Ameriška Domovi ima NO. 149 ""o”"« nT , n roouf^oia '-'"’e ‘cRICAH IN SMHT KJyn, I« IM UMOUAOi ONUT * 11227 7 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 6, 1969 Natiomd and International Circulation IMORINIINO Mmpj&m ŠTEV. LXVII - VOL. LXVH Mariner 7 je naše! namesto prekopa na Marsu rob ognjenika M.'irsje na površini pust, bolj sličen površini Lune kot Površini Zemlje. Možnosti ;'a življenje na planetu so skromne. .PASADENA, Calif. — Ameri- i vesoljski vozili Mariner 6 Pretekli teden in Mariner 7 ta °n sta dopolnili v nekaterih P°gledih človeško znanje o pla- ni'tu Marsu, ki izven Zemljine kroži okoli Sonca. Tako je * ariner 7 našel na mestu širo- e^a •^•gathadaemin prekopa ^leben velikanskega ugaslega ^rijenika, ki se vleče kakih 750 niJj daleč in je širok okoli 100 hulj. Podrobna slika kaže širok kov^611 2 ugaslih ognjeni- > rahlo zapognjen in bi torej sel sam biti zunanji rob o-r°5triega ognjenika. rekopi” na Marsu so dolgo J'Posljevali možgane astrono-’ še bolj pa nestrokovnja-V’ ki jim čudne črte na Marsu n!S° hotele iz misli. Hoteli so v b ker so izgledale tako rav-videti prekope, ki naj bi jih jedili Marsovci. Računi so pri snv. P°kazali, da ne bi imelo . lsla graditi kakih tako širokih prekcpov. ^ Posnetki, ki sta jih poslala na k^jo Mariner 6 in Mariner 7, da je planet Mars pust, ^ SVoji površini bolj podoben j^rh kot Zemlji, zato je tudi jj. 0 vzgledov, da bi mogla na slpm °hstojati živa, umna bitja, 2aCf?a ljudem na Zemlji. Pogoji ^^Ijenje takih bitij so na 2 , Su Po sedanjih ugotovitvah ^ skronmi. JPanp8 36 0d Zemlje Precej le 49’ nie§ov premer znaša .2!6 milj proti 7,918 miljam Povnf" 2emlie- 0d Sonca je jon eCn° oddhljen 141.5 mili-jon°V md'!’ Zemlja le 92.9 mili-: 687°V ^ars potuje okoli Sonca skorainv nie§ovo leto je torej biei- ^ Se enkrat daljše od ze-x;]skega. hočekateri proučevalci vesolja se v° vldeN v Marsu to, čemur č *emlja hilii bliža in bo postala daja *'1!0116 let, med tem ko gle-kot ■ V Planetu Veneri Zemljo, le la bila pred bilijoni let. ------°------- bdečim manjka s moštva? vhi tS0N’ J- Viet — Vojaški Vežba' l'l°’ da rdeči pospešno krajevne rdeče borbene b° fg’, a hi jih vključili v glav-ke n,° sll°> ki ima redno veli- Sl^V] :gube v moštvu, saj nosi Isti ° teŽ° h°je v. ^ leža^^' sodii°. da imajo rde-2 PiošiVe oskrbi glavnih sil ka, pa^0rn.' hla Jugu tega manj-viz0bi] Ud3 na ^everu ga ni več °d tam311; tezavna pa je tudi pot J Magnezij iz morja "ubi^i nY0RK’ N-Y- - V eni ton magnezija. . ____ hiilij^Q^djl morske vode je 4.5 ^jv;, ^ sončno in soparno. temPeratura 85. RUMOR JE SESTAVIL VLADO Predsednik odstopivše vlade Mariano Rumor je Sestavil včeraj novo italijansko vlado iz samih krščanskih demokratov, ko je dobil zagotovilo od bivših članic vladne koalicije za podporo v parlamentu. Novi grobovi Louis Lustig V Euclid General bolnišnici je umrl v ponedeljek 78 let stari Louis Lustig z 19901 Arrowhead Ave., mož Mary, roj. Mencin, oče Roberta (Akron, O.) in Emila, stari oče Denisa, brat Johna (Rock Creek, O.), rojen v Ribnici, od koder je prišel v ZDA 1. 1909. Pred upokojitvijo je bil zaposlen 20 let pri Warner and Swasey Co. Pokojni je bil član ADZ št. 12 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 10.30 na Knollwood pokopališče. Jennie Bavetz V Western Reserve Nursing Home je umrla 83 let stara Jennie Bavetz z 22931 Ivan Avenue, roj. Schweiger v St. Lovrencu na Pohorju v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA i. 1907. Prvi mož Roman Schumer ji je umrl 1. 1954, drugi Anton Bavetz pa lani tekom obiska v Jugoslaviji. Pokojna je bila mati Anne Rossman, Ide Johnson, Marian Ursic, Rudolpha Schumer in Mildred Corrigan, 24-krat stara mati in 6-krat pramati. Bila je članica Carniola Hive št. 493 in Podr. št. 41 S2Z. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Kristine ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. -----o----- Francija bo nadaljevala z atomskimi preskusi PARIZ, Fr. — Po preskusu lani septembra je Francija ustavila nadaljnje preskuse zaradi varčevanja. Sedaj so se odločili, da bodo kljub varčevanju preskuse nadaljevali prihodnje leto. V načrtu je 6 preskusnih eksplozij na južnem Pacifiku. -----o----- Baltiško morje Baltiško morje se zajeda globoko v Evropo in loči od njenega telesa Skandinavski polotok. Obsega 163,000 kv. milj površine, pa je sorazmerno plitvo. Najgloblje je 1,500 čevljev. V vzhodnem delu so končuje v Riškem, Finskem in Botniškem zalivu. CLEVELAND, O. —- Da je predsednik Nixon v volivni dobi ostro kritiziral demokratsko socialno politiko, se razume samo po sebi. Posebno rad je omenjal Johnsonovo idejo o “veliki narodni skupnosti”, ki se ni mogla nikoli prav razhobotiti. Pri tem je Nixon zmeraj dodal, da bo pripravil lasten načrt za solidno in učinkovito socialno politiko. Nixonu je treba priznati, da skuša izpolniti volivne obljube. Morda ne zmeraj v tistem obsegu, kot jih je omenjal med volitvami, pa vendarle, kolikor mu trenutne razmere dovoljujejo. To je bil najbrž glavni nagib, zakaj je njegova okolica napovedala, da bo 8. avgusta na televiziji razvil osnove svoje socialne politike. Čas ni izbran tjaven-dan. Nixon ve, da se je naša javnost te dni preveč zaverovala v izlet na Luno, v debate za in proti ABM in v debato o davčni reformi. Zato je raj-še počakal, da je minula glavna burja in da so nastopili mirnejši dnevi. Upa nanje. Na drugi strani se hitro bližamo Nova ovira miru med hraelom in Arabci JERUZALEM, Izrael. — V Izraelu bodo 28. oktobra parlamentarne volitve. Vse stranke se nanje že pripravljajo. Med njimi je tudi delavska stranka, ki je največja stranka v Izraelu in upa, da bo dobila v parlamentu več kot 50% mandatov. Stranka je že dala sestaviti po vodstvu osnutek volivnega oglasa, ki se naravno peča tudi z odnosi do arabskih sosedov. V tem je izdelani proglas zelo jasen in usoden. Zahteva namreč, da naj Izrael trajno obdrži pokrajini Gaza in Golan, pa tudi južni in vzhodni del Sinajskega polotoka. Reka Jordan mora postati strateška meja proti sosednjemu jordanskemu kraljestvu. Skratka: proglas hoče zagotoviti Izraelu strateške meje na vse strani. Očitno so v stranki zmagali kragulji, ki se kar kosajo z drugimi kragulji v bojevitosti in samozavesti. Ker so osnovo proglasa odobrili vsi strankini voditelji, ni verjetno, da bi proglas zadnji trenutek bistveno spremenil svojo politično vsebino. Sedaj bodo tudi druge stranke morale postati bolj ambicijozne. Vsebina proglasa je na mednarodni diplomatski svet napravila porazen vtis. Diplomatom je bilo takoj jasno, da so Arabci komaj čakali na kaj takega. Saj jim proglas nudi idealno podlago za njihovo stališče, da se je treba vojskovati z Izraelom do zmagovitega konca. ------o----- Končno ugotovljena razdalja med Zemljo in Luno SAN JOSE, Calif. — Končno se je učenjakom v Lick Observatoriju posrečilo, da so čisto natanko zmerili razdajo med a-paratom “laser beam reflector”, ki so ga astronavti pustili na Luni, in observatorijem v Kaliforniji. Razdalja znaša 226,970.9 milj Sončni žarki, ki so potovali iz Kalifornije do reflektorja, so rabili tja in nazaj 2.5 sekund j. 13. avgustu, ko bo Kongres šel na letni oddih. Treba je torej izrabiti teh par dni in opozoriti javnost; pa tudi Kongres —, kako si Nixon zamišlja reorganizacijo naše socialne politike. Podrobnosti o njegovem načrtu še niso znane, osnove se pa dajo posneti iz izjav, ki so prišle do sedaj iz Bele hiše. Najprvo ne misli Nixon podreti vsega, kar sta na socialnem polju ustvarila njegova prednika Kennedy in Johnson, čeprav se njegovi nazori o dobrodelnosti ne krijejo z demokratskimi. Bo vsak organ socialne službe, kar sta jih ustvarila njegova prednika, pretehtal in šele potem odredil, ali naj se organ likvidira ali pa reorganizira. Zato je treba pričakovati, da bo marsikatera Johnsonova ideja ostala pri življenju, ako-ravno bo dobila republikansko obleko. Nixon je dalje prepričan, da je treba standardizirati podpore našim revnim rojakom. Ne gre, da mesečne podpore znašajo na primer v državi Laosu grozi zopet komunistična nevarnost? MILDENHALL LETALIŠČE, Ang. — Na tem letališču sta se srečala Nixon in angleški ministrski predsednik Wlison. Po srečanju so časnikarji obsuli Wilsona z vprašanji, ki so pa nanje dobili izmikajoče odgovore. Le glede Laosa je V/ilson rekel, da sta oba, on in Nixon, zaskrbljena radi te dežele. To bi pomenilo, da mora imeti sedanje pomikanje komunističnih čet (Pathet Lao in severno-vietnamskih) proti jugu v smeri na laoško prestolico Prabang, posebne namene, ki ne obetajo nič dobrega za politično bodočnost laoškega kraljestva. Komunisti so zadnja leta že parkrat poskušali prodirati proti laoški južni meji, pa so se zmeraj ustavili. Ali se sedaj ne mislijo? Ali je pa Ho Či Minh že začel izvajati svoje načrte glede okupacije Laosa? Wilson ni naravno hotel dati nobenega točnega odgovora na ta vprašanja. ------o----- Jugoslavija bo vežbala delovno silo za Nemčijo C L E V E L A N D, O. — U. S. News poroča iz Bonna, da se vrše med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo razgovori o tem, da bi v Jugoslaviji vežbali delavce, ki doma nimajo zaposlitve, za potrebe nemške industrije, seveda proti določenemu plačilu. V Belgradu pravijo, da bi na ta način lahko preskrbeli zahod-nonemškemu gospodarstvu letno 40,000 delavcev takih strok, kot jih potrebuje. V Zahodni Nemčiji ponudbo Beograda proučujejo in so ji kar naklonjeni. Nemčij a bi predvidoma nosila polovico stroškov vežbanja. Jugoslavija bi imela na eni strani dobiček že pri tem, ker bi dobila to plačano v devizah, na drugi strani pa bi Jugoslovani, ki bi bili na ta način izvežbani, v Zahodni Nemčiji boljše in več zaslužili in tako lahko tudi več poslali — domov. Denar v devizah, ki ga pošiljajo domov v tujini zaposleni Jugoslovani, je važno sredstvo za kritje nakupov in drugih plačil v tujini. Lani je po uradnih Mississippi $8, v državi New York pa $75. Kako bo federacija skušala doseči standardizacijo, bo povedano v podrobnem n a čr t u . Ideja je zdrava in ji nihče ne more resno oporekati, seveda pa ne smejo biti nanjo ohešeni totalno spremenjeni pogoji za dobivanje podpor. Dokler ne vemo za podrobne podatke, ne moremo o tem načrtu izreči svojega mnenja. Nixon je tudi prepričan, da mora federacija več prispevali k stroškom, ki jih imajo države in občine za socialno politiko. Rad bi za federalne, državne in občinske prispevke k socialni politiki spravil v neko pravično razmerje. To bo pa izredno trd oreh. Taki poskusi so bili že narejeni vsaj na papirju, pa so rodili več prepirov kot soglasja. Socialni politiki se namreč bojijo, da bodo pri določanju smernic za prispevke igrali veliko vlogo tudi strankarsko-politični oziri, kot običajno zaviti v kritiko sedanjih načinov podpiranja. Kar nam bo Nixon povedal RIM, It. — Italija je dobila novo vlado po več kot en mesec dolgih pregovorih in pogajanjih. Sestavil jo je Mariano Rumor, vodnik sredine krščansko-demo-kratske stranke, predsed. zadnje vlade “leve sredine”, ki je morala odstopiti 3. julija letos, ko so stopili iz nje člani obeh skupin socialistične stranke, ki se je razklala ob vprašanju, kako stališče je treba zavzeti do komunistov in njihovega sodelovanja v vladi. Nova vlada je sestavljena iz samih krščanskih demokratov in bo danes zaprisežena. Mariano Rumor se je pogajal s predstavniki obeh skupin soci-cflistične stranke, katerih ena je zahtevala jamstvo proti vsaki komunistični udeležbi v vladi kot pogoj za svoje sodelovanje v njej, druga pa se je upirala odločno sprejemu take zahteve, ker je dejansko na stališču, da bi bilo sodelovanje komunistov v vladi koristno. Po dolgih razgovorih je Rumor pretekli petek omagal in vrnil predsedniku republike G. Saragatu pooblastilo za sestavo vlade. Saragat je po razgovorih z vodniki političnih strank naročil krščanskemu demokratu A. Fan-faniju, naj pregleda položaj in mu sporoči, če bi bil on sposoben sestaviti vlado, A. Fanfani, ki se je prvi zavzel za sestavo vlade “leve sredine”, pa se moral kasneje umakniti A. Moru, je prišel do spoznanja, da sam nemara ne bi uspel, da pa ima tako možnost M. Rumor. Tako je predsednik Saragat v soboto naprosil Rumorja, naj poskusi znova. Tokrat je usmeril Rumor svoje napore v sestavo manj-šinjske vlade krščanskih demokratov in v zagotovitev podpore v parlamentu od strani obeh socialističnih skupin in od repub- podatkih bilo na ta način poslanih v Jugoslavijo za okoli 160 milijonov dolarjev raznih trdih valut. 8. avgusta, bodo le smernice. Podrobnosti v njegovih idejah bodo še sledile. Vsekakor je dobro, da si ustvarimo jasno sliko že v začetku o smernicah., Bodo namreč do prihodnjega poletja stalno na dnevnem redu, kadarkoli bo Kongres govoril o republikanski socialni politiki. Nixon namreč misli, da naj bi njegova socialna politika začela živeti z novim proračunskim letom 1970. Tu se bo pa predsednik naj-brže urezal. Živimo v dobi inflacije, ki ji draginja sledi za petami. Cene bodo rastle še naprej, od meseca do meseca bodo spodkopavale vrednosti že itak skromnih podpor. Revni sloji ne bodo zadovoljni s počasnostjo, ki z njo Kongres navadno rešuje socialne probleme. Nezadovoljnost ne bo mogla ostati nezapažena v političnih krogih, kajti jeseni 1970 bodo kongresne volitve. Ravno te volitve bodo silile republikanske politike, naj hitro ukrepajo, ako nočejo, da bi zanje volitve potekale tako, kot so 1. 1968 za — demokrate! likancev, ki so skupno sestavljali prejšnjo vlado in njeno večino v parlamentu. Včeraj je imel Rumor oboje, listo ministrov in zagotovilo podpore v parlamentu. Danes bo nova vlada prisegla. Deželo bo vodila le tako dolgo, da se bodo socialisti na kak način sporazumeli in odprli tako pot do vstopa v vlado. Če do takega sporazuma ne bo prišlo, verjetno Italiji ne bo ostalo drugega kot iti v nove parlamentarne volitve, četudi je od zadnjih poteklo komaj dobro leto in nekaj mesecev. -----o------ Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Državni senat je včeraj izglasoval zakon o točenju alkoholnih pijač v nedeljah. Veljaven bo postal 90 dni po podpisu guv. J. Khodesa, pa tudi brez tega, če ga le guverner ne bo vetiral. Na to ni računati, ker se je izjavil za predlog še, ko je bil ta v razpravi v državni skupščini. Zakon daje posameznim okrajem in predelom v njih možnost, da z glasovanjem odločijo, ali naj se v nedeljah dovoli prodaja alkoholnih pijač ali ne. VIENTIANNE, Laos — Včeraj so prileteli sem iz Hanoia trije ameriški vojni ujetniki, ki so jih v Severnem Vietnamu izpustili. Njihov zastopnik je dejal, da so v Severnem Vietnamu z njimi primerno postopali, da je bila hrana sicer skromna, pa okusna in da jih niso skušali spreobrniti s “pranjem možgan”. Pripomnil je nato, da ne mara reči nič, kar bi utegnilo zmanjšati možnosti za izpustitev ostalih ameriških vojnih ujetnikov v Severnem Vietnamu. MIAMI, Fla. — Eksplozija in požar v Florida Power & Light Co. sta povzročila za nekaj ur temo na 50 milj dolgem pasu obale Floride od Ft. Lauderdale pa do Miami. Promet je zastal, ker prometne luči niso delovale, obstale so vse hladilne naprave, kar je bilo posebno hudo, ker je pritiskala soparna vročina 90. Kljub vsemu temu ni prišlo do nobenih večjih nesreč. TEL AVIV, Iz. — Vzdolž Sueškega prekopa je prišlo včeraj znova do topniškega streljanja. Izraelsko poročilo trdi, da ni bilo na izraelski strani nobene posebne škode. ------o----- Laird pričakuje zmago WASHINGTON, D.C. — Kongresni sodelavci in pomočniki o-brambnega tajnika M. Lairda so temu napovedali, da bo predlog senatorjev Cooperja in Harta, ki odobrava delo na nadaljnem razvijanju in izpopolnjevanju ABM, ne pa njihovo gradnjo in postavljanje na izbrana mesta, v Senatu danes odklonjen v razmerju 54:46. V Beli hiši so prepričani, da bo'predlog predsednika Nixona za protiraketno obrambo Safeguard v Senatu prodrl vsaj z 51:49 glasovom. Nasprotniki ABM še vedno u-pajo, da bodo uspeli v svojem boju proti Safeguard sistemu. Zagovorniki sistema trdijo, da bo njegova odobritev v Kongresu okrepila predsednikov polo- Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— G. Frank in ga. Tončka Turek pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Frankove domače Nove vasi pri Rakeku. Sporočata, da sta se na svoji poti ustavila v Rimu, Padovi, Pizi in Trstu, da pojdeta še v toplice, potem pa se bo treba pripraviti na povratek domov — v ZDA. K molitvi— Članice Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Roso Janša. “Glenville zaseden”?— Član mestnega odbora 24. var-de, demokrat Leo A. Jackson, je dejal včeraj, da je področje Glenville, kamor spada njegova varda, v “rokah zasedbene armade, ki dirja po cestah, pretepa ljudi in pleni poslovne prostore”. Za tako stanje je dolžil mestno policijo, ki se ne pobriga, da bi napravila red in ukrotila “črne nacionaliste”. -----o----- Spremembe v obrambi pred sovražnimi letali WASHINGTON, D.C. — ZDA so skupaj s Kanado zgradile v pri polovici preteklega desetletja Dalnjo zgodnjo svarilno verigo — DEW postojank vse preko skrajnega severnega roba ameriškega kontinenta, pa preko Atlantika in Pacifika, da bi mogle oravočasno prestreči sovjetske bombnike, če bi in kadar bi leteli proti ZDA. Ta obrambna veriga je imela vrsto glavnih postojank na vsakih 500 milj, manjših na vsakih 100 milj. Leta 1966 je od tega ostalo le še 39 radarskih postaj, prihodnji mesec pa bo njihovo :tevilo zmanjšano na 33 postaj. Leta 1963 so vojaški strokovnjaki prišli do zaključka, da predstavljajo glavno nevarnost ZDA medcelinske rakete, zato 30 postavili štiri nove, ogromne radarske postaje, ki so sposobne odkriti visokoleteče medcelinske rakete že več tisoč milj od obal Amerike. Stara DEW radarska veriga je med tem zastarela tudi za svarilo pred letali in jo bodo nadomestili z novim sistemom, ki se bo vsaj za sedaj opiral v glavnem na z radarjem opremljena jet letala, ki krožijo v določenih razdaljah od naših meja v višinah, od koder je možen “pogled v potrebne daljave”. ------o- — Obvezna vojaška služba Na otoku Formozi, kamor se je umaknil jeseni 1949 Čangkaj-šek z ostanki svoje vojske, je