Posamezna številka 6 vinarjev.
siev. 40. Izvcn LJubljane 8 vin. \ mm, v n, 18. lefiroaria no.
Leto m
s Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . . K 28-— sa en meseo
20 29--35'-
ss Nemčijo celoletno za ostalo lnosemstvo
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naproj . . K 24 — 2 — 1-70
sa en meseo „ .. „ V opravi prejtniin mesefine „ š Sobotna izdaja
sa oelo leto........
za Nemčijo oeloletno . „ sa ostalo lnosemstvo. „
V-12-
_■_ Inseratl:
Enostolpna petli vrsta (72 mm): sa enkrat .... p« U v sa dvakrat .... „ 13 „ ia trikrat .... „ 10 _ sa večkrat primeru po past
Urita iznulla. zaknu. KifUti t:
snos.olpna pe.ltvrsta po 18 Tla. g i Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 tU.
Izhaja vsak dan, isvsemii m« delje tn prasnlke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vesni red.
fcsT Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo J« v Kopitarjevi nllol it 6. — Rafiu poštne branilnloe avstrijske it 24.797, ogrske 28.511, bo: n.-hero. št. 7583. — Opravnlikega telefona it. 188.
Panašnia Številka obsega 6 strani.
Oči imajo, da ne vidijo...
V drugem februarskem zvezku letošnje »Osterr. Rundschau« priobčuje baron Chlumecky pod gorajšnjim naslovom članek, v kterem se zavzema s stališča avstri j. in nemških interesov, ki se po njegovem mnenju krijejo, za kolikor mogoče veliko Albanijo, ki mora v smislu politike obeh držav zagraditi panslavizmu pot do Adrije, dati zadostno protiutež proti povečani Srbiji in pa pomagati vplivu srednje Evrope na zahodni Balkan. Ako bi panslavizem prodrl do Adrije, bi to značilo polom naše jadranske politike in pot do svetovnega morja bi bila ogrožena. Da bi to tangiralo tudi velike koristi Nemčije, je jasno. Noben državnik ne sme prezreti, da morajo koristi Nemčije segati do Adrije. Toda te funkcije mora vršiti le močna Albanija, ki ji morajo brezpogojno pripadati Skader, Peč, Djakovo! Prizren in Janina i. s. ne samo iz političnih, marveč predvsem iz gospodarskih razlogov. Glede vprašanja meja ne smemo poznati nikakega kompromisa. Da bo pa samostojna Albanija vsaj nekoliko odvagala veliko škodo in nevarnost, ki so jo za Avstrijo povzročili novi dogodki na Balkanu, se mora prometna politika v Albaniji prilagoditi našim koristim in zahodni Balkan odpreti vplivu Avstro-Ogrske. Gre za probleme, ki so za Avstrijo vitalni, za Nemčijo pa velikega pomena.
Kakor se iz vsega modrovanja vidi, baron Chlumecky nas Slovanov pri določitvi interesov habsburške monarhije prav nič ne vpošteva. Nerazumljivo je, da patriot in politik, ki hoče veljati za resnega in ki svoje misli razklada v znanstveni reviji, trdi, da se koristi Nemčije ali pa — recimo kar naravnost — nemštva, zlagajo z interesi mnogojezične Avstro-Ogrske. Dokler bo veljalo v naši politiki to načelo, bo slovanski svet. Avstriji nujno nasproten. Naj monarhija hodi ono pot, ki jo kaže narava sama, naj- se oprosti protinaravnili spon nemštva in madjarstva, pa si ne bo nikdo upal govoriti o bolnem sosedu. Mi zelo dvomimo, da bi mogla habsburška monarhija nadomestiti svojo zvesto jugoslovansko stražo ob Adriji z Albanijo, ki pa poleg
tega še ni avstrijska, kot bi bar. Chlu-mecky rad imel in s katero bomo imeli še velike skrbi — največ ravno radi našega južnega zaveznika. Dalje se nam tudi zdi nepolitično, da se računa s Srbi a priori kot z našimi sovražniki. Če je Chlumeckemu nerazumljivo, kako sla mogli Črnagora in Srbija v par tednih uničiti stoletno delo avstrijske ori-entske politike, je že to dejstvo samo najjasnejši dokaz, da si s svojo politiko nismo mogli dobiti tal, ker so jo vodili ljudje, ki so jugoslovanstvu nasprotni, ali pa ga vsaj niso čisto nič umeli. Svojo pozicijo ob Adriji in na Balkanu more Avstrija ohraniti le s s v o j i m i Jugoslovani in po njih. Kdor tega naravnega, dejstva ne uvidi, ta je — bona fide sicer — a dejansko sovražnik Avstrije!
Pri tej priliki je treba še nekaj pripomniti. Kadar se gre v Italiji, Angliji ali na Francoskem res za čast domovine, za njene življenjske interese, za njeno veljavo, takrat vlada vso javnost informira, ljudje vedo, kaj je na kocki, pojavi se splošno soglasje. Kaj pa pri nas? Voditelji naše zunanje politike si do danes ne upajo na lastno odgovornost povedati narodom Avstrije, kaj so naši življenjski interesi in kjo so. Ofici-ozni list opleta prazne faze, pač pa najema naša diplomacija Mandle Chlu-meckyje in druge, da ljudem sugerira-jo, da sta Peč in Dobar vredna svetovne vojske. Ta metoda je Avstrije nevredna in če je. moment res resen, bi si odgovorni faktorji morali izbrati drugo pot, da navdušijo avstro-ogrske državljane za tako velike reči. Seveda je silno dvomljivo, ako bi se grofu Berch-toldu posrečilo avstrijska ljudstva prepričati o tem, cla je zaradi par lukenj v tisti Albaniji, ki bo stala pod varstvom vseh šestih vel"sil. potrebno riski-rati požar, ki bo lahko segal od Moskve do Seine.
M vojošMl program u leto 14.
kron in ki bo presegel eno milijardo kron, če bo tedanje izredno stanje še nekaj časa trajalo. Nadaljnje potrebščine vojne uprave pa takole preračunavajo: Prehod iz triletne v dveletno vojaško službeno dobo bo stal enkrat 8 milijonov, vsako leto se pa bo potrebovalo 9,600.000 kron več. Premije podčastnikov in izboljšanje stanja podčastnikov bo stalo trajno vsako leto 800.000 kron, poučna sredstva bodo stala enkrat 2,000.000 kron; za poplačanje zaostankov bodo vsako leto izdali 3,100.000 kron; za utrdbe, zgradbe itd. pa 10 milijonov kron. Nadalje bo znašal izredni kredit za artiljerijo za leto 1914. 2,000.000 kron. Skupna potrebščina za leto 1914. bo znašala redno več 15,500.000 kron, enkratni izdatek pa 19,000.000 kron; skupaj torej 34,500.000 kron, od katere vsote odpade na Avstrijo 21,940.000 kron. Skupni proračun vojnega ministrstva (brez mornarice) znaša za leto 1913. 395,968.612 kron; če se pa vpoštevajo vsi izdatki, se pa zviša preračun vojne uprave leta 1914. na približno 420,000.000 kron. Uprava vojne mornarice zahteva za leto 1914. redno okroglo 76,000.000 kron; od že dovoljenih 312,400.000 kron za izpopolnitev vojne mornarice razpolaga uprava mcrnarice še s 95,000.000 kron, od katere vsote se po načrtu zahteva leta 1914. 68,000.000 K, če ne bodo zgradbe novih ladij hoteli pospešiti. Sodijo, da se bo sukal proračun vojne mornarice za leto 1914. med 100 do 170 milijenov kron, ker bo uprava vojne mornarice zahtevala kredit za zgradbo novih ladij. Skupen proračun vojne uprave za leto 1914. bo znašal približno 580,000.000 kron, za 40 milijonov več kakor v proračunu za leto 1913., če ne bo presenetenj, ki seveda niso izključena. Prihodnje delegacije bodo morale dovoliti skupni vladi do 1 in pol milijarde, če ne bodo navedene za naše beraške razmere naravnost ogromne vsote še prekoračili.
Frepreten napi no Kanskc-soetalneoa poslance ttnsckaka.
»To je nemogoče, mislim, dokler je Wulf tam, ki jo čuva,« je rekel Godvin mirno.
»A jaz rečem, da mora biti tako — in bo tako.«
Po teh besedah je Saladin vznemirjen odšel.
V	Jeruzalemu je vladal vseskozi sam obup. V mestu je bilo na tisoče in deset tisoč beguncev, žensk in otrok, med njimi mnogo takih, kojih možje in očetje so padli v bitki pri Ilatimu. Ostala peščica za orožje sposobnih mož jc imela le malo voditeljev in tako se je zgodilo, da je bil Wulf kmalu na vrhu.
Saladin je najprvo naskočil mesto od zapada med vrati sv. Štefana in Davida; a tukaj so stale močne utrdbe, Pizanski grad in Tankredov stolp, odkoder so branilci vrgli napadalce nazaj. Radi tega je sultan izpremenil načrt, peljal svojo vojsko na vzhodno stran in sc utaboril blizu Cedronske do'ine. Ko so kristjani videli, da podira šotore, so mislili, da je opustil oble-go in po vseh cerkvah hvalili Boga. Ali drugo jutro se je bela vrsta Šotorov pojavila na vzhodni strani in tedaj so vedeli. da je njihova usoda zapečatena.
V	mestu jih je bilo mnogo, ki so se hoteli podati sultanu in ljuti so bili razpori med njimi in pa onimi, ki so
naj. V nedeljo zvečer po Schuhmeierjevem pogrebu je bila o tem po monakovski policiji obveščena dunajska policija. Dunaj« ska policija je o Freibergerjevem načrtu takoj obvestila dunajskega župana dr. Weiskirchnerja in pa poslanca Kunschaka* storila je pa tudi vse, da izsledi Freiber-gerja, ki ji je že od prejšnjih časov dobro znan. Freibergerja so že v nedeljo zvečer izsledili, v ponedeljek ob 6. uri zjutraj so ga pa aretirali. Pri Freibergerju so našli revolver, dve patroni in ostro nabrušeno trioglato pilo. Ko so ga zasliševali, je Frei-berger odkrito izpovedal, da je hotel res usmrtiti poslanca Kunschaka, da maščuje Schuhmeierja. Pilo je vzel zato s seboj, če bi revolver odpovedal. Freiberger je doma v Brnu in je bil žc 26krat predkaznovan.
VnlaSk! avialik nadporočnik Nittner smrtno ponesrečil.
Nadporočnik Nittner je bil znan kot eden najdrznejših avstrijskih vojaških pilotov, znan je bil tudi v naših krajih, ker je bil zadnje čase stacioniran v Gorici. O nesreči se nam poroča: Dne 17. t. m. je nadporočnik Nittner na letališču v Fischamendu smrtno ponesrečil. V nedeljo, 16. t. m., sc je Nittner pripeljal iz Gorice v Fischamend, da preizkusi nek nov aeroplan. Navzoč je bil pri preizkušnji tudi poveljnik vojaškega zrakoplovnega oddelka stotnik Tauber. Nittner se je z novim aeroplanom dvignil v zrak ob pol 5, popoldne. Ko se je dvignil 100 metrov visoko, je z aparatom manevriral, kar nenadoma je pa aeroplan pričel bliskovito hitro padati, obenem je bil Nittner vržen iz aparata. Stražmojster Winkler, ki je blizu stal, je hitel k Nittnerju, ki jc ležal že mrtev 6 metrov proč od razbitega aparata. Nitt-nerjevo truplo je bilo strašno razmesarjeno. Propeler mu je preparal trebuh, tudi prsi so bile do vratu prerezani. Kri je bruhala iz mrtvega trupla. Častnike je pogled na ponesrečenca strašno pretresel. Aparat, s katerim je Nittner ponesrečil, je komisija že pred dnevi pregledala in izrekla, da nima nobene napake. Sodijo, da je postalo Nittnerju med poletom najbrže slabo. Nittner je bil eden najboljših avstrijskih vojaških pilotov, o njegovih drznih poletih se je večkrat pisalo. Rajnik je bil gojenec Terezijanske vojaške akademije. Ko je dve leti služil pri 88. pešpolku, so ga pri-delili letalnemu oddelku v Dunajskem Novem mestu. V Avstriji je Nittner četrti aviatik, ki je smrtno ponesrečil. Prvi se jc
prisegli, da raje umrjo. Naposled so se dogovorili, da pošljejo odposlanstvo k sultanu. Saladin jih je sprejel v navzočnosti svojih emirjev in svetoval* cev. Vprašal jih je, kaj žele, in odgovorili so mu, da so se prišli pogajat glede. pogojev predaje. Na to jim je odgovoril:
»V Jeruzalemu biva gospica, moja nečakinja, znana med nami pod imenom balbeška princezinja, med kristjani pa Rozamunda D'Arcy, ki je pred kratkim pribežala v mesto v spremstvu viteza gospoda Wulfa D'Arcyja, ki sem ga videl hrabro se boriti v vr-štah vaših bojevnikov. Izročite jo meni, da nastopim proti njej kot zasluži, potem pa govorimo dalje. Dotlej vam nimam ničesar drugega povedati.«
Večina odposlancev ni ničesar ve* dela o tej gospici, le eden, dva sta rekla, da sc jima zdi. da sta slišala o njej, da pa jim je neznano, kje je je skrita.
