Poštarina plačana. Štev. 128. Posamezna številka 60 vin. V Lfabljasi, ? petek dne 19. novembra 1S2CI Leto III, 181111 i ' ■JHš i"- '■ ■ •'■i' ^ W,: K' ■ . Oglasi: i hh X 80 le^prulBeji rtoipifta mali 80 vinarjev, smfoi 1-20 K, paslMO, pssrartni«« ia rekiuts 2 K.. Večkr*ftw objava papvtt. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. UprmvnlSiv© ,,Domovina" ▼ Ljubljani, Sadna ulica 8. UreAntttro »Domovina", Mlldoai&rcrn c. iS, TeL 7*. Naročnina: esl« .^JomoTino" (trikrat sa Mm) mesečao 3 fotrBatno S K, polletag 18 K, celolstoe 36 K. Petkova šterCka nesefao 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 E. Iz Stražišča pri Kranju smo prejeli: Nedavno smo čitali v «Večernem listu» več novic, med temi tudi nezaupnico, ki so jo podali sitarji na občnem zboru sitarske in žimarske zadruge članu načelstva gosp. župniku Alojziju Šarcu ter načelniku župnemu upravitelju pri Sv. Joštu gosp. Jožefu Anžiču, sedanjemu župniku v Škocjanu pri Mokronogu. Vzrok tega je bil, da so se našle vsled zahtevane revizije Sitarjev pri omenjeni zadrugi velikanske nered-nosti in potvorbe v knjigovodstvu. Že več let sta zgoraj omenjena župnika vodila sitarsko zadrugo popolnoma samostojno, včlanila sta jo tudi na svojo pest, pri sedaj propadli zadružni centrali v Ljubljani. Med vojno sta delala z rajnim Travnom in s Kranjskim Rajketom raznovrstne kupčije, katere se pa niso obnesle po njih želji, zato sta morala po smrti Travnovi šteti gospoda težke tisočake. Da se pa ta zguba vsaj deloma pokrije, se je v sitarski zadrugi vknjižilo med izdatke za živila 80.000 kron (reci osemdesettisoč), katerih živil revni sitarji, ki so med vojno mnogo trpeli, nikdar videli niso. Pri Šmarski hranilnici, katere načelnik je župnik Šareč, je bilo tudi naloženo več tisoč denarja sitarske in žimarske zadruge pod raznimi imeni kot Suhadolnik, Sitar itd., katerih imen sploh pri nas ni ter sta za to manipulacijo vedela sama gosp. župnika, ne pa niti en član zadruge. Ker sta kupčevala tudi z manufak-turo, čevlji, podplati, sukancem, nogavicami itd., je gosp. župnik Jožef Anžič poslal ponoči po organistu v župnišče tri zaboje takega blaga, ki je par let ležal v župnišču in se deloma tudi rabil. Prišli so pa temu na sled farovški posli in ker je bila zadeva nevarna, je pisal gosp. župnik Anžič svojemu prijatelju župniku Šarcu pismo, v katerem mu sporoča, da za skrito blago vedo že farovški posli, ter da se isto mora od polnoči do ene ure, ko vsi hlapci in dekle spijo, spraviti na varno do organista, nakar bo že on spravil blago na varno. Vršiti se pa mora prevoz zabojev tiho in mirno, da nikdo ne bode čul. Blago bi organist spravil začasno v svojo klet, sčaso- ma bi ga spravil župnik Anžič k Sv. Joštu, tako se je izjavil organist in je tudi imel nalog od g. Anžiča. Toda zajec jim je pot pretekel, — sitarji so bili o tem pravočasno obveščeni. Revizija je pa pokazala, da je blago Sitarjev in ti trije zaboji blaga so se pripeljali iz župnišča v sitarsko zadrugo slavnostno opoldne z dvema konjema s spremljevanjem in ukanjem Sitarjev, na zadružnem poslopju je visela ta dan vsled zmage velika trobojnica. Gospoda župnika sta se morala zagovarjati pred duhovnem sodiščem v župnišču. Seveda je stvar morala tudi v cerkev. Župnik Šareč se je opravičeval na prižnici, da je on popolnoma nedolžen, vsega so krivi sami hujskači. Obljubil je vsakomur, ki mu dokaže kako nepravilnost ali škodo, povrniti vse stotero in da vsem sovražnikom odpušča. Takoj se oglasil sin bivšega posestnika, gostač in mli-narski delavec Ivan Kunstelj ter pisal župniku, da sicer ne mara, da bi mu stotero povrnil njegovo škodo, ampak naj mu proda vsaj eno parcelo za isto ceno, kakor jo je kupil od njegovega očeta. Župnik je namreč kupil od njegovega očeta, ki je bil vinjen, vse posestvo z vsem premičnim in nepremičnim premoženjem. Pognal je družino po svetu s trebuhom za kruhom. Posestnik Lovro Kunstelj, ki je prodal posestvo župniku, je umrl iz obupnosti v hiralnici kot umobolen, njegova hči pa se je potikala po svetu, namesto da bi ostala doma na očetovem posestvu, je izgubila svoje mlado življenje v valovih reke, tako ima župnik na vesti dve smrti. Na to pismo, kakor tudi na osebno zahtevo, da naj izpolni dano obljubo na svetem kraju, pa ubogi Kunstelj še ni dobil naprošene parcele in jo tudi nikoli dobil ne bo. Po vasi se širi govorica, da je v Stražišču še mnogo takih, ki bodo župnika potipali za jeziček in za stotero povrnitev. Župnik Šareč se je bahal po prižnici, koliko je izdal iz svojega, ko je cerkev in župnišče popravljal. Z računi na dan pred ljudstvo in ne samo pred cerkvene ključarje, ki ne znajo ne pisati ne brati. Koliko je župnik dal iz svojega za popravila, je razvidno iz tega, da mu je napravil mizar pred petimi leti 16 oken za župnišče in mu jih je računil po 64 kron, župnik pa jih je v Ljubljano letos prodal, kakor se je 'M sam izrazil po 2000 kron. Kje, kdaj in pod katero številko je vknjižen dobiček 30.976 kron — med cerkvenimi računi? Okna so last fara-nov in jih zahtevajo nazaj v župnišče. Jtnako je z občinskim gospodarstvom. Med vojno je