u-zakonjena v o j a š ka obveznost. Mladi Formožani dopolnjujejo vojaške enote, iz katerih odhajajo ostareli Čangkajškovi vojaki v pokoj. ------o----- V večjih, skupnih naseljih BOSTON, Mass. — Okoli 92 odstotkov p r e bivalstva države Massachusetts živi v mestih, trgih in večjih vaseh. Ostanek je raztresen po deželi na samotnih farmah in v zaselkih. žaj v razgovorih s Sovjetsko zvezo o omejitvi oboroževanja. Vesti iz obveščevalnih virov govore, da imajo Rusi težave z ABM sistemom, menda njegov radar ne deluje, kot bi bilo treba. Predsednik Nixon misli na novo socialno politiko jcT Ameriška Domovina m—uofvii 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec \ NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Z* Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto i SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: | $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months \ Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 149 Weds., August 6, 1969 enak odnos do vseh slovenskih organizacij na Koroškem” (Delo, 5. julija 1969). Iz privatnega vira nam je poleg tega znano, da so ti slovenski študentje odnesli s Koroškega vtis, da so pravzaprav resnični borci za slovenske pravice na Koroškem duhovniki in krščanske kulturne organizacije. Oni drugi pa, da dobivajo podpore, naredijo pa bore malo. Naj zaključimo: Premiki v gledanju Ljubljane na zamejske Slovence so dobro znamenje. Toda manjka še veliko, da bo njeno gledanje pravilno, in še več, in da bodo oni tam imeli enak odnos do vseh Slovencev v zamejstvu, kot priporoča Peter Kuhar. BESEDA IZ NARODA Zadnja v družini je umrla Pogreb sestre in “matere” škofa Gregorija Rožmana. Ljubljana odkriva zamejske Slovence Pod gornjim naslovom je v goriškem slovenskem tedniku “Katoliški glas” 31. julija 1969 objavil M. Božič članek, ki je zanimiv tudi za Slovence v izseljeništvu, zato ga tu ponatiskujemo. ’ Ideološka in politična strpnost ni nikoli bila posebna odlika nas Slovencev, kolikor moremo zasledovati našo kulturno zgodovino od časov Primoža Trubarja dalje. Takrat se je sprožil prvi zagrizeni ideološki spor med Slovenci protestanti in Slovenci katoličani. Ivan Tavčar je v svo jih povestih iz tistih časov to zagrizenost zelo plastično o-pisal. Ideološka zagrizenost se nato pojavlja v vseh nasled njih dobah naše zgodovine. Nikoli nismo znali biti strpni do drugače mislečih rojakov. Od tod preganjanje janzenistov zoper Prešerna in svobodomislece njegovega časa, nato spori med mladoslovenci in staroslovenci za časa Levstika, zatem ostra nasprotstva med liberalci in klerikalci. Ta ideološka nestrpnost je dosegla svoj vrh med drugo svetovno vojno in po njej, ko ni šlo toliko za svobodo in boj zoper okupatorja, kot danes tako vztrajno ponavljajo pisci v Sloveniji, temveč je bil to v prvi vrsti ideološki boj med stalinistično obliko komunizma in njegovimi nasprotniki. Zaradi tega je bil ta boj tako zagrizen, tako krvav, najbolj krvav v naši narodni zgodovini, ko se je zaradi ideje brat dvignil zoper brata do najbolj fanatičnih oblik obračunavanja. Butnila je na dan vsa naša pristno slovenska nestrpnost, ki si ne more predstavljati, da more sosed drugače misliti kot on, pa da sta lahko kljub temu dobra sose-oa in dobra Slovenca. Neovirano je prišlo do izraza naše ideološko puritanstvo. Prišel je konec vojne in zmagal je stalinistični dogmatizem, ki je z izredno divjim nasiljem vpeljal enotno ideo logijo na kulturnem, gospodarskem in političnem polju tam, kjer je dobil oblast, to je v Sloveniji. Izven njenih meja je ostalo nekaj Slovencev v Italiji in v Avstriji. Tudi tu je v prvih letih po vojni isti dogmatizem hotel vsiliti svojim rojakom enako ideološko nestrpnost in monopol nad slovenstvom. Toda nismo se dali. Zvesti neodsvojljivi pravici do svobode mišljenja in delovanja smo demokratični Slovenci ohranili svojo idejno samostojnost, se kulturno in politično organizirali v skladu s pluralističnim sistemom, ki vlada v Italiji in Avstriji. To seveda ni moglo sovpadati z idejnim in političnim monopolom naših stalinovcev tistih let, ki so nas zaradi tega proglasili za izdajalce in nesio-vence. Kajti slovenstvo so istovetili s pripadništvom socialistični ideji in z vdanostjo Stalinu. Zatem je prišlo leto 1948, ko je Stalin izobčil Jugosla-\ijo iz Kominforma. To dejstvo pomeni velik preobrat v življenju in praksi jugoslovanskih in s tem tudi slovenskih komunistov. Njegove posledice so se pa le počasi pokazale. Še dolgo so v Ljubljani imeli za Slovence le tiste zamejce, ki so bili zvesti pristaši socializma in komunizma. O vseh drugih popoln molk, kot da jih ni. Ali bo zmeraj ostalo tako? Mi smo medtem delali naprej in želi tud uspehe v politiki in na kulturnem področju. Drugorodna večina v deželi nas je začela upoštevati in videla zmeraj bolj v nas pristne predstavnike slovenske manjšine. Ljubljana je uvidela, da nočemo umreti, nasprotno, da se krepimo, da se naš glas čuje v občinskih in pokrajinskih svetih, da se oglašamo v deželnem svrtu. Med tem časom so v vrstah Zveze komunistov v Sloveniji prišli na vodilne položaje ljudje, ki niso bili tako stalinistično obremenjeni kot prejšnji voditelji; pokazali so se, bi lahko rekli, bolj liberalni. Ta in druga dejstva so v Ljubljani povzročila, da so začeli odkrivati, da v zamejstvu živijo tudi Slovenci, ki niso ne socialisti ne komunisti, a so kljub temu Slovenci. Tako opažamo v zadnjih dveh, treh letih, da se je v Sloveniji nekaj premaknilo glede politike do zamejskih Slovencev. Tudi uradno so začeli priznavati dejstvo, da smo Slovenci v zamejstvu idejno in politično diferencirani, a da smo kljub temu Slovenci. Znamenja take odjuge so npr. sestanek slovenskih zamejskih politikov pri Stanetu Kavčiču, razne o-krogle mize tostran in onstran meje, na katerih se je obravnaval položaj slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji, razna poročila o nas na ljubljanskem radiu, televiziji in re-vialnem ter dnevnem časopisju. Poleg tega še obiski raznih skupin z ljubljanske univerze v zamejstvu. Vse to je sicer še zelo skromno in boječe, še zmeraj je čutiti, da si nekdo prilašča monopol slovenstva v zamejstvu tako kot prej. Vendar je opaziti, da si utira pot spoznanje, da je treba upoštevati ene in druge Slovence. Tako je v poročilu o obisku skupine ljubljanskih visokošolcev na Koroškem zapisal Peter Kuhar: “Če hočemo doseči prepo- trebno enotnost do zdaj strankarsko razdrobljenih izhodišč vseh organizacij koroških Slovencev, moramo imeti ŠMIHEL na Koroškem. — To nedeljo, deveto po binkoštih, po koledarju 27. julija, je bilo tu na farnem pokopališču okrog starodavne š m i h elske cerkve, naslonjene na južno pobočje o-samljenega hribčka Sv. Katarine, nad bogatimi njivami lepe podjunske ravni p e, Čudovito sončno, kakor pozlačeno. Tgkof je tu že mnogo tisočletij na ,vse sončne dni, ki ;jih je kar čuda veliko. Zapisana, ali vsaj zarisana zgodovina teh krajev sega v keltsko dobo, kaj,,, šele, v čaše sv. Modesta (767). S pokopališča zreš proti jugu v pravljično goro Peco, pod katero spi kralj Mat-jež s svojo vojsko. Komaj dobro miljo daleč se začne dvigati to pogorje, najpreje zaraščeno z gozdovi, od polovice do vrha je pa vse skalovje. Tik pod Peco je bil rojen škof Gregorij Rožman. Prav blizu tam je zadnji četrtek (24. julija) umrla njegova zadnja sestra Liza. Dočakala je 97 let. Kakor je to v Šmihelu navada pri pogrebih, so tudi Lizo prinesli v sprevodu do sredine šmihelske vasi. Od tu dalje so duhovniki prevzeli pogreb. Vodil je msgr. Jože Jagodic in domači župnik dekan Kristj. Srienc. Vsega je bilo devet duhovnikov. Truplo je bilo med mašo v cerkvi, toda ker je bila nedelja, je bila sv. maša od nedelje in ne pogrebna sv. maša. Tako določajo liturgični predpisi. Maševali so skupaj trije duhovniki. Po maši so prišli vsi duhovniki k pogrebnim obredom in o-pravili molitve deloma v latinščini in deloma v slovenščini, kakor je to tu od nekdaj običaj. Liza je pokopana na vzhodnem delu pokopališča blizu tam, kjer čakajo vstajenja njeni starši. Dr. Jakob Kolarič, ki dokončava drugi del življenjepisa škofa Rožmana, je bil tudi pri pogrebu in se je ob odprtem grobu prvi poslovil od nje. On je obiskoval Lizo. Liza mu je bila za premnoge podatke za škofovo življenje najboljši vir. Bila je silno hvaležna ze njegove obiske. Kako ne bi? Saj je v razgo-varjanju z njim obujala spomine na svojega brata, Gregorčka, iz otimških let, duhovnika in škofa iz poznejših. Kadar je dr. Kolarič odhajal, ga je prosila, naj pride še in še. Kako primerno je bilo, da se je sedaj zadnjikrat razgovoril z njo. Sledeče misli je povedal: “Draga Liza, pojutrišnjem bo god sv. Marte, ki je tako skrbno stregla Jezusu; ko je obiskal njihovo družino. Bila si skrbna Marta. Najprej v Dolinčicah, na domu, tu blizu pod Peco. — Liza se je na domu žrtvovala za celo družino, pred vsem za mamo in malega bratca Gregorja. Za malega Gregorčka se je še sedaj s sočutjem spominjala, da ga je moralo zebsti, ko je pozimi hodil čez polje v Šmihel v prve razrede