fel so rtK'flf nemsTcn* nisko vojno, fe smatrat* tnr^TviTisko pofodbo, kf io fe mora'« vrted th> rnvov v A^»ii o»'»Hfena Pusfia skle-nlfi t. Nefnčffn. M?tmfgm uravf. ćn fe ^>?fa ta pow**a taku. da je nost?>fa Pnsfla ta \2 fet davfro»^c>vaJec Nemč'ic. To nmroHho **» r*^tfla Pi»sHa kot no^ffev^ltio fn »*flo<5fl« se ie. }o nrf^ret? % f*i+m<\ r»estin. Ati^1^*? so fmeff rato l^bkA ^elo r»H^^f>!tl t?n«€ Mtk vo|im> proti Nraičlfi. Nfjnčlla •• Rusiji na ljubo ni mogla odreci svo$ politiku na ju^o - vzhodu in *udi Avstrija tcp:a ni mo^la storiti. Rusija v Carigradu i", na JaJranskem morju bi skoro pose??la tuđi po :z1!vih ruskih rek Visi? in Njemena in !e bilo treba že v začzilvi se postaviti proti ruskim aspiraciiani / mečem v rok i, ravnotako kakor je to storila Japon-ska na Vzhodu. »Htetori-jni zakon.-Avstrije in Nemčije se nahajn v pre-ostrem na?protstvu s historijnim >ra-konom Rusije — «ato ni bilo druge resitve. kakor vojna. M iz mtim m. Odlikovanja za civilne zasluge. Odlikovani so v priznanje posebno patrljotičnega in požrtvovalnega de-lovanja pred sovražnikom: z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje občinski gerent pri Sv. Luciji in tamkajšnji nadučitelj Josip Rakušček; z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje župan v Sempetru pri Gorici Fran Cernic; s srebrnim zaslužnim križem na traku hrnbrostne svetinje podžupan na Gradišću, občina Renče in tamkajsnji učitelj Jakob Roji c. župan v Mirnu Peter I! r -Š i č. župan v Kostanjevic: Fran 5 p a c a 1. župan v Kalu na Kanal-sVem M^tej P i r i h w ^bčtn^-i ^traž-nik v Mirnu Miha M o f. et i č. — S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan rudi župan v Avčah Karei K o v a č i č. l'mr' >e v Ljubljani g. dr Nnpr,-leon F a b b r o, c. kr. dvorni svetnik in firančni podravn?iteli r Trstu. Truplo so prepeljali v Trst Umrla je v Zajelšah pri Dolu Hizu Ljubljane 70 let stara Katarina Košuta, mati župana občine Osek-Vito'He pn Oon'ei. V Trstu je bflo latif 547 porok fproporc. 3*5 na 1000 preb.). rojenih je bilo živih 928 dečkov in 856 deklic (proporc. 11*6 na 1000 preb.), rojenih mrtvih 160. Umrlo je lani 4113 oseb (nronorc. 266 na 1000 preb.) in sicer 2024 moškth in 2089 žensk. V prime-ri s porodi ie bilo slučajev smrti veC 222$. Največ jih je umrlo 73 jetlKo. to ie 1089. Doma je umrlo 16ć>3 oseb. v bolnicah 2283, na cesti in morju 69. Oproščen obtožbe. Patcr Ciril Studenčfć je bi! ovadil učitelja na Družbeni šoti v Vel. Lošinju Petra Bonifačića. da se je v seji učiteljske-pra sbora nepatrijotiČno izrazil o vzproji mladine. Bonifačić ie bil radl-topa postavljen pred sođi§?e. ki pa (?a je re§flo obtožbe. Patra Cirila ni bilo V r a mravi. Dalmatinsko olle Ju o«rrnlr! ffzol. \z Ocrr?:ke zopet dnhanio v Dalmflci-io vprašania po olju. Za dalmatinsko olte so nrinravljeni r& vsako zame-no: za 10 litrov olja bi dal? 100 kjr ff-žola. »Punto verde« pred sodnfjo. Kakor že sporočeno. se je pričela pred re^'m tribunalom rasprava prot! đnifbi tatov in viomflcev. nazvani »Punto venle«. Med obtnžencl le 13 m^doletnfh. kf so v dn^žbi z dntel-mf fzvrffff nkoli H0 večiih in manjših vlomov fn tatvfn. Cden tak mhn «>h to*-nec fe rrfznal, da ]e sodeloval pri 2* vlomfh. Pf!mana'tB Bražicam! Potresna nesreča, ki je za dela Brezice, je jako velika. Ljudstvo je brez strehe in trpi veliko nomanfka-nle ra ŽivHfh. knrfvu, oMeki Hd. Pomoč je numo potrebna! OnraČamo se torei do slovenske javnosti z iskreno prošnjo, naj vsak po svojih močeh nema« sredi rime tako hudo priza-detema prebi val stvn. Denarne nri-spevke sprejema tildi noravni^tvo »Slovenskecra Naroda-^. O razdelltvi teh podnor bo sklenai noseben po-možni odbor v Brežicah. Po nesreči hudo zadetim roja-ko>m — na pomoč! Dnevne vesti. — LJndskoSolske vest!. Ida P e t- rlč je nameSčena za suplentinjo na trorazrednici v Oor. SiSki. ker ima nčiteljica A«meza Bresar-Droli dopust radi bolezni. Provizorični nčl-telj v Zalogu Viktor K r e g a r je imenovan za nrovizorčnega nčltelja in vodftdia v Draž?ošali. — Na