Pot je prehojena, spomini ostanejo
Iz{la je knjiga SPREHOD SKOZI ^AS – Dokumenti nekega ~asa, ki jo je
pripravilo Dru{tvo upokojenih pedago{kih delavcev Slovenije, izdala pa zalo`ba
Jutro.
V knjigi so zbrani prispevki {estintridesetih ~lanov dru{tva. V njih pisci
obujajo spomine na prehojeno pedago{ko pot. Za ponazoritev ter la`je
razumevanje in v`ivljanje v ~as, na katerega se spomini nana{ajo, je tudi kraj{i
prikaz pogojev za opravljanje pedago{kega dela. Ker pa je knjiga tudi izid ene
izmed aktivnosti v prvem desetletju delovanja dru{tva, je v njej na kratko
predstavljena njegova dejavnost ter dru{tvene dejavnosti na podro~ju {olstva v
sedanjosti in preteklosti.
Ni se bilo lahko odlo~iti za pisanje spominov , ~eprav je vra~anje v preteklost
po toliko letih in po nekem kon~anem obdobju zanimivo. Zato smo svoje ~lane
spodbujali k pisanju in zbirali prispevke {tiri leta.
Spomini segajo v ~as in razmere, ki so bile tako druga~ne, da so danes komaj
verjetne. Zato je tem potrebneje, da se ohranijo tudi v posameznih spominih. Ti
pripovedujejo o tem, kaj so u~itelji do`ivljali in pre`ivljali, kaj jim je to obdobje
– ki jih je poklicno oblikovalo – ponujalo, predvsem pa, kaj jim je moglo in zmoglo
dati – in kaj jim je vzelo. Kljub vsemu so zmogli premagovati mnoge ovire, pri
~emer jim je pomagala polna mera idealizma in sre~a v otro{kih o~eh.
Toliko kot je avtorjev, toliko je razli~nih zgodb. Vse pa izpri~ujejo in
ozna~ujejo zelo podobne razmere v istem ~asu, v katerem so nastajale in
oblikovale tedanjega u~itelja. Ka`ejo pa tudi njegovo predanost, ljubezen do
poklica in otrok ter zavedanje, kaj pomeni znanje in izobra`enost na poti iz
rev{~ine v vrednej{e `ivljenje. Zato so pri svojem pedago{kem delu premagovali
mnoge ovire ne glede na pla~ilo. Velikokrat so delali v skoraj nemogo~ih
razmerah ter pripeljali otroke do potrebnega znanja na poti do poklica, ~eprav
so tudi sami `iveli in delali v slabih razmerah in pomanjkanju.
Spomini avtorjev tudi ozave{~ajo, da je razvoj dru`be in hiter razvoj
znanosti – doma~e in tuje – {e posebno pedago{ke in psiholo{ke, v povojnem ~asu
vplival tudi na razvoj in kakovost izobra`evanja. Na{e u~iteljstvo, `eljno znanja
in napredka, si je neutrudno nabiralo in dopolnjevalo svojo pedago{ko prakso s
strokovnim, pedago{ko-psiholo{kim znanjem na vi{jih in visokih {olah pri na{ih
znanih pedagogih in psihologih ter svojih kolegih praktikih, na te~ajih in
seminarjih, ki so jih organizirale ustrezne institucije. Zato so ob upokojitvi ti
u~itelji zapustili bogato bero strokovnega znanja, bogato pedago{ko prakso,
preverjeno v ve~ reformah, preizku{eno in dognano, kaj je bilo v praksi dobro in
kaj bi bilo treba spremeniti, dopolniti, prilagoditi.
Zato smo bili ob zadnji reformi razo~arani. Spremembe naj bi bile logi~no
nadaljevanje razvoja. Na{e {olstvo ima korenine dale~ v zgodovini. Vsako
obdobje in vsak ~as je oblikoval, obogatil in dal svoj pe~at na{emu {olskemu
izobra`evanju.
Poro~ila, ocene 171
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 171

Spomini izpri~ujejo tudi materialno stanje {ol, njihovo opremljenost, {e
posebno opremljenost – oziroma njihovo siroma{tvo – z didakti~nim materialom,
ki je bil u~iteljem na voljo pri uresni~evanju vzgojno-izobra`evalnih ciljev.
Po drugi svetovni vojni je bilo veliko {olskih stavb po{kodovanih, po`ganih,
tako ali druga~e neprimernih za pou~evanje in za druge dejavnosti u~encev pa
tudi odraslih, zlasti na pode`elju, v odro~nih krajih. Ali pa {olskih stavb sploh
ni bilo. Zato ni ~udno, da je bilo prav v povojnem ~asu pa do leta 1980 zgrajenih
najve~ {olskih stavb.
