Z bojem do zmage! V enainpetdeseto leto. -j- Prvo polstoletje našega lista je za nami; z veselim upanjem, utrjeni v boju, stopamo korak dalje. Ne brez upa zmage, ampak Ą zavesti. da rodi pošteno delo pošten uspeh. gledamo v bodočnost. U6koki, hinavci, deouocianti, tatovi časti iu imetja gledajo r tla, mi pa 86 ne bojimo nikomur upreti pogleda v •braz! Naša vest je mirna, naše delo pošteno — koga bi se bali ? ! Tudi letos hočemo delati z vsemi silarai za staro pravdo sloTenskega učitfljstva: za k r >u h , ugled, čast in prarieo! Ne poznamo nobene hinavščine. Vsakomur povemo v lice, kar mu gre. N-e sluiimo oobeni osebi in interesom nobenega poeamezdika, ampak moralna in materialnapovzdiga naše eelokupn o s t i je smoter našemu delu. Glasnik, neizproseu ia nepodkupen, hočemo biti vsem preganjanim in zaničevanim, vsem trpečim in zuačajnim somišljenikom in soraišljenicam! Naše vrste so se izčistile. Kar je uerabuega, gnilega, samopašnega in umazanega, je odpadlo. Hinavci, svetoblinci in zahrbtniki so se poskrili v neučiteljsko orgaoitaeijo in tavajo v odvisnosti kot izgubljene ovee. Pri nas so Jostali vsi, ki drže kaj na 6vo.jo žast, na čisto in ueoskrunjeno svoje ime! Eadost ti igra v srcu, ako govoriš s komerkoli izmed naših: odkrita beseda, oko v oko, ponosna zavest neomadeževanega značaja! To je karakteristika našega človeka! Kdor ni tak, ne sodi v našo družbo ! E n o i m a m o , karnamjenad rse sveto: čast! Ubijali so nas, a nas niso ubili. Napovedali so nam bojkot, a mi ostanerao! Čim hujši je pritisk, tem veeja je odporna jsila. Sami bodo pocepali od strahu in zavisti, mi pa ostanemo! Do zadnjega diha se bomo bo- rili brez ozira na levo in desDO pod praporom narodnosti, naprednosti in demokratizma za uveljavljenie zabtev in idej naprednega slovenskega učiteljstva! To hoče biti v svojem delokrogu svoj gospod! Vsi šušmarji, zajedalci in pustolovci — stran od tega kar je naše ! Za pravico svojo in za prosveto slovenskega ljudstva, za njega materialno ojačenje in d u š e ? n o osvobojenje hočemo delovati nenmorno in smotreno! V napredni svoji organizaciji združeno slovensko učiteljstvo mora stopiti na čelo s?ojemu narodu! Nobene ponižnosti, nobenega drsanja koleu! Lastna in narodova pravica namjenaj?išji u k a z ! Kakor strela z jasoega neba so ošvigaili naše nasprotnike sklepi upraynega odbora naše ponosne Zaveze, ki smo jih objavili v zadnji številki lanskega leta. V svoji brezmiselnosti in otrpelosti so kričali, da se trgajo naše vrste, a upravni odbor jih je udaril s svojo moško, kot iz kamena izklesano besedo po glavah, da sta jih obšla strah in sramota! Izpolnili, preosnovali bomo svojo organizacijo, ki je ne premaga n o b e u a sila! V drugorodnih narodih je lahak boj s sovražaikom, ker je vsaj pošten y sredstvih. Naš sovražnik ne poznapošten o s t i. Zato se pa slejaliprej ubije sam kot škorpion, ki zbada okrog sebe, naposled pa se uje saraega sebe. Da čimprej izgine s površja ta zalega, da čimprej odpravimo ta madež z naše lepe zemlje, hoeemo poskrbeti tudi mi! Nič strahu, nič obupa! Pokoii<u glave, kvišku srea ! Slabše in hujše kakcr doslej ne raore biti nikdar in nikjer. Kot bratje in sestre se bomo podpirali med seboj, odgovorni za vsa dejauja svoji v e s t i. Naš klie ni klic miru in vdanosti. M i h o čemoboja, kijačiinutrjaznačaj in ki dovede do zmage! Kar imamo, smo si dali sami. Nočemo nobene milosti, ne poznamo nobenega hlapčevanja Ako hočejo od nas poštenega dela, hočemo mi za pošteno delo poštftuega plačilal Hlapci in sužnji Daj gredo, karaor jim drago, mi hočemo s v o b o d e ! Svobode hočemo, da se v nji razvijejo naše moči! Mi ne priznav a m o samo tistih zakonitih določil, ki V8ebujejo naše dolžnosti, mi hočemo, da se uveljavijo tudi tiste določbe, ki govore o naših pr.avicah: svoboden državljau v srobodni d r ž a t i! Zato pa se glasi naš novoletni klic: Z bojem do zmage!