c, r. vts« reaflrf ▼ UtrtlUrt »e prične redni pouk v ponedcljck dnt 26. febrnvarja. — Dyaf9etrlnarski naTd Iz nikla. Razs"?rienf> }e mnen'e, da se đvateet-vinarski novci iz nfida, kl so bili z novim letom vzetf iz prometa, tuđi prf deželnfh blt^afnah fn nradfh veČ ne sprefemaio. To pa je zmota. Vsi e. kr. nradi in b'a«rai"e. po§fnf. dav-čnf fn državnoželeznf5kf nradi spre-Jema'o in rar^^^ia^alo dv^isetkron-9Ve •""'ce fz nikla §edo30. apri-» la 1917. — Umrla le včeraj f Ljubljani gopa Ana Polcc, soproga dvorne-ga svetnika v p, Julija Polcafc po dol-gi mučni bolezni. Smrt odlične gospe je vzbudila v najSirših krogih iskreno ^n/i!je za bridko prizadeto rodbino. K. v m. p.! — Da a~ to preveč navala pred tah3?carjianiB se bo odslej prodajal tobnk^po vseh ljubljanskih tobakar-nah sele ob "sobotah od pol S. ziutraj di! je. — 7,z\rril pes aa luno Taja? »l^ai-ba:T-cr 2t.r. 17. svečana c 1. pripo-vcdTJic. da :c neki *ved?ki dnevnik h\] i\:/pi?al nasrrado "■< odgovor na z^ornje vpra^arjjc ter da je dobil več kot sto odj?ovnrov. Večina teh od-govorov da notrjuje resničnost te pasfe navade, mnogi pa pravijo, da pes ne laja na luno, ampak da neć sar'a ob sebi vpliva na njegove rahle ču te. Različni glasovi, ki od dilcč udarjajo na njegovo uho v nočni tišini, ga vzneminajo, on da sliši druge pse lajati in jim noče dolžan ostati. Njeeovo čustvovanje da ie podobno naš^mti. kakor človek je navajen tuđi pes na snremembo noči in dne-va, -svitloba hr<*T prorkote je za njega nekai nenavadnega, čarobno raz-svitfjena v.oč vpliva nani kakor na človeka ftd. Taka izvajanja imajo nekai na sebi. vendar nišo prepričeval-na; no moiem mn?r"'; ie luna edin! vzrok. da pes na njo laja; on ne mara, kakor tuđi človek ne, da bi mu luna v spalnico svetila; tildi njene poteze, ki so človeskerju obrazu podobne, mu ne ttgajaio, ker misli, da kdo 7 visokih Tin neba na niesra crTe-da. Poglavitnf vzrok njegovega Ja-^anja. bi trdil jat. ie ra Tanina privitka, kattf luna vse tvarine na zemlji naše vleče. rudi speče^a človeka iz nostelie vzdreme t*r ga skuša bližje k sebi snraviti. 7nan ie lunin vnliv na morje. kf se vsled niene nrivbke visoko vsnf^^a in zoDet nizko pada. Pes fma veliko boli razv'te r«te ne-vo človek; ko mhvo sedi v t'hi svet-11 noči. ga luna vžnemirja, lot? se ga r^voTia fer z*~ne b-^tf. Lunfna r\*a-tItia. tedaf rudi privlaka. fe veliko večia. necro «e je ćr\ «eda? mislio: Ho sedat so luno cenfli na 1/g« zem-Iffne tp?e, v resnfci oa je 1^*.*». kar fm»m \at, materratično dokazano v rokonfs«. k? na ne more v ttsk. ker ni dobiti založnfka. M. VodnSek. — Jerebice prihatajo zadnji čas iskat hrane prav do hiš. sosebno se na severni strani mesta. Hodijo okrogf raz!ičn?h objeVtov ter so na-vadno zjutraj tako d^mače, da iih vojaki in drugi Ijudje lahko kar s pro-stimi rokami polove. Seveda. da se te priložnosti poslužujejo le »neupra-vičenci« t^r si marsikdo privošči dobre pečenke, ki pripada edinole lovcem. Pripomnjeno pa naj bo. da je to početie strogo kaznivo, sosebno §e seđaj. ko je za lov na ierebice prepo-vedan čas in se žival ft pari Zahvala. Na legarju in drugih boleznih oboleli občani iz Radomlja se najiskreneje zahvaljuiejo blago-rodnemu gospodu dr. Josipu Tnrman-nuf c. kr. vojaškemu zdravniku, za ves njegov požrtvovalni trud. ki ga je Imel za časa bivanfa v Radomlju 5 pacijenti, ki ffh je s svojo pofrtvoval-no vestnostjo reSil gotove »mrti. Srčna hvala! Iz Bele Krajine je tuđi treba po-ročati. kakšen hud mraz smo imeli: Dne 8. februarja je bilo 2? C pod ničlo, dne 9. februarja 26* C, dne 10. februarja Z(? C. 11. februarja 2& C, 12. februarja 2? C. 13. februar. 188 C in 14. februarja le 5* C pod ničlo in pri tem se sedaj drži; dnevi so že nrecej gorki, toda sneg se le malo topi. — S soške fronte se ropet sliši topovsko grmenje. — Da bi le zima minula kmalu. ker nam dela velike težave s kurjavo, ker ni dobiti drv s koČevskih hnbov. kjer je snega blizu 2 m na debelo. CeKska nlfnarna naznanja, da bo. če ne dobi pravočasno dovolj premoga, ostavila obrat v soboto ali nedelio. GIeda!?