Tako so se postopoma ves ~as izbolj{evale razmere za delo v {oli. [ola je
postajala tudi vse bolj kulturno in dru`beno sredi{~e kraja. Vanjo so poleg otrok
in star{ev radi zahajali tudi mladi. U~itelji »re`iserji« so znali in zmogli ob svojih
prostih ve~erih in nedeljah – sobote so bile delovne – pripraviti z mladimi in
odraslimi zanimive igre in druge kulturne prireditve; uprizarjali so jih na
doma~em odru, z njimi pa so gostovali tudi v sosednjih krajih. Brez u~itelja ni
bilo na pode`elju nobene kulturne prireditve, nobenega praznovanja in
zapisnika. Zato ni te`ko razumeti, zakaj so se doma~ini – in se {e vedno – tako
kr~evito oklepali svoje {ole in svojega u~itelja.
Hkrati z gradnjo {ol in dozidavo prostorov so se izbolj{evale tudi druge
okoli{~ine za opravljanje pedago{kega dela. Raznovrstnej{a je postajala ponudba
u~benikov in priro~nikov ter drugega didakti~nega gradiva. Avdiovizualna
sredstva in drugi pripomo~ki pa so u~iteljem omogo~ali sodobnej{o organizacijo
in izpeljavo pouka.
Zaradi velikega pomanjkanja u~iteljev in velikega {tevila otrok v dru`ini –
po vojni pa {e tako imenovana eksplozija rojstev – je bilo {tevilo u~encev v
razredu zelo visoko, {e posebno na pode`elju. V {tevilnih razredih se je »gnetlo«
tudi 40 pa vse do 50 otrok, ali {e celo kak{en ve~! Na mnogih pode`elskih {olah
so u~itelji pou~evali po ves dan, dopoldan v svojem razredu na razredni stopnji,
popoldan pa posamezne predmete na predmetni stopnji – ali nasprotno – za
katere niso bili strokovno usposobljeni. Zve~er in ob nedeljah pa so bili
»re`iserji«, zapisnikarji, aktivisti ... Sobote so bile delovne. Na {olah, kjer so
u~itelji pou~evali dopoldan in popoldan, so imeli proste ~etrtke.
V odro~nih krajih so imeli u~itelji brezpla~no stanovanje – ~e se temu danes
lahko re~e stanovanje – in kurjavo za »ga{per~ek« ali, ~e so imeli sre~o, za lon~eno
pe~. Idila, kajne!? Pa vendar so opravljali vse obveznosti z velikim idealizmom
in z veliko ljubeznijo do otrok, se vsestransko razdajali, ne da bi pri~akovali
dodatno pla~ilo, kot jim je bilo dodeljeno z dr`avno odlo~bo.
Zaradi velikega pomanjkanja u~iteljev v povojnem ~asu je lahko razumeti,
zakaj so bili med po~itnicami organizirani nekajmese~ni u~iteljski te~aji, na
katerih so si pridobili temeljno strokovno znanje za pou~evanje, hkrati pa tudi
mo`nost za nadaljnje izobra`evanje.
Knjiga je izid dru{tvene dejavnosti in njenih ~lanov. Zato so `e v uvodu bili
omenjeni temeljni motiv za ustanovitev dru{tva ter smernice in program dela.
Tako je bilo dru{tvo tudi registrirano. Razlog je naraven in logi~en. Nekateri
pedago{ki delavci, ki smo se upokojili, smo ~utili potrebo in voljo, da s svojim
znanjem in bogatimi izku{njami sledimo in po mo`nosti soustvarjamo – {e
172 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Angelca Kunstelj
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 172

posebno v reformnem ~asu – razvoj {olstva na Slovenskem kot civilna dru`ba,
neobremenjena s politiko in strankarskimi interesi. Na to ka`e tudi dejstvo, da
smo bili ustanovljeni kot sekcija – {ele pozneje smo postali dru{tvo, v~lanjeni v
zvezo – pri Zvezi dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije. Pri~akovali smo
raznovrstno in vsestransko sodelovanje, izmenjavo informacij {e posebno na
strokovnem podro~ju, saj je bil to ~as priprave temeljite {olske reforme:
sprejemanje {olske zakonodaje, priprave ter prvih za~etkov uvajanja devetletke
v osnovno izobra`evanje.
Desetletno obdobje dela dru{tva in dejavnosti ~lanov smo sklenili z
ugotovitvijo, da smo na strokovnem podro~ju naredili toliko, kolikor so nam
omogo~ale razmere ter kolik smo imeli mo`nosti in podpore tistih, od katerih
smo jo pri~akovali. Knjiga spregovori tudi o tem. Vsekakor pa smo bili uspe{ni
v kulturnem `ivljenju, spoznavanju in podo`ivljanju lepot na{e de`ele ter
sre~anjih z u~itelji na {olah doma in v zamejstvu.
Angelca Kunstelj, urednica knjige
Poro~ila, ocene 173
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 173