©VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 5
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, JANUARY 7TH, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Mussolini trdi, da za njim Bivši veliki knez pozivi je ne bo naslednika, ki bi armado in mornarico mu bil enako vreden j Rusije, da se spunta
Znani pisatelj Emil Ludwig j ParLs, G. januarja. Bivši veje pred kratkim obiskal laškega liki knez ruski, Ciril, ki si lasti diktatorja Mussolinija in po- pravico na ruski bivši carski zneje o vsebini pogovora, ki ga prestol, je izdal apel na rusko Je imel z diktatorjem izdal po- armado in mornarico, v kate-sebno knjigo, katere je bilo že v rem pravi, naj bo pripravljena, prvem tednu prodane nad 100,- ;da cdreši Rusijo komunizma. To 000. Dvajset tisoč teh knjig je je naloKa, pravi ve,iki knez C}-
ril, ki se more izvesti le s pomočjo armade. "Narodna Waviest," pravi ruski "kronprinc," "pridobiva na močii, kar je znamenje, da bo ruski narod skoro odrešen sužnjosti, v kateri se nahaja. Ruska zavest je prodrla globoko v vojsko in mor-
bilo prodanih že v Italiji, ko je fašistovska vlada dognala, da je v knjigi nekaj narobe povedanega o Mussolini ju, in slednji je prepovedal nadaljno prodajo te knjige. Ludwig opisuje Mussolinija v knjigi sledeče: Lev, mogočen, toda napet in nervozen.
Od časa do časa se pa pomiri, in narico, dasi slednja še vedno no-kot vsi pravi diktatorji, posta- si naslov "rdeča armada" in ne resen m zamišljen. Musso- "rdeča mornarica." Ruska ar-r'U ne ljubi dosti govorjenja, in mada in mornarica je edina si-govori, je pnprosto, razy-jia, ki more Rusijo rešiti neznosne nekaj šale, toda ne dosti, to- !nega jarma. Ruski vojaki! Oboa zna mislit, m »vmt; račam se do vas, Vaša mQČ je
garancija za nedotakljivost in varnost države in naroda. Kadar boste z božjo pomočjo in s pomočjo ogromne večine ruskega narda naredili konec boljše-.viškemu despotizmu, tedaj bo Rusija prerojena, in narod se bo lahko svobodno razvijal." Ruski veliki knez je še pojasnil, da je petletka komunizma po po len fiasko, da je Rusija zgradila tovarne, ima delavce, toda ti delavci stradajo. Neverjetno pa je, da bi bivši veliki knez kdaj
zna misliti in govoriti, kadar je treba. "Zakaj si ne podjarmite vso Evropo?" je vprašal Ludwig Mussolinija. In slednji je odgovoril: "Danes sem bližje tej ideji kot sem bil pred petimi leti. Toda čas •še ni zrel. Kriza se mora že poostriti!. Nove revolucije pridejo med narode, Jn posledica bo nova Evropa-" In nadalje je modroval Mussolini: "ženske imajo vpliv samo na slabotne možke. Anarhist je figovec, ki se ne upa v boj. Državniki govorijo o "uso-
S° ZaV0Zi'U drŽaVni usedel, prestol, ker Rusi si boki so nTlVnitr^1 nasprol,li" d0 z"ali poiskati sami svojo na-
zaniram M ' daneS jih jaZ ^odno vl*do. zapiram. Mas? niso drugega	_0_
kot čreda ovac, dokler niso or-! o j-
ganizirane. Težko mi bo najti	bradUiranCl naslednika, dasi si prizadevamo I Koncem januarja bodo iz Col-da jih vzgojimo . . ' linwood višje šole graduirali sle---o- |deči slovenski dijaki in dijaki-
Nevarnn«t 7Jl 1™;;™;™ 1116: ^orma Belaj, Joseph Bol-