^če r Zagrebu zaorto. Hrvatska vlada je odredila, da se naj začasno zapro radi pomanikania premota vsa gledališča i« zab^višča na Hrvatskem. Zaerebsko zemaljsko kazalište je od srede zacrta Zaprli so tvć) vse Vrlnem^oTrafe. IzfirwMJena jfe b!la zlata veričica z medaljonom na noti od Un'Otia do masristrata in od tam do PreSernovi rlfc? na Dunavsko cesto. Pošteni naj-ditelj naj odda veri^lco rroti dobri nagradi ▼ upravniitva »Slovenskega Naroda«. I«^wb1ie?io ie htio đne ?!. febru-titfa ofo 1. ^Ofoldne na orogi v Zeterti jaw Miru s^maforja (Cfn^^^rt^Tjrnal) prfbTi*»io 100 Uron s koledanem vred. Pošteni na'ditelf nnj odda na jitzni ^elernici v transitni oi«?»rn?. davni kolodvor, nroti ns^rrnd? ?0 K. Spomffi'a'ts se „Rd«č«ga kriia". Aprovizacija, + Izkaznlce za sladkor se bod^ izdajale pri vseh desetih komisijah t petek dne 23. t. m, od 8. do 1. popoK dne. Kdor ne more priti h komisiji, naj komu drugemu izroči svojo pol** cijsko zglasnico, da priđe zanj h ko^ misiji po izkaznice, ker se bodo istt po komisiji izdajale na magistratu le za tujce in priseljence, ne pa za za* mudnike. + Prodaja moke in iešprenla se vrši samo od petka 23. t. m. do sre* de 28. t. m. V sredo, dne 28. t m. je to-ej zndnii dan za nakup nioke ii ješprenja. Leve odrezke za moko i« številke se morajo strankain vruit! radi nakupa jaje. -r Romunsko Žito. Iz BudimpeV šre poročajo. da bo vse v Ronmniji zaplenieno žfto izročeno budimpe* štanskfm mlinom, da je zmeljejo. Mo^ ko si bodo razdelile potem centra!«-r^ države po že dogovorjenent ključu. 4- Znižanje cen za klavno živino. Vlada je odredila znižanje cen za ktavno živino II. in III. vrste. Nove maksimalne cene bodo razglasile de-želne oblasti. Na Nižjem Avstrijskens se je to že zgodilo. ■f- Zmrzl! krompir nf neuž?ten, Shraniti ga je tako, da se ne odtaja ter ca je nato pred porabo položiti 12 do 20 ur v mrzlo vodo, k? naf se več-krat obnovi. Kuhati se srne tak krom-pir le v oblfeah. -?- S'adkor na Štajlerskem. Za-stonttiki trgovskeiga stanu so imeli r Hradcu zborovanle. na katerern So sč posvetovali o nastalih socijalnih stra-iah med ko^sumenti in so izrekli ne-kak strah, da bo sčasoma prevržeii ves sedanji socijalni red. Kot izglerebivaf*tvo na pustilf trpet! porn^nikartie. Tudl drugod, ne sama' na ^taierskem. Je vjdeti pri proda« .^lcih sladkorja zapisano »razpro* dano«, a kmečke ženice ga le dobe za ?aica, maslo. ka§o !td„ med tem ko ie mestni preskrbovalec brer slađ^ korja. Književnost. — »Slovan.« 1. zvezeR f5. tofc nika »Slovana« je fzSel. Izprememb« v ffriharjevi tiskam! in težkoče, ki iih nalaga seđanja doba pri dobivanju klišejev, so pov^ročile zakasnltev. Zato na je vtis, ki ga napravlja pre^ novljen! »Slovanc, zelo ugoden. Slikar Maksim Oaspari je poskrbel za ovitek s krasno risbo, ki govori: s trnjem ie pomešan venec dana§njf slovenske literature. Fl. O o I a r i e -v a pesem »Jutro v s t a j a« j« umotvor prve vrste. Koljcov. Kett« boljše svoje! Poezfla pomladanskega jutra na pollu že dolgo ni bila lepSf nasH^anp. MHčInskega humoristična kmečka * povest »O d č n a* M i c U najde paČ same hvaležne čitatelje. Pisatelj zajema Iz življenja in aktov toli spretno, da mu raste hu* moreska brez naimartjše prisiljenost! v široko razpredeno moderno socfc i^lno §tiTf*^o. Dr. Avg. Žigon prič©^ nia z »Bridko zgodbo i* Pran Levstikovega žir* Meni a -- novo velezanimfvopogiav^ je: dobo Levstfkovega poUtfkovanj* m polTf?s^e kritike; T. Cankarje-. v o > B 1 a ir a z Danaja« {n M. P u * 1J e v »Naprejt sta Crtici, stf-tlstlctio duhoviti lcrračfcl bndkega zrna. Dr. Tvo 5 o r 1 i pHĆenia rsifco^ loško novelo »Dogodek« ?z na5e<-tega zakonskega življenja sloven-«kega profesorja. motreneea s stališ Sča zveste in poštene služkinje Bar* b'-ke, Fr. Govekar pa slik3 y >V o ! k o d 1 a k u«, široko zasnovani noveli, začetek zakonske tr%ged\]š med advokatom in nlesrovo ženo. dvema p^fhič^ma kontrastom* ^» naše družbe. Obe živahni novel* *te moderni, elegantno pisani s.iki ir,4 sf»-dobnr«ff... Dr. Fran