»Tedaj se vrnite, pa jo poiščite,k je rekel Saladin in jih odpustil.
Odposlanci so se vrnili in povedali. kaj so opravili pri Saladinu.
»V tej zadevi,« je vzkliknil patri-jarh Ht raklij, »lahko zadostimo Sala-dinovi zahtevi. Poiščite mu nečakinjo ter mu jo izročite. Kje pa biva?«
Letošnjim delegacijam, ki b do najbrže spomladi zborovale, predloži vojna uprava taJt račun, kakršnega že dolgo ni predložila. Potrebščine za zunanje ministrstvo, za državno finančno ministrstvo in za najvišji skupni računski dvor so normalne, poviša se pa zopet preračun vojne uprave. Presenetil bo osobito račrn o izrednih izdatkih, za priprave ob mejah, ki so že zdaj dosegle nad 600 milijonov
Znano je, da je brat krščansko-social-nega poslanca Kunschaka ustrelil social-ndemokraškega poslanca Schuhmeierja. Schuhmeierjev umor je zelo razburil socialne demokrate. Neki 581etni mizarski pomočnik Franc Freiberger v Monakovem je sklenil, da hoče maščevati Schuhmeier-jevo smrt tako, da usmrti morilčevega brata, krščanskosocialnega poslanca Leopolda Kunschaka, ter je odpotoval na Du-
Reža sveti.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
»In kaj so ti odgovorili?«
»Smejali so se in namigavali, da sem čarovnik ali izdajavec v tvoji službi ali pa oboje skupaj.«
»Slepi bedaki, ki niso hoteli poslušati resnice, ko jim je bila poslana po čistih ustih preroka,« je zamrmral Saladin. »No, pa so bridko poplačali svojo slepoto, jaz pa sem zmagal. Ali se moreš čuditi, gospod Godvin, da tudi jaz verujem v prikazen, ki se mi je v noči trikrat prikazala ter mi pokazala pravi obraz moje nečakinje, bal-beške princezinje?«
»Ne čudim se,« reče Godvin.
»Ali se tudi ne čudiš, da sem bil fiaravnost blazen od jeze, ko sem izvedel, da me je ta vrla ženska ukanila, pa mojo stražo in vohune, in to potem, ko sem prizanesel vašemu življenju? Ali se čudiš, da sem še sedaj silno razjarjen, ko sem mnenja, da sem s tem oropan velike sreče?«
»Ne čudim se. Ali sultan, jaz, ki sem videl prikazen, govorim k tebi, ki
si tudi gledal prikazen — kot prerok k preroku. In jaz ti pravim, da ti sreča ni bila vzeta in da se je vse to zgodilo zato, da ti ona. sreča v resnici posije.«
»Govori,« je rekel Saladin in resnobno zrl nanj.
»Glej, o Salah-ed-din, princezinja Rozamunda prebiva sedaj v Jeruzalemu zato, da bi mestu prizanesel radi nje in tako naredil konec prelivanju krvi in rešil neštevilnim ljudem življenje.«
»Nikdar!« je rekel sultan in planil pokoncu. »Zavrgli so mojo naklonjenost in prisegel sem, da jih uničim vse, moške, ženske, otroke ter se tako maščujem nad celim njihovim nečistim in verolomnini rodom!«
»Ali je Rozamunda nečista, da bi se maščeval nad njo? Ali ti njeno mrtvo truplo prinese miru? Č.e pogine Jeruzalem pod mečem, mora tudi ona umreti.«
»Dal bom povelje, da jo rešijo — da jo jaz sodim radi njene krivde « je pristavil srdito.
»Kako jo je mogoče rešiti, ko bodo naskakovaVi kar pijani od klanja, ona pa je navadna preoblečena ženska med tisoči drugih?«
»Potem jo odkupim ah" odpeljem iz Jeruzalema, preden se klanie m-i-čne.«
•s-
Pred Skadrom je 30.000 črnogorske in 12.000 srbske vojske ter 150 topov. Govori se, da dospe v par dneh večji oddelek srbske vojske iz Prilipa.
Politične utopile liaiifonov ?
Neka v občne dobro informirana ose* ba piše to-le: Ko je malo pred koncem prve polovice balkanske vojne neka grška vojna ladja zaplenila italijanski parnik z vojno kontrebando, se je nahajala na italijanski ladji tudi deputacija Arnavtov, ki je bila namenjena v Rim do kraljeve italijanske vlade. Grki niso Arnavtom nič ža-lega storili, samo njihove važne politične papirje so pregledali in našli v teh dokumentih čisto določno ponudbo Italiji, koje varstvu se hoče Albanija podvreči, če ji Italija pri velesilah izposluje avtonomijo. Albanci naj bi si izvolili kneza, ki bi mu Italija postavila sorezidenta, kakor ga ima Francoska v Tunisu ali pa Angleška v Egiptu. Čeravno se je za avtonomijo Albanije trudila Avstrija, je Italija konečno vendarle sprejela ponudbo Arnavtov in čaka samo ugodne prilike, da se znebi avstrijskega partnerja. Italija je v Parizu in v Londonu baje že razodela, da je voljna izstopiti iz trozveze, če se ji dovoli okupacija Albanije in zasedenih otokov v Egejskem morju. Da pridobi Rusijo, Srbijo in Črnogoro za svoj načrt, hoče prepustiti Črnigori Skader, Srbiji pa pas zemlje ob Drinu do morja vred s pristanišči Sv. Ivan Medua in Lješ. Dalje hoče Italija prispevati tudi polovico kapitala za zgradbo jadranske železnice, če se bodo dela izročila italijanskim podjetjem. Če se te pro-pozicije ne sprejmo, hoče Italija podpirati nameravani odstop kralja Nikita, ki je ta svoj korak, ako ne dobi Skadra, že razodel. Črnogorska dinastija hoče deželo odstopiti Srbiji in se zadovoljiti s pravico nasledstva v Srbiji. Dinastija Karadjordjeviči sloni le še na sedanjem kralju in kraljeviču Aleksandru, drugi Karadjordjeviči bi dali prednost črnogorski hiši. Tako bi nastala močna Srbija, ki bi segala do Jadrana. Ker so baje interesi Srbije in Italije na Jadranu isti, bi bil trajen sporazum zasiguran.
Tem »dokumentom« seveda ne gre brezpogojna vera, toda dejstvo je, da se gotovi krogi v Avstriji že boje, da nam bo Albanijo, ki nas je stala že 600 milijonov, odnesel nekdo drugi.
ubil Vincenc Wiesenbach meseca junija 1911 v Dunajskem Novem mestu; drugi Aleksander Mosca, ki je smrtno ponesrečil 29. novembra 1911 kot potnik zdaj ponesrečenega nadporočnika Nittnerja, oktobra 1912 se je v Gorici ubil nadporočnik Aristides Petrovič; četrti je včeraj smrtno ponesrečeni Nittner.
Nolranje politične zadeve.
Demisija gališkega namestnika. — Mali finančni načrt. — Izseljeniška predloga. — Ceško-nemška sprava.
»Herold Polskie« objavlja dopis svojega dunajskega dopisnika, ki trdi, da namerava v kratkem odstopiti gališki namestnik dr. Bobrzynski, ker je prišel v nasprotje z dvornimi krogi. Princu Hohen-lohu so namreč v Peterburgu naznanili, kaj žele, da postanejo zveze med dunajskim in peterburškim dvorom prisrčnejše. V prvi vrsti žele v Peterburgu, da se naj v Galiciji več ne trpe znane vsepoljske organizacije in strelni zbori. Dr. Bobrzyn-ski je izjavil, da tega gibanja namestništvo z odloki ne zaduši in da naj se proti navedenim organizacijam ne nastopi s silo. Izjavil je to tako odločno, da hočejo mero-dajni krogi, ki žele z Rusijo dobre odno-šaje, izpremeniti osebo gališkega namestnika. — Večinske stranke so se včeraj pogajale o ključu, kako naj se porazdele vsote, ki jih dobe dežele od novih davkov. Poljaki so zahtevali, da se mora Galiciji več dovoliti, kolikor se ji zdaj dovoljuje. — Vlada namerava predložiti meseca marca ali pa aprila izseljeniško postavo. — Češki člani spravnega odbora osmerice so 17. t. m. odpotovali na Dunaj, kjer jih 18. t. m. zasliši minister baron Heinold. Vlada v tej konferenci, ki se je udeleži tudi češki namestnik grof Thun, obrazloži svoje stališče glede na uradovanje v Češki. Nemci sodijo jako pesimistično o spravi med Čehi in Nemci, češki radikalci se pa pripravljajo na boj proti sedanji vladi, o kateri sodijo, da nalašč ovira spravo. Čehi se pripravljajo v državnem zboru na obstrukcijo.
Balkonska vojska.
TURŠKO URADNO POROČILO O POLOŽAJU NA BOJIŠČU.
Carigrad, 17. februarja. Neko uradno vojno poročilo izvaja: Včerajšnja noč v Odrinu je bila mirna, a podnevi je izstrelil sovražnik proti trdnjavi 150 strelov. Pred Bulairjem se položaj ni izpremenil. Predvčerajšnjem je na ča-taldški črti prodirala neka sovražnikova kolona proti Cifliku in proti Sofasu. Sovražnik je streljal s topovi na Or-manli, ki se nahaja v naši posesti. Takoj smo vse potrebno ukrenili. Sovražnik je pričel včeraj utrjevati griče zahodno od Sofasa. Drugih izprememb tli.
GRKI SE IZKRCALI NA MALO-AZIJSKI OBALI.
Berolin, 17. februarja. Iz Carigrada Se poroča: Grki so baje v Besika-zalivu izkrcali 40.000 mož. (Besika-zaliv leži južno od vhoda v Dardanele v Mali Aziji.)
Nato je eden naznanil, da je to znano vitezu gospodu VVulfu D'Arcyju, s katerim je prišla v mesto. Poslali so nemudoma ponj. Prišel je z razbitim oklepom in krvavim mečem v roki; pravkar je bil odbil napad na zunanje utrdbe in jih vprašal, kaj želijo od njega.
»Radi bi vedeli, gospod VVulf,« je rekel patrijarh, »kje imaš skrito go-spico balbeško princezinjo, ki si jo ukradel sultanu.«
»Kaj je tebi na tem, gospod?« je vprašal VVulf nakratko.
»Veliko, meni in vsem; Saladin se sploh noče pogajati z nami, dokler mu je ne izročimo.«
»Ali hoče torej zbor izročiti krščansko žensko Saracenom proti njeni volji?« je vprašal VVulf resnobno.
»Moramo,« odgovori Heraklij. »Vrh tega je ona njihova.«
»Ni,« je odvrnil VVulf. »Saladin jo je odpeljal z Angleškega in ona mu je odnekdaj skušala uiti.«
»Ne trati nam časa,« vzklikne patrijarh nepotrpežljivo. »Izvedeli smo, da si ljubimec te ženske. Najsi je to kakor hoče, Saladin jo hoče imeti in k Saladinu mora. Zatorej nam brez na-daljnega odlašanja povej, kje je, gospod VVulf!«
»Poiščite si jo sami, gospod patrijarh,« je odvrnil VVulf razkačen.
»Ni me strah, če govorim resnico,« jc nadaljeval VVulf, »saj je znano vsem. Povem pa še temu človeku, da je dobro zanj, da je duhovnik, dasi nevrei den; kajti če no bi bil, bi mu razklal glavo, ko se je drznil imenovati gos-pieo Rozamundo mojo ljubimko « Tresoč se od jeze se je veliki vitez obrnil in odšel iz zboroval ne dvorane.
(Dalje.)
Rhod, 17. februarja. Moštvo neke grške ladje, ki se jo pripeljala iz Myti-lene, je razširilo govorice o podrobnostih izkrcevanja grških vojaških čet pri Aivaliku na maloaziskem obrežju, ki leži nasproti otoku Mytilene. Grške čete so bile že več časa zbrane na neki ne-obljudeni točki otoka Mytilene. Ponoči pred predzadnjo nedeljo so vojake, ki jih je do 10.000 s topovi, pratežem in ambulanco, vkrcali v transportne parnike. Vojake so prepeljali ponoči in so se nemoteno izkrcali. Ni še znano, če so Grki zasedli mesto Aivalik. Zdi se, da je izključeno, da bi Grki proti Smirni prodirali.
VELIKANSKE IZGUBE NA GALLI-POLSKEM POLOTOKU.
Carigrad, 17. februarja. Boji med turškimi in bolgarskimi četami, ki so jih pri Veliki izkrcale grške vojne ladje, so trajali vso soboto. Izgube na obeh straneh znašajo od torka samo na Galipolskem polotoku okoli dvajset tisoč mož, ki so padli deloma v dežju šrap-nelov, deloma v bajonetnih spopadih. Vse gallipolske prebivalstvo in ranjence so prepeljali na maloazijsko obalo. Turška vlada je z maloazijskih obmorskih mest pregnala vse Grke. Turška vojska je oskrbljena z živili in strelivom za poldrug mesec. Bosporska paro-brodna družba je na zahtevo vlade odstopila še ostale trasportne parnike.
IZPRED ODRINA.
Carigrad, 17. februarja. Bolgari so v nedeljo naskočili odrinske utrdbe na vzhodni strani mesta. Poveljnik Šukri-paša brzojavlja, da sta se obe utrdbi dobro branili.