nevdrnost za Knjižnice dan, Prances Brežič> staniey
Javne knjižnice, ta ena naj- j Brodnik, Edward Dejak, Ana vetjih potreb v naši javnosti, Doli«ar, Genevieve Francel, Jo-bodo morale skoro zginiti s po- sephine Hrovatin, Milan Jenko, rsja, ako ne pride pomoč odiEleanor Kastelic, Mary ICelič, aizavne postavodaje. že tekom Jeanette Kužnik, Lucille Legan, anskega leta so knjižnice dobi- Louise Mantel> Caroljne Možina, k-za 40 procentov manjšo svoto|Mihael Nachtigal> Mildred ste. *ot leto prej. Temu primerno|panovič, Frank Vidmar, John morale javne knjižnice tudi Zalokar, Raymond Zeh, Ruth manjšati svoje poslovanje. Naj-, Zigandi. ysem našim gradui-
vnlVo so vsem uslužbencem z™" rančem pošiljamo iskrene česti-«« njih plače, dasi so bile ze tke na njih uspehu po dolgotraj_
Prej precej nizke. Mnogo uslužbencev je bilo popolnoma odpuščenih, drugi začasno, in skoro nihče onih, ki so bili pridržani, ne dela polni čas. Podružnice Javne knjižnice morajo biti za-Prte dopoldne, nekaj šolskih knj iznic so morali popolnoma ^apreti. Novih knjig se skoro ne kupuje več, in vezava obrablje-mh knjig je skoro izostala, ker n> na razpolago tozadevnih sred-!| ey- A vendar ljudje danes potujejo javne knjižnice bolj Kot kdaj prej) in to je tudi vzrok,
oa se knjige hitreje izrabljajo, docim ni sredstev na razpolago, da bi se mogle obnoviti. In če
nih študijah in enako tudi staršem, ki so pomagali svojim otrokom.
-o-
Policist in policist
Arthur Booth, 1608 E. 47th St., je policist izvanredne vrste, namreč dana mu je naloga, da straži plesne dvorane. Policist Harold Beingesser je pa redni policist mesta Cleveland. Booth tehta 280 funtov, Beingesser pa 150. Booth je bil pijan, pa je napadel Beingesserja v nekem restavrantu. Booth je moraPna postajo in na sodni j o, kaznovan je bil z 10 dnevi zapora in zgu-
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V	Chicagi je bil te dni aretiran neki; John Malnar, o katerem listi poročajo, da je "Avstrijec," ker je baje ponarejal denar. Očividno je Malnar Slovenec. Njegov prijatelj neki Lucius Barnett, je podpisal zanj varščino v svoti $12,500. Za to varščino je Malnar obljubil Bar-nettu $600, in je to svoto tudi izplačal, čim je bil prost. Ko pa mu je odštel denar, je potegnil revolver in vzel nazaj izplačano svoto, nakar je zginil. Barnett je sedaj obljubil $1000 onemu, ki prime nehvaležnega prijatelja.
V	Yukon, Penna., je umrla Rozalija Kostelc, rojena Lušina. Podlegla je operaciji v bolnišnici: v Pittsburgh!!. Stara je bila 42 let, in je bivala v Ameriki 22 let. Zapušča moža 'štiri otroke.
Ivan Jurkovič iz Chicage je na Starega leta večer srečno prišel v New York. Vso pot med tema mestoma — skoro 1000 milj - je prehodil peš in vzelo ga je 29 dni. V New Yorku se je vkrcal na parnik Pennland, ki ga odpelje v Jugoslavijo.
V	Chicagi je umrla za srčno hibo Mary Selan, stara 61 let. Zapušča moža in otroke. Louisu in Josipini Ahčan pa je umrla petletna hčerka za pljučnico.
Rojak Mjke,Maretič je prišel iz Clevelanda v Denver, Colo., kjer je prevzel podjetje Auto Parking.
Nogo si je zlomil v Pueblo, Colo., poznani rojak Frank Pet-kovšek.