II e š \ č objava lia v članku »Oregorčičinnle« srova učen ka«, nov orisj^cvefc |{ nesnHv-nvf biografi, dopise firn«pe| Mar. SkHniar v Trstu. Ivan AN b r e h t ie Driobčil nekat kratkih, a resnf^nib. ter jrlobok'h ter po cMrkt dovršenih Desnitev. Tud! »LMekc j* r^rnovrsten in zanimiv. Zlastf dr. Z i jr o n 0 v čla^^fč 0 »L e v s 11 k Slovan« stane na leto 12 K, na pol leta 6 K ter se naroča v Drag. Hribarjevi tiskarni v Ljubljani. V prihodnje iride 2. in 3. Številka kot skupni zvezek s polarni In mnogimi slikami. Dandanes, ko }e literarna slovenska produkcija ometena fzključno le na »Ljub. Zvon« in »a »Slovana«. bi ne smelo biti narodno xavedne slovenske družine bre« |eh dveh naših mesečnikov. Razne stvarL * Glećališča na Ogrskem. Iz- ven Budimpešte je na Ogrskem 30 gledališč, a 22 jih je moralo nehati s predstavami zaradi pomanjkanja premoga. * Ogrsko časopisje. Centrala za papir v Budimpešti je odločila, da bodo budimpeštanski dnevniki iz ozira na pomanjkanje papirja smeli od četrtka dalje izhajati samo v ome« jenem obsegu. Dnevno bodo smeli obsegati Ie po 12 strani običajne ina-Je obiike ogTskih časopisov. Se veđ-no so na boljem kakor mi! * Cerkovnik lo župnik. V St Petru pri Gradcu je cerkovnik Bin-dcr po maši v zakristiji oklofutal in pretepel župnika MGllerja, ker ga je ta obdolžil, da Krade iz cerkvene puščice denar. Župnik je upomega cerkovnika odpustil iz službe in ker Je bil Binder kot za cerkveno službo neobhodno potreben dosedaj opro-scen, je moral takoj odriniti k vojakom. Povrh pa je proti njci-m uve-'đena tuđi kazenska preiskava. * Milijonski doblčki nemške rnovčevalnice za živino. Med ža-lostna poglavja fcospodarskesa življenja v sedanjem čas-j spadajo tuUi cne živ.ne in mesa. Na željo nemš- c agrarne stranke je trgovinski mi-mster dr. Urban odredit, dd m >r;»!a gospodarske centrale polagati idču-pe o svojem imogovrstn^m defova-liu. Nemški »National verbani« se je y "%oji zadnji seji s tem peča!, a njegov sklep kaže, da od polaganja ra-funov pomodarskih central n* niče-sar pricakovati. Sklep »National-fca^ch« ?e vzbudil nevo'* > t nemškiii krogih. * Ruski vojni liferantle. iz Stok-liolma poročalo o orgijah ruskih voi-nih luerantov. Poročilo pravi, da so ^r PetrogTadn samo ▼ gledališkf %o-stilni zapili skoro 100.000 rubi je v in da so v novoletni nočf v Petrogradu in ▼ Moskvi zapfli več milijonov n?\ zčravje ubo^esra krvavečega ruske-ga naroda. To fe prav tahko mogočc, •aj so vojni liferanl|fe in špekulantje povsod r.recej enaki. Sicer pa imajo avstro-ogrske sodnlje toliko opraviti s sleparskirm vojnimi liferanti in jrsakovrstnfmi vofniml goljuf!, oderali! fn požeruhi, da že vsakdo ve. pri čem da smo. * Trgovec z žfvfll. Urađuo so razglasili v Inomostn;: »Abrahamu Fingerhutu. predmolilcn židovske leni Aranki Fingerhut ter kupčeval-cu Wolfu Mair - Turteltaubu, stanu-fočfm v Inomostu, fe namestništvo «ploh prepovedalo vsako direktno a?i indirektno trgovino z mijnimi potreb-IČInami. zla«ti pa z vsake vrste %\-▼fli.« — Morda se potfkajo tuđi 5e Me drugod Ijudje. ki se sicer ne pišejo javno Finsrerhut a!i Turteltaub. a !e .tako istoplemensko in ki bi tuđi zaslužili tako prepoved ali m r>otn\ list v ozjo domovino. * Strašen čfovek. Pred nekai đnevi so v Budimpešti našli vdovo Alcjzijo Scbmal zadavljeno. Sodilo se ie, da sta storila zločin sTužkinia in njen brat. IzkazaTo se je, da le bilo po umoru vdove Schmal njeno stanovanje temeljito onlenjeno. Dne 12. t. m. fe policija za!otifa praveea morilca. To je brezposelni pekovski pomočnfk Kindner. Mož fe imel kar tri ljubice, vse brezposeine služkinje, ih so ž niirn vred tuđi niegr>ve ljubice zaprli. Kindner je prtenai, da je natneraval v kratkem umoriti »n oro-pati svoie«:a očma. Pri vdovi Schrnaf Se ukradei kak?h 40.000 kron. f!nn zaprtfh nie^ovih Ijubic je iznoveda-la. da ie Kindner preci kratkfm umo-ril v Kobanji nekep"^* bosa^sk^ea vojaka in jjra oropal. Res so dobili v tejj občini trunio umorjpne^a in oropane- * Prehivaktvo Zedinienih drzav se je v dobi od 1. 