odločeval in še danes odločuje v občini Šareč. Koliko so nekateri ljudje pretrpeli med vojno zaradi podpor in aprovi-zacija' ni mogoče popisati. Njegovi petolizniki so imeli vsega v izobilju, toda revež je bil, kdor mu ni bil všeč. Tu je bila vsaka prošnja odveč. Vsegamogočni župnik je prošnjo odbil, gospod tajnik je zapisal in oče župan je pokimal in če ni bilo drugače, je posegla vmes še gospa županja in soseda Bandelca in stvar je bila rešena. Gorje človeku, kdor se tem bogovom ni vklonil. Ob tej priliki naj opomnimo župana, kako je razdeljeval raznovrstne podpore, zlasti usnje, ker ga nekateri sploh nič dobili niso. Gospa županja se je že večkrat izrazila, da našemu fantku, to je tajniku, ni treba opravljati občinskih poslov, ker on je že preskrbljen in ima dosti denarja. Ali je morda občinsko tajništvo tako dobro, da toliko nese. Da so gospodarili res vzorno, nam kaže še naslednji slučaj: Leta 1903 je bil na javni dražbi v Kranju oddan tukajšnji občinski lov potom javne dražbe v najem. Akoravno so vse sosedne občine oddale vsakih pet let love na javno dražbo, ker so cene loviščem vsako leto rastle, in so s tem pridobile veliko premoženje svojim občinam, sta naš župnik in župan brez vsakega razpisa in zadnjikrat celo protipostavno podaljšala lov za slepo ceno večkratnemu milijonarju. Šele lansko leto je dodal ta milijonar na pritožbo in pritisk neke tukajšnje organizacije še 3000 kron, dočim mu je ostal lov še za staro ceno. Občinski lov ;je eden najlepših v kranjskem okraju, dočim so sosednji lovi, ki so manjši, dosegli vsoto letnih 6000 kron in še več, stane naš iov še vedno samo par sto kron. Tako ima občina v zadnjih desetih letih 50.000 kron škode po zaslugi župana in župnika. Koliko bi se bilo dalo napraviti v občini s tem denarjem in koliko revežev bi se bilo lahko s tem podprlo. Revežev je vse polno v občini, pa se živ krst ne zmeni zanje, milijonarju se pa darujejo težki tisočaki, da župnik obira debele zajce in srne, ki mu jih poklanja mili- jonar-najemnik lova. Župnik je tudi vzrok, da še nimamo električne razsvetljave. Toliko časa je jecljal in podpihoval kmete, da sedaj še drogov za napeljavo nimamo, strašil je z velikansko draginjo toliko časa, da smo zamudili ugodne prilike za napeljavo električnega toka. Tudi pri krajnern šolskem svetu ima župnik prvo in zadnjo besedo, kar je pokazal, ker svojim kimavcem ni dovolil, da bi glasovali za domačina učitelja, ki je bil edini moški prosilec, ampak je dal v terno same učiteljice tujke. V tej lepi družbi se nahaja tudi predsednik krajnega šolskega sveta, ki se obnaša kakor največji zarobljenec v zadnji gorski vasi. Skrajni čas je, da se v tem oziru enkrat očisti naša občinska uprava. Ljudje, ki jo imajo sedaj v rokah, to so zgoraj našteti, ne spadajo na taka mesta. Kdor je svoječasno s tako vnemo podpisoval zaupnice veleizdajalcu dr. šusteršiču in se do zadnjega navduševal za njega, na tihem pa si želi istih časov, ta ne spada med poštene Jugoslovane. Zato vam svetujemo, da greste za svojim voditeljem šusteršičem, s seboj pa vzemite še osale svoje privržence, ne pozabite pa fantka in županjo, Bandelco vam damo za nameček! Župniku Šarcu pa povemo, da še niso pozabljene in posušene solze bednega ljudstva med vojno, niso pozabile še žene in matere, ki so imele svojce na bojiščih, da so doma otroci od lakote jokali. Ni še pozabljeno, da je morala nevedna in uboga kmetica oddati zadnjo kravi-co iz hleva, ki jo je zaplenil mogočni Arnež iz Gor. Save. Ni še pozabljeno, da je morala uboga dekla dati zadnji vinar, ki si ga je od ust odtrgala, za vojno posojilo vsled klerikalnih priganjačev. Medtem je bilo v šmarskem župnišču vedno vsega v izobilju, in sicer v takih množinah, da v župnišču še prostora ni bilo. Župnik Šareč je napravil skladišče za žito v cerkvi, da ga mu je stražil sv. Martin. Največja zaloga žita je bila na oboku velikega altar-ja in v orglah. Ubogi kmetič je moral oddati zahtevano množino žita, a župnikovo žito je bilo nedotakljivo, ker je bilo v cerkvi. To so dejstva, ki jih ni mogoče utajiti in ki dovolj glasno pozivljejo župnika Šarca in njegove prijatelje, da naj se umaknejo in bežijo pred obsodbo, ki jo bo nekoč izreklo ljudstvo! Minister Korošec - načelnik klerikalne stranke - je izdal zakon, da ima žena lahko dva živa moža. - Čuki so v Kamniku vrgli ob tla križ. - Odborniki „Katoliške tiskarne", ki so sami duhovniki, so prekrstili svojo tiskarno v „Jugoslovansko", ker se sramujejo katoliškega imena. Zato je duhovščina snela tudi pri Katoliški bukvami naslov: „Katoliški." - Klerikalci so prekrstili »Katoliška izobraževalna društva" tako, da so zavrgli ime katoliški. - V Beogradu in v Zagrebu se oblačita dr. Korošec in dr. Smodej navadno gosposko, ker se očividno sramujeta »katoliške" duhovske obleke. - Tako gre vera po farjih „dol", namesto, da bi šla „gor". Bera je danes za krneta dražja kot vsi davki in vsa druga bremena. — Duhovni kriče, da plačujemo za šolstvo miljone, za duhovnike pa le dva miljona. Naj prodajo farovške in škofovske grunte, odstopijo naj prostovolno odbere in maše; maše, pogrebe