ljudske šole, in da je bil preslabo oblečen — Liza je bila skrbna Marta za mnoge duhovnike. Stregla jim je kot Kristusovim služabnikom. Naj-preje je bila gospodinja pri kanoniku dr. Francu Cukali, potem pa pri svojem bratu Gregorju. Njemu je začela gospodinjiti, ko je bil še profesor na te- pomTnilkof1 Lenič Gregldjtv o glasbeni, naravni škofov kaplan, ko ne bi bil za-j Id UIHGtlll lepoti držan z birmovanjem na današ ----- njo nedeljo. Naj se ti v imenu vseh teh zahvalim. Počivaj v miru!” Zadnji je povedal Lizin žup- CLEVELAND, O. — “Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija,” je dejal Beethoven, Goethe pa: “V glasbi de- nik dekan Srienc takole: “Ko lujejo skrite sile v najvišjem sem hodil obiskovat svojo faran-J smislu; sega namreč tako visoko Lizo kot njen dušni pastir, ko, da je razum ne more obseči, sem občudoval pri njej zlasti in iz nje prihaja učinek, ki vse dvoje — njeno stalno molitev in*obvladuje, a ga nihče ne more njeno vdano prenašanje trplje-^ razložiti.” nja. Vedno je molila in nikdar Tudi druge velike osebnosti, se ni pritoževala. Iz njenih ust umetniki in znanstveniki so po-nisem slišal nikoli nikake pri- dobnega mnenja. Skladatelj tožbe... Pač, nekoliko moram Weber je menil, da je z glasbo popraviti. Sedaj ne dolgo, ko mogoče povedati več kot z bese-sem jo spet obiskal, se je pa'dami in Shakespeare, da “iz mu-vendar nekaj pritožila. Takole zike prihaja čar, ob katerem se je rekla: gospod dekan, hudo mi morajo upokojiti vse skrbi in je samo to, da ne morem več vse bolečine srca”. Podobnega moliti, radi bolezni... Povem mnenja so bili tudi Leopardi, vam, da mi je prišla misel, da bi Schopenhauer, G r i 11 p a r z e r, takoj tam pokleknil in poljubil* Schiller in nešteto drugih. Ri-tla. Tla, po katerih so stopali ta-*chard Wagner je dejal: “Glasba ki svetniki, so vredna, da jih po- bo vedno ostala najvišja odrešu- Ijubimo ...” S spoštovanjem in hvaležnostjo smo z lopatico drug za drugim vrgli malo prsti v njen grob, kjer je bilo sicer samo njeno telo, toda vredno časti, ker ga je oživljala tako velika duša. •, s ■ i - •. x Pa to še pi cela zgodba današnje drugače tako sončne nedelje v Šmihelu. Poleg' Ližirje truge v cerkvi je bila še ena truga, polovico manjša in vse polno mladine, šolarjev okoli nje. Nekaj cvetja so položili na trugo, ostale šopke pa držali v rokah. V trugi je bilo truplo dvanajstletnega Peterčka, študenta sloven ske gimnazije v Celovcu in gojenca fantovskega konvikta Mohorjeve družbe. Pred nekaj tedni je prišel domov na počitnice. Pomagal je pri delu na polju. Pri traktorju je (verjetno nehote) z nogo sprožil hidravliko za sklapljanje orodja, npr. pluga, in glava je prišla med hidravliko in oporo in Peterček Tratar je bil v trenutku mrtev. Na njegov pogreb sta prišli iz Celovca tudi dve šolski sestri in profesor dr. Polajnar, ki je na grobu spregovoril tolažilne’ besede strašno prizadetim staršem. Vsi Lizini pogrebci z duhovniki vred so se udeležili tudi Peterč-kovega pogreba. Rev. J. Godina Ven, na deželo! CLEVELAND, O. — Ven iz mest na podeželje! Ven k užitku svežega zraka. Kam ven na deželo? Na Slovensko pristavo, kjer borci S.P.B. Tabor-a prirejajo svoj prvi poletni piknik. To nedeljo imenujmo za Taborsko nedeljo. Soborci, prijatelji in vsi, ki vam je prijetno malo kramljati, se zabavati in preživeti nekaj ur pod milim nebom ob zvoku slovenskih melodij, pridite, pridite vsi! Vsi, ki vam je slovenstvo pri srcu, ste prisrčno vabljeni. V upanju, da nam bo dano, da vas razveselimo in ustrežemo vašim željam, vam vsem še enkrat kličemo: Pridite to nedeljo na Slovensko pristavo! Odbor ološki fakulteti v Ljubljani. Ko je brat postal škof (1928), se je preselila k njemu v škofijsko palačo. Ko je dve leti pozneje (1930) prevzel škof Gregor vod' stvo ljubljanske škofije, je Liza postala glavna gospodinj?, in, bila skrbna Marta duhovnikom, ki so bili pri škofiji. Kd j,e stregla duhovnikom, je gledala v njih Kristusa in skrbela zanje po Jezusovih- besedah “Karkoli ste storili mojim bratom, ste meni storili”. - Kot gospodinja svojega brata je z njim doživljala, vesele,in težke dneve. Tudi db leta 1945 je bilo več težkih kot veselih dni. Njen brat Gregor je bil škof v najhujših časih. Trpljenje mu je napovedal že njegov oče. Liza ga je tolažila v težkih urah. Ne toliko z besedo, ampak s svojo molitvijo in s tem, da je bila pri njem in stala ob njem. Kadar je škofu bilo hudo, je prišel k njej v kuhinjo ali njeno stanovanje. Tam se je z njo kaj pogovori!, in tako nekoliko pozabil na svoje bridkosti. Svojih težav pa ji nikdar ni pripovedoval: “Kaj bi ti razlagal, potem bi še ti trpela.” Prišlo je leto 1945. Na škofijskem ordinariatu v Celovcu so vedeli, da čakajo škofa Rožmana hudi dnevi in so pa povabili v Celovec. Odzval se je in z njim je prišla tudi Liza. Ničesar nista vzela s seboj. Liza je pa le nekaj vtaknila v torbico: križ za smrtno uro, katerega ji je Gregor bil nekoč prinesel iz Rima. Ko mu ga je pokazala, je rekel: “Saj ne vemo, kje bomo umrli.” In res nista vedela, kje bosta umrla. Škof Rožman je umrl onstran morja v daljni Ameriki, Liza pa je imela to srečo, da je zadnjih 24 let svojega dolgega življenja preživela v svoji domači fari, pri svojih sorodnikih, nečaku Gregorju in njegovi ženi gospej Katici, ki je teti Lizi tako požrtvovalno stregla. “Ta mlada je tako dobra z menoj,” je Liza povedala g. Kolariču. Tudi jaz se moram pokojni teti Lizi za marsikaj zahvaliti, — je dodal h koncu g. Kolarič. Veliko mi je o svojem bratu pripovedovala, kar je zapisano v prvi knjigi njegovega življenjepisa. Marsikaj se bo nadaljevalo v drugi knjigi. Veliko je mo lila tudi zame. “Zdaj imam Vas, ko nimam več brata.” je rekla. Bilo je kar preveč priznanja. Saj sem jo le nekajkrat na leto obiskal. Zadnjikrat sem bil ob njeni bolniški postelji na praznik sv. Jožefa. Bila je vdana v božjo voljo in kar vem, da je tako do smrti ostala. Zelo sem mnenja, da je dan njene smrti vesel dan za njo, saj si ne morem drugače misliti. Ko je prestopila prag večnosti, je med prvimi gotovo srečala svojega svetniškega brata Gregorja. Oba sta svetniško živela. Draga teta Liza, sedaj ne bosta imela več hudih dni.” Za dr. Kolaričem1 se • je! poslovil od Lize msgr. Jože Jagodic, ki je bil kot kancler na škofiji v Ljubljani, tudi deležen Lizine-Martine ljubeznive skrbi. “Cela vrsta duhovnikov v Ljubljani ti je hvaležna. Koliko bi jih bilo danes tukaj, če bi mogli pravo-'danes “Ruska Amerika” in bi'slaR veleizdajalca pred pu-časno zvedeti za dan pogreba. *am stale ruske armade in rake-'ske, če bi bilo to sploh — dovolj! Izplačalo se je JUNEAU, Aljaska. — V dolini Klondike, kamor so v začetku tega stoletja drli ljudje v zlati mrzlici, so nakopali in še več “naprali” za preko 215 milijonov dolarjev zlata. Če pomislimo, da so ZDA kupile vso Aljasko od carske Rusije za $7,200,000 leta 1867, si sedaj prav lahko same čestitajo, čeprav so tedaj državnega tajnika Sevvarda zaradi te kupčije nekateri trdo prijemali. Sedaj ne gre samo za ogromno bogastvo, ki ga Udje površina Alja joča umetnost. Ona dokončno u-resničuje to, kar ostale umetnosti šele nakazujejo. S svojo čisto, resno naravo preobrazi in prečisti vse, česar se dotakne.” Tudi naš skladatelj Marij Kogoj je tako mislil, ko je dejal, da v naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona u-smerja človeka v globine njegove duše. — Do podobnih spoznanj so prišli že misleci starih kultur. Kitajski filozof Konfucij je menil, da “glasba vodi k notranji ubranosti”, in grški filozof Platon je opozarjal, da je glasbena vzgoja največjega pomena, ker se ritem in harmonija vtap-Ijata v globino duše, jo z vso silo zajemata in ko prinašata s seboj lepo obliko, razodevata človeški duši lepoto. Odkod in zakaj vsa ta prepričanja največjih ljudi? Gotovo iz izkustva, ki so ga dobivali ob doživljanju glasbe. Ker so vsi ti veliki ljudje tudi na drugih področjih dospeli do prepričljivih spoznanj, jim moramo verjeti o izjavah in pomenu glasbe. Vse to nas navaja, da moramo tudi mi zavzeti do glasbe resen odnos, da moramo poskušati spoznavati čim globlje bistvo te u-metnosti, jo čim bolj razumeti in pravilno ceniti njen razvoj, njen učinek na človeka in njen pomen na človeško družbo. To je danes še posebno važno. Naj ne bo družine, v kateri se ne bi vsaj eden bavil z glasbo. Človekov razum je namreč stopil tako močno v ospredje, da je človek nemiren, dokler ne spozna bistva in zakonitosti stvari, ki ga obdajajo. Zatorej je čas, da tudi glasbo pričnemo globlje spoznavati in razumevati. Ni dovolj, da je nekateri samo pojmujemo le kot razvedrilo in jo dojemamo zgolj podzavestno, kot vse o-stale moramo tudi glasbo dvigati v zavest. Kot v vsej umetnosti je tudi glasbi izhodišče in cilj lepota Zaradi lepote nastaja, z njo u-činkuje na človeka. Vsakdo pa ve, kako se lepota pojavlja. V naravi nas vedno znova na poseben način privlači pomladno cvetenje, prevzema nas modrina poletnega neba, opajajo nas barve jesenskega gozda in prav tako kristalni blesk zasnežene zimske pokrajine. Osvaja