Zvezni stroški se morajo znižati nemudoma za tisoč milijonov na leto
I Washington, 6. januarja. — ! Trgovska zbornica Zedinjenih držav je predlagala danes, da se zbijejo zvezni stroški na $1,-100,000,000 na leto,' ali toliko kot znaša današnji deficit v zvezni blagajni. Ta predlog je bil stavljen na predvečer, ko se ima novi predsednik Roosevelt sestavit z voditelji v kongresu, katerim bo predložen prihodnji preračun zvezne vlade. Kot je znano Roosevelt na vsak način zahteva, da mora deficit zvezne blagajne prenehati, toda kako se bo vse to spolnilo, so sama ugibanja. Od piva pričakujejo, da bo prineslo letno $200,000,000 novega davka, dočim se pričakuje od raznih prihrankov na-daljnih $200,000,000 na leto. Ker pa znaša deficit že zadnja tri leta vsako leto več kot en tisoč milijonov dolarjev, bo treba iskati trnjeva pota, da se prihrani ali dobi še ostali denar. Prodajni davek ne bo upeljan, ker se mu bo Roosevelt z vso energijo uprl.
PREKLIC KONCERT A
dr?	—..........bil bo svojo licenco kot posebni
zavna postavodaja ne pride na |pcljcist; poleg tega
se pa bo mo-
°moc se zna zgoditi, da bodo;ral zagovarjati radi pijanosti, avne knjižnice morale preneha-1	žal^tna vest
8 Poslovanjem.	, Mrs_ Jennie Rutar> 6303 Carl
•«»1 ~ 0 ^ 7 i i I Ave., je dobila i'z domovine ža-ylada Hooverja je dobra iostno vest, da ji je v vasi Li-napram pristašem pcvščioa pri Sodražici umrl Washington, 6. januarja. —.ljubljeni oče Urh Pintar v ča-Zvezni zakladniški oddelek je stitljivi starosti 87 let. V sta-danes odredil, da se povrne Og-1 ri domovini zapušča dva sina in (len Miillsu $5,915,000, ker je dve hčeri, tu pa hčer Jennie. Bo-baje Ogden Mills preveč plačal di pokojnemu lahka domača dohodninskega davka. Ogden gruda! Mills je oče Ogden L. Millsa, ki	Skupna molitev
je zakladniški tajnik v kabine- Članice Sloven, ženske Zveze, tu Hooverja, in ki ima direktno podružnice št. 47, so prošene, da Pravico povračevati "preveč se udeležijo skupne molitve za vplačane davke."	pokojnim Jakob Rozmanom, na
* 36 monarhistov je včeraj po- 3528 E. 80th St., v soboto in v begnilo iz zaporov na španskem, nedeljo večer ob 8. uri.
Republikanci so drago plačali poraz Hooverja
Washington, 8. januarja. — Republikanski narodni odbor je plačal $2,670,652 v brezuspešnem poskusu, da izvoli Hooverja za drugi termin kot predsednika Zedinjenih držav. Pri tem je pa imela republikanska stranka za $195,550 več stroškov kot dohodkov. Henry Ford je dal republikanski stranki $50,000, Rockefeller $15,000, Firestone $20,000, in podpredsednik Union Trust banke v Clevelandu, Joseph R. Nutt, $5000.
-—o-
Visoki bondi W. B. Gongwer, načelnik demokratske stranke v Clevelandu, ki je zastopnik zavarovalnih družb, je dobil naročilo, da zavaruje nove demokratske okrajne uradnike za svoto $116,000. Vsak javni uradnik mora namreč ppstaviti varščino, da bo zvesto spolnoval dolžnosti svojega urada. In ker so novi okrajni uradniki demokrati, izvoljeni od naroda, je seveda dobil demokrat Gongwer poverilo za varščino. In raditega je silno vpitja v angleškem časopisju. Kaj mislijo, da bodo demokrati poverili varščino — republikancem? Kako so nekateri angleški časopisi naivni. "Press," ki toliko kriči glede te varščine, gotovo slednje ne bo vzela pri delničarju "Newsa," pač pa pri svojem lastnem pristašu. Svoji k svojim, pravimo Slovenci!