London, 17. februarja. »Exchange Telegraph« poroča iz Sofije, da je bolgarsko vojno poveljstvo dovolilo 300 Evropejcem, da zapustijo Odrin.
VPRAŠANJE SRBSKE POMOČI.
Belgrad, 17. februarja, iz Skoplja je dospel sem načelnik generalnega štaba vojvoda Putnik Časopisje spravlja Put-nikov prihod v Belgrad v zvezo z eks-pedicijo novih pomožnih čet v Tracijo.
BOJ ZA SKADER.
Cetinje, 17. februarja. (Iz uradnega črnogorskega vira.) Črnogorska artile-rija Martinovičeve kolone je z raznih strani bombardirala Skader. Pazilo se je na to, da kroglje niso padale v mesto, kjer vise na veliko hišah bele zastave. Turki streljajo z dum-dum krog-Ijami, osobito so jih izstreljevali pri zadnjih napadih na Taraboš. Tudi inozemski zdravniki so konstatirali rane, ki so jih dum-dum kroglje povzročile.
ENVER-BEG UMORJEN?
Dunaj, 17. februarja. Iz Carigrada se poroča: Trdi se, da je Enver-beg umorjen.
London, 17. februarja. Vojni kores-pondent »Daily Expressa« poroča s krova nekega parnika, da se je Enver-beg skrival na vojni ladji »Hairredin Bar-barossa« in se zdaj skriva v sultanovem haremu. Polkovnik Enver-beg je, kakor znano, poročen z Nadjo, hčerko ekssultana Abdul Hamida.
London, 17. februarja. List »Zen-tral Nevvs« je dobil brezžičen brzojav, po katerem je bil dne 16. t. m. Enver-beg napaden.
Berolin, 17. februarja. Glede na govorice o napadu na Enver-bega poroča »Berliner Tageblatt« iz Carigrada: Govori se, da je bil Enver-beg umorjen iz maščevanja na neki ladji.
Dunaj, 17. februarja, opolnoči. Do zdaj še niso potrjene govorice, da je bil Enver-beg umorjen.
RUMUNSKO - BULGARSKI SPOR PRIDE PRED EVROPSKI FORUM?
Dunaj, 17. februarja. Iz najbolj poučene dipiomatične strani v Londonu se poroča, da je prevzela Anglija iniciativo za posredovanje velesil glede na bolgarsko-rumunski spor. Angleška vlada je v Sofiji in v Bukarešti svetovala, naj se državi kmalu sporazumeta. Če sta se pa prepričali, da se diploma-tičninr potom ne moreta sporazumeti, jima angleška vlada prijateljsko svetuje, naj naprosita za posredovanje velesile, ki bodo izdale svoje mnenje o sporu.
TURČIJA ŽELI MIRU.
London, 17. februarja. Hakki paša je došel 16. t. m. sem.
RAZLIČNE PRIPRAVE.
Bukarešt, 17. februarja. Zbornica je odobrila zakonski načrt, po katerem postanejo v slučaju vojske vsi železničarji vojaki.
ANGLIJA ZA SVETOVNI MIR.
London, 17. februarja. »Times« pišejo: Velevlasti so trajno odločene, da pospešujejo stvar miru. Ta odločnost je zelo jasna in velike važnosti. Priznava sc sicer, da se poslaniki o bodočnosti Albanije še niso popolnoma domenili, a mi — kakor tudi do naši
sodbi odgovorni državljani in samostojni opazovalci si niti misliti ne morejo, da bi kaka država zaradi takega trivialnega vprašanja pričela vojsko. Z
veseljem smo čitali članek dunajskega »Fremdenblatta«, ki zagotavlja, da še obstoječa naspi'otstva med Avstro-Ogr-sko in Rusijo ne predstavljajo več dejanskega interesnega konflikta. Obžalujemo, ker gotov del javnega mnenja v Rusiji ni te izjave pozdravil, marveč zavzel še agresivnejše stališče kakor prej. Danes z nič manjšim zadoščenjem, s kakršnim smo pozdravili članek »Fremdenblatta«, pozdravljamo modro in odkrito izjavo »Norddeutscher All-gcmeiner Zeitung«, ki nastopa proti namenoma razširjenim vestem, da se je misija Hohenlohova v Peterburgu izjalovila, marveč nasprotno sodi, da se bodo vsled političnega stika obeh cesarjev zravnala vsa nasprotstva glede na podrobna balkanska vprašanja. »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« trdi, da je položaj zadovoljiv, vzdržuje se optimizma, a obenem osrčuje boječe upanje na zdrav razum in na dobro voljo Evrope.
U Taraboš.
Neko poročilo iz črnogorskega tabora na Širočki z dne 9. t. m. se med drugim tako-le glasi: Vršil se je dvoboj med Širočko in Muričani z naše strani, in Tarabošem s turške. S Taraboša lete ob groznem gro-menju granate in šrapneli ter padajo daleč preko nas na zapuščeno polje, kjer se raz-letavajo.
V spremstvu nekega častnika se podam iz Muričan, da si ogledam črnogorske baterije. Širokocevni brzostrelni topovi brez prestanka bljujejo ogeni. Kako izbor-no merijo ti topničarji! Bliskovito lete kroglje v eni in isti črti ter neprestano udarjajo na en in isti cilj. S Taraboša odgovarjajo.
Včeraj so se sestali vsi črnogorski poveljniki in srbski častniki, da se dogovore o energični akciji pred Skadrom. Uspeh tega dogovora se je pokazal danes. Takoj izpočetka se je videlo, da se bo danes streljalo kakor še nikoli doslej. Grmenje je postajalo vse huje in huje, dokler se ni na celi črti strnilo v'strahovito bučanje; proti večeru pa so začele prihajati vesti, da so osvojene utrdbe: Buzeti, Bardanjol, Bar-danjol Mali, Muselemi in Gajtani, Brdica pa. da je obkoljena od Srbov.
Brdica je poleg Taraboša najvažnejša pozicija v obročju utrdb krog Skadra.
Danes beležimo najuspešnejši dan v zadnji črnogorski vojni. Stal je pa nedvomno veliko žrtev! Toda brez žrtev ni uspeha.
»Kdaj pa bo glavni naskok na Taraboš?« vprašam častnika, ki sedi poleg mene. Ta pa se smehlja in mi ne da odgovora.
»Morda jutri?« ponovim vprašanje.
»Ko bi nas gospodar ne štedil, bi vsak dan lahko prišlo do naskoka. Tudi današnjih uspehov ne bo vesel, ko bo zvedel za žrtve. Njemu je vsak Črnogorec dragocenejši nego Skader. Zato vam na vaše vprašanje ne morem odgovoriti. Kadar bo stari dovolil naskok — kdo bo srečnejši nego mi!«
Odločilni naskok bi moral biti na bajonete: dirka k smrti! Manjši naskoki so se vršili že danes. Prvi sovražnikovi okopi — »blockhouses« — na taraboških hrib-cih so bili porušeni od junaških črnogorskih čet; toda ti drzni poizkusi zahtevajo mnogo več žrtev, nego jih more utrpeti ta hrabra mala vojska. Spomnimo se Zokaje iz prvega dela te vojne!
Taraboš jc fatalna tajnost: Skale, ki štrle iz bokov, so gole; črni kamen gorske mase je povsodi enak, nikjer ne vidite sledi kake utrdbe. Ko se pa sovražnik iz zasede vrže na tega velikana, ko se po skalovju spenjajo smeli Črnogorci, ko se v solncu zasvetijo dolge cevi pušk in se grozeče obračajo gor proti trdnjavi, — tedaj šele se pokažejo bodeče mreže, jarki in okopi, tedaj šele je videti na vseh straneh iz skal režeča žrela topov, ki s smrtonosnimi granatami in šrapneli plačujejo napa-dalčevo drznost.
Jutro 13. oktobra 1. 1., ko se je naskočil Zokaj, je vedno živ opomin naši hrabri vojski — zato se danes ne juriša slepo na Taraboš. Taraboš, obstreljevan s petih črnogorskih pozicij, mora pasti: čemu tedaj nepotrebne ogromne žrtve juriša.
Čudno mi je, kadar čitam poročila svojih tovarišev, v katerih vnaprej določajo padec Taraboša. Tako sem izpočetka tudi jaz pisal, dokler te trdnjave nisem poznal. Trdnjava bo padla, toda prej — žalibog — bo teklo po tistem skalovju, za katerim se skrije, še mnogo, mnogo črnogorske krvi.
V začetku vojne, ko so bile razmere oblegajoče vojske vsled nevremena in pomanjkanja raznih vojnih potrebščin mnogo nepovoljnejše, nego so danes, bi bil juriš morda cenejši nego dolgotrajno obleganje — a danes je stvar drugačna, Vreme je le-
fio in vojska z vsem potrebnim preskrb-jena; lahko se torej mirno čaka na kapitulacijo Skadra,
Oorski ministrski predsednik prvi pana-misl v Evropi.
Dne 17. t. m. se je pričela pred bu> dimpeštanskim kazenskim sodiščem razprava o tožbi, ki jo je ogrski ministrski predsednik dr. pl. Lukacs vložil proti poslancu Zoltanu Desyju. V koalicijski vladi je bil Desy državni tajnik finančnega ministrstva. V zbornici je Desy izjavil, ko je bil Tisza izvoljen za zborničnega predsednika, da more dcrfrazati vladi, da je štiri in pol milijona kron iz dispozicijskega zaklada za volitve leta 1910 porabila. Ker je Desy mislil, da se bo vlada z opozicijo glede na volilno in brambno preosnovo zedinila, in stavil, kakor je prvotno nameraval, interpelacije, a po dogodkih 4. junija lani je Desy obnovil svojo obdolžitev. Na nekem banketu opozicije 18. septembra 1912 je pa Lukacsa osebno napadel in mu očital, da je za volitve štiri in pol milijona kron državnega denarja porabil. Rekel je tudi, da je Lukacs največji panamist v Evropi. V predpreiskavi je izjavil, da hoče dokazila predložiti sodišču šele v glavni razpravi, a se je premislil in je že 1. februarja t. 1. sodišču predložil dokazila, v katerih Lukacsu očita: 1. da je sklenil z ogrsko bančno in trgovsko družbo pogodbo, po kateri je dobila družba v najem monopol soli proti plačilu 4 milijonov v volilne namene vladni stranki; 2. Lukacs je po pošti pošiljal stoliškim predstojnikom denar, da so kupovali glasove za kandidate vladne stranke; 3. vlada je ustanovila paketno transportno družbo in jo z državnim denarjem podpirala, da pospešuje koristi vladne stranke; 4. Lukacs je svcji dve hiši v Zalatni prodal državi, ki je hiši preplačala; 5. Lukacs, ki je bil prej član ravnateljstva akcijske družbe za raz-pečavanje srečk ogrske državne razredne loterije, je izposloval kot ministrski predsednik tej družbi posebne ugodnosti. Svet pred vsem zanima, če bo sodišče Desyju dopustilo dokazovanje. Nekaj važnih prič, ki jih je Desy predlagal, je namreč sodišče že odklonilo. Opozicicnalno časopisje trdi, da hoče sodišče zaslišati le Lukacsove sokrivce. V zadevi proda'e Lukacsevih hiš v Zalatni je že sodišče glavne priče odklonilo. Lukacs je namreč v Zalatni eno hišico, ko je bil finančni minister, katero je njegov oče kupil za 100 g ldinarjev, prodal erarju za 90.000 K. Dne 17. t. m. se je pričela razprava. Lukncsa je nameščal državni pravdnik. Desy je izjavil, da ni kriv. Na predsednikovo vprašanje, če prizna, | da je re';ei, da je Lukacs največji p?namist v Evropi, je Desy odgovoril, da je to res rekel. Razprava se 18. t. m. nadaljuje.
Dnevne novice.
+ Resni ljudje. Jugoslovanski poslanci na Dunaju so sc zavzeli, dobro vedoč, kako velikega pomena bi bila osrednja zadružna blagajna, za njo z vso silo in so nazadnje nemške, češke in poljske stranke do tega prisilili, da so na ta zakon pristali. Duša celega gibanja je bil ravno dr. Krek sam, ki kot predsednik Zadružne zveze« pač dobro v£, na čem avstrijsko zadružništvo trpi in česa sme od države zahtevati. Za ves trud je pa prejel v sobotni številki »Slovenskega Naroda« običajno plačilo. List piše namreč sledeče: »Narodnogospodarski odsek državnega zbora je določil dr. Kreka za poročevalca v tej stvari, najbrž zato, ker ni hotel v tem odseku noben kompetentnejši mož prevzeti poročila, ali pa so potrebovali nedolžno ovčico, ki pojde zanje po konstanj v ogenj.« Poročilo dr. Krekovo je tako, »da bi se ga resničen strokovnjak, resničen nacionalni ekonom nekoliko ženiral.« »Dr. Krek je med nacionalnimi ekonomi to, kar je kak starejši solicitator med advokati.« »Slovenski klerikalni konštrunčki so nacionalno-ekono-mični diletanti Krekovega kroja.« *Dr. Krek je ničemuren kakor stara devica, rad bi veljal za nacionalnega ekonoma, pa je samo skromen diletant.« In zakaj pripisuje »Narod« tako odlične naslove dr. Kreku? Zato, »ker ne bo v ravnateljstvu te blagajne nobenega Jugoslovana«. Blagajne še ni, zakona še ni, ravnateljstva še ni, samo načrt je tukaj; tudi strokovno se »Narod« niti ne spušča v kako kritiko tega načrta, ampak dr. Krek je »nedolžna ovca«, »stara devica«, »skromen diletant«, zato ker ni še nobenega liberalnega »zadrugarja« v ravnateljstvu. Kdor seveda narodno gospodarstvo tako razume, da take sklepe dela, res ni »nedolžna« ovca v narodni ekonomiji, pač pa precej neumna.