nas pa tudi čar plemenito oblikovanih živih bitij, med katerimi je v središču človek v svoji ubrani podobi. Vso to privlačnost in u-godje povzroča lepota, ki odseva na opisanih pojavih narave. Ker je nastala po naravi sami, jo pojmujemo kot naravno lepoto. Človeku pa je za življenje lepota tako potrebna, da mu ni dovolj samo ta, ki jo daje narava sama. Zato je že od nekdaj tudi sam ustvarjal, na katerih je odsevalo to posebno svoj stvo, M mu pravimo lepota. S posebnim občutkom je oblikoval zgradbe in podobe, pa tudi osebne gibe, besede in zvoke, tako, da se je ob njih pojavljala lepota. Vsem takim rečem, ki jih je od nekdaj umetno ustvarjala človeška roka, pravimo umetnine. In svet vseh ustvarjenih umetnin je umetnost, ki se že po svojem izvoru loči od lepe narave. Na umetninah je lepota še posebno zgoščena in zato je njihov učinek na človeka še močnejši-Obenem imajo svojo prednost v tem, da jih človek lahko oblikuje vedno po svojem okusu, to se pravi na način, ki mu je najbližji in po katerem mu je lepota najbolj dostopna. Lepota je sicer trajna in vedno ista. Toda pot do nje je različna in se menjava, kakor se spreminja človekov notranji svet. Človek srednjeveške dobe je na primer zaradi svojega posebnega odnosa do življenja 'prihajal po drugačni poti do lepote, kakor pa prihaja danes. Zato je spremenil tudi svoj umetniški o-kus. In če je v srednjeveški dobi prihajal do lepote predvsem po poti ideje, prihaja danes do nje po poti čudnega dojemanja stvari, torej tako, da gleda in posluša lepo obikovane pojave in po tej poti gledanja in poslušanja odkriva in uživa lepoto na stvareh. Zato je tudi razumlji' vo, da je v srednjeveški dobi u-metnine drugače ustvarjal, kot jih ustvarja danes. Da je torej lepota neka posebna lastnost, ki se pojavlja na stvareh narave in na umetno o-blikovanih predmetih, se da spoznati. Kakšna pa je ta posebna lastnost, ki ji pravimo lepota, T kaj je njeno bistvo? To vprašanje je zamotano, vendar do neke mere moremo nanj odgovorih' Zgodovina vede, ki se ukvarja 5 tem vprašanjem in ki ji pravim0 estetika, nas pouči, da so raz-mišljevalei tega vprašanja v različnih zgodovinskih dobah 2 različno družbeno ureditvijo b1 z različnim pojmovanjem o resnici sveta in življenja prihajal* do različnih končnih spoznanj 1° zaključkov. Skoraj vsi pa so »* edini v sodbi, da je izhodišče 1°' pote red, ubranost. Kjerkoli na pojavu, ki ga sestavlja ve° sestavin, med temi sestavinam* pojavlja ubranost, red, skladj0, tam vedno dojemamo lepoto. & je torej med zidarji, ki sestal Ijajo zgradbo, če je med barvami, ki dajejo pobodo, če je me gibi v plesu, med besedami v Pc' smi ali med toni in šumi v skladbi red, ubranost, skladje, poteb* doživimo na taki zgradbi, na 1°' ki podobi, v takem plesu, v Pe' snitvi ali skladbi — lepoto. Težnja po redu, ubranosti, harmoniji v samem sebi je namreC vsajena v vsakega človeka. Če j° človek uspe uresničiti, doživi v sebi zadovoljstvo, mir in sreČ°> in tudi občutek notranje svobode. Če pa mu to ne uspe, se P°' čuti nemirnega in nezadovoljni ga. Vzemimo, da tak človek P^ sluša lepo glasbo; kaj se z nj*’11 dogaja? Ko posluša, prihaja obenem z lepo urejenimi zv0^1 vanj tudi ubranost umetnine i*1 ta mu pomaga, da se tudi sa*'il pričenja notranje urejati; pom3' ga mu odpravljati zmedo v sC' d te z atomskimi glavami! Človek bi k tej kupčiji na račun ZDA lahko pripomnil: Ime-^ le so več sreče kot pameti! V ske, pomislimo tudi na to, kako Moskvi bi seveda danes krivca bi se počutili, če bi bila Aljaska jza izgubo “Ruske Amerike” po- ti bi in priti do večje notranje u branosti, sproščenosti in s ^ do večjega miru in zadovoljstv3' Obenem pa ga prav s tem P°” stavlja tudi v pravilnejši odnC|; do družbe, v kateri živi; k°f vsaka družba ima svoj red in C'J je človek v ta red prav post0^ Ijen, postane koristen člen ^ družbe. Tako vidimo tudi vel* pomen, ki ga ima prava utf1^ nost v družbenem življenju. Preostane še vprašanje, k0^ šen je ta red, po katerem le neka umetnost prava ali nep*"3 va? Na to vprašanje je mog0' odgovoriti samo posredno stvarnih okolnosti, ki so vez0 z umetnostjo in lepoto. (Dalje na 3. strani) iz 3°® r^i i^' rji rji i j' ■ -Ji -J' r^' ■ j- ■ ■ |l rj-i r^1 r^ rj^l r^1 r^« r^» , jm-jZXMi ALOJZIJ REMEC: VELIKI PUNT **,*',*"1’’1''1’+'fr'l”l’-l’-l'*-l~l-+4'+4'+'l-4.r»..i..M'+4'»''l-4'4’'l’++4>+4,+4’+'l''l'++++++'l'+4» Hlapci so priskočili in hoteli spolniti ukaz, a tedaj je planil ahajnar pokonci, obrnil bič in zakričal: “Kdor se dotakne so-a> temu posvetim z debelim oricem! Hej, kmetje,” je dejal °k°li stoječim, “ali ni krivično, a pobirajo nov davek? N a j astane pri tem, kar je bilo nekaj! Naj velja kakor včasih tudi danes stara pravda!” Stara pravda — kralj Matjaž! so vzkliknili kmetje okrog Vozu. Dacar in hlapci so osupnili, ° so videli, kako složno so domačini nastopili za tujega kme- Kanalja!” je pihal dacar. adnjič ti rečem: plačaj mit-?lno- Drugače ti vino za večne zarubim!” Hajši ga tu izpijem!” je od-Vrnil Lahajnar. “Čigavo je dvo-risče in hiša tam na desni?” je Prašal in pokazal na poslopje Kraj ceste. H vozu je stopil močen, širo-0pleč mož in dejal: je!” rorej zapeljem voz tja in 111 spijemo vino, da se ne bodo S°stile te pijavke z njim!” Se Preden je mogel dacar §°varjati, je že Lahajnar zavil a desno in zapeljal na dvorišče, ^aje se so šli za njim kmetje Petelinjim peresom za trakom, acar pa je ostal sam s hlapci, z luskami in bila otroki, katere je priklicala radovednost na cesto. . * am že Bandel pokaže, kme- tje Neumni!” je zarohnel in od- °> ko je videl, da je gospodar v°2om zaprl in zapahnil vrata na dvorišče. ,^° je Lahajnar ustavil voz in °čil na tla, mu je gospodar lshil roj^Q dejal: “Saj se že ^znava! ’ videla Na Mengorah sva se v noči po svetem Mihelu!” ^ ^aj res! Zalo se mi je zdel °j obraz znan, pa se nisem a8el domisliti, kje sem te vi- ‘ 'J odi imena se ne spomi-»Jam več;. v^b> pri Križniču pravijo pri JJSi biši!” je dejal gospodar, iz-Sd konja in ga peljal v hlev. k a čas je Lahajnar z drugimi ^ °ti spravil sod v prostorno V*n^°’ ie bila v pritličju. k ^žničeva gospodinja, ki je ala večerjo, je kar z rokama , *ala od začudenja, ko j6 vi-,7 vse to. „ ai Pa bo, za Boga svetega?” je bodega ne bo, mati!” gr r°^ Lahajnar. “Ce se smejo . K baroni in dacar ji vsak kip1 VeseHti — zakaj bi se mi T/le ne vsake kvatre enkrat?” Vo? 6 ^ ven’ vze^ Janjčka z firp ln §a prinesel v kuhinjo, ga e®a^e sPecite na ražnju ali pri 0cvrite ali pa kako drugače PipPraVite! Ti- Križnič, pa dobi °’ če imaš tako orodje v hiši, Ustavimo sod!” g0 °sP0dar je hitel iskat pipo, jan'v°if'n^a i° začela napravljati čas C^a’ Lahajnar pa se je ta šli rnenH s krZeti, ki so bili pri-vozom na dvorišče, id riZn'č je bil ravno zabil pipo ca ^ 0Čil bokal ruj nega vipav-lrkal nebdo na vso meč po-»r. na dvoriščna vrata. Kotovo Sv°jimi ^°sPod ^ornaSačl>” je zamrmral je dacar spet tu s iči,” je zam »t;. In hitel na dvorišče. “St ° ''e^" vPrašal. Vor lara Pravda!” je bil odgo- bič^^ki Matjaž!” je dejal Križ-°dprl. “Kaj1.81’ Jeramit?” je vzkliknil. «g/e Pa tod nosi!” jal de’ 0bravki, opravki!” je de-HŠča ra<^ krevsal prek dvoje kuhinji, medtem ko ZbrPodar zapiral vrata, ko Soan' kmetje so se zveselili, s°, da u§ledali, kajti vedeli “p Lm Prinaša poročila. Zdravljeni vsi, kar vas je tu zbranih!” je dejal berač in sedel k ognju. “Kakor vidim, cvrete in pečete, kakor bi bila ženitnina pri hiši. Saj nimaš ti, Križnič, odraščenih hčera in sinov, da bi jih ženil?” “Ne, nimam jih,” je odvrnil gospodar, “a imamo vipavca, ki se ga ti, Jeramit, gotovo ne boš branil!” “O tisto pa že ne, tisto!” je hitel berač in cmaknil z jezikom. Ko je bil janjček pripravljen, je narezala Križničevka na lesene ploščnike velike kose, prinesla nekaj hlebov kruha in gostija se je pričela. Vsi so pridno jedli in zalivali meso z vinom. Jeramit je uganjal burke, .da se Tnu je vse smejalo. Ko so bili že precej v rožicah, so ga začeli siliti, naj pove, kako je bilo tedaj, ko mu je turška krogla odnesla nogo. Berač se je zravnal, obraz se mu je zasvetil v veselju in z mladeniškim ognjem je začel pripovedovati: “Ker že hočete, naj bo, vam pa povem! Veliko smodnika sem že vohal, dosti sveta premeril in sam Bog ve, koliko Turkov sem poslal tja, kjer ni muh. Zato jaz vem, kaj je vojska, vi pa ne veste...” “Kako pa, da si šel k cesarskim, ko nikdo rad ne gre?” ga je vprašal eden izmed poslušalcev. “Eh, kako, kako... Še sam ne vem. Deseti brat sem bil, odkar sem k pameti prišel. Tam pri Kranju nekje so me pobrali na cesti kakor Mojzesa in usmiljen kmet me je vzel v rejo. Za pastirja sem bil in za hlapca do osemnajstega leta. Ko pridem, neizkušeno fante, v Ljubljano, se mi pridruži star soldat in me napaja do gluhe pijanosti. Sam zlomek vedi, kod me je vozil in kaj se je z mano godilo, le to vem, da sem se drugo jutro zbudil ves ubit v cesarski suknji, da mi niso dovolili več domov in so se mi grdo smejali, ko sem prosil in jokal, naj se me usmilijo. Kaj sem hotel? Vdal sem se in se začel učiti korakati, streljati z mušketo