in poroke naj opravljajo brezplačno, pa jim bomo lahko dali desetkrat toliko, kolikor veljajo vse šole in vsi učitelji. - Bera je danes najdražja stvar za kmeta. Mouec pred občnim zborom hmefijsfcepotiružnice-pobegnil! V Žužemberku obstoji podružnica naše kmetijske družbe, ter je nje načelnik kajpada znani Vehovec, zato je bilo tudi njeno delovanje, da je bilo joj! Leta in leta ni bilo nobenega občnega zbora. Vehovcu je zadostovalo, da je nosil čast načelnika in da je bil in je še celo družbin odbornik. Gospodi v Ljubljani čestitamo, da sedi v talci družbi! Letos je bilo treba za glavni cJružbin zbor voliti delegate. Toda Vehovec se ni zganil. Zato je predpisano število podružničnih udov zahtevalo od načelnika s posebno vlogo, da skliče občni zbor. Vehovec je bil nesramen dovolj, da tudi na to vlogo ni reagiral. Udje so se obrnili za odpomoč na Kmetijsko družbo in glavarstvo. Po mesec trajajočem boju je bil Vehovec končno prisiljen sklicati občni zbor. Toda ta prijatelj kmeta, ta kmet — sam, je razpisal zbor na delavnik, ponedeljek 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne, ko iz tako prostranega teritorija ljudje težko pridejo. Kmetje si bodo to Vehovčevo ljubeznivost prav dobro zapomnili. To se pravi kmetu iti na roko? Ampak Vehovec je sicer imel pogum občni zbor onemogoče-vati,_ni pa imel poguma priti nanj, marveč je dan pred zborom — pobegnil in pustil za seboj pismo, v katerem piše, da bo poskusil priti v zasedeno ozemlje, kar ljudje tako komentirajo, da se tam sestane z izdajalcem dr. šusteršičem. Občni zbor je nato vodil g. Jakob Dereani, ki je sicer pristaš klerikalne stranke, ki mu pa radi priznamo strogo objektivnost in poštenost, vsled česar uživa tudi vsesplošno spoštovanje in zaupanje. Od navzoč-nih je bilo naprednih kmetov pre-ogromna večina. Znani ..resnicoljub" dekan Gnidovec je poskušal na vsak način zborovanje onemogočiti. Ko je videl, da je stvar brezupna, je „v znak protesta" s svojimi zapustil zborovališče. Nato se je vršila volitev delegatov za družbin občni zbor ter sta bila izvoljena dva naša delegata. Klerikalcev je do 30 udov, pa se jih je -občnega zbora udeležilo morda le pet, kar je značilno. Tudi ni nič pomagalo, da je par dni prej lazil po okraju dr. Marko Natlačen. Ker se mu pred sodiščem ni posrečilo oprati zamorca, misli, da bo to šlo na kak drug način. Bil je tudi v Hinjah, pa je povsod slabo opravil. Pri nas agitirajo preprosti ljudje iz ljudstva, Kmečka zveza pa pošilja doktorje in župnike. V nedeljo smo imeli pridigo šent-janškega župnika Bajca, ki je vzbujala veselost; pridobila ni -ne-le nikogar, marveč obratno, koristila je naši stvari. To pridigo bomo prijavili v »Domovini", da bo ja dosegla svoj učinek, ki pa bo pravo nasprotje tega, kar sta Gnidove in Bajec hotela. V konstituanti se rešujejo ie velika politična in državniška vprašanja. Reševali jih bodo z uspehom ie najbolj izvežbani in izobraženi politiki. Moti se, kdor misli da bodo kaj dosegli za volilce ljudje, ki so sicer morda pošteni in dobri, katerih politika se pa še v domači občini ni obnesla. nu" v Ljubljani, kjer je padla kocka svetovne vojne, kar je že danes dokazano. Sedaj zopet ukazujete. Težko je uganiti, kaj se skriva za temi vašimi ukazi, le eno je gotovo: Zopet r.esreea nas vseh- Vaša primera ni bila na mestv^ ko ste se na prižnici poslužili Kristusovih besed: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Vas ne bo nihče zaničeval, dokler se boste držali ukaza Kristusovega: Pojdite in učite vse narode". Vi pa mislite, da vam je naročeno: »Pojdite in ukazujte vsem narodom". Tu je vaša zmota! Narodi so pa v svojem jedru zdravi, zate se bodo prej ali slej otresli vsiljivcev, ki si domišlju-jejo, da so zato tu, da ukazujejo. — Še nekaj! V imenovani pridigi se je olčtalo svojcem onih mož ali mlade-ničev, ki so na ukaz stradali, trpeli in umirali na vojni, kako so jim duhovniki sestavljali prošnje za podpore. Kdečica sramu in jeze mora ob-liti poštenega človeka, ko sliši kaj takega. Biti bi moral že popoln človeški izvržek, kateri bi se upal komu očitati dobrote, ki mu jih je storil. Ali so se sestavljale prošnje zato, ker se je že v naprej računalo s tem, da se bo enkrat terjalo plačilo v obliki volilnih glasov? Sram vas bodi! Zal nam je, da moramo pribiti, da je to storil katoliški duhovnik na prižnici. »Atoja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov©". Šmartno pri Litiji. »Kar vam mi ukažemo, to morate vi storiti". Tako se je slišalo v nedeljo 15. t. m. v naši farni cerkvi s prižnice. To da misliti! — Gospodje, leta 1914 vam je slovensko ljudstvo sledila, ko ste ukazali, da mora biti za vojno. Možje in fantje so res šli, vi ste pa ostali doma. Pozneje ste ukazovali: »Molite za zmago avstrijskega orožja". Ljudstvo vas je v svoji lahkomiselnosti ubogalo, a uslišano ni bilo. Zakaj ne? Bog je pravičen in vojna je izpadla drugače, kakor so zahtevali njegovi zemeljski namestniki. Poraženi so bili oni, za katere ste vi uprizarjali procesije, verni slovenski narod pa je razkosan na tri dele. Žalot-stno zadnje dejanje se je vršilo pretekle dni v