1900. do 1910. pomnožilo vsako leto oovprećn > za V6 miliioTiov inidi. V5feiT so seveda tHdf priselienci ?« r!vrorje. Ten te prišfo na leto 780.000 do 1.285.000. Skora tretiina vseh prebivalce-.«- Zedinienih držav sr^otroci n.-tselj^n^ev V času od 1. 182fl. do 190.". k^ ?« rr?-selitr* v 7ffiin.?ene držav* \% An^le-ske 7^00.000 oceb. iz s!^nrl-;n:>vcV;?i dere! 1.700.000 oseb. iz Nemčiie pa 5,200.000. V zadnfih tHđesetfh letfh §e malo Angležev in Nemcev, toliko več pa ljudi iz Avstro - Ogrske. iz Rusije in iz Italije. Iz Avstro - Ogr-ske se je izselilo v času od 1. 1821. do 1906. skoro tri milijone ljudi. V času od 1. julija 1906. do 30. juni ja 1907. se je iz Avstro - Ogrske preselilo v Zedinjene države 338.452 ljudi, iz Rusije pa 258.943. V času od 1. julija 1912. do 30. junija 1913. se je priselilo v Zedinjene države 255.000 ljudi iz Avstro - Ogrske in 291.001) iz Rusije. Med izseljenci iz Avstro - Ogrske je največ Slovencev, Hrvatov in Slova-kov. Najmanj je^Amerika vesela pri-seljenih ruskih 2^dov. ki se nečejo lotiti ne dela v tovarnah. ne kmetij-stva, nego se vsi bavijo z baranta-njem. Pri izseljcncih se je opazilo, da gredo najraje v one kraje, koder živi že kaj več njihovih rojakov. Sloven-cev je najveČ v državah Illinois, Ohio, New - York, Pennsvlvania, Minnesota, Missowin, Michigan in Wisconsin. Gospoasrsiuo. — Za vinosradnlke. S poobla-ščenjem c. kr. poljedelskegn rrinistr-stva se vinojrradnikvim naznania, da ?e bodo spomladi leta 1917. iz državnih zalog oddajali amerikanski ključi freznice) in koreniaki (bilfe. snienke) po nasleđniih cenah: a) rnanišim no-sestnikom po tarifni ceni, to ie s K za 1000 ključev in 20 K za looo i:ore-njakov; h) večjim premožncjMm po-sestnikom pa po'pridelavalnl ceni, to je 20 K za 1000 ključev in 40 kron za 1000 korenjakov. Prosilci za kMnčc, korenjake ali cer>b*^nke se moraio zglasiti nafkasneie do 28. f e b r u a r-j a 1917 naravnast "ri c. kr. v'nar-skem nadzorniku B. Ska!?ckyiu v Kandiji pri Rudolfovem ter obenem navesti koliko in kaksnih trt potre-bujejo. Darila. Visok dar za revno šo??ko mladino. Upravni odbor Dnevnih zavetisč za revno šolsko mladino v Ljubljani je prejel potom c. kr. deželne^a predsedstva od c. in kr. armadnega poveljstva skupine F. M. nadvoivođe Evgena 2000 kron za svoje karitativne namene v prid siromašnim zaveti-škim otrokom. Aprovlzaciiskemu zakladu za prehranfevanje ubožnih s1o?ev Hub-ljansklh darovala je Ljubljanska kreditna banka« 1000 K, podružnica Ljubljana c. kr. avstro-ogrske barke v^OO K m podružnica LiuMiana c. vr. priv. ^plo^ne prometne banke 200 K. Za mestne uboge. G. Julij Olaser. stavbenik v Mariboru, nodaril je za mestne uhoge rnesek 100 kron. Mesto vetica na kr?to g. Marije Najcv je g. ravnatelj Ilirske banke Milan Bogadv daroval v korist vdov in sfrot padlih kranjskih vojakov 20 kron. Prostovol.ini prispevki 7» vdov-ski in slrotifisVi sklad c. kr. crnovo?-nega okrafnega poveljstva Št. 27 v Lfublilatni. Glasom poročila upravne-*ga odbora so dospeli temu skladu ledeči dei.arni prispevki Dekjni;a Cerkno 100 K, vo?aške službe npro-sćeni pri tovarni za jeklo, B^la peč. 96 K. Avgust Drelse. nad po rojnik. 10 K. Luka Šestari. Vrbovo, SO kron, Alojzij Orajzar, Črnovofnik. tO Y. ČevHarska produktivna zadruga, Merna. 200 K. C. kr. avst. vojn^ki vdovski in sirotinski skbd. Hrad^L. 953 K 85 v, 2clezni urad, Uutnvlie-Skopo, 45 K 50 v. omizje »Pii I?nžU, Ljubliana, 25 K. Kranjska industrijska družba, Jesenice, 1JO » K r>sai • nisko oco^ie r. l'r. trnovoj, okrai poveljstva St. 27. 48 K 50 v, dr Wolf-p:an^ Wein1ecbne^. polkovri zdrav-nik, 10 K, Vinko Zorman, poročnik, 20 K. Viktor Ječrr;nek n.^t^^r^^cl-nik, Jesenice, 11 K, dr. Jan Voves, nadzdravnik, 10 K, Rućn^i Fr. ^lem. Teuffenbacb, nadporočn-:k, rO K At* ton Straka. stntr.':k. 20 K, dr. nv:^--> Batt^i. nadnoročnik-avditnr, 10 K, dr. Pavel Skabeme, naJporcčnlk-avditor, 10 K, Lesna zadnja, Ccs-niica, 255 K, Jakob rioni^, narednik. 20 K, Oottlieb Fiser, nadnoročrTk. ^ kron. kneza. AuersnerKa jros^arski urad, Soteska. 