-f- Iz seje S. K. S. Z. Občni zbor »Slovenske krščansko - socialne zveze« sc vrši letos ob priliki katoliškega shoda v Ljubljani. V dnevih katoliškega shoda bo delu S. K. S. Z. posvečen cel dan. Odbor S. K. S. Z. prosi vsa včlanjena društva, naj bi po vsakem predavanju imela redno odborovo sejo. — Odbor S. K. S. Z. priporoča društvom, naj si nabavijo skioptikon, pri tem pa prosi društva, naj se pred naročbo obrnejo po svet na S. K. S. Z. ali na pisarno »Slovenske Straže«, da se za vsa društva vpeljejo enotni skloptlkonl, da se morejo tako bolje urediti predavanja. V centrali se osnuje večja zaloga diapozitivov z različnimi predavanji. Društvom se pošlje o tem primerno brošuro.
-f Za inpana v mestu Višnja gora
Je bil izvoljen preteklo nedeljo gospod Janko Zupančič, trgovec in posestnik v Višnji gori.
4- »Hrvatska Narodna Straža«. Po
dolgem času je hrvaška vlada potrdila pravila posestrime »Slovenske Straže« »Hrvatske Narodne Straže«, ki ima svoja pravila izdelana po pravilih »Slovenske Straže«. Naj bi hrvatska in slovenska »Straža« z najagilnejšim delom skrbeli za lepšo bodočnost skupne domovine in naj bi obenem z vsakim dnem naraščalo število novih dobrotnikov.
+ »Narodu« ln liberalcem po Po-lajnkovl aferi ▼ pouk. Liberalci so kratke pameti in radi tega tudi kratkega spomina. Najsijajneje so to dokazali s Polajnkovo afero, ko je časopisje o »klerikalcih« kričalo, ne da bi natančne vedelo, komu je Polajnko denar odnesel in ako ga bo sploh mogel odnesti. Način liberalnega boja je res ostuden. Liberalno časopisje je pri nas pričelo s takim bojem, da je vsakega, ki je kaj napravil, obesilo kratkomalo nasprotni stranki. Do Polajnkove afere je sicer s tem bojem moralo nekoliko prenehati, ker so bile lumparije liberalnih pristašev takorekoč na dnevnem redu in ni kazalo kaditi za raznimi Bončarji. Ob vseh teh neštevilnih liberalnih aferah, mi dotičnikov nismo naprtili stranki, ker za taka dejanja, se gotovo nikjer ne store sklepi strank. Tudi pri bivšem liberalnem občinskem svetniku M e g -1 i č u smo se omejili na kratko sodnij-sko poročilo — in vendar kako bi »Narod« upil če bi bil Meglič naš. O goljufiji liberalnega agitatorja učitelja Kar-ba iz celjske okolice smo pred dnevi priobčili samo deset vrstic. »Narodu« smo v soboto na uho povedali, naj se namesto za Polajnkota. raje briga za žrtve »Glavne posojilnice« in druge take vzorne liberalne naprave, kjer lahko vsak dan piše o poštenem r a v n a-n j u z zaupanim d o n a r j e m. To je pa. list razjezilo in privlekel je na dan monsignora Kaiserja in \Veisa. Zakaj pa »Narod« nI še povedal, kako je avstrijska duhovščina pokrila s svojimi žrtvami nesrečne WeIsov« špekulacije tako, da bo vse srečno sanirano in zakaj liberalni magnatl tako ne pokrijejo dela liberalnih magnatov v »Glavni posojilnici«?I Liberalci — napravite 9 nesrečnimi žrtvami Glavne posojilni-
ce tako, kot je storila avstrijska duhovščina pri koroškem polomu, pa Vas bodo nesrečne žrtve blagoslavljale, tako Vas pa proklinjajo. Ce semtertje tudi kakemu duhovniku pri špekulacijah spodleti — ali pa gg. liberalci ne Citate vsak dan, koliko vaših somišljenikov defravdira. po širokem svetu po raznih hranilnicah, kako vsak dan beže razni liberalni defravdantje in goljufi na vse strani. Ali ste gg. liberalci pozabili na Vašega župana Lončka, ki je s falziliciranimi podpisi znatnn prekosil Polajnkota? Tudi to afero smo mi prav kratko omenili in vendar bi se dalo o njej desetkrat več pisati kot o Po-lajnkotu. Kakor rečeno, liberalci na celi črti temeljito tiče v gnojnici, zato ni čuda, če poizkušajo tudi druge z njo nekoliko obrizgniti. Pa kakor sc vidi, prileti liberalna gnojnica na liberalce nazaj. Tisti liberalci, ki so ljudstvo oškodovali zadnja leta za milijone, so pobegnili, se poskrili ali se pa izmuza-li, za Polajnkotom se je pa od naše strani vse storilo, da se Polajnkota dobi in se je tudi res dobil. Če »Narodu« ta razlika ne gre v glavo, naj, kakor smo mu že v soboto svetovali, vpraša — žrtve liberalnega narodnega gospodarstva. Mi se za lumpe, naj bodo te ali one strani, nikoli ne potegujemo, dočim jih liberalci vedno ščitijo!
—	Nov bosanski škof. Iz Rima. V četrtek, dne 20. februarja, bo v cerkvi Sv. Antona Padovanskega posvečenje novega banjaloškega škofa monsignora Josipa Gariča. Posvečenje bo izvršil kardinal Falconio iz reda manjših bratov. K asistenci so prišli provin. p. Miia-čevič, msg. Pavič in frančiškan p. Se-lak. Novi škof bo nato sprejet na Dunaju v avdijenci; nazaj grede v Bosno se bo ustavil tudi v Ljubljani.
—	Knjigovodski tečaj za novomeške obrtnike. Novo mesto, 16. februarja. Novomeška zadruga mešanih obrti je priredila s pomočjo »Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« knjigovodski tečaj. Tečaj je trajal od 14. januarja in se je v nedeljo zaključil. Tečaja se je udeležilo 15 oseb, ki so z zanimanjem sledili predavateljema gg. dr. Malnariču in Lapajnetu. G. Lapajne je razlagal in vodil obrtno spisje, računstvo, knjigovodstvo, dr. Malnarič pa vse pravne panoge, ki so v zvezi z obrtom. Za-ključitve tečaja sta se udeležila iz Ljubljane ravnatelj Zavoda za pospeševanje obrti, g. inženir Remec, in g. Kregar, predsednik istega. Popoldne ob dveh se je pa vršil pri Sedlarju v Kandiji obrtniški shod, na katerem so govorili o obrtniških zadevah gg.: E. Jarc, Kregar in Remec.
—	Požar. Dne 14. t. m. je gorelo na Polici, okraj Višnjagora. Pogorela sta dva posestnika, in sicer Jože Burgar št. 17 in Anton Tomažič. Skupno je pogorelo šest poslopij. Prvi ima škode 5200 K, a zavarovan komaj za 800 K; drugi je oškodovan za 6500 K, zavarovan pa bil za 2000 K. Gasilno društvo v Grosupljem je takoj hitelo po trudapolnem in dolgem slabem potu na lice mesta z dvema brizgalnicama ter pri požaru pridno gasilo. V nevarnosti je bila vsa vas, vendar se je ogenj omejil. Pri požaru se je poškodovala kočarica Urša Jančar. Nanjo je padel obok in jo na glavi poškodoval in ziomil ključno kost. — Dne 16. t. m. je bilo tc lefonično pozvano gasilno društvo v Grosupljem, da naj gre na pomoč k požaru v Predole, občina Račna, kjer je gorelo pri posestniku Janezu Nučič, kateremu je zgorel pod in svinjak. Zažgal je štiriletni sin. Zavarovan je bil za 800 K, a škode je 1800 K. — V nedeljo, 23. t. m., ima gasilno društvo v Grosupljem redni letni občni zbor.
—	Najvišja slovenska cerkev na svetu je v Ameriki. V državi Colorado stoji mesto Leadville s 26.000 prebivalci. Imenujejo se popravici Cloud City, mesto med oblaki, ker leži 3050 m nad morjem. Zime so dolge in mile, poletja hladna. Hribi in snežniki, ki kipe krog-inkrog proti nebu, so pravo čudo za ljubitelje prirode. V mestu stanuje tudi 1000 Slovencev, ki imajo 150 lastnih hiš in svojo lastno faro. Njihova cerkev Sv. Jožefa stoji ;3040 m nad morjem, brez dvoma najvišje stoječa slovenska cerkev. Slovenci delajo v rudokonu, mnogi izmed njih imajo prodajalne in gostilne in so precej bogati. V kratkem bodo začeli zidati tudi svojo lastno šolo.
—	Župan na Ježici g. Anton Vilfan je z včerajšnjim dnem od županstva odstopil.
—	Cigan pred poroto. Včeraj je stal pred poroto v Novem mestu cigan Rudolf Hudorovič, sta 18 let, ki jc bil že večkrat radi manjših tatvin kaznovan. Porotniki so vprašanja zaradi tatvine potrdili in sodni dvor mu je prisodil 18 mesečno ječo.
—	V Konkurz je prišla Frančiška Skerlj, roj Tomšič, bivša učiteljica, sedaj uradnika južne železnice žena v Kočevju, ki je začela meseca junija 1912 v Kočevju trgovino z mešanim blagom. Konkurz se je otvoril na njen predlog.
—	Krvava plesna zabava. Iz Javorjev nad Škofjo Loko nam poročajo: Pred kratkem se jc vršila v neki gostilni plesna veselica, na katero je došel tudi posestnikov sin Mihael Perternelj. Tja sta došla tudi brata Franc in Luka Kumer. Pri plesu je sunil Franc Ku-mer Peternelja z nogo in ga vrhu tega oplazil s pestjo po obrazu. Pcternelj pa potegne iz žepa nož in ga rani na obrazu. Ko se Luka Kumer spusti vanj. zasadi tudi temu Pcternelj nož globoko v leva lica, katera mu prereže dol do vratu.
—	Umrla je v Spodnji Šiški višjega komisarja vdova, gospa Viktorija Pola č e k , roj. Rottmayer.
—	Zvišanje cen usnju. Usnjarski kartel je občutno zvišal ceno usnju. Usnje za fine čevlje, ki je preje stalo 3 K 60 vin. do 4 K 40 vin. kilogram, je pri 1 kg dražji za 1 K. Zlasti se je podražilo usnje za cene čevlje; blago, ki je stalo prej 1 K 80 vin., oziroma 90 vin. do 1 K 20 vin. kg, stane sedaj 2 K 80 vin. do 3 K, oziroma 2 K do 2 K 40 vin. kg. Spet so torej najbolj udarjeni široki ljudski sloji.
—	Godbeni zavod za vzgojo vajencev za c. in kr. vojaške g ribe je dovolila ustanoviti deželna vlada kapelni-ku godbe v Kranju prostovoljne požarne brambe gospodu Arnolau Wlassa-ku. Gojenci zavoda smejo nositi tudi predpisano vojaško uniformo. Kakor se nam dalje poroča, namerava gospod A. VVlassak ta zavod ustanoviti v Kranju.
—	Odboru »Slovenske Matice«!
»Gorenjec« piše: Nekateri časniki poročajo, da se v »Matičnih« sejah živahno razpravlja in pripravlja snov za prihodnje. Nikjer pa ne čujemo ničesar o kaki knjigi, s katero bi se proslavila stoletnica rojstva velikega slavista M i-k 1 o s i c h a. Mož zasluži, da mu »Matica« posveti kak »Zbornik«. Tem potom bodi cenjeni odbor na ta datum v novembru opozorjen.
—	Pomiloščena j ritnica. Leta 1907 pred poroto v Novem mestu obsojeno ženo Marijo Žabkar iz Drnovega, pri Krškem, ki je imela zaradi poskušene-ga. zavratnega umora na. svojem možu prestati 8 let ji prisojeno ječo v Begunjah, je cesar pomilostil.
—	Zopetna preložitev roka za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913. Z ozirom na razglasa tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1912, št. A I 4223, in z dne 28. dec. 1912, št. 2052/Pr., priobčena v uradnem delu ^Laibacher Zeitung«, se naznanja, da je c. kr. finančno ministrstvo z odlokom z dne 13. februarja 1913, št. 10.933, rok za oddajo napovedi v svrho priredbe osebne dohodnine in rentnine za leto 1913 na dobo od 1. do 31. marca 1913 vnovič preložilo.
POVEČANJE NEMŠKE ARMADE.
Iz Berolina se poroča, da namerava nemška vlada predložiti postavodaji novo brambno predlogo, po kateri se poviša, mirovno prezenčno stanje nemške armade na 649.000 mož. Zdaj znaša mirovno stanje nemške armade 505.000 mož, povišati jo torej nameravajo za 144.000 mož. Po avstrijskem vzorcu nameravajo ustanoviti nadomestno rezervo. Francoze je to poročilo jako vznemirilo. Francosko časopisje soglasno izjavlja, da francoska armada ne sme za nemško zaostali in naglaša, da sedanji položaj ogrožuje mir. Francoska vlada predloži že bodoči teden zbornici tri vojaške predloge.