Šaiiti Margheriti. Ali niso tega krivi oni, ki so huj skali na vojno? Ob priliki raznih dvomljivih avstrijskih zmag ste ukazali, naj po-jo cerkveni zvo-iovi slavo avstrijskim tolovajstvom, a božja previdnost je v svoji pravičnosti odločila tako, da so ti zvonovi oskrunjeni in zgodilo ee je, da so morali utihniti na korist tistih, katerim so peli slavo ... . . Leta 1911. ste ukazala, naj ljudstvo voli katoliške može v dunajski državni zbor. Ljudstvo vas je ubogalo, katoliški možje pa so dobili v roke moč, katere posledica je bila sramotni shod 4. julija 1814. r »Unio- Iz Križa nad Jesenicami. Komedijo smo imeli v nedeljo v farovžu. Župnik nas je sklical in nam prepovedal s svojo glavo misliti. Kar ostrmeli smo nad njegovo oblastnostjo. V politiki smo vendar samostojni in ne farovški otroci. Mi bomo volili, kogar mi hočemo, gotovo pa ne bomo volili farovške gospode. Kmet voli kmeta, farovž pa kogar hoče. Farovž bi rad videl, da bodi kmet za vse večne čase od vseh stanov odvisen. O, pa ne bo, akoravno pravite, da smo neumni »pavri". 28. t. m. vam pokažemo, da smo zreli. V vojski ste nas izučili. Spoznali smo vašo skrb za nas. Zato pa.: Župnik, brigaj se za cerkev olovico zgnila. Tako deluje v imenu Kmet-ske zveze glavni agitator in hujskač tajnik Kmetske zveze seve proti kmetom. Kmetje, zapomnite si, kakšne pristaše in prijatelje imate na svoji strani,kako vam dobro želijo, kaj ne? Za to je na razpolago veliko prič in vsi ubogi delavci in kmetje, katerim se letos ni ta želja zamenjave žita in jabolk izpeljala, se zahvalite vašemu pristašu Kmetske zveze v Lokah pri Mozirju. In ta človek napada v klerikalnih listih poštene ljudi. Bivši pristaš kmetske zveze. Iz Novega mesta. Up iu nada novomeških tercijalk, klerikalni veleor-ganizator, prosluli pater Pavel mora zapustiti že ta petek Novo mesto. Premeščen je v Nazaret na Štajersko, da se poboljša in ohladi v bli- žini Solčavskih planin. Srečno pot! Upamo, da nikoli več ne vidimo na Dolenjskem te zgage! Okoli deset let je trajalo njegovo jezuitsko delovanje v Novem mestu in okolici. Organiziral je dijake, Orle, tercijaike, dekle, ustanovil v samostanu dijaški konvikt in knjižnico za svoje pripadnike, govoril sladko in lepo v zasebnih familijah, na prižnicah, na shodih, na romanjih, pri vseh večjih cerkvenih slavnostih, povsod, povsod o sami politiki. Ker ni imel sreče pri moških, se je spravil nad ženske in te je naravnost fasciniral, očaral. Vse zaljubljene in začarane so potem po njegovem «navodilu» spreobračale doma svoje neverne može. Sam se je pobahal, da ima v slučaju občinskih volitev z žensko volilno pravico nad 20.000 žensk na svoji strani, ki čakajo le na njegov migljaj! Stare gospe, pobožne ženice so pozabile v testamentu ob njegovem milem glasu in prošnji na syoje drage in volile velike vsote za cele hiše za njegov tretji red. Zbiral je okoli sebe novomeške klerikalne politike dr. Česnika, dr. Fischingerja, Budno itd. in jim dajal navodila. Da pridobi tudi mlada, nerazsodna dijaška srca za svojo črno politiko, je priredil del samostana za dijaški konvikt, kjer je imel gimn. dijake pod svojim vplivom. Sedaj mu je pa odklenkalo! Ravno ti dijaki so ga naznanili zaradi stvari, o katerih tukaj neradi govorimo. Morah so biti že težki očitki, da so ga kar čez noč kazensko premestili na samoten samostan v Nazaret. Ko je pa enkrat uvidel, da je tu izgubil igro, se hoče pred odhodom še maščevati nad nedolžnimi dijaki. Strogo je naročil svojim zaslepljenim tercijalkam, da naj ne dado sedaj niti kionce več za uboge dijake. To je klerikalna čednost! Seveda so poslali klerikalci veliko deputacijo v Ljubljano, prosit, da še ostane, a pomagalo ne bo nič. Že ravnateljstvo tukajšnje gimnazije in pa tudi priljubljeni gospod gvardijan samostana ne bosta dopustila, da bi se še kdaj sem povrnil ta klerikalni petelin in hujskač! — Iz Jesenic. Dne 15. t. m. je sklical g. Franchetti obrtnike jeseniške občine na volilni pogovor v gostilno Hu-mer. Odziv je bil nad vse pričakovanje mnogobrojen. S pošteno in odkrito besedo je utemeljeval gosp. Franchetti svojo kandidaturo v JDS. stranki, in obrtniki so mu izrekli zaupanje ter bodo vsi volili lioto JDS -stranke. Moža - poštenjaka hočejo imeti za svojega zastopnika, ki bo v družbi z zmožnimi in delavnimi na-šinci lahko veliko dosegel za naše obrtnike. Iz Jesenic. Da se pokažejo naši nar. socijalisti v pravi luči, so predlagali Ravnika Jožeta za kandidata. Prosim Vas, ni še dolgo od tedaj, ko je »ušel» komunistom in je s svojim osebno podpisanim protestom branil fanatičnega Nemca Kleina, pred kolegi narod, socialisti. Da, sedaj je Ravnik Joža drugi na kand. listi. Ga toplo priporočamo. Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Kdor je po klerikalnem nasvetu kupil vojno posojilo, naj ga izterja pri klerikalni stranki, ki je ljudstvo gnala v podpis in izgubo. Tudi politiki velja izrek: ,,Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta." Klerikalci udrihjo po bankah in kapitalistih. Največji bankir in kapitalist je klerikalni vodja usnjar Pollak v Ljublani, ki ima sam toliko milijonov kakor vsi drugi skupaj. Dr. Brejc, Remec in dr. Korošec so osnovali v Ljubljani ^Gospodarsko banko" ki špekulira s posestvi, z zlatom in tujimi denarjem. Kmetje, delavci, obrtniki, učitelji, uradniki, profesorji, umetniki, vse je moralo v vojsko, samo gospodje po farovžih so se lepo doma držali. Zato so klerikalni listi, katere pišejo po večini duhovniki, navdušeno pisali in kričali: ?