in tolči na boben. Ko sem dovolj znal, so me dali za bobnarja in hajdi v vojsko! Celih šest mesecev smo marširali po ogrski deželi, Turki so pa oblegali cesarski Dunaj in med nami je šel glas, da ne bo nikdo več videl doma, ko pade Dunaj in se potem Turek spravi nad nas. Počasi smo se pomikali ob Donavi proti cesarskemu mestu in vsak dan smo pričakovali boja in smrti. Tedaj pa pride glas, da gre poljski kralj Janez Sobieski našim na pomoč. To je bilo veselje v našem taboru! Cez tri dni smo se združili z njim in krenili naglo proti Dunaju, ki je bil v grozni stiski. Na večer smo zagledali s hriba veliko planjavo, kjer je ležal Dunaj, okoli mesta pa vse belo turških šotorov. Kakor krti so se Turki zajedli v zemljo in niti miš bi ne bila mogla uiti iz obleganega mesta. Ko sem vidci vse to, se mi je streslo srce in od strahu sem pozabil bobnati. Kaj hočete, bil 'sem še mlada kri, še dvajset let mi ni bilo! Drugi dan sta jezdila sam kralj Janez in vojvoda Karel Lorenski skozi naše vrste in nam dajala poguma, naj dobro mahnemo po Turkih. Proti sončnemu vzhodu je bilo, ko smo se usuli s hribov v ravnino proti Turkom. Bolj mrtev kakor živ sem se kar naenkrat zavedel v najhujšem boju. Pred nami so bili v gostih vrstah rdečehlačarji Turki, svetle sulice in krivi meči so se bleščali v soncu, da me je kar rezalo v oči. Naenkrat se zaletijo proti nam, jaz sem se priporočil Materi božji s Svetih Višarij, obrnil mušketo in začel mahati po turških bučah. (Dalje prihodnjič; NEKAJ O GLASBENI, ' NARAVNI IN UMETNI LEPOTI (Nadaljevanje s 2. strani) Vsaka stvar ima dve sestavini, obliko in vsebino, tako tudi umetnina. Ko pa umetnina nastaja, ima lahko svoj izvor ali predvsem na vsebinski ali na o-blikovni strani. Poglejmo najprej umetnino, ki ima vsebinsko izhodišče in se oprimimo pri tem na neki stvarni primer: Znano je, da je človek, ko se rodi, ujet najprej v osnovne živ-Ijenske nagone, po katerih se o-hranja. Ti nagoni pa, ki mu jih je za ohranitev dala na živi jensko pot narava sama, so v svojem bistvu najprej egoistični, torej vodijo človeka izrazito v sebičnost. To je tudi razumljivo, kajti narava oz. iz verskega gledišča Bog hoče, da se človek ohrani. Toda človek ne živi sam, marveč je navezan na sočloveka v malem in velikem obsegu; in ko odrašča, mora nujno zadevati ob nesoglasja, ki nastajajo zaradi njegove sebičnosti v sožitju z drugimi ljudmi. Sožitje v družbi nujno zahteva upoštevanje sočloveka in torej zgolj sebičnost tu nujno povzroča nesoglasje, nered. Človek začne iskati skad-nejšo obliko življenja, se pravi, da išče višji red življenja. Tako iskanje se stalno stopnjuje in se dviga nasproti zadnjemu idealu, ki je — resnica. Tudi resnica je skladje, je ubranost in red. In tako pridemo do spoznanja, da je na primer tista skladba, ki je nastala na vsebini egoističnega nagona, prezrla v sebi zadnjo resnico in da torej ni odsev pravega reda, ubranosti, torej ji manjka pogoj za pravo lepoto. Nasprotno pa je skladba, katere vsebina je zasidrana v resnici, bliže pravemu redu in je s tem izpolnila pogoj za lepoto in pravo umetniško vrednost. Goethe, ki je bil na področju umetnostnega presojanja posebno velik mojster, je dejal, da doživlja ob Bachovi skladbi tak red in zakonitost, kot sta morala vladati ob nastajanju sveta; se pravi, red, po katerem se gibljejo in žive planeti in ozvezdja vesolja. S tem je hotel povedati in poudariti, kako čudovita je u-branost Bachovih glasbenih o-blik. Kako pa najdemo merila, po katerih presodimo, kakšen red je pravi, kakšen red odloča o tem, če je neka umetnina prava ali ne? Ob umetnostnih stvaritvah, kjer gre predvsem za vsebinsko stran, smo že spoznali, da je red, ki je pogoj lepote, nehote odvisen od resnice; to je namreč tista osnova, ki edina omogoča skladje, ubranost in s tem vrednost umetnika. V čem je bistvo umetnika? V tem, da ima že prirojen, nato pa vzgojen in izobražen poseben občutek za tisti red, ki je v u-metniški obliki pravi, in ki u-stvarja lepoto. Ta občutek se javlja že pri o-troku. Ko se igra s kamenčki, jih postavlja tako, da nastajajo iz njih svojevrstne oblike, ki jih opazujemo z ugodjem. Ko dobi v roke svinčnik in papir, riše črte in sestavlja barve na prav tak poseben način in enako si z nožičem krasi palico ter oblikuje vse, s čimer si da opraviti. Ta občutek pa se razvija in raste z njim, zlasti še, če ga prav-vzgaja. Otrok potrebuje vedno dosti in raznovrstnih igrač, ker se mu s takim igranjem razvija um. In tako se v odrasli dobi utrdi neki poseben dar, po katerem mu u-spe oblikovati gradbeni materi-jal, barve, gibe, besede, tone v taki ubranosti, da liki, ki tako nastajajo, privlačijo ljudi in vzbujajo v njih posebna ugodja. Pravimo, da sb ti liki — lepi. In če iščemo globlje za vzroki tega posebnega umetnikovega občutka, bomo našli že iz davnih dob veljavno in posebno važno prepričanje, “da se umetnik že rodi’. To pa se pravi, da prinese omenjeni občutek za lepotni red že s seboj na svet. Potemtakem je ta občutek bil že pred njim. Torej je ta občutek poseben odsev urejenosti žive narave, v njem je torej podan red življenja, to je resnica. Tako spoznamo, da je občutek za lepotni red istega porekla, kot že prej omenjeni čut za resnico. Obojemu je izvor isti, samo da se lepotni u-činek javlja na dva načina: enkrat se isti red, ista ubranost narave javlja predvsem po vsebinski, drugič pa po oblikovni poti. Ravno občutek za lepotni red pa je tisto, kar loči umetnika od ostalih ljudi. S tem ni rečeno, da ostali ljudje tega občutka nimajo. Nasprotno — vsak človek ga nosi v svoji notranjosti. Ce bi ga ne imel, bi ga ne poznal in bi tedaj tudi ne imel smisla za lepoto. Razlika je samo v moči tega občutka, samo da je v umet- niku posebno močan, v ostalih ljudeh pa manj. Vsem pa je skupno hrepenenje po lepoti in s tem hrepenenje po velikem redu življenja, iz katerega izhajajo vsi naj višji cilji človekovega prizadevanja. Valentin Potočnik -----o------ Bogati republikanci podpirajo Nixonov režim NEW YORK, N.Y. — Iz poročila N.Y. Times je razvidno, da je v maju 344 odličnih in bogatih republikancev podpisalo poseben oglas, objavljen v časopisju, ki v njem odobravajo Ni-xonovo politiko. To samo po sebi ni v Ameriki nič nenavadnega. še vsakemu predsedniku so njegovi pristaši delali poklone in propagando, zakaj je ne bi tudi Nixonu? Pri tem sta se dogodili dve nerodnosti. Oglas je bil objavljen ravno v dobi, ko Nixon bije boj za Safeguard sistem ABM. Oglas mora torej imeti med drugim tu namen, da podpre Nixo-novo stališče glede ABM. Tudi j-o ni nič nenavadnega, dalo je pa nasprotnikom ABM priliko, da si ogledajo, kdo vse je podpisal oglas. Pri tem so ugotovili, da je med 344 podpisniki 55 takih, ki so njihova podjetja v zvezi z dobavami naši narodni obrambi, nekatera pa kar naravnost z dobavami na fračun ABM. Ta in taka povezanost Nixo-novih prijateljev z vojnimi dobavami lahko daje povod za različna tolmačenja, česar se Nixo-novi nasprotniki radi poslužuje-jejo. Težko je reči, kaj vse bo debata o tem proglasu spravila na dan. Za podpisnike vsekakor ni to prijetna zadeva. Saj prve ugotovitve trdijo, da je med podpisniki 14 takih, ki sodelujejo v podjetjih, ki so na podlagi prejšnjih pooblastil v federalnem proračunu že dobila za ABM dobave naročila, ki presegajo bilijon dolarjev. Združeni narodi in najmanjše državice ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Administracija ZN se zanima za bodočnost malih držav, ki so že ali pa silijo v ZN, dočim velesile ne kažejo preveč zanimanja za to vprašanje. Administracija ZN ne odneha. Zavod ZN za raziskovanje je ravno sedaj objavil 230 strani dolgo razpravo, ki v njej obravnava položaj PRIPRAVLJENO ZA PROCESIJO — V Genzanu: v Italiji so okrasili vaško cesto s cvetjem, položenim v obliki raznih slik, kot pripravo za versko procesijo. Ta hodi po ‘‘preprogah cvetja”. malih državic. Poročilo je že bilo uradno dostavljeno varnostnemu svetu ZN. V krogih ZN u-pajo, da tam ne bo obležalo. Poročilo našteva kar 96 držav in teritorijev, ki bi jih morali varovati ZN, med njimi je 14 takih, ki so že članice ZN. Vsem tem državicam je treba dati jamstvo za njihov obstoj, t. j. varovati jih je treba pred pohlepom večjih držav, navadno sosedov. Naša dežela stališču ZN načelno ne nasprotuje, saj je že sama predlagala, naj bi take male države postale le “pridružene članice ZN”, to je: ne bi imele pravice, da se dajo voliti v razne organe ZN, tudi njihova volivna pravica bi bila omejena. Vživale bi ravnotako varstvo ZN kot vse redne članice ZN. ------o------ Odstotek duhovniških odpadov je majhen Senzacij željno časopisje dela vtis, kot da številni duhovniki zapuščajo svojo službo. Če človek premisli številke statistik, pa vidi, da gre v resnici za zelo maj h e n odstotek duhovnikov. Take primere je Cerkev vedno imela. Kolikor živimo v času javnega razpravljanja in hitrih obveščevalnih sredstev, toliko bolj so danes ti primeri opažni. Zbujajo razmišljanje, sočutje in zgražanje. Cerkev jih danes skuša reševati z večjo pozornostjo in večjim