Primorske vesli.
p Goriški deželni glavar dr. Pajsr umrl. Danes ponoči je v Gorici umrl goriški deželni glavar dr. Alojzij vitez Pajer. Pogreb bo v četrtek ob pol 11. Dr. Pajer je bil rojen leta 1829., torej je bil star 84 let, v političnem življenju je bil 52 let. Leta 1868. je postal deželni poslanec, leta 1869. je bil izvoljen v državni zbor, leta 1875. je dosegel plemstvo. Smrt Pajerjeva je zapečatila usodo goriškega deželnega zbora, ki bo v kratkem razpuščen, sledi tudi razsulo v laški liberalni stranki, katero je skupaj držal edino dr. Pajer.
p Občni zbor primorske podzveze Orlov. V nedeljo, dne 16. t. m., se je vršil v Gorici občni zbor primorske podzveze Orlov. Udeležba je bila zelo velika, zastopani so bili skoraj vsi odseki, ki so organizirani v štirih okrožjih: goriško, srednjevipavsko, briško, kraško. Občni zbor je bil zelo živahen in je najboljši dokaz za delo na Goriškem. Na ohčnem zboru so poleg drugih govorili gg. Al. Novak, dr. Česnik, iur. Bi-težnik, Terčič in Vrtovec. Predsednikom je bil izvoljen soglasno dr. Česnik. Z obžalovanjem se jc vzelo na znanje, da se od poklic3nc strani posebno glede prostorov nele ne stori nič, ampak celo mečejo polena ped noge.
p Kongres Albancev v Trstu. 1. marca se snide v Trstu kongres Albancev, h ka-
teremu bo prišlo nad 50 odposlancev najrazličnejših albanskih kolonij izven pokrajin bodoče avtonomne Albanske; iz Italije, Egipta, Švice, Angleške itd. in posebni odposlanci iz Borgo Erizzo in Kotorja. Provi-zorična vlada nove Albanije, kateri stoji, kakor znano, na čelu Ismail Kemal Bey, bo odposlala, kolikor doslej znano, tri delegate: Rahsi Bey Dino, bogatega posestnika iz pokrajine okoli Preveze, Filipa Noggo, urednika listov *>Turquie< in »Li-berte«, znanega zagovornika albanskih pravic, in Mehmet Konica Beya, bivšega turškega konzula v Varni in Konstanci. Tudi brat poslednjega, Faik Bey Konica, albanski delegat londonske mirovne konference, se je priglasil k kongresu. Nadalje se bodo udeležili kongresa albanski žurnalisti derviši Hima in Hil Mosu in znani albanski vodja princ Bib Doda, ki se nahaja sedaj v Milanu. Jako interesanten član kongresa je Bajram Doklani, sloviti vodja band, ki je lansko leto ob priliki vstaje pri Djekovi uničil v družbi bivšega polkovnika turške armade, Bajrama Zur-rija, dvanajst turških bataljonov in zaplenil 1800 pušk, troje strojnih pušk in dva kanona. — V soboto se je vršila pripravljalna seja v Trstu se nahajajočih albanskih voditeljev, v kateri je bil izvoljen komite sedmerih članov, ki ima nalogo izdelati organizacijo in program kongresa. —• Smoter kongresa je manifestacija narodnih pravic Albancev v svoji domovini. Nadalje noče kongres dvigniti energičen protest na velesile proti okupaciji domovine po Srbih, Črnogorcih in Grkih, proti grozodejstvih, ki so jih baje izvršile čete teh armad in končno proti neutemeljeni grški blokadi albanske obali za časa balkanske vojske, ki se je vršila vkljub nevtralnemu obnašanju albanskega naroda. Pričakovati je, da se bo tekom kongresa vsled stika s prebivalstvom Albanije ta program še razširil.
p Ogenj na Sv. Gori. Po Gorici se govori, da je danes nastal na Sv. Gori zopet požar. Gorelo je grmičevje in trava. Pogasili so ogenj došli saperji.
p Ničnostna pritožba proti oprostitvi krivcev poloma »Bance popolare«. Državni pravdnik dr. Marinaz je priglasil ničnostno pritožbo proti oprostitvi krivcev pri polomu »Bancc popolare« Lenassija ia Luzzatta od deželnega sodišča v Trstu.
p Bivši puljskl župan pobegnil. Pulj, 17. februarja 1913. Po mestu se trdovratno vzdržuje vest, da je bivši župan dr. Vareton iz Trsta, kamor so ga pod pretvezo blaznosti prepeljali, pobegnil preko meje v Italijo.
p Vojna mornarica. Vojni ladji »Kaiserin Elisabeth« in »Kaiserin und Konigin Maria. Theresia« sta odpluli v ponedeljek zjutraj iz vojne luke v Le-vanto.
p V času rekordov. Lep rekord j« dosegla v številu obsodb ona Marija Pin, o kateri smo zadnjič poročali, da je bila kaznovana na sedem tednov zapora, ker se je kljub odgonu vrnila v Gorico. Bila je topot. 56 (beri šestlnpet« desetkrat) obsojena. Je to znamenit rekord, zlasti za osebo, ki spada k »nežnemu« spolu! Marija Pin šteje sedaj šele 33 let in smemo pač pričakovati, da doseže še lepše uspehe v tej stroki.
p Požar v št, Ferjanu pri Gorici. V nedeljo zvečer je začela goreti v št. Ferjanu hiša posestnika Štekarja. Poslopje jc zgorelo do tal. Na pogorišču so našli ožgano truplo nekega delavca, ki je tam spal. Sodi sc, da je bilo zažgano vsled maščevanja.
Merske novice.
š Pogreb zlatomašnika gosp. Erjavca.
Trbovlje. Pogreb g. Petra Erjavca se je v soboto izvršil nad vse sijajno. Zadnjo čast mu jc izkazalo 18 sobratov-duhovnikov. Sprevod vodil, opravljal mrtvaška opravila, daroval sv. mašo in govoril rajniku v slovo je g. dekan laški dr. Kruljc. Pokojni je bil še Slomškov učenec in vzor-duhov-nik. Njegova zasluga je, da Trbovlje niso nemčurske. Zlatomašnik je bil učen mož, blaga, dobra in zlata duša. Svetila mu večna luč!
š Nova skupina Jugoslovanske strokovne zveze. V nedeljo, dne 16. t. m., se je v Mariboru ustanovila skupina J. S. Z. Udeležba je bila nepričakovano lepa, dokaz, da se delavstvo zanima za lo organizacijo. Na ustanovnem zborovanju je govoril poslanec dr. Korošec. K skupini je pristopilo takoj 35 članov. Skupina in njena plačilnica začne poslovati z 2. marcem. Na shodu smo si tudi izvolili odbor, v katerem so sami delavci, ki so se pri zborovanju tudi pridno udeleževali debate. Prihodnji shod J. S. Z. bo v nedeljo, 2. marca, popoldne ob 4. uri v prostorih Zadružne zveze. — Prihodnjo nedeljo, 23. februarja, sc vršita shoda J. S. Z. za viničarje in delavce v Krčovini v Mariboru in za tvor-niške delavce in viničarje v Ceršaku oh 4. uri pri Št. Ilju.
š Umor iz ljubosumnosti. V Kap-
fenbergu jc napadel delavec Mihael Smotič hlauca Antona Emerja ter ea
sedemkrat zabodel z nožem v vrat. Emer se je zgrudil in izkrvavel. Smoti-ča so zaprli. Vzrok umora ljubosumnost.
š Prijatelja obstrolil. Posestniški sin Franc Skaza iz Sel pri Šoštanju je ponoči 13. t. m. slišal za hišo neki šum. Ker stoji hiša na samem in so že enkrat tatovi poskusili vlom, je Skaza vzel puško in pogledal skozi okno. V temi je opazil neko možko senco in ker na njegov klic ni bilo odgovora, je večkrat ustrelil. Neznanec se je zadet zgrudil. Bil je Skazov prijatelj Hubert Kei'pac, ki je prišel pod okno k nekemu dekletu. Kerpac je zadet v levo stegno in mu je krogla obtičala v kosti.
ODSTOP ADMIRALA MONTECCUCCO-LIJA.
P u 1 j, 17. februarja 1913.
Včeraj popoldne je priplula »La-eroma« z admiralom Monteccuccolijem v Trst. Danes zvečer se vrne »Lacroma« v Pulj, Monteccuccoli pa se odpelje z brzovlakom južne železnice na Dunaj.
Kakor izvemo, se je admiral Monteccuccoli včeraj poslovil od mornarice.
Monteccuccoli, ki gre sedaj v pokoj. je bil eden najbolj zaslužnih poveljnikov avstro - ogrske mornarice. Od njega datira pravzaprav modernizacija naše mornarice, ki je pred njim bila precej na slabem. Za možem bo ostal lep spomin.
Ljo&llanske novice.
lj šentpetersko prosvetno društvo V Ljubljani vabi k predavanju, katero bo v četrtek ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predava gospod deželni sadjarski inštruktor Martin H u -m e k. Ker bo to predavanje posebno zanimivo za gospodinje in dekleta, se želi obilna udeležba.
lj Kurza za spoznavanje umetnin jutri ne bo, ker je ravnatelj g. dr. Man-tuani službeno zadržan.
lj Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši v sredo dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweisove ceste). Spored: Predsednikov nagovor. — Poročila odbornikov. — Referat o znanstvenem delovanju Muzejskega društva, r- Slučajnosti. — Vse p. n. člane vabimo k mnogobrojni udeležitvi; gostje, ki se za nimajo za društveno delovanje, dobro došli.
lj Zopet mestni delavec skočil v Ljubljanico. — V Ljubljanici je poiskal rešitev. Pogrešanega Franca Modica, mestnega delavca, rojenega leta 1876., iz Črne vasi št. 2, so včeraj zjutraj ob pol 9. uri potegnili iz Ljubljanice nasproti Marijinemu kopališču v Trnovskem pristanu. Ležal je nekaj metrov proč od brega. Zagledal ga je ribič Se-dej s čolna in takoj obvestil policijo. Na lice mesta sta došla dr. Illner in g. Toplikar. Nabralo se je precej ljudstva, preden so dobili drogove in potegnili utopljenca iz vode. Eden gledavcev je spoznal v truplu Modica, ki ga pogrešajo že od 31. decembra. Kako in kje je zašel v vodo, se bo težko dalo dognati. Najbrž si je siromak sam poiskal grob v Ljubljanici. Življenje mestnih delavcev je v resnici tako pasje, da se ni čuditi takim dogodkom. V delavski politiki so naši liberalci res kakor lesnika.
Društvena statistika. V minolem le-lu je bilo v Ljubljani 321 društev, ki so štela 144.667 članov, tedaj 1346 več nego leta 1911. — 271 slovenskih društev je štelo 138.422 članov (95-62%), 50 nemških pa 6245 članov (4-38%). Vsako slovensko društvo je imelo povprečno 511 članov, vsako nemško pa po 125 udov.
lj Regulacija Gradaščice. Kakor znano, se izvedejo kanali - zbiralniki tudi ob obeh straneh Gradaščice do vključno Kolizejske ulice. Ob gradnji kanalov se bodo regulirali in olepšali bregovi Gradaščice, kar jc nedvomno nujno potrebno. Ni izključeno, da ob tej priliki izgine tudi stari trhli most čez Gradaščico nasproti trnovski cerkvi in se nadomesti z novim železnim.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Bogataj, vpokojeni kurjač tobačne tovarne, 50 let. — Marija Berce, mestna uboga, 71 let. — Janez Sojer. kajžar, 65 let.
lj Skioptični večer Slovenskega planinskega društva. Opozarjamo še enkrat na to zanimivo prireditev, ki se vrši v sredo dne 19. t. m. v dvorani Mestnega doma ob 8. uri zvečer. Vspo-red slik je sledeči: Kamniške planine: dolina Kamniške Bistrice, Vel. Planina (poletne in zimske), Krvavec (zimske), Grintovec, Skuta itd. (zimske in poletne), skupaj 59 slik. Karavanke: največ s Stola (zimske in poletne) 20 slik. Julijske Alpe: Triglav in Prisojnik, 11 slik. Opozarjamo še posebno ljubitelje ; kinškega športa na slike s skijaških i Lir na Vel. Planino, Krvavec in Stol, ki bodo «otovo marsikomu izvabile v ta
idealni teren za skijaški šport. Slike je napravil tekom zadnjih dveh let Jos. Kunaver. Vstopnina 20 vin., dijaki prosti.
lj Zaročil se je cand. iur. g. Anton Č i ž m a n z gospodično Albino Pele, hčerko ravnatelja »Gospodarske zveze« v Pulju. Iskrene čestitke!
lj Nemški sodrugi v LJubljani. Koncem meseca avgusta letos priredi zveza kovinarjev v Draždanih in Stuttgartu poučen izlet svojih članov v Benetke, za katerega se je že priglasilo in plačalo pristojbino nad 1200 oseb. Ustavijo se izletniki tudi v Ljubljani, kjer bodo prenočevali, na kar se drugo jutro odpeljejo v Postojno in odtod v Trst in Benetke. Izletniki pridejo v Ljubljano na soboto. »Deželna zveza za promet tujcev« je dala odboru na razpolago več albumov s slikami, ki so se vpo-slali izletniškemu odboru.