>Živio vojska!" Politični pregled. Volilna vznemirjenost ne jenjuje, nasprotno, ona je vedno večja in skoraj vsak dan nam prinese tudi kako nepričakovano novost. Naravnost iznenadilo pa je vse poročilo iz Hrvatske, da je nastala popolna spremembra v programu hrvatske kmetske stranke ki jo vodi znani Radič in ki je veljala do sedaj za izrazito protidržavno stranko, sedaj pa izjavlja, da priznava enotno državo in tudi dinastijo Karadjordjevičev, ker pri nas razmere niti od daleč še niso dozorele za republiko. Ta preobrat je najbrže posledica nesrečne pogodbe z Italijo, ki je za nas tako nepovolj-na v prvi vrsti zato, ker je pri nas preveč takih ljudi in strank, ki nasprotujejo enotni' in močni državi, na tem dejstvu so Italijani gradili vse svoje načrte in zahteve in zato so tudi dosegli v Santi Margheriti tako velik diplomatičen uspeh. Tudi naše ljudstvo bo gotovo sprevidelo, da je naša rešitev samo v eno! ni, močni jugoslovanski državi in "bo glasovalo proti klerikalnim razdiral-cem za jugoslovansko demokratsko stranko, ki hoče enotno, močno državo. V italijanskem parlamentu je že vložen zakonski predlog o ratifikaciji jadranskega sporazuma, ki ima tudi dostavek, v katerem se pravi, da hočejo Italijani obnoviti prijateljske odnošaje z junaškimi Srbi in upajo, da bodo dobro izhajali tudi s Hrvati. Slovencev se ne omenja, ker se Italijani pač sami zavedajo, da so nas preveč oropali in da bomo ravno Slovenci oni, ki bodo večna ovira za sklepanje resničnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. V tem oziru imajo Italijani prav, ker mi ne bomo mirovali, dokler ne pride dan, ko bo dogovor, sklenjen v Santi Margheriti, uničen, dokler se ne združijo v Jugoslaviji vsi Jugoslovani — tudi oni, ki po tem nesrečnem dogovoru pripadejo za enkrat Italiji. V zadnjem času so postali odnošaji med Čehi in Nemci .zopet silno napeti, ker Nemci pač ne morejo pozabiti na čase, ko so zatirali Čehe, ti pa tudi ne morejo dovoliti, da bi jih Nemci v njihovi lastni državi izzivali. Na nemška izzivanja so odgovorili Čehi s tako odločnim protinastopom, da bo Nemce menda minulo veselje izzivati Čehe. Volitve na Grškem so ustvarile na skrajnem jugo-vzhodu Evrope položaj, ki nas ne more pustiti ravnodušnih. Do sedaj je bila Grčija naša dobra zaveznica, sedaj je pa odprta možnost, da se vrne na grški prestol kralj Konstantin, ki je bil odstavljen in izgnan ravno zato, ker ni hotel za časa svetovne vojne izvršiti svojih zavezniških dolžnosti nasproti Srbiji, temveč je vodil čisto nemško politiko Pri sedanjih grških volitvah so zmagali njegovi pristaši, ki bodo vse storili, da se on vrne na prestol, ampak veliko vprašanje je vseeno, ako pride do tega, ker so temu odločno nasprotni Angleži in Francozi, ki imajo dovolj sredstev, da to preprečijo. Pa tudi ako se Konstantin ne vrne na grški prestol, je jasno, da med našo državo in Grčijo ne ostanejo več one prisrčne zavezniške razmere, ki so obstojale, dokler se je nahajal na čelu grške vlade Venize-los. Večjo škodo od te spremembe kot mi, bodo imeli Grki, ki so do-sezali z našo pomočjo vedno samo velike uspehe, brez nas bodo pa popolnoma osamljeni. Gospodarstvo. = Nova delniška družba za industrijo usnja. V register je vpisana nova delniška družba »Indus« za industrijo usnja in usnjatih izdelkov s sedežem v Ljubljani. Delniška glavnica znaša 6 milijonov kron. Upravni svetniki so: Karel Pollak st., Karel Pollak ml., Jean B. Pollak, Pavel Pollak, Vladimir Remec in dr. Ven-delin Megler — sami klerikalci. = Posledice zvišane carine. Jugoslovanski Lloyd se bavi z našim kritičnim gospodarskim položajem, ki je nastal zaradi uvedenja novih izvoznih in uvoznih carin. Povišek ne znaša samo 100 %, ampak 200. Pričakovati je zaradi tega ekonomske krize. = Nove poštne znamke. Beograjska carinarnica je prejela iz Amerike pošiljatev znamk, in sicer 60 milijonov komadov. = Ureditev prometa med Jugoslavijo in Cehoslovaško. Promet blaga z Jugoslavijo se urejujev sporazumu z Jugoslavijo se urejuje v sporazumu z Jugo-postaje Maribor, Ljubljana, Zagreb in Sisak se bo v čehoslovaški republiki sprejemalo na teden samo 30 do 40 vagonov pošiljk. Prometna dovoljenja, katera bodo izstavljena le za določen teden za te pošiljke, daje ministrstvo železnic, dep. 11 I/l v Pragi. 