razumevanjem. Ker je tudi med verniki več razumevanja za duhovnike v krizi, daje vodstvo Cerkve, če so določeni pogoji, hitreje posebno papeško dispenzo, da “postavi duhovnika v laiški stan”. Oseba, ki je prejela mašniško posvečenje, seveda ostane duhovnik. Ne sme pa svoje službe izvrševati (razen ’ v primerih smrtne nevarnosti). Mnogi duhovniki, ki so zapustili svojo službo in bi radi uredili svoj položaj, so v povojnih letih prejeli dispenzo celibata. Znano je, da v prvi Cerkvi ni bilo zakona o celibatu in da so ponekod v katoliški Cerkvi (pri vzhodnih obredih) še danes nekateri duhovniki oženjeni. Ne gre tu za božji zakon, za Kristusovo naročilo, ampak za določilo, Moški dobilo delo Polni čas pri vzdrževalnem poslu Družba z delom po vsej deželi najema sedaj v okolici East. Clevelanda. Odlična priložnost, naglo napredovanje, posebne koristi in odlične plače. Kličite ali se oglasite na: 17705 Euclid Ave. 692-1200 (i^3) POTREBUJETE DODATEN DENAR? Celodnevna ali delna zaposlitev za vse starosti'. Službe za izučene, neizučene, tehnike in strokovnjake! Kličite in javite se na MANPOWER Inc. 8522 BROADWAY 2106 Euclid 771-6830 USI) Ženske dobijo dele Delo za žensko Iščemo žensko za kuhinjsko pomoč v restavraciji od (9:30 do 3 pop. Mora razumeti angleško. PAT’S DEL. 5204 St. Clair Ave. (152) Hišno delo Splošno, ne več kot 50 let stara. Mora govoriti nekaj angleškega; dobra urna plača. Na 6218 St. Clair Ave. Kličite UT 1-5158 od 8:30 zj. do 5:30 pop. (151) Female Help Wanted Help Wanted — female , General office work. Must be able to type, do filing, Good salary. Call 391-2700. hackett cq. 6530 Juniata Ave. (151) ki ga je zaradi potreb uvedlo vodstvo Cerkve, sprva ponekod, kasneje na splošno v Cerkvi. ------o----- Sedež zvezne vlade se selil Sedež zvezne vlade je bil pre-nešen iz New Yorka v Washington, D.C., v času predsednika Johna Adamsa. MAU OGLASI St. Mary’s — Holmes Ave. 2 houses on 1 lot, 50 x 170, 6 rooms front, 1% bath, carpeted thruout, aluminum sided, storms and screens, copper plumbing. 5-room house in rear, new gas furnace, copper plumbing, aluminum sided, 3 garages in all. Asking $18,900. A real bargain! Ask for Mary Whitely. WM. T. BYRNES REALTOR 681-6100 Computerized M.L. (152; Naprodaj hiša z 4. spalnicami Colonial izdelka, jedilnica, kuhinja in sprejemna soba. z alumininam obita, dva garaža, $19,000. .Na Arrowhead Ave. med E. 185 in E. 200. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 941-7900 (151) V najem Oddamo 4 sobe v najem zgoraj. Kličite HE 1-0160. (149) Soba se odda Soba se odda moškemu z hrano ali brez; si lahko tudi sam kuha. Na 1189 E. 176 St. (151) V najem Pet sob na tretjem nadstropju, na novo dekorirano, $65 mesečno. Na 6218 St. Clair Ave. Kličite UT 1-5158 od 8:30 zj. 5:30 pop. (151) Išče stanovanje 4-sobno neopremljeno stanovanje z garažo v St. Clairski okolici. Kličite 361-6016. -(151) Dve opremljeni sobi se odda moškemu, ki dela. Kličite 361-5015 —(6,8 avg) V najem 3 sobe se odda na 1096 E. 68 St., zgoraj z gorkoto in elektriko. EN 1-4847. —-(4,6 avg) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo ptišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (wtfx) V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI. ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MAMA, STARI MATI IN SESTRA Johana Mish roj. ČERNE, por. GRUM Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 6. avgusta 1966 Daruj, Gospod ji mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči: JOHN MISH, soprog: hčere: JENNIE KIMPEL, PAULINE GRUM, DOROTHY GASSIEWSKI in CHRISTINE RAD D; sin: EDWARD J. GRUM; zeti WILLIAM, AL in. LEO; 5 vnukov in 5 vnukinj, brat IGNAC ČERNE in ostali sorodniki. Cleveland. O. 6. avgusta 1969 F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM ENAJSTO POGLAVJE Ne priča zaman Svetonij, da je že mogočni vojak in duhoviti samodržec Julij Cezar sklenil CHICAGO, ILL. FEMALE HELP SECRETARIES Expansion of our operation has created three secretarial openings. Good typing is a “MUST”. Shorthand preferred, but not essential. Ability to work on your own a prerequisite. All of these positions offer excellent working conditions with variety and Challenge. VOLKSWAGEN NORTH CENTRAL DISTRIBUTOR, INC, 3737 Lake-Cook ltd. At Tollway Deerfield, 111. Tel. 272-5500 An Equal Opportunity Employer <149) HOUSES FOR RENT WOMAN will share home in Rolling Meadows with a nice clean working woman. Must have own transportation. Attached garage to the house, own bath and bedroom. Close to churches and shopping. Have 1 pet. 358-2761 a.m. 626-5638 after 9 p;m. (149) premestiti prestol velikenske rimske države na vzhod. A1 i bodala so prebodla njegovo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BUSINESS OPPORTUNITY 2 STORY BRICK — 5 Apts. TAVERN-STORE Located in a very good business district. Owner will finance. Available immediately for $38,000. 737-7452; 925-3667 (149) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP-ELMHURST TAVERN — Extra lucrative bus., bldg, and living quarters in Blair, Wis. Excellent income. Price right for a quick sale, due to the death of the owner (608) 989-5261 (149) Ladles Sportswear Shop For Sale in the Village shopping center, Gary, Indiana. Doing large growth with exceptional net profit. Long lease, top line. This store has a very clean inventory. Established 14 yrs., increase every year. Reason for selling, retiring. 3572 Village Ct. Gary, Ir,d. 051) MALE HELP WE HAVE IMMEDIATE OPENINGS Starting Rates • SPOT WELDERS 2.50 per hr • ARC WELDERS 2.74 per hr • DRILL PRESS 2.50 per hr • PIPE FITTERS 2.74 per hr • ELECTRICIANS 2.74 per hr Class B) • GRINDERS 2.74 per hr (Flexible Shaft) • ASSEMBLERS 2.50 and (With Mechanical 2.74 per hr Ability) Must have good work record. For Commercial Kitchen Equipment. Merit raises, paid holidays and vacations, and other company fringe benefits. APPLY IN PERSON G. S. BLAKESLFE & CO. 1844 S. Laramie, Cicero, 111. (Douglas Park “L” IVz Blocks) (151) TOOL 8 DIE MAKERS AND PIPE FITTERS Journeyman's card or 8 years industrial experience. Excellent wages and working conditions. None, contributory pension and group insurance plan. — Write, Wire, Call or Apply employment office THE PREST0LITE GO. Division of Eltra Corp. Morton and Backus Street BAY CITY, MICHIGAN 48706 An Equal Opportunity Employer (150) l A I / V ! HELP WANTED MERCY HOSPITAL MIAMI, FLORIDA PHYSICAL THERAPIST CHIEF Challenging opportunity for Registered Therapist to assume complete responsibility of department. Previous supervisory experience. Salary commensurate with education and experience. ASSISTANT DIRECTOR NURSING IN-SERVICE EDUCATION Challenging career opportunity with an expanding progressive hospital overlooking beautiful Biscayne Bay. Candidates for this position should have a Master’s Degree in Nursing Education plus experience developing and coordinating a comprehensive program of in-service training. Salary commensurate with experience. ■ N 1 REGISTERED NURSES Openings available on all shifts — Shift differential. SEND RESUME IN CONFIDENCE TO: Mercy Hospital Personnel Department srce; zaspalo je hrepenenje po vzhodu — umrlo ni. Kar je zamislil on, kar je zakrivala toga, skozi katero je brizgala kri pod noži zarotnikov, to je izvel Konstantin. Proč je moral železni vladar, proč od Rima, kjer je vsak kamen kričal o svobodnih državljanih, kjer se mu je rogalo stebrovje s Kapitela in mu očitalo tiranstvo. Na vzhod! Tam so doma Kserksi, gospodaiji nad blagom in krvjo podložnikov, brez meje in brez pravde. In dvignilo se je mesto v razkošnem sijaju, naglo kakor v pravljici, kakor fata morgana sredi peščenega morja. Prestol, diadem in bager je zableščal na kraju, kjer je bilo naravno srce treh celin. Dvignil se je Bizanc, novi Rim, ob sinji Propontidi, na sedmih holmcih kakor stari Rim. Palače so se popele od morja po brežini, vse mesto en sam velikanski amfiteater. Kakor CHICAGO, ILL. MALE HELP EXPERIENCED TOOL & DIE MAKERS Steady Jobs Plenty Of Overtime Paid Vacations Holidays And Insurance Excellent Working Conditions Apply At Once Or Call YO 5-1130 SK0-DIE INC. 8050 No. Austin Morton Grove, Illinois (149) WELDERS — MAINTENANCE MAN. For new plant. 3.30 pm. to midnight. All benefits and profit sharing. Joslyn MFG. &, Supply Co. 10909 Franklin Avenue Franklin Park, 111. 455-0884 (151) HOUSEHOLD HELP CHILDCARE — Live-in, free rm. board. Salary — 1 child. 