Druga obletnica
V nedeljo, 8. januarja, ob 6:30 zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Joseph Bokar, ob priliki druge obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci ranjkega so vabljeni.
* Argentina je umaknila carino na kavo iz Brazilije.
Ker je pevovodja pevskega društva Soče, Mr. Frank Vau-tar, težko bolan, je društveni edber sklenil, da se koncert društva "Soča/' ki je bil napovedan za nedeljo 8. januari-ja, v Slovenskem Domu na Holmes Ave., ne bo vrši!. Kdaj se vrši koncert, se bo v kratkem naznanilo. Cenjeno občinstvo je raprošeno, da vpošteva to naznanilo.
Danes zvečer
Samo 25 centov je vstopnina za nocoj večer na veliko plesno veselico, katero priredi priljubljeno društvo "Napredne Slovenke," št. 137 SNPJ v S. N. Domu na St. Clair Ave. Začelo se bo ob 8. uri, in nadaljevalo se bo, dokler bo luštno. Društvo "Napredne Slovenke" je poznano, da zna prirediti vselej veselico, da se res počutite vesele in židane volje. Tudi nocoj vam bodo prijazne društve-nice postregle v največjo zado-voljnost. In pomnite, da igrajo Hojerjevi fantje, ki znajo zažingati kot se šika. Društvo prav prijazno vabi vse članice in prijatelje in prijateljice, da se udeležijo v največjem številu.
Okusna večerja
Vsi farani in prijatelji fare sv.Vida so vljudno vabljeni, da pridejo v nedeljo, 8. januarja, v novo šolo, kjer bodo članice Oltarnega društva priredile okusno večerjo. Po večerji se boste lahko zavrteli, ker bo za vse preskrbljeno. Tudi bo nekdo dobil pravi cekin pri tej večerji. Pridite, da vidite in mogoče vi dobite cekin. Začetek je ob pol osmih zvečer. Vstopnina je $1.00.
Cenejša hrana
V bodoče bo moral okrajni šerif Sulzmann kupovati živež za jetnike tako, da bo dobil živež ' od onega, ki ceneje proda. Dosegaj je šerif sam izbiral trgovce, ,ki so prodajali hrano, zanaprej pa bo nekaka licitanta za živež, namreč, kdor da ceneje, tisti bo prodal. Tako je odredil državni pravdnik in okrajni komisarji ga v tem podpirajo.
Ogromna odgovornost dr- Razni astrologi in preroki žavne postavodaje radi naznanjajo važne dogod- j nasilne prodaje domov ke v tekočem letu
Cleveland. — Okrajni avdi- j Paris, 6. januarja. Kot vsa-tor v Clevelandu, John A. Zan- ko leto se tudi letos oglašajo vsa-gerle, naznanja, da bo v naj- ko vrst ni preroki in astrologi, ki krajšem času prodanih skoro prerokujejo najbolj riiznovrst-10,000 domov in posestev v Cle-j ne dogodke za leto 1933, deloma velandu radi neplačanih dav- slabe, deloma ugodne. Henry kov. Leta nazaj so prodajali hi- Jean Gouchon, eden najbolj vpo-še in posestva takoj drugo leto, števanih astrologov v Parizu, ko niso bili plačani davki, pred pravi: "Dva dogodka bosta v le-petimi leti pa je državna posta- tošnjem letu /najbolj znaejilna. vodaja naredila postavo, ki pra- V mesecu marcu bo svet doživel vi, da se ne more prodati doma-1 nekaj zelo prijetnega, kar po-čija ali: posestvo osebe v državi meni nadaljni korak k svetovne-Ohio, razven ako davki niso bi- mu miru. Toda v avgustu se boli plačani zadnja štiri leta. In do pojavili znaki resnih nemi
kot trdi okrajni avditor Zange-le je danes v Clevelandu 9,400 takih posestev, na katera davki niso bili plačani v zadnjih štirih letih, in bodo morala taka posestva biti prodana na javni prodaji. Ker pa je skoro gotovo, da ne bo toliko kupcev za ta