100 K. Zdcr.Icn Kvsc-ly. nadporočnik, 10 K. Josip H^-var, poročnik-računovod'a, 2n K. inž. Karei Mauer. nadnoročnik. 10 K, Kranjska deželna elektrr.rra. Lcscc, 60 K. Ar?ton Pogačnik. občinski tajnik, Radeče. 5 K, dr. Stanis'av Revk, stotnik, 25 K, Karei Pick, nadporoč-nik, 10 K,. Rudo!! Jeglič, pcdpc kov-nik. 50 K. Amalija Jedič. podpoluov-rfkova »oproga. LjuM.ana, c0 K, dr. Janko Zirovnik. nadnoročnlK 10 K. Emil Maveritsch. nadporočnir: ^ K. Rudolf OroSeti, nadnr r-cn '- tf^ T Emanue! KorineTc. nadporočnik. IH kron. Adolf Mihvec. ;^:r:i; «i ni:rLLl-i !»;k. ." K. A^ton Or'/a-i, r;."••.■.rr.l«iV, 10 K, dr. rirnest Jaklii 10 K. občin-I ski urad Podkraj 31 K II v. Matevž i flrrtifci f^oTBTi Ite^if"* ** lf Avrel KobaU nadporočnik. 50 K, že-lezniški uslužbenci, Štanjel-Kobdil, 19 K, dr. Aviarust Scweiger, polkovnl zdravnik, 10 K. Anton Angelini. med. ofic. 10 K, iz nabiralnika pri Otonu Seyd!. zobotehnik, Ljubljana, 123 K, \Ipi7i? Pan^chin, trerovec. Lhibijana, o0 K S0 v, Pranc Jančigaj. nadporoč-"*!:, 10 K. Ivan Ventrella. oskrb. ofic, 10 K. dr. Gustav Bernau, nad-:-:dravrik, 10 K. Kristian Kanale, Prcstranek. 50 K. Matija Maurovič, nadnoročnik-računovodja, 10 K, dr. Ernest Mayer, nadzdravnik. 10 K. IJtTiri? so v Uubl;ani: Dne 19. fe^ntvnr'a: Jer^^i P^n-Kal, reienec. 2 meseca, Streli^ka :T!lca 15. — !^tc?an Tlves, pesec, v re-z^r\-ni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 20. februvarja: Marija Bre-'ih, p^cfre7n'"ca, 8^ let. Pred škofrjo štev. 16. Pne 21. fehnivaH?*: Ana Pnlec, *;onro?ra dvornepa 5vetnfka, 64 let, r*ir^rh!, zasebnica, 97 let, Jenkova ulica 9. 5f?v^, Nov^i een^r^fi pn^te-vhto ^rnr;?»nce f~ A^^m. Mnopi n?j tr- Prvo mncTiir je bolf utemeljeno. Izd'Tjnte" tn nc^nvornf tiređnfk: Xtfe»tin Kon?t«r. Spanec se ne poiavi, če nas mu-čiio holečine, če 50 živci preveč raz-draženi, Če se stare rane vnovič razbole in pri drne'h težkočah. V takih sfnča»?h or»ozariamo na Felleriev bolečine hladeči. ^'vce pomirjuioči rastlinski esenčni fluid 2 znamko F'sa-fiT'-d. To i7borno domače zdra-vilo dobro dene pri ra7lfčnih bolez-nib, pom;ri živce fn prinese zaželjeni s^ph^c. Nad 100.000 ntsem in zdr^v-nis"k?ft priporočil fzpričuje o veliki vredriosti teea zdravil^e^a sredstva. Pre^vofne rene. \2 steVlcnic franko za 6 K pr»ŠT?e ećino pnstnejjra c^mo lekarn^r f:. V. Feller. Srubica, Elsa-trjar 2?^ Hrvatsko. Namč?te hi oh-enem FeTTer)eve m!lo odvafalne ra-barb^r^ke Vropi"*cr % zp^mko fTl^a-kroo 40 vir;., torej očitno čezmerne cen? in ^e ^ tem ▼akrivi'a prestonek draženia no § 18 št. 1 cezarske naredbe z dne ?!. avirnsta 1016 st. 26! drž. zaV. in se raditen1^ cbsodi vslfd r?.zsndbe r. kr. de^ne^a kn* v^klir^rra sodi-?ra z dne 13. f^rusna 1917 BI XTT 91 /17-1 po $ 1S st 1 cit. cesarsk^ nn-rrdh« z im?r?ho § 766 kaz. rak. m 74 ur zanora in na đeram~» crloho 20 Vron. ph* 7^ sltičai reirterijivosti na r;?.d?h>nh •''S nr z^rvnra ;n se ie zaeno izreklo. dn se s^-Hha bre7 r ^lo^ov m e^'erat ^r^ohči v Tjub'ian^^ih dnevnikili r.SIoven. Narcdu^ in ^Slovencu«. V LjubViani, 16. fehmaria 1917. Dr.'Ogoreutz 1. r. ——— Snte]me •• ——— ¥STMAD k> bi opravljal tuđi po^ska đfia, z hrano 1 al! brc7 i r^n». na?fin takoi. pisca po doco- j ; voru. - aa^s \tzm sa srreia« lišmcn, | I ki se raz. me in vitif-ratvo, nastop trkoi. | i piaCa po dogovoru. Ke rove upratni t\o I 1 i£)9VijMtaiA Narate^ wj Na?a is1p žalosti M-rije Terczijc cesta St. 4 zača^no na pokonal Iče k Ss. Kri^t >fa. Sv maSa zadu^^ica se bode bra!a ▼ sobnto, dne 24. »ve-čana ob IO uri dopoludnr v župni cerkvi Miriunega Osnanjenja. Venci se na željo bla^opokojnice hvraležao odklanjajo. V LJUBUANK dne 21. svečana 1917. 626 JnMas Polec, c kr. dvorni svetnik v p., soprosr. —. Dr. Janko Polao, c. kr. svetniški tajnik pri vrhovnem sndišču. Dr. Julias Po ec, c. kr. zdravstveni koneoist in t kr. viSj' rdravmk. ^;nova. — Marija Poleo, ro). Lmkanc pl Savenbnrg, sinaha. — Maran in Atika, vnuka. Posebna naznanila se ne izdajajo. ncsm tov** nm »ifott}«*. ■ P. trti fjloboUe Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom In prijateljem, da je naš iskrenoljubijeni sin, oziroma brat, gospod dr. Vladimir Komavli komisar c kr. državnih železnic dne 10 t m. ob 10. uri zvečer, previđen s tolažili svete vere, mirno v Gosnoda zaspai. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vr*il v sredo, dne 21. t. mob pol 5 uri pcnol 12 hiše žalu3U# Gosposk« ulica štev. 6} na pok opal išče k St. Križa. ■.—■ **» ■ ■— Zahvala. Za oMle dokaze i, 43. *tev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 22. februvarja 1917, Stran 5 Stanovanje v novejŠi hiŠi ob-teječe iz 4—5 sob z električno raz^vf tljavo gQ !55s za maje*- termin. Ponudbc po i 9fM&|" 4308 na upr. Sloveo. Naroda. Proda se več let upeljani, izvrstno idoći in brezkonkurenčni , illOuili %mmn 534 za modistenlo. Ponudbc pod ,,MocI rs_e?vja 523411 na uprav. „Slov. Naroda". Odoa se v mese^u marcu vet sto c prfsnlb clrevesc. Oddaridna ▼ *ptc in manufakturni stroki, iS5e tafcoj sfu^lt«. Ponudbe pod f9tako't 53dM na upravn. »Slov. Naroda«. -88 17 letu ft đetcNta želi vstopitl feot učenka t kako trgovino. Na raj^e na deželo Naslov pove upravn »SIuv Naroda«. 592 rseh vrst in v vsaki množini kupaj 0 vedno ter plaču je najdražje ------ trgevsKa tvrdka ■ J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 Sprejne se izorlena p#it«aa prodajalka /a mešano stroko v trgovino na deieli. — PonuHbe na upravo. »Slov. Naroda« pod „đeiala/800"._____________600 Prodajalka manufakturne stroke, kt ima ereze % odjemalci z mesta in deiele, se Ift^^a Pooudbe v nemškem jezika aa Alojz ft Sari Uinlis, Bellak. 613 ISče se finay postavna ki dobro igra klavir, radi nekega pod-vsetja. Ženitev ni isključena. Sliko s prnudbo itf vposlati na K. VANJCK, poaestalk In kapelnik, Saa»bor pri Zagreba« 627 Sprejme s»e> • Esančni sluga pri Češki industrifalnl banki v L|abl|anl, Stiitarfeva nllca. 6,4 ALFONZ BREZNIK učitelj Glas. Matice in eđioi zapiise ženi strokornjak ć. kr. def. sodišea Lfablfanai Eongresnl trg 15. 04 (Nasprotl nuntke c«rkv«.> Največja in najsposobnejša trrdka in izp^sojeTafti^a klavirjev In harmonljev na iu druge duševne muke nov-zročijo v krvi zmanjSanje red;lnih snovi in tako slede temu nepraviien obtok krvi. glavobol, romanjkanje teka, zagatenje, boleCine v želodcu in £revesu in mnogo drugih bolečin. Živci so utrujeni. Nespanje, truđnost. dugevna otopelost, nemislečnost raztresenost fn bo-lečine v udih naetanco m nam vzarnejo možnost, da svoje mesto izpoJnimo. Nove moči — novo življenje daje naSe redilno sredstvo, posvefi kri, vzbudi bo!j5e presnavljanjc in oživi naž pogum. Vsakemu, kdor piše ponj, poSljemo gratis knjigo nekega zdravnika. V naSi knjigi, ki vsebuje draeocena poiasniia, kažemo uporabo in ačinek tisočkrat pre^zkuSenega in od slovitih zdravnikov priporočenega sredstya. Mnogo važnega boste iz nje izvedeli. — Zato pišite takoj na Ekapedldjo Opera-Apotheka, BndapeiU VL, AM. 4M. KMifiHa pusojllnlcs ljubljanske okolice u Ljubljani. i 54 obratuje hranilne vloge po čistih Rezervni zakla) nad X 1,000,000. brez odbitka rentnega davka. ^—------------------ Ustanovljena leta 1881. Stran 6. .SLOVENSKI NAKOLT, t*ic 22. februvarji 1917. 43. štev. 17 Mm absolrarttafa trgovah**« ta. cafa, ftell vatooltl kot prodajalka £a£etniea) v kiko trgovino, velča sloven-ftkega, ncmSkeRa in itatlianskega jezika. — Nairajit na deželo s hrano in stanovanjem v hili. — Naalov pove upravn-Stvo »Sloven-skega Naroda«. 