456-0385 (149) DOMESTIC — About 300 women for domestic work. Excellent pay if you qualify. No fee. Mr. Carter 489-3332 (149) FEMALE HELP SECRETARY $140 TO START KNOWLEDGE OF ACCOUNTS PAYABLE Southside manufacturing company has a secretarial position to the purchasing agent and engineering department open. This alert girl must type 50 WPM and have good shorthand ability. Call MRS. FERRELL RE 7 8000 Capital Engineering & MfgE Company 5837 S. Ashland An Equal Opportunity Employer (150) REAL ESTATE FOR SALE CARY — New 2 story home. 4 bed-rm., 2V2 ba., 2-car gar. A.C., full bsmt. 1 acre lot. No. of Barrington. Exc. trans. Trout Valley fenced in. 50 lots available. Days — 312-658-4541 or 639-7871. Evenings-- 815-338-2377. USD BRIDGEVIEW — 50x300 ft. on Harlem Ave. with 2 houses, property zoned for business. By owner. $29,-500 586-4799 I (150) OAK PARK — No. Loc. 8 Ig. rms. Natl, fire place, 2 cer. t. ba. Xpen. xtras. New cptg., drapes. Air cond. Lge. lot. Dbl. gar. Immed. poss. Price $30’s. Owner 386-0514 zgodovina njegova — sama igra in tragedija. Oživele so vodne ceste, zarasli so jih gozdovi jamborov, kreljuti jader so jih pokrile kakor jate ptic. Usipalo se je žito od severa in juga, po Bos-poru in Propontidi, bogastvo Arhipela in Egipta se je zlivalo v Bizanc, afrikanska in evropska umetnost sta se kosah, katera zagospoduje prej na trgih novega Rima. Karavane so našle novo pot skozi malo Azijo, iz Trakije so se valile čete trgovcev. Ves svet je plul v mogočnih valovih in vsi valovi so tekli k srcu, v Bizanc, ki je slonel kakor velikanski dragulj na bajnem obrežju, okovan od treh strani v demante iskrečih ?e valov, od četrte pa zavit v smaragde zelenih holmov. Odkar sta Radovan in Iztok potovala z Epafroditom, je tonil v morje že četrti dan. Iztok je zamamljen polglasno vzklikal, ko je zagledal brezmejno plan, posuto z rdečim sončnim zlatom. Zdelo se mu je, da je videl včasih to deželo v sanjah. Godci so popevali o njej, babice so pravile vnukom o domovih bogov. In prav taki so morali biti ti domovi. Vse okrog sama bajka, sama skrivnostna povest. V njegovi domovini pokajo stebla in se rušijo pod snegom. Tu pa diha Vesna. Od morja se zibljejo dehteče sape, se igrajo z njegovimi kodri in hitijo dalje na griče, kjer šepetajo z mirtami in cipresami, kjer jim prikimavajo listi sočnih sikomor, kjer se mlado brstje platan koprneče širi pod sinje nebo. Ob levi in desni, povsod vrtovi, po njih curljajo drobni studenčki v belem pesku, iz tal kipijo vodni curki, krog njih hodijo ljudje v svili in bagru, iz temnih logov se ozirajo beli domovi. Pravljica, vse sama pravljica! “Le glej, sinko, glej in ne de-vaj oči pod sedlo! Naj lepše deklice bodo medlele, ko jim boš nekoč v gradišču Svaruna, svojega očeta, pripovedoval ob zimskem ognju, kaj ti je pokazal Radovan!” Kakor iz sanj se je zbucil Iztok in se ozrl na Radovana, ki je jezdil poleg njega, tik za gosposkim vozom Epafrodita. Radovan se je na Vozu lepo odpočil. Ker so se bližali mestu, se je spet skobalil na konja, ker se mu je zdelo bolj imenitno, če jaha, kakor da čepi poleg voza-taja. “Očka!” Samo to besedo je bolj vzdihnil, kakor izrekel, in se vnovič zatopil v krasoto. “Ej, sinko, Radovan ti pokaže reči, da se ti izbulji pogled kakor zaklanemu teličku. Toda žejen sem in prah me grize po životu. Tudi v usta zajde in še v želodec. Po travniku bi se bolje jezdilo. Epafroditu je lahko, ko je skrit na vozu kakor krt v luknji.” Radovan je poskusil pljuniti. “Viš, da ne morem! Ko bi ne videl pred seboj vrat, skozi katera pojahano v mesto, bi omedlel in padel s konja.” Radovan je mrmral slabe volje, a Iztok ga ni poslušal. Epa-froditov voz je drčal čez most preko dvanajst sežnjev globokega rova. Stali so pred velikanskim zidom, delom Teodozija. Odrinska vrata, porta Polyan-dri, so zevala brezskrbno na široko odprta. Na vsaki strani je nosilo mogočen lok v zidu šest stebrov iz rdečega marmora. Na zidu ob levi in desni mogočna stolpa, s katerih so se bleščali šlemi stražarjev. In to mogočno zidovje, sklad na skladu, stolp ob stolpu, se je vilo na sever in na jug, tonilo tu v morju, se po-penjalo na severu čez griče, se strinjalo z nebom in ginilo v večernem mraku. Epafroditov voz je zadrdral po porfirnem tlaku, podkve so glasno udarile, cesarska straža je spoštljivo pozdravila. Ves Bizanc je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da ga ceni Upravda, ker ne varčuje z zlatom, kadar so prazne cesarske blagajne. Na ulicah se je gnetlo ljudstva. Nekateri so pozdravljali Epafrodita, drugi so zijali v Slo-vena, ki sta jezdila na konjih, in se čudili. Radovan se je zravnal ter gledal ponosno in samozavestno na množico, kakor bi bil pobočnik samega Justinijana. Vrvež in gneča na ulici sta čimdalje bolj rasla. Spremljevalci so morali pred voz, da so delali gaz. Voznik je pokal in kričal na ljudi, kljub temu so šli ie počasi dalje. Ko so polagoma prišli do konca, se je cesta razširila, kakor bi se izlivala reka v morje. Bili so na Teodozije-vem trgu. Sredi trga se je svetil na mogočnem stebru srebrn konj, katerega je jezdil Teodozij, še v mraku bleščeč od obilnega zlata. Krog in krog so bila stebrišča, pod njimi ljudstvo vseh narodov, bogastvo vse zemlje, razkošje, veličastvo, beda, suženjstvo, potepuhi in razbojniki, vse zmešano in strnjeno v živ vozel. Od tod so krenili z vozom proti jugu v ozko ulico. Hitro so pognali in za četrt ure so se. odprla vrata na dvorišče Epafroditove-ga doma. Po pisanem tlaku je zašumelo. Sužnji so pripogibali kolena. S čelom so se dotikali tal in pozdravljali gospodarja. Streha na vozu je padla. Dva krepka numi-dijska sužnja sta dvignila Epafrodita in ga posadila v nosilnico, ki še je lesketala v luči od zlata in draguljev. Že sta prijela za pozlačene držaje, ko se oglasi Epafrodit. “Melhior!” Predenj je pokleknil oskrbnik. “Slovena, ki sta prišla z menoj, sta od danes moja gosta.” “Tako je velela tvoja mogočna oblast!” Melhior je poljubil zlati rob nosilnice, Egipčana sta jo dvignila in neslišno odšla po mozaiku. Nato se je ozrla vsa služinčad in pozdravila gospodova gosta. “Barbara, barbara!” so šepetali in se začudeni klanjali. Vajeni so bili gostov, ki so prihajali v najdražjem platnu, v svili in draguljih, trgovci iz Kartagine in Egipta in poslanci od samega cesarja. Ali ta dva! Prtene halje, bose noge, nemaziljene glave! Barbara! Toda tako je velela mogočnost gospodova. In če bi Epafrodit rekel o psetu: “Moj gost je”, klanjali bi se mu pokorno. Radovan je razumel, kaj se je godilo. Prešerno je sedel na konju in se oziral po služab* nikih. Iztok je razjahal kakor drugi spremljevalci. Radovan pa je čakal postrežbe. Ko je izginila nosilhica v dvo-rih krasne vile, je naročil Mel' bior za vsakega Slovela poseb' nega sužnja. Prijela sta konj® za uzde — pri Radovanu je suženj pokleknil in upognil hrbeb da je stopil starec nanj, ko je lezel na tla. Na sužnja se Radovan še ozrl ni. Govoril je z hiorom, ki je spremljal tujca do stanovanja. Vedel in je po krasnem vrtu, od koder se je videlo na morje, v pristanišče trgovskih ladij. (Dalje prihodnjič) 1969 NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je 3. junija 1969 leta umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče ter brat, Frank J. Sercelj Rojen je bil 18. decembra 1888 v vasi Soteska pri Toplicah na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Pogreb se je vršil 7. junija 1969 iz pogrebnega zavoda A. Grdina ;n sinovi v cerkev Marije Vnebovzetc, kjer je pogrebno sv. mašo daroval Father dr. Jerko Gržinčič. — Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče ALL SOULS in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika ABZ, društva Lunder Adamic SNPJ in kluba vpokojencev na Waterloo Rd. S tem se iskreno zahvalimo Father Victor Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu, Father Jerko Gržinčiču pa za darovano sv. mašo zadušnico. Srčna hvala vsem, ki so poklonili rože in vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše in za razne dobrodelne namene. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in vsem, ki so pokojnika spr.emili na pokopališče. —Hvala vsem onim ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Našo prisrčno zahvalo pa sprejmita zastopnika društev, Mr. John Kapel in Mr. Anton Wavpotich, ki sta se v imenu društev z ginljivimi besedami poslovila od pokojnega. Iskrena hvala pogrebcem, nečakom pokojnega in članom društev, ki so nosili njegovo krsto. Toplo se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči. Lepo se zahvalimo osebju pogr. zavoda A. Grdina & Sons za lepo urejen pogreb in za izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo prejme našo globoko hvaležnost! Ljubi mož, dragi oče, stari in prastari oče in rbrat, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! BOG Te je vzel k Sebi, da Te za vsa Tvoja dobra dela, ki si jih obilo storil na tej zemlji, bogato poplača z večnim veseljem! Mi, ki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te pogrešamo ter se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! Žalujoči: MARY (roj, Adamič) — soproga FRANK J. — sin EVANGELINE MOREL — hčerka 2 vnuka in 2 vnukinje — 1 pravnuk in 3 pravnukinje ROSE SFER — sestra OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 6. avgusta 1969. SUPERJET B-747 V TOKIU — Novo veliko potniško jet letalo, ki ho sposobno naenkrat ponesti preko oceana do 500 ljudi, še ni vključeno v redni potniški promet. Napovedujejo, da bo še pred koncem tega leta. Na velesejmu v Tokiu so razstavili model trupa tega velikanskega letala (na sliki), da si obiskovalci lahko ogledajo, kako bo njegova notranjščina urejena.