lj Iz gledališke pisarne. Nocoj v torek (za abonente nepar) se prvič v sezoni uprizori Leharjeva onereta »Grof luksemburški« z g. operetnim (enorjem Ljubišo Iličičem iz Trsta kot gostom. Kapelnik g. Niko Štritof, režiser g. J. Povhe. — V sredo zvečer se izven vsakršnega abonenta kot kronska predstava prvič in zadnjič ponovi drama iz dijaškega življenja »Red v nravnosti«. Tudi to pot. nastopi nastopi g. šest z Dunaja v vlogi dijaka Feliksa. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Med odmori kon-certira orkester »Slovenske Filharmonije«. — V četrtek se zopet z g. Iličičem kot gostom prvič ponovi Leharjeva opereta »Grof luksemburški«.
lj Aretovan cigan. V petek je na Ambroževem trgu policija aretovala 35 letnega cigana Frana Hudoroviča iz Slavine, ker je posestnika Ivana Hribarja iz Smolnika z izsiljevanjem pripravil ob 26 kron. Oddali so ga deželnemu sodišču.
lj V Ameriko se je hotel v nedeljo odpeljati Jure Prcbilič, rojen leta 1894. v Redencah pri Či*nomlju ter se s tem odtegniti vojaški doli losti. Da bi jo bil lažje izpeljal, je vzel vozni listek samo do Jesenic. Nakano mu je pa na južnem kolodvoru prestrigel nadstražnik Veče-rin s tem, da. ga je aretoval. V soboto je pa na južnem kolodvoru nadstražnik Kržan zaradi enakega delikta aretoval Ivana Vidoviča iz Kotara. na Hrvatskem. Prvega so izročili tukajšnjemu deželnemu sodišču, drugega so vrnili pa. v njegovo domovino, kjer bode proti njemu postopala tamošnja. oblast. Isti nadstražnik je tudi včeraj aretoval Jožefa Majerleta, rojenega leta 1892. v Dolu pri Črnomlju, Edvarda Korošica iz Pivnice pri Slatini in Petra Haima iz Pakraca, ki so se istotako hoteli izogniti vojaški suknji. Od teh so prvega oddali sodišču, zadnja dva pa vrnili domov.
Gasilno tiroSlvo v DroiahSo.
Na vedno napade v »Slovenskem Narodu« in »Slovanskem Domu«, zlasti na dopis v »Slov. Narodu« z dne 1. t. m. štev. 26 glede gasilnega društva v Dragatušu podajam podpisani sledeči odgovor in pojasnilo:
Kar se tiče požrtvovalnosti, o kateri pravi dopisnik, priznamo, da so se še preveč žrtvovali oni možje, ki so se dali pregovoriti, da so vzeli posojilo za gasilno društvo na svojo irr.c; ni pa požrtvovalen oni, ki jih je k t.ernu pregovoril. Saj je zahteval od občine povračilo celih 3-80 K, ker je pi^al prošnjo za pošto. Dalje trdimo, da gasilno društvo, ki je sedaj v takih stiskah, niti ni bilo postavno ustanovljeno. Ali je društvena pravila potrdil kedaj občinski odbor, kot to jasno zahteva S 28. požarno policijskega reda z dne 15. septembra 1881, dež. zak. št. 14.?! To se ni nikdar zgodilo! Tudi ni res. kar trdi dopisnik, da je občinski odbor pri večkratnih seja-h soglasno sklenil, da se za društvo porabijo kontribucijske obligacije. To je sklenil samo enkrat, v seji 10. aprila 1910, pa tudi takrat ne soglasno. To je dopisniku dobro zna^ no, pa kljub temu piše, da se je sklepalo večkrat. Pritožbo zoper sklep občinske seje je spisal prvotno učitelj Bi-tenc, ker so ga ljudje za to prosili; potem sem jo jaz le nekoliko prenaredil in podpisalo jo je 6 odbornikov in nad 100 drugih davkoplačevalcev. Deželni odbor jc pritožbi ugodil in dovolil porabiti le obresti, ki pa niso tako malenkostne, kot trdi dopisnik. 400 kron vendar ni malenkost. Ker zna g. dopisnik tako zavijati, mu še povem, da ni prav, ker je v svojem dopisu iz eno občine naredil kar tri. Zupana občine Dobljiče poznamo, ne poznam pa županov občin Mavri pa Bistrica, ker spadajo te vasi pod Dobljiče, niso pa to samostojne občino.
Sicer pa nc vemo, zakaj so jc naše gasilno društvo zadolžilo? Dopisnik v »Slov. Narodu« pravi: Društvo si ie z
doneski rojakov v Ameriki, z denarnimi in naturalnimi prispevki domačinov nabavilo krajevnemu okolišu primerno brizgalno ter postavilo tudi malo shrambo.... Dobro, če so torej darovali Amerikanci, domačini in še posebej občina 400 kron, zakaj ste se zadolžili? Zakaj deželni odbor ne da podpore, mi ne vemo, a najbrže vi mogočni naprednja-ki niste še prebrali lepe okrožnice deželnega odbora z dne 11. oktobra 1912, št. 21.707, ki so jo prejele vse občine in gasilna društva. Ravnajte se po njej, pa sigurno dobite podporo. Sicer se pa jaz zavežem in obljubim, da poplačam vse vaše »dolgove do zadnjega vinarja, ako dokažete, da je resnica, kar ste pisali o meni v »Slovenskem Narodu« in »Slovenskem Domu« in še dozdaj ne preklicali. Ker niste preklicali, ste najbrže prepričani, da jc res. Torej do-kažite, 1. da sem v podružnici v Obrhu premenil zlat kelih, vreden 600 kron, za starega, vrednega kakih 50 kron! 2. da sem dal božji grob sežgati. 3. da som pri posojilnici res ogoljufal onega starega, sivega naprednjaka iz Tačne gore št. 2. Za vsak vinar, ki sem mu ga premalo izplačal, dobite zlat cekin, ali za deset ali dvajset kron, kakor si izberete!! 4. da sem v šoli naročil otrokom, da ne smejo liberalcev pozdravljati itd. Ako ste res v takih denarnih stiskali, hajd na noge, pa korajžo in pogum! Lahko si boste kupili še brizgalno vso z zlatom okovano! Potem se ne bo treba bati, da zapoje boben, kot kriči v »Narodu« oni, ki vas je zapeljal, pa vas pustil na cedilu. Dokler pa grdih obrekovanj, ki jih trosite po »Narodu« in »Slov. Domu«, ne prekličete, pa niste vredni usmiljenja, ker se vidi, da ste ne samo lahkomišljeni, — ampak tudi hudobni. Kdor hočo, da se mu v zadregi pomaga, naj bo ponižen! To v pojasnilo in pomislek!	Josip Novak.
Iz slovanskega svela.
Slovanski grobovi. V Petrogradu je umri te dni grof Arsenij A. Goleniščev Kutuzov, ruski pesnik stare šole in veren učenec Puškinov. Prvo knjigo svojih poezij je izdal pod naslovom »Zatišje in nevihta«. Od leta 1895. je bil tajnik carice Marije Feodorovne. V javnem življenju je užival največji ugled ter je bil vnet podpornik ruskih ljudo-milih društev. — V Pragi je 12. t. m. prominel češki romanopisec M. A. Ši-maček, star 53 let. Rodil se je v Pragi. Študiral je tehniko ter po dovršenih študijah stopil v privatno službo. Pozneje se je posvetil samo pisateljevanju. Snov svojim romanom je zajemal zlasti iz delavskih slojev. Več njegovih spisov je prevedenih na nemški jezik. Bil je doma in v tujini priznan pisateljski talent.
Idila s češke šole v ponemčeni pokrajini. »Nepristranski« občinski zastop v Bilini je odkazal prostor češki učilnici v — skednju. Tako imenovana, parna se je z napol zidano steno oddelija od gumna, pa je bila šolska soba gotova. V skednju jo vse polno slame in ne-omlačenoga žita., ki ga zdaj od polovice prosinca som od zore do mraka mlatijo s cepci. Skozi drobno steno so predobro slišijo udarci cepcev, tako da so o uspešnem pouku no more govoriti. Zastonj se češki stariši pritožujejo, me-rodajni faktorji no ganejo s prstom. A na Dunaju so Nemci zaprli češko šolsko palačo, češ, da ni zidana po predpisih. Bilinski skedenj je pa seveda po vseh pravili prirejen za češko šolo. Vlada sama je pa za slovanske take težnje gluha in slepa na obe očesi. Za šole divjih Albancev je pač denarja dovolj, ali za slovanske šole to je pa druga pesem.
Vojščak, ki je prvi sprožil top na Pruse, Je umrl. V Pardubicah je izdihnil dušo Fr. Vozihna, vlakovodja v pokoju. Bil je znan vsled tega, da je 3. julija 1866. brez vsakega povelja sprožil kakor topničar na kraljevograjski trdnjavi prvi usodopolni strel na izzivajoče pruske vojake, na kar so, kot bi mignil, začeli grmeti vsi trdnjavski topovi ter je tako začel avstrijsko-nemško vojno leta 1866.
NOVOSTI NA KNJIŽEVNEM TRGU.
Spisi Mišjakovega Julčka — V. zvezek. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta je založilo in izdalo V. zvezek Spisov Mišjakovega Julčka, o katerem je znano, da je priznan mladinski pisatelj. Knjigo krasi 13 slik. Zvezek se dobi po slovenskih knjigarnah in stane
1 K 50 vin., po pošti 16 vin. več.
Amerika in Amerikanci. Spisal Jurij Trunk, Beljak na Koroškem. Pred nami leže 10., 11. in 12. zvezek te silno zanimivo knjigo. To je prvo in edino večje delo o naših ameriških rojakih. Pisatelj popisuje slovenske naselbine v Ameriki, njih zgodovino in njihove go-snodarske. verske in kulturne razmere.
G. Trunka stane to delo ogromno truda in denarnih žrtev in slovenska javnost naj ga pri tem podpira, ker delo v resnici zasluži vse pozornosti.
Telelonska in brzojavno poročilo.
BULGARI OSVOJILI DVE BULAIRSKI TRDNJAVI?
Carigrad, 18. februarja. Iz krogov mornariškega ministrstva se razširja vest, da so Bulgari po hudem bojn zavzeli bulairskl utrdbi »Viktoria« in »Napoleon«, ki zapirata vhod v Galli-poli.
NA BOJIŠČU VLADA MIR.
Carigrad, 18. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, ki se glasi: Na Gallipoiiju in Čataldži vlada popolni mir. V Traciji sneži, kar vojne operacije zelo ovira.
GENERALNI NASKOK NA ODRIN S£ ZAČNE?
Sofija, 18. februarja. Tu se širi govorica, da je generalni štab sklenil te dni začeti generalni naskok na Odrin.
VPRAŠANJE INOZEMCEV V ODRINU.
Carigrad, 18. februarja. Vojna uprava je dovolila, da se inozemcem v Od-ripu odkaže nevtralna cona.
TURŠKE NEZGODE NA MORJU.
Carigrad, 18. februarja. Križarka »Assar i Tevfik« je izgubljena. S krova so spravili male topove, velikih pa ne morejo.
ZMEDE V TURŠKI ARMADI.
Frankobrod, 18. februarja. »Frankfurter Ztjitung« poroča iz Carigrada, da so med turško armado pri Čataldži zopet izbruhnili nemiri in da je generalni nadzornik konjenice Izzet Fuat paša moral demisionirati. Več častnikov se je branilo izvršiti povelja velikega vezirja. Plače so se izplačale samo carinskim uradnikom, ker bi bili sicer blagajne okradli, drugi pa niso dobili nobenih plač.
TURČJIA ZA MIR.
Carigrad, 18. februarja. Ako se mi rovna pogajanja zopet prično, odpotuje v London tudi Djavicl bog. — Veliki vezir je včeraj obiskal odbor za narodno obrambo. Pohvalil je njegovo delo in dejal, da sc javnost vsled gotovih korakov vlade ne sme vznemirjati, kajti velik narod se ne sme samo vojskovati, temuč tudi skušati mirnim potom zasigurati svojo bodočnost.
KRIŽARJENJE ENVER BEGA.