2.) Pošiljke za postaje Bosanski Brod, Zemun, Beograd, Vinkovci in Osijek loko in transito se lahko sprejemajo v neomejeni množini. Za te pošiljke daje prometno dovoljenje ravnateljstvo železnic, kateremu je oddajna postaja podrejena. — Prometna dovoljenja, izdana od uradov čehoslovaške državne železnice, so veljavna za vse železnice in proge do naslovne postaje v Jugoslaviji, tako, da drugih prometnih dovoljenj ni treba. Pošiljke, katerim je bilo prometno dovoljenje izdano od ministrstva železnic v Pragi, se bodo zbirale v Cmuntu (Gmiind), Bfeclave (Lundenburg) in Devinski Novi vasi (Thebenneudorf). Iz imenovanih postaj bodo te pošiljke odpravljene vsako soboto v posebnih skupinah z direktnimi tovornimi vlaki. = Trgovina s slivami. Iz Brčkega v Bosni, kjer je središče za trgovino s slivami, se poroča, da se nahaja tamkaj 1000 vagonov sliv jako dobre kakovosti. Blago je pripravljeno predvsem za Nemčijo in bo šlo preko Passaua. Trgovina z Avstrijo je slaba, ker je slaba avstrijska valuta. Po raznih mestih Jugoslavije se nahaja še okoli 700 vagonov sliv. — Nova iznajdba. V Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani je razstavljen razmnoževalni stroj, sistem E. F. Turk, ki hitro in zelo lepo razmnožuje vsakovrstne spise in tudi risbe. Podjetniki, osobito mizarskih in strojnih delavnic, ki bi hoteli izdelovati ta stroj, se lahko zglase v tem uradu. = Poljaki v Trstu. Med Poljsko in Italijo se vrše pogajanja, da bi postal Trst transitna luka za tovorno blago, ki prihaja iz Egipta, Indije in Avstralije za Poljsko. = Plačana carina. Na predsedstvo nekaterih zagrebških trgovcev glede pobiranja dvojne carine pred 6. t. m., je sedaj generalna direkcija carine odgovorila, da se bodo vsi iznosi, ki so se plačali pred tem dnem, zopet vrnili. = Povišanje glavnic. Parobrodno društvo Cosulich povišuje svojo glavnico od 40 do 60 mil. lir. Za štiri stare glavnice se dobi ena nova za 400 lir. Kakor znano je prevzel Cosulich tudi parobrodno društvo Adria. — Ameriški sladkor. Ameriški trgovski listi objavljajo, da se danes sladkor v Ameriki prodaja kilogram pa 10-5 ameriških santimov. Po današnjem kurzu dolarja bi bilo to 14-50 do 15 naših kron. = Potrebščine obrtnikov. Urad za pospeševanje obrti ima nekaj dena-turiranega (gorivnega) špirita. Ta urad bo preskrbel tudi večjo mno žino mizarskega kleja. Interesenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25. t. ni. na Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22. = Kredit državi. Na včerajšnji seji Narodne banke v Beogradu je bilo podano poročilo za leta 1914.—1919., ko je banka fungirala še kot Srpska banka. Na seji je bilo sklenjeno, da se dovoli državi kredit v znesku ene in pol milijarde dinarjev brez pokritja. Dolg se mora izplačati v desetih letih. V ta kredit se zaračuna tudi 425 milijonov dinarjev, ki jih je prejela država že kot predujem. Novosti. b Beganje volilčev. Gostilničarska Zveza je dala pred tednom navodila svojim članom, da priporoča volil-cem demokratsko stranko. Nekateri gostilničarji še do danes tega navodila ne poznajo. Načelnik gostilničarske zadruge v Zagorju pa gotovo pozna stališče gost. zveze, pa menda namenoma zlorablja svojo pozicijo in sklicujoč se na gost. Zvezo agitira za različne stranke, ki niso ne krop ne voda. Pameten obrtnik ne more biti drugačen kot pristaš odločno napredne demokratske stranke. * Steber NSS. je gospod Pesek, podjetnik, izdajatelj dnevnika, tiskar-nar in bankir. Pričakovali smo, da se bo g. Pesek lepo držal v ozadju. Mož, ki je pred vojno bil med tistimi, ki niso bili obdarjeni z pozemelj-skim blagom, je danes težak gospod in je menda edini Jugoslovan, ki si je znal za sebe in za svojo familijo ustanoviti lastno banko. Torej prototip kapitalista. S čisto' pridobitve-ga stališča je gotovo interesantno opazovati, kako iz nič raste veliko in priznati se mora spretnost moža, ki si je preko masti in fižola, prekmurskih nežigosanih kron in časopisnega papirja znal zgraditi trdno pozicijo med tistimi, ki jih je vojni in povojni čas oblagodaril. Posebnega študija vreden je tudi pojav, da je navzlic temu znal svojemu listu ohraniti vlogo moralnega sodnika in borca »proti kapitalizmu in bankir-stvu«. Dosedanji uspehi pa so v g. Pesku zamorili tisti čut opreznosti, ki ga je varoval pred komplikacijami, katere nastanejo, ako se meša trgovska spretnost s politično ambicijo. Njegov list, ki že dolgo širi nacijo-nalni defetizem in je živel dosedaj v glavnem od zabavljanjem čez vse in proti vsem, je svojo taktiko prekrojil v prilog stranki malkontentov; g. Pesek pa je šel celo med dopisnike »Nove Pravde«. Mi bi mu svetovali, da se povrne k svojim starim poslom, ki so koristnejši zanj nego vmešavanje v politiko. v Kandidaturna lista JDS. za šta-jersko-prekmursko volilno okrožje je naslednja: 1. Dr.Vekoslav Kukovec, minister, Beograd; 2. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje; 3. Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice, Celje; 4. Vilko \Veixl, trgovec, Maribor; 5, Ivan Raušel, posestnik, Vbrez pri Središču; 6. Anton Gnus, nadučitelj, Dol; 7, Ivan Kejžar. narodni poslanec, Maribor; 8. Peter Mravljak, posestnik ,Vuhred; 9. Konrad Elsbacher, trgovec, Laško; 10. Fr. Petelinšek, kolar, Oplotnica; 11. Kari Kveder, ravnatelj meščanske šole, Ptuj; 12. Vekoslav Spind-ler, prednik, Celje; 13. Ivan Kitak, železniški uradnik, Rogatec; 14. Jos. Sabati, nadučitelj, Zgornja Poljska-va; 15. Franc Kolenc p .d. Irman, Ivanje p. Ljubnem; 16. Ignac Toplak, mizar, Trbovlje. — Kvalificirani kandidati: 1. Dr. Milko Brezi-gar, narodni poslanec, Ljubljana; 2. Dr. Vladimir Sernec, odvetnik, Maribor; 3. Dr. Ernest Kalan, odvetnik, Celje, 4. Franc Mravljak, profesor, Celje; 5. dr. Ljudevit Pivko, profesor, Maribor. Namestniki: 1. Fran Voglar, profesor in poslanec, Maribor; dr. V. Zeleznikar, zdravnik, Slov. Gradec; dr. Fr. Franjo Šalamun, odvetnik, Ptuj; dr. Aygust Reisman, odv. kandid., Maribor; dr. Jože Tavčar, zdravnik, Središče. — Skrinjica JDS. v štajersko-prekmur-skem volilnem okrožju se nahaja na voliščih na tretjem mestu, kandidatna lista je obrobljena z državnimi barvami, t. j. ntodro-belo-rdeče. + Dva ministra. V Vesničevem kabinetu sedita dva ministra Slovenca, demokrat Kukovec in klerikalec Korošec. Na dnevnem redu je vprašanje ratifikacije rapallske pogodbe. Usodepoln trenurtek! Najtežji v življenju državnika, historična odgovornost pred narodom in bodočnostjo. Eden minister vrši Slovenci! Pri volitvah, dne 28. t. m. se moramo za vedno otresti jarma farovških ljudi, ki so gnali zlasti kmeta, v strelske jarke, pritiskali za vojna posojila, rekvirirali živino, žito in druge pridelke. flliitfvillri f Danes Ieži usoda Vaše0a stanu samo v Vaših rokaIl! Ako Vi h°e8le' imafe lsbko v UUi llllliii parlamentu tri zastopnike s?ojega stanu. Demokratje Francbetti, Rebek in Mchorič so ——--— Vaši najboljši, najsposobnejši možje, ki so edini kandidati med Slovenci, da lahko z uspehom zastopajo Vaš stan. Velika demokratska stranka, raztezajoča se od Triclava do Bitolja, edina more jamčiti, da bo beseda Vaših poslancev kaj zalegla. Ne zamudite prilike, ki se Vam danes nudi, da ne boste tarnali v bodoče. Obrtnik, ki ima pamet v glavi, more voliti le demokrata. Na delo obrtniki! Agitirajte od moža do moža za demokrate, da bo zmaga Vaša! svojo dolžnost. Odločno in možato daje v kabinetu duška razpoloženju naroda, graja napake, opozarja na dolžnosti države napram neodrešenemu narodu, Zaveda se pogubnosti one politike, ki v momentu narodne nesreče trga še edino nado za našo bodočnost — nacionalno solidarnost. Pride odločilni moment in ima korajžo reči: V imenu onega dela našega naroda, ki trpi v neizrecni muki ne morem reči da. Briga se za vse, kar je v neposredni zvezi z interesi neod-rešene domovine, ki baš pri tej priliki potrebuje narečje pažnje svobodne matere domovine. — Drugi minister se odpelje na predvečer historičnih dni na strankarsko agitacijo. Domovina ga kliče k dolžnosti. Predsednik kabineta mu pošilja brzojavke, da naj se vrne, ker je treba reči moško besedo. Ministru pa je posel volilne agitacije nad vsemi dolžnostmi. Veselo potuje naprej po vinskih goricah in računa, kako spretno se je izognil odgovornosti ter jo odvalil na Srbe, Hrvate in slovenske demokrate. Ko pa pride nov telegram, ki zahteva od njega takojšnji povratek ali pismeno jasno besedo, odgovarja: „ne pridem, ne rečem pa tudi ne da ne ne. Ter pristavi: kaj pa s klerikalnimi poverjeniki v Splitu in Sarajevu?" Ali razume g. Vesnič ta migljaj? Ali je jasno ministrskemu svetu, da veže dr. Korošec svoj pristanek na izročitev ne-odrešenih krajev Italiji na pogoj, da dobi njegova stranka dva nova poverjenika? — Dva ministra, dva značaja; dve stranki, dve morali. Ali smo vredni, da nas svet spoštuje? * Le z rokavicami! Neki Lesar, avstriski agitator iz Liesingaua pri Dunaju je prišel na mariborsko kolodvorsko pošto, kjer je po končanem opravilu začel pripovedovati uradnici, da bo tudi v Mariboru kmalu plebiscit — 'von Spielfeld bis Cilli kommt es bestimmi: zu einem Plebiszit.« Službujoči uradnik je dal predrznega Nemca aretovati, ampak oblasti so nevarnega hujskača proii položitvi 21.000 K kavcije takoj izpustile! * Beguncem. Ker traja rok za kreditiranje vozarine le do konca t. 1. in je sedanje poslovanje vidiranja potnih listin zelo dolgotrajno, se poživljajo oni begunci, ki se mislijo vrniti do konca leta, da se javijo takoj zaradi propustnice pri politični oblasti svojega bivališča (v Ljubljani, policijsko ravnateljstvo), ki jim izda propustnico. Oblasti, ki izdajo propustnice, vpošljejo le-te skup-n o podpisanemu uradu, ki bo ukrenil potrebno glede pravočasnega vidiranja od strani italijanske delegacije. Časopisi v Sloveniji se napro- šajo, da to notico ponatisnejo. — »Urad za zaščito beguncev«. * Lekarna v Spodnji Šiški. Mag. pharm. Ciril Oartus, vodja lekarne obče javne bolnice v Ljubljani, je predložil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani in sicer v Spodnji Žiški s stojiščem na Celovški cesti. * Zdrastveno stanje v Ljubljani. V dobi od 7. do 13. novembra je v Ljubljani umrlo 25 oseb, narodilo pa se je 22 otrok. Za grižo je v tem času obolelo 5 oseb. ¥ znamen|y sporazuma. Gorica, 18. novembra. Snoči je imelo tukajšnje »Glasbeno in pevsko društvo« v dvorani hotela Central svoj koncert. Dvorana je bila nabito polna. Ravno ko je med koncertom imel nastopiti moški zbor, je ob vratih, ki vodijo v vestibil, pred dvorano z močno detonacijo eksplodirala bomba, ki jo je vrgla neprijateljska roka najbrže s ceste. Vse šipe v dvorani in v bližini so bile razbite. Zračni pritisk je dvignil vhodna vrata. Vsled eksplozije je nastala med publiko velika panika. K sreči ni ni- ti panika, niti eksplozija zahtevala človeških žrtev. Ko se je dvorana izpraznila, je moški , zbor kot zadnji odhajal iz dvorane na cesto, pe-vaje himno »Hej Slovani«. Na cesti pred dvorano je bilo zbranih mnogo Italijanov in italijanskih vojakov. Davi so se pri vhodu v dvorano našle še štiri ročne granate, ki pa niso eksplodirale. Vidi se, da je bil ta atentat, ki bi bil lahko imel strašne posledice, sistematično pripravljen. Italija rse namerava izprazniti nam pripadajočega ozemlja. Rim, 18. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Giolitti je na včerajšnji seji zbornice izjavil, da področje, ki po rapallski pogodbi pripada Jugoslaviji, se tri mesece ne bo izpraznjeno. Do tedaj bo imela jugoslovanska konstita-anta dovolj časa, da ratificira pogodbo. Rim, 18. novembra. (Izvirno). Pri razpravljanju socialističnega predloga o notranji politiki je stavil ministrski predsednik Giolitti vprašanje zaupnice. Socijalistični predlog je bil odklonjen z 202 proti 83 glasovom. Triindvajset poslancev se je vzdržalo glasovanja. Giolitti je s tem dobil precej znatno zaupnico. Listek. - t: Vodiški čudeži. Dalje. III. Romanje v Vodice. Ko so slišali, da res je, kar ženice govore, so se dvignile proces'je in v Vodice se vale. Sam škof z njimi skupaj hodi, in vsi korarji so z njimi — „Naj brezverce vzame zlodi", moli pater Ibrahim. Mežnarji in ministrantje gledat čudeže gredo, z njim vsi Marijini fantje, pesmi romarske pojo. Vse tercijalke in device, kar vsa fara jih ima, vse hitijo zdaj v Vodice, da Johanci čast se da. Zraven vse Marijine hčere, čuki in marinarji, polni svete žive vere, vse v Vodice zdaj hiti. Župniki in vsi prelati in občinski vse možje, vsi berači in bogati, vse, kar leze in kar gre. Zraven gredo vsi župani, z njimi tretjeredniki, red pa delajo kaplani, da se kdo ne zaduši. Starodavne svete speve, poje tisoče glasov: „Glej pri tebi vboge reve, usmili se nas grešnikov." Tak se množica preriva, okrog župnišča se drvi, notri pa svetnica živa — svete čudeže deli. IV. Novi čudeži. Naše dobro verno ljudstvo ima neskaženo čustvo, je še nepokvarjeno, za nebesa ustvarjeno. In gorje, kdor ne veruje, kar na prižnicah se čuje, kdor pa čita še kak list, to je že cel ateist. Časopisi klerikalni so le sveti in moralni, v njih resnico čisto imaš in vse drugo — to je laž. Srečna vas je vas Vodice, tja hitijo vse ženice, dan na dan od vseh strani, tja hitijo romarji. Vsi jo prosijo pomoči, ona pa tako odloči: „Vsak naj grehov se skesa in za svete maše da." So ljudje se pokorili, svoje žepe izpraznili, župnik spravil je denar, ker je grešnikom na kvar. „Kaj vse druge so svetnice" (tako pravijo ženice) „kaj Polona, Agata, Katarina, Barbara. Kaj Marjeta al' Matilda, kaj bo Neža al' Klotilda, kaj Lucija, Uršula, kaj bo Porcijunkula. Kaj so Brezje, kaj Višarje? Tam se meče proč denarje, tam je slaba božja pot — malo se dobi dobrot. Vse drugačna je svetnica, ki iz ran ji kri ven šprica, vsled presvete te krvi, lahko čudež se zgodi." . » Ko so ženske šle v Vodice vzele so si steklenice, da s presveto jih krvjo do vrha napolnijo. Ko Johanca je ležala, kri iz ran ji je curljala, ženske so točile jo, skrbno so shranile jo. Ženske so Boga hvalile in takole govorile: „Hvaljen bodi večni Bog, zdaj je konec vseh nadlog. Storil si nam velik čudež (kdor ne verje, ta je Judež) če je kdo iz nas bolan, pije kri naj svetih ran. Tud' Johance čista voda (vreči proč bi b'lo jo škoda) tako čudno moč ima, da slabotne okrepča. Pred skušnjavam hud'ga vraga, kri Johance nam pomaga, če devištvo se zgubi, lahko z njo se spet dobi. Tudi kadar ženske naše, nekaj plačajo za maše, raznih drugih se skrbi lahko vsaka iznebi." Tako ženske so molile, glasno so Boga hvalile, da je tako milost dal in Johanco jim poslal. Konec prihodnjič. Dober dan! in nikakih bolečin ne boste imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa-fluid in Elsa-krogli-ce, 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici Elsa-fluida 42,— K. 6 škatlic Elsa-krogiie 18.— K. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so: Follerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15.— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijino mlečno milo z znamko „Elsa" 19.—. Fellerjeva Tannokina-pomada za rast las, veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drugi Elsa-izdelki tvrdke Ev gen V. Feller, v Donji Stubici, Elsa-trg št. 360 na Hrvatskem, so vseskoz zanesljivi in priporočljivi. samostojen, bilančnik, želi po Novem letu premeniti službo. Ponudbe se prosi na „IIprj,vništT<> Domovine pod 'B 42". UAI v umumi i stritart«*« u»ica iton.2. podružnici s Splita, Trsta, CsIsbch, SaFsjEBii, Bsrlcl, EbIIb, Sabora Ia EoFonljab; bančna efespazitora s Ftojn. Delnlika In rezerva K 50,000.000 — Teittan Xi. 261. Sprejema »loge na knjižice ln tekoi! rsSan proti ugodnemu obrestovanju. Kopata ln prodaja vse vrsta vrednostnih papirjev, j| = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. == |j Brzojavni naslov i ,,Banka". ——MiMUMIH II ■mili IIIIIIII1111 lil li#