593 Piškote (puaerle) ter sortirane ftla6ĆiCe V papirnatih ikatljah irra iMno ▼ mlogi ter prodaja s.mo na đftbftlft (po pošti se ne polilia) Osvald Dobeic, Ljubljana, Martlaova ceita it 1S. spomtadaasko sezt/o svilene klobuke ===== ^^ /77 čepiće najnovzrših obli^ *a d- mm m dekUce žal 11 klobuki vedno v salcgi. Orehov les : kostanjsv les v debllh v polenlh In debllh kaplm vtiko vagontko množino po najvišji dnevni oeni J. Pogačnik, Ljubljana, Mar. Terezlje cesta 13. PRVA 111 illl DROOERiJA* parfumerija, fotografična manufaktura itd. D&IastTBeo koacesllonirana nrodaia skini. Ustanovljena leta 1897. Snton r^eme Ljubljana, ZiđoTsSsa olica 1. Ceniki na lafpoiago Cemki na razpolago. rZaupno blago! V pari prano in brezkalno §* posteljno pe'je in puh prlporola trgovina a poste4Jftti«i parjam In ptHtom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg Jtev. 8 Ustanovljena 1866. Uitannvlfena 1866. POZOR I Pfareelna Ikonfetirenca prinaia na trg za n!z!xo e« o nanol ali nlć očišćeno blago. Tega parja aa drta aogjsto osiinki meta kuMtaafla. kl ifliajt tti* ttr ilitrin irlpaAjrt, da •• nznja^o Ućloka la mollL Svoje častite odjemaice vljudno prosim, da se noj pri na kupu orožia in municije vsakdo tzkaie s posebnim dovo/jevjem od c. hr. okrainega glavarstva ah od e. kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi *e nkazal 9 tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ah municije, kakot ludi ne popravljati oro&ja. Za časa vojne se centki ne razftošiljajo. Fran Sevčik puškar in trqovec z orozjem v Ljubljanu priobČuje pcimi, romane, novele, povesti in naprave M|i)Ol]ilh slovenski* pesalltov, plsato-!!•▼ la njuutTvalka*. Vsaka fttevilka „SLOVIMA" ima po 1 f ali 2 tno- te ▼etbarral omI-bUU prUogl; rt^r^iakell« &m\ a*I»ol]ftia aUkarf^T #xJr. Uparl«¥ ter potrefe pisateljev in nmetnikoT. 509 Naročnina za »SLOVANA« mala za vse leto 12 K, pol leta 6 K, a di- jak^ t*c leto 10 K, aa pol leta 5 IL Naročite »SLOVANA* takojl. Natior: „8LOVAN41, Ljibljana, Danajaka eeata *• or^i'i*f1 po brosebs Celovec Pfarrplatz 1. Nemška korespondenca 455 Prei y Gorici. Prei v Gonti. Ljubljana, Stari trg št 23. tr: 7-ŠB s 3 ■ j S3va!mH str^Jev Zepniii električnih svetilk kompletnih že od 2 K. V zalog; vedno ?ar tisoč. Najbolje BATERIJE. I Posebno Đizka teaa za jiragrođajalci. ! ' *» r: %> H S a j= JS © 2 3 £ :: s. * I F -^ a e o* rt IZ f% Hflijeanajša dežnike in solnčnike domaćeg« udelka priporo£a tromica dežnikov in solnčniko? Jos. Vldmar Ljubljana rrtš Skefijt It — freseratni allca 4. T." hiša z vrtom v Llntal!an( ali bUlail 0H0! ci. Ponudbe z r>avedbo cene naj se vpo§-Ijpio na un av »Slov. Naroda« pod *iiro MPrl|ainl dom 578*'. 57C J&oške ovratnike ▼seh kak^TO-ti ter vel kosti ia 5tevil- ka tuc. no k 430. Qtro6*e noga- i VlCO] đ^t^likJ, po a niž h cenah na droSano in debelo* i i--------R3zDn-tliaTn tu^i p<» no?ti = " * OSVaLD ĐO3SIC. MarHnofa cesta It, 15 Istoiam ss kupi pbalna m:z9 Kqsi3I1igvb sn hiikoiiii hlods iiUafiuii]wvb ići &? b&i\Vz *ž *& iiiuyw kupi vrakomno?mo franko vagon 255 Strojilna tovarna Sarnsa ^ Co. v Ljubljani. i Vpošteva ^c lc r-ismene no^ndb^ z navedbo cen. \ Srbašico, hrast^9 i^pyšiaie ■ & odnr-ivi kar najburejše „rujavo mazilo" Malt lončck | j K 1 60, veliki K 3-, družmsKa p raja K 9—. Z do- 33- j { datkom, kako sf uporab'ja, s- naroCa pn 1 f MTljIM | I. 1841 Tovarna olioalib ban, ia ia flmeža Telefon StiTifka 154. BRATA I iojlikaiia. lafedi slatka ! Prodajalnicai Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". Pisaa ii goima Dlesliaiia:. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Brez konkurent! F. L Fopper čevlji a gospođe m gospe m ttogaa Mjbolj prilcžni, ilćni ia najboijie kakoT«stl. Napreda) samo pri JULU! STOR, Ljubljana K PreJernofa ulica št 5. 6oysserski ćevlji zt turiste, higijeničui čevlji a otroke U Uwn - tennis - ćerJjL Naiv^Sfa slovenska hr^^ifnfea! f ^^L^.. te^B ^a^^aV ^aVJ^P ^B^_ ^ —^f mff^S^ 3R^mBI aaV^d ■ ^^^^^|BS^^^r ^m^^^*^ •HH^^^' ^aP^pT -^*V iV^p QNm *5 ^EB ^Ib ^BB Preierno¥a ull&a šfe¥. 3 je imela koncem !eta 1916 vio? . . . . K 55.090.000«— htpotečnih fn občinskih posojil.....K 30,600.000-— reiervne?a zaklada........„ l.oOOOOO*— Sprejema vloge vsak de!avn:k in jih obrestuje najvišje po 47. večje in nestalne vloge pa pi) dogovoru. Hranilnica je pnpilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domafia hranilnako. PmoI« nm *#mljl*ć« la poslop)a na Eranjikem proti 5% livra Kranfik« pa proti 9'/«% obregtlm la proti aajaaaj ^_—. IVo oiiroma •/*% odpIaCe¥aaJu aa dolg- — H V pod ilraaj« trgoveov la obrtalkov Ima niiaiiovljtno a Kreditno društvo.