London, 18. februarja. Vojni dopisnik »Dailly Telegrapha«, Bartlett, ki se je mudil na Galipolskem polotoku, poroča svojemu listu o Enver bejevi akciji v zadnjih 14 dnevih in pravi, da je bila vsa ta Enver bejeva akcija zavita naravnost v pravcato tajnost. Govorilo se je, da je bilo v Rodostu in v bližini izkrcanih večje število vojaštva, pozneje pa so zopet dementirali to vest. Govorilo se je tudi, da je Enver bej razpolagal z 12.000 mož, po drugih pa s 25.000. Resnica je, da v Carigradu ni bilo več na razpolago niti enega parobroda. Načrt Enver bejev je bil, da bi izvedel velik bočni napad na bulgarsko vojsko, ho-teč je tako prisiliti, da bi se umaknila izpred turške fronte in tako odprla pot turški vojski proti Drinopolju. V Galipoliju je videl Bartlett 25, transportnih ladij skupaj s tremi turškimi vojnimi ladjami, zasidranih v zalivu. Bojne ladje so bile: »Turgut Reis«, »Barbarossa« in »Mehidie«. Envei bej je, zapustivši Carigrad, križaril s svojimi ladjami ob dardanelski obali, da bi našel pripravno mesto za izkrcanje, kar se mu pa ni posrečilo, vsled česar je poizkusil svojo srečo v Šarkoju, kjer je obal nizka in pripravna za izkrcanje vojaštva. Izkrca-vanje se je tudi nemudoma pričelo. Njegov načrt je bil, da bi prijel od strani Bulair in vkopane Bulgare, dočim bi jih bil napadel Fakri paša od spredaj. Tako bi se bili Bulgari znašli med dvema ognjema. Toda ta načrt se mu je izjalovil popolnoma, kajti Enver bej je komaj izkrcal 4000 mož, pa so že Bulgari napadli izkrcane čete in jih prisilili, da so se umaknile zopet na ladje. Tc se je zgodilo v soboto, dne 8. t. m. Od tedaj križari Enver bej s svojimi ladjami in četami po galipolskih vodah, ne da bi mogel na suho. Le tupatam se mu je posrečilo izkrcati par majhnih oddelkov, ki so odšli na pomoč Turkom pri Bulairju. V Galipoliju so vse hiše polne ranjencev, kar je dokaz, da se vrše pri Bulairju vroče bitke. — Turški častniki so zatrjevali Bartlettu, da mora v najkrajšem času priti na Galipolskem polotoku do velike bitke.
XXX
MEDNARODNI POLOŽAJ NI NEUGO-DEN.
Dunaj, 18. februarja. Izve se, da je minister grof Bcrchtold v včerajšnji seji skupnega ministrskega sveta izjavil, da mednarodni položaj nI tako no-povoljen, kakor se od vsfi strani skuša dokaz jvati. Nade na povoljno rešitev so velike. Po mnenju ministra bodo ie de-
Icgacljo, ki bodo zborovale tako) po BmkoStih, stale žo pred rešitvijo vseh spornih vprašanj.
AVSTRIJA IN RUSIJA SE POGAJATI.
Dunaj, 18. februarja. Glasom vesti iz informiranih krogov se Avstrija in Rusija pogajati in zdi se, da so je v glavnem že dosegel kompromis. Po tem kompromisu pripade Skader Albaniji, Črnagora ] dobi Peč. Avstrija je baje že pripravljena koncedirati kot severno mejo tok Bistrice do izliva reke v Drin in črto, ki gre preko Šare planino. Tozadevna pogajanja med Avstrijo in Rusijo se nadaljujejo in se splošno sodi, da se končajo ugodno. S tem bi bile največje težkoče odpravljene in tudi nevarnost, ki gro.^i i-adi bulgarsko-ru-munskega konflikta, postaja v tej luči manjša.
NEMČIJA NOČE VOJSKE l
Dunaj, 18. februarja. Tu je vzbudil pozornost članek »Frankfurter Zei-tung«, ki izvaja, da je Nemčija odločno za mir, ker svetovna vojska tudi za ' Nemčijo ne bi bila igrača. Zdaj ko sta Anglija in Nemčija na tem, da se sporazumeta, nima Nemčija nobenega interesa na svetovni vojski. Malo je na tem, ako ima Srbija nekaj albanskih gnezd več ali manj. Nemčija je pripravljena tudi Avstriji svetovati nekaj spravljivosti v interesu miru, toda tega najbrž niti ne bo treba. »Reichspost«, glasilo vojnih hujskačev, se nad tem člankom hudo jezi in meni, da se nc gre za par albanskih več ali manj, ampak za to, da neka velesila poizkuša iz telesa Albanije odrezati nekaj mastnih kosov v dar Srbiji, da bi s tem zmanjšala prestiž Avstrije in si zagotovila protek-torat nad Srbijo. V poučenih krogih pa se izjave »Times«, »Nordd. Allg. Ztg.« in »Frankf. Ztg.« smatrajo za ugodno znamenje in dokaz, da se bosta Avstrija in Rusija hočeš nočeš morala na podlagi medsebojnih koncesij mirno sporazumeti, če se že nista.
XXX
RUMUNSKO-BULOARSKI KONFLIKT.
Peterburg, 18 februarja. Med velesilami tripelentente se vrše pogajanji glede posredovanja teh velesil v Sofiji, da se konflikt z Rumunijo čimpreje poravna. Baje zahteva Anglija, da ta korak napravijo vse velesile. Merodajni krogi so prepričani, da se bo spor mirno rešil.
XXX
OFICIELNI KOMUNIKE O MINISTRSKEM SVETU.
Dunaj, 18. februarja. Izdal se je sledeči komunike: V nedeljo začeta posvetovanja skupnega ministrskega sveta so se včeraj nadaljevala in so v vseh gospodarsko - političnih zadevah privedla do popolnega sporazuma.
XXX
RUSKI POSLANIK ODPOKLICAN IZ
BUKAREŠTA.
Bukarešt, 18. februarja. Ruski poslanik Šebekov je odpoklican in pride na njegovo mesto Krupenski.
XXX
VELIK P02AR V CARIGRADU. Carigrad, 18. februarja. Včeraj je v redmestju Sultan Ahmed -J^Stambulu iz-ruhnil požar, ki tudi še danes traja dalje. 200 hiš je vpepeljenih.
XXX
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER — GENERAL.
Dunaj, 18. februarja. Tukajšnjemu listu »Deutsches Volksblatt« poročajo iz Belgrada, da je bil srbski prestolonaslednik Aleksander imenovan za generala.
OGRSKE OBLASTI USTAVILE ČEŠKO SANITETNO EKSPEDICIJO.
Praga, 18. februarja. »Narodni Listi« poročajo, da so ogrske oblasti ustavile če-iko ekspedicijo na Balkan. Poslanec Ma-štalka je tozadevno že interveniral pri notranjem ministru, ki je obljubil, da bo preiskavo pospešil in o uspehu obvestil organizatorje ekspedicije.
SRBIJA ZA PROSTOVOLJCE.
Belgrad, 18 februarja. Srbska vlada /e sklenila tiste prostovoljce v sedanji vojni, ki imajo potrebno moralno in šolsko kvalifikacijo, nastaviti kot uradni-nike v novih krajih. Zato se zdaj zbirajo potrebni podatki o prostovoljcih.
AVSTRIJSKO SRBSKO RAZMERJA
Praga, 18. februarja. »Narodni Listi« poročajo, da se je z Dunaja srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču namignilo, da nimajo nič proti temu, ako bi se podal na Dunaj, da z Berch-toldom o perečih vprašanjih konferira.
XXX KAKO JE OGRSKO SODIŠČE REŠILO ČAST MIN. PREDSEDNIKA LUKACSA.
Budimpešta, 18. februarja. SodiSče je dokazilne predloge zastopnikov bivšega
l
državnega tajnika v finančnem ministrstvu
D e s y j a glede denarnih operacij ministrskega predsednika Lukacsa z Ogrsko banko in Razredno loterijo, pri katerih se je po zatrditvah Desria država ogoljufala v volilne namene Lukacseve za okroglo šest milijonov kron, odklonilo. Zastopnika De-syja sta zato dvorano zapustila. Sodni dvor je nato izrekel razsodbo, s katero se Desy zaradi častikraje obsodi na en mesec ječe in 400 K globe. Opozicija priredi danes zvečer Desyju banket.
GENERAL KLOBUČAR GRE V POKOJ.
Budimpešta, 18. februarja. Poveljnik ogrskega honveda, general Viljem Klobučar, ki doseže 25. aprila starost 70 let, stopi v pokoj. Za njegovega naslednika se imenuje general Franc Rohr.
FRANCIJA HOČE TUDI SVOJO ARMADO POMNOŽITI.
Pariz, 18. februarja. Ker je Nemčija sklenila mirovno stanje armade zvišati na 649.000 mož, je francoska vlada sklenila zbornici prihodnji teden predložiti tri vojaške postave. Zahtevala bo nove vojaške kredite, zopetno uvedbo triletne vojaške službe za gotove kategorije vojaštva in večji kontingent novincev, med njimi tudi iz Alžira in Tunisa. Časopisje je splošno na strani vlade.
PISMO CAMBONA MSGR. BULIČU.
Reka, 18. februarja. Msgr. Bulič je »Riječkim Novinam« glede pisma, katerega mu je glasom informacij iz Zagreba pisal francoski poslanik Cambon, brzojavil: »Vest je popolnoma izmišljena.«
JUBILEJ ROMANOV.
Peterburg, 18. februarja. Komisija dume je za proslavo jubileja vladarske rodbine dovolila 485.000 rubljev.
NEMŠKA CESARSKA DVOJICA.
Berolin, 18. februarja. Cesar Viljem in cesarica bosta obiskala letos tudi Gmunden.
SMRTNA KOSA.
Dunaj, 18. februarja. Tu je umrl v 76 letu svoje starosti bivši podpredsednik ogrske magnatske zbornice grof Aleksander Secheny.
VESEL DOGODEK.
Dunaj, 18. februarja. Soproga princa Hohenlohe. ki je nesel caru cesarjevo lastnoročno pismo, je povila danes dečka.
VELIK VLOM.
Frankobrod, 18 februarja. Neznanci so vlomili v neko tukajšnjo prodajalno zlata in odnesli za 25 000 kron zlatnine.
PONESREČFN »SPOUTSMAN«.
Dunaj 18. februarja Znani »sports-man« grof Pavel Orsich si je v jahal-nici zlomil desno nogo.
PERVERZNI LJUDJE.
Eiscnach, 18. februarja. 22 letni delavec Rudloff, 18 letni Sehumann in 26-letna delavka Marija Rickardt so celo noč prekrokali, zjutraj pa pijani sklenili končati si življenje. Šli so proti železniški progi blizu kolodvora in se na progo vlegli. Delavka se je v zadnjem hipu branila, delavec Rudloff, pa jo je privezal nase. Vendar se ji je posrečilo, da se je vlegla na stran — kar pridrdra vlak in odreže obema moškima glavo od telesa.
Rožne slvsri.
Milijonarjeva vojašJra taksa. Sin
premogarskega barona Weinman» a v Ustju na Labi ni bil potrjen v vojake, vsled česar mora plačevati oče zanj vojaško takso. To dni je plačal Weinmann omenjeno takso za leto 1908 v znesku 45 000 kron, za leto 1909 v znesku 87.000 kron, za leto 1910 99 000 kron ter za leto 1911 lepo svoto 102 000 kron. Vsega skupaj je bilo plačanih 333 000 kron.
Trije ribiči utonili. Iz Rovinja se poroča, da 60 utonili trije ribiči.
Strašna železniška nesreča. Na železniški postaji Konionka je zavozil neki tovorni vlak v osebni vlak. Razbitih je več voz; ranjenih je več ali manj nevarno 30 oseb.
Stavke. Na Labi, Hawelu, Odri, Spreji in po drugih krajih je pričelo stavkati 10 tisoč čolnarjev.
Požar 22 bencinskih rezervofrjev. V Oderfurtu je izbruhnil požar, ki je v kratkem uničil 22 bencinskih rezervoirjev. Vsak rezervoar je obsegal 370 hI bencina.
Eksplozija v livarni aluminija. V pariškem mestnem delu Roquette je izbruhnil v livarni aluminija požar. Ko so gasili, je voda, ki se je spojila z žarečo aluminijevo maso, povzročila eksplozijo. Nevarno ranjenih je bilo 13 ognjegascev in policistov.
Falimenti leta 1912. V ietu 1912 je bilo nič manj nego 460 večjih insolvenc, pri Katerih so se upoštevali le slučaji z najmanj 100.000 K pasiv. Vsotapasiv znaša 182 milijonov kron, torej višino kakor je že več
T je
desetletij ni bilo v naši državi. Leta 1911
je bilo 138 večjih insolvenc s 65 milijoni pasiv. Na Ogrsko odpade 160 slučajev s 73'5 milijona pasiv. Od avstrijskih dežel izkazuje Gališka 65 slučajev z okroglo 19 milijoni pasiv. Poleg tega je bilo v Galiciji neštevilno manjših falimentov. Dejstvo, da je bilo toliko insolvenc, je tembolj čudno, ker je bilo narodno gospodarstvo naše monarhije v precej dobrem položaju, industrijska konjunktura precej dobra in tudi žetev tako v Avstriji kakor na Ogrskem ugodna. Vzroke je pa iskati v neugodnih kreditnih razmerah, v balkanski vojni in v negotovem političnem položaju. Žalibog se razmere tudi letos niso zboljšale. Po najnovejših vesteh je bilo v monarhiji že prvi mesec tega leta 82 večjih insolvenc s skupnimi pasivi okroglo 22 milijonov K. Potemtakem je pričakovati letos hude katastrofe na gospodarskem polju, kajti od jeseni 1912 naprej se falimenti vsak mesec progresivno množe in niti najmanjšega upanja ni, da bi se v najbližnjem času položaj zboljšal.
SMEŠNICE.
Vspeh glasbe.
»Ali se vam je glasbena izobrazba vaše hčere izplačala?«
»O gotovo! Obe sosednji hiši sem dobil za polovično ceno.«
V srednji šoli.
Ravnatelj: »Vi torej priznate, Gornik, da ste po uri napisali na razredno tab'o besede: »Naš profesor latinščine je osel.«?« — Gornik: »Da, gospod ravnatelj.« — Ravnatelj: »Je že dobro, Gornik. Jako me veseli, da ste to pot resnico povedali.«
KNJIŽEVNI TRG.