rov, da celo revolucija zna nastati v Evropi. V sredini meseca avgusta bo namreč nastal solnčni mrk, enak kot je bil v! letu 1914. Odigrali se bodo kr-j vavi dogodki, ki bodo zahtevali J mnoge milijonov žrtev. Kar se j tiče Nemčije bo to leto za njo
posestva in domove, bo morala; največji dogodek ta, da bo I-Iin-država sama prevzeti dotična denbui g odstopil kot predsednik, posestva in jih pozneje prodati, j Na polju tehnike in zdravniške
vede pa bo 1 zaznamovalo leto ! 1933 ogromni napredek. To le- \
kolikor pač dobi za nje. Postava pravi, da mora avditor prodati dotična posestva, in če ne dobi toliko za nje, kolikor znašajo davki, tedaj zapadejo posestva državi. Od državne postavodaje pa, ki sedaj zboruje v Co-lumbusu, je odvisno, da spremeni dotično postavo in nekaj ukrene za davkoplačevalce, ki se nahajajo v zadregi, zadnje čase. Pred državno postavodajo.se nahajajo sedaj tozadevni predlogi, toda bo vzelo'več mesecev predno pridejo na vrsto, toda v tem času se ne bo prodalo" nobeno posestvo na javni dražbi, razven ako je pretekla doba štirih let, odkar so bili zadnjič plačani davki.
-o->—,
to se bo posrečilo iznajti uspešno zdravilo proti raku, temu največjemu biču trpečega človeštva. Največje zanimanje bo vzbudilo dejstvo, da bo iznajditelj tega zdravila sam si vcepil bolezen rak, nakar se bo z lastnim zdravilom ozdravil. Na polju elektrike bo Amerika v letoš-
[
njem letu prekosila vse druge!, narode.
■ i" -o-
Iz Barbertona
Podružnica Slovenske ženske' I Zveze št. 6 v Barbertonu vpri-zori v nedeljo 15. januarja lepo : igro "Domen." Prijazno ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz
Republikanci so zgubili v umrlem ex-predsedniku Coolidgu kandidata
Washington, 6. januarja. — Da ni bivši predsednik Calvin Ccolidge umri tako nagloma, bi bil gotovo kandidat republikanske stranke za predsednika v letu 1936. Smrt Coolidga je odstranila iz pozorišča intimnih republikanskih krogov osebo, v katero so republikanci največ zaupali, kajti Coolidge je bil nada in up republikanske stranke za leto 1936. Republikanci so imeli sijajno priliko stopiti pred narod s Coolidgem, ko bi trdili, da ko je bil Coolidge predsednik je imela Amerika najboljše čase. In smrt Coolidga je morala priti v trenutku, ko se republikanska stranka še ni oddahnila od strašnega poraza, ki ga ji je prizadjal ameriški narod pri zadnjih volitvah. V tem času seveda še ni mogoče misliti, ko Coolidge še ni pokopan, kclo bo v republikanskih vrstah prevzel bodoče vodstvo. S smrtjo Coolidga so republikanci ponovno prizadeti bolj kot kdaj prej. Kljub temu, da je Coolidge komaj umrl, pa se že govori v republikanskih krogih, da bodo ponovno pozvali Hooverja za predsedniškega kandidata. Do danes republikanska stranka nima niti enega kandidata, ki bi užival splošno v paste van je v stranki, ket ga je bivši predsednik Coolidge.
Barbertona, da obiščete to pri-V Ameriki ni danes žive-! reditev v velikem številu. Žaga Eivšega predsednika gotovljeni bodite, da ne bo nikomur žal, ker je igra "Domen" poznana kot ena najbolj popularnih ljudskih dram. V igri
Washington, 6. januarja. — Ko je umrl Calvin Coolidge te dni se nahajajo Zedinjene države prvič od časov George Wa-shingtona brez bivšega predsednika. George Washington je umrl, ko je bil predsednik John Adams. Adams je bil zaprisežen v letu 1797, in George Washington je umrl dve leti pozneje. Od tedaj pa do danes je bil vedno kak živeči bivši predsednik. Položaj se bo spremenil, ko odide predsednik Hoover četrtega marca v pokoj.