Aletaja! Deset velikonc nih pesmi v čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Ant. Grum, regens chori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila »Katoliška Buvarna« v Ljubljani.
Zvezek obsega kakor rečeno deset velikonočnih pesmi in spev Regina coeli. Oblike je majhne (žepna oblika), kar bo prav dobro s'užilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah.
Velika noč je eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmoniza-ciji, so veseli in krepki.
Najlepša in najefektnejša v zbirki je brezdvomno zadnja, skladba Regina coeli laetere, ki ima na koncu vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skadbo samo pa še enkrat tako povzdigne.
Velikonočne praznike bomo letos iz-vanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle napeve opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih jih bodo sigurno z lepimi vspehi proizvajali v čast Kristusu od smrti vstalemu. — Dobivajo se in naročajo v »Katoliški Bukvami« v Ljub jani.
Stanko Premrl, Hvalite Gospoda v nj govih svetnikih! Dvajset pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Zalomila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. — Naš odlični skladatelj in stolni rc-grnsehori g. Stanko Premrl "oklanja to zbirko svojih najnovejših nape-vov spominu petdesetletnice smrti nepozabnega Gregorja Riharja, ki je bil tudi organist v ljubljanski stolnici. Meseca julija letos bo preteklo petdeset le' ' ar je umrl naš sloveč ljudski skla-Gregor Rihar. Cerkveni zb™ bo-;podu skladatelju gotovo hvalež-i se je spomnil s svojim nov;ni deiom Rihar je ve smrti. — Pesmi svetnikov — razrn kar jih je v Focrsterjevi Ceciliji — nimamo veliko, in je torej nova zbirka prav dobro došla. Zbirko dalje priporočati bi bilo odveč. Ime skladateljevo že itak jamči za izvrstno in pristno blago, delo samo pa kvari mojstra. Kdor hoče torej z lepimi s^evi Gospoda v njegovih svetnikih hvaliti, naj seže po teh pravkar izdanih nape-vih. Na vsakem cerkvenem "evsk un koru naj ta zbirka zavzema častno mesto! — Katoliška Bukvama v Ljubljani.
* Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jerše. Opozarjamo na te res lepe, izvirne Šmarnice, katere so te dni izšle. Priporočamo jih vodnikom Marijinih družb, pridigarjem, ker jim nova lična knjiga nudi krasr'h, prisrčnih govorov, prepletenih z lepimi, zanimivimi, na;novejšimi zgledi. Dobiva sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Kritiko priobčimo pozneje.
Mož Simone. Leposlovna knjižnica. Francoski spisal Champol, preložil V. Levstik. — Ta skrajno zanimanje vzbujajoča povest megočne in zveste ljubezni žene do telesno pohabljenega moža je našla tudi v pričujoči slovenski prestavi med nami ve-
liko čitateljev in se je splošno hvalila. Priporočati jo je najširšim krogom, ker je lahko umevna in tako dramatična, da more zadovoljiti najživahnejšo domišljijo. Cena skupno z zvezkom Leposlovne knjižnice Ševčenka, »Hajdamaki«, 3 K 40 h, vezano 4 K 50 h.
Ponižani in razžaljeni. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil V. Levstik. — Roman ženialnega Dostojevskega ne potrebuje posebnega priporočila. V »Ponižanih in razžaljenih« je ta izberni poznavalec človeške duše, zlasti njenega trpljenja kontrast med življenjem višjih in nižjih krogov v Peterburgu s tako realistiko naslikal, da mu je v tem oziru malokdo kos. Knjiga vzbuja najplemenitejša čustva ljubezni in usmiljenja. Cena 3 K, vezano 4 K 20 h.
Straža. Leposlovna knjižnica. Poljski spisal Boleslav Brus. Poslovenil Franc Vi-rant. Malo je tako redoljubnih del, kakor je »Straža«, ki slika boj poljskega kmeta proti prodirajočemu nemštvu. To je proslava grčavega vztrajnega slovanskega kmečkega življa, ki si ne da izlepa iztrgati niti pedi domače zemlje. Vsako rodoljubno srce se bo ob tem romanu navduševalo in utrdilo v narodnem boju. Cena 2 K 40 h, vezano 3 K 40 h.
Razporoka. Leposlovna knjižnica. — Francoski spisal Pavel Bourget. Preložil A. Kalan. — S tem romanom se po pravici ponaša svetovna literatura. Pisatelj je globoko posegel v največje zlo moderne družbe, to je v napačno pojmovanje zakona in rodbinskega življenja, ki rodi toliko gorja v današnjem svetu. Trpljenje žene, ki je pri tem najbolj prizadeta, nam Bourget opisuje z nedosežno močjo. Naj bi ne bilo izobražene družine, kjer bi ta roman ne bil znan! Cena 2 K .vezano 3 K.
Katoliška Bukvarna v Ljubljani
ff Zdravi, močni zobki ^ prodro brez bolečin.
Razvoj malih otrok v starosti dojenčkov se izredno pospeši z rednim zavživanjem lahko prebavljive in re-dilne Scottove emulzije. Pred vsem se pa izkaže učinek tega izbornega krepilnega sredstva za otroke še prav posebno v dobi, ko imajo dobiti zobke. Scottova emulzija vsebuje namreč za rast zdravih in močnih zob tako potrebne apnenčeve soli. Malčki ostanejo vedno živahni in niti najmanj ne občutijo kakšnih bolečin, ko imajo dobiti zobke.
Scottova emulzija se lakko jemlje v vseh letnih časih in njena učinkujoča moč je neizpremenljiva; seveda mora biti zato prava Scottova emulzija in nikaka ponaredba.
< ena originalni steklenici |e 3 K 50 v. Dobi se v vsth lekarn.h. Kdor pošlje O vin. v znamkah na SCO T T & ROW E, O. m. b: H.. Dunaj VII., in se sklicu* na ta \^časopi3. dostavi se mu pošiljatcv polom kkamc za poskušnjo^
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
c Čas opaši zovanja	Stanje barometra v mm	Tompo-ratura po Celzi,u	Vetrovi	Xebo	3 c - — x r. >
17 9. zveč.	738 2	-5-3	sl. svzh.	del. jasno	
| 7. zjutr. | 2. pop.	73'J 4	-72	p.m.svzh.	oblačno	C13
	740-0	-29	sr. jvzh.	n	
Srednja včerajšnja temp. — 56°, norm. 00;'.
Tržne cenc.
Ceno veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 18 februarja 1913.
Pšenica za april 1913.....11-76
Pšenica za oktober 1913 . . .	1217
Rž za april 1913.......9"87
Rž za oktober 1913.....9 66
Oves za april 1913......1030
Oves za oktober 1913 ....	890
Koruza za maj 1913.....7'73
Koruza za julij 1913.....T*9-J-
n
Mv - -rlit -V š'
Zahvala.
Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja povodom smrti našega preljubega, nepozabnega dobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka
Olnar Severi.
c. kr. nadoorodnlk v p. Imejitel) vojaS-keqa aslužnega križca z vojnu doUoracijo, zlatega zaslužnega križca ln posestnik,
se tem potom najsrčnejše zahvaljujemo velečast. duhovščini iz Sv. Križa, Št. Jorneja in Kostanjevice za spremstvo, cenjenim g. uradnikom, cenj. učiteljstvu, kostanje viški mestni gardi, gg. pevcem, kostanje-viškemu občinskemu in mestnemu zastopu in vsem darovalcem krasnih vencev ter sploh vsem od blizu in daleč prihitclim sorodnikom, prijateljem 'in znancem, ki so počastili njegov spomin.
V Kostanjevici, dne 17. febr. 1913.
Žalujoča rodbina.
Nizke cene!
Navosli sukna za inoške in modnega figa za tfams&e o»e!
ZaMevajle vzorce!
liiilTa, SIrittfim ulici 4.
Vioreo »avuroTon.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalno kopeli. Lastnik In Sef-zdravnlk: Dr, Fr. Derganc, primar I. klr. odd. dež. toln.
Dva Se dobro ohranjena
iiiiia 11
Izredni uspeh, ki sem ga dosegel pri svoji
žitni icaw
v vseh slovanskih pokrajinah, me nagiba, da iznova opozarjam na ta svoj prvovrstni izdelek, ki po svoji kakovosti in nizki ceni ne pozna nobene konkurence, ter se smatra za neobhodno potreben predmet za vsakdanjo rabo v vsakem gospodinjstvu. Z vzorno in skrbno postrežbo sem si pridobil v vseh slojih prebivalstva popolno zaupanje in z zadoščenjem moram na tem mestu naglašati, da se znatno množi krog mojih odjemalcev. Obrnite so torej z zaupanjem na mojo izborno tvrdko in prejeli boste za 4 K 6 kg izborne žitne kave poštnine prosto na vsaki pošti. Vsaka pošiljka je zašita najskrbneje v zelo močno platneno vrečo in vsebuje vrhutega še dragoceno premijo: predmet, poraben v vsakem gospodinjstvu. Obrnite se takoj zaupno na tvrdko
Jos. Vesely,
in postali bodete za vedno moj stalen odjemalec.	324
železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kmeletz, Ljuuljana, Kolod-4fi7	vorska ulica št.
! Odkar gaiirkuiem in iužnaia!
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in sladkorju v gospodinjstvu polovico dcziarja. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevega sladnerja čaja, znamke SLAD1N pri izdelovatelju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4'—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/, kg P° vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Sohonbrunner-strafle 109, Radeckyplatz l, Josefst&dter-straOe 25. V Gradcu: Sackstiafle 4. 100
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, fJok er ne poznate naš h cen za leio 1913.
— najbolfši In najcenejši nakup =
v	pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. Ljubljana,
Dunajska ccsta 9—12.
SfBdldn trgovina s Kolesi, motorji, anteiebili Id nosamezni deli. - Magična delavnica in garaža.
K št. 6394/1912.
518
St. 49D7.
Razgla
Komisija kot razsodišče za presojo konkurenčnih načrtov za regulacijo severnega dela mesta Ljubljane prisodila je v svoji seji dne 13. februarja 1913 na podlagi sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 19. novembra 1912 razpisane javne konkurence sledečim udeležencem določene nagrade.
1.	darilo v znesku 1000 K stavbnemu inženirju Heideju iz Nauena pri Berlinu;
2.	darilo v znesku 600 K arhitektu Frideriku Schmidingerju v Monakovem. (geslo Progressas);
3.	darilo v znesku 400 K združenima arhitektoma W. Schvveglerju in Ch. Re-guelinu v Diisseldorfu na Pruskem, (geslo Salus publica).
Načrt s podpisom „Gustav Menninger Edl. von Lerchenthal, Bauadjunkt Graz"' se nakupi za določeno ceno 200 K.
Pohvala se je nadalje izrekla tudi projektom, ki so označeni z gesli: .,Slovanska Lublan", Zukunftsbild" in „Suum cuique".
Vsi ti načrti bodo razstavljeni v razstavnem paviljonu gosp. R. Jakopiča v Lattermanovem drevoredu od 19. februarja do 8. marca t. 1. vsak dan od 9. do 12. are dopoldne in od 2. do i. are popoldne. Vstop prost.
Vse druge projektante, ki so se konkurence udeležili in niso bili odlikovani, se poživlja, da mestnemu magistratu takoj naznanijo, je li želijo, da se njih projekti tudi razstavijo in imena objavi. Tudi dotični, ki so bili pohvaljeni, naj naznanijo, ako želijo imeti načrte z imeni razstavljene.
Mestni magistrat ljubljanski*
dne 15. februarja 1913.
d HI m
V državnih gozdovih 1'ovca in Rateče-Belapeč (Gorenjsko) se proda okoli 6970 fm3 mehkega lesa za žago in „ 4160 „ lesa za celulozo v posekanem stanju na mestu posekanja.
Ponudbe naj se vlože najkasneje do 10. marca 1913 ob 12. uri opoldne in sicer za državni gozd Ilovca pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Bohinjski Bistrici za državne gozdove Rateče-Belapeč pa pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Belipeči, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila in kupni pogoji.
Gorica, dne 12. februarja 1913.
ravnateljstvo,
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufaklurni trgovini
3934
zrau, škofije
Preklic.
Podpisana preklicujem vse besedičenje proti g. Stanku Verbiču o napadu na mojo osebo kot neresnično.
Ljubljana, 18. februarja 1912. 624	Uršula Accetto.
večje trgovine z mešanim blagom želi svojo dosedanjo službo maja ali junija spremeniti. Ponudbe
pod „Vesten 498" na upravo ,Slo venca'.
prodajalka
izurjena v trgovini močnnega blnga. Vešča obeli deželn h jezikov želi premenltl službo. Ceuj. ponudbe noj so pošlejo na Upravništvo „Slovenca" pod šifro zvesta proda-falka 493.
Naravna
najbogatejši alkaiični (natron - lithion) kis ec na Ceš em. Izborna >iiete! čna namizna pija a. O vredno ti bilinske izvolite vprašati hišnega zuravnika, 3851
Otvoritev
modne in športne trgovine
za gospode in dečke
L Kette
Franca Joiefa cesta 3, poleg konfekcijske trgovine Maček & Komp.






Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk; »K&lolidke Tiskarne«.
Odsovorai urednik: Mik« MoSknre.