-o---
Na električni stol Danes bo poslan na električni stol 23 letni Wm. Enzulos iz Clevelanda. Enzulos je v noči 5. avgusta, potem ko je oropa.l neko trgovino s sadjem na St. Clair Ave. v bližini 79. ceste, bil presenečen od detektiva Buettnerja, nakar je Enzulos potegnil revolver in ubil detektiva. Spoznan
debite tudi lepo domače petje, Ta igra še ni bila igrana v bar-; bertonski naselbini. Vstopnina. j bo samo 35c za odraste in 5c za: otroke. Otroci pod 6. letom v spremstvu staršev so prosti. Na ' svidenje v dvorani društva Domovina 15. januarja Začetek j bo točno ob 7. uri zvečer.
-o--
Na zvezni sodniji V pondeljek se prične na zvezni sodniji v Columbusu sodnijska obravnava proti Stanley Hook-erju, 20 let staremu fantu, ki je obtožen umora prve vrste, že deset let ni bilo na zvezni sodni- ■ ji enake obravnave. Ako bo i Hooker spoznan krivim, tedaj ga \ bodo morali ustreliti ali pa obe- j siti v vojaškem taborišču, ki se nahaja v . Columbusu. Postava ' pravi, da se mora obsodba izvr-1
. .	, šiti na vladni zemlji. Ali bo
je bil krivim umora	I Hooker ustreljen ali obešen, o
n obsojen na električni stol. Več prijateljev detektiva Buettnerja se je včeraj podalo v Columbus, da so navzoči pri smrti Enzu-losa.
tem odloči sodnik.
Smrt rojakinje
Mrs. Theresa Skur je dobila : včeraj iz West Allis, Wis. brzo-ijavko, da je tam umrla prijateljica Mrs. Paula Tichar, stanu-
Sinko na operaciji
Dobro poznani rojak Mr. joča na 7601 .West Becher St. Matt Lavrich, 1011 E. 74th St., Umrla je včeraj zjutraj ob šti-nam naznanja, da se nahaja nje- rih_ Ranjka zapušča moža in gov sin Matthew, 10 let star, v dva otroka. Zapušča več sorocl-Mt. Sinai bolnici, kjer je bil ope- ^likov in prijateljev v Clevelan-riran in je operacijo srečno pre- du in pittsburghu. stal. Prijatelji ga lahko obišče-j whitg za scnatorja?
jo.	| Iz Columbusa prihaja poroči-
Eno zborovanje ,lo, 'da bo governer White, seda-Dočim je Cleveland Federa-!nji demokratični governer drža-tion of Labor doslej zborovala ve Ohio, kandidiral v letu 1934
dvakrat na mesec, se je sklenilo pri zadnjem zborovanju, da eno
za zveznega senatorja napram sedanjemu republikanskemu se-
zborovanje na mesec zadostuje, natorju Simeon D. Fessu.
Danes je pogreb
Northampton, Mass., 6. janu-arija. Truplo Calvin Coolidga, bivšega predsednika Zedinjenih držav, ki je nagloma včeraj umrl, leži danes na domu, kjer je umrl, v mestu, kjer je kot mlad mož začel svojo življensko kariero. V soboto pa prepeljejo njegovo truplo v hribe države Vermont, v Plymouth, v njegovo rojstno mesto, kjer bodo bivšega predsednika položili k počitku na pokopališču, kjer počiva že njegov oče in sin Calvin. Predsednik Hoover in soproga se udeležita pogreba in množica odličnih oseb. Vse borze bodo zaprte, kongres se je odgodil za soboto, in po vseh vojaških postojankah po Ameriki bodo grmeli topovi. Sicer pa bodo vsi pogrebni obredi skrajno preprosti. Nobenih govorov ne bo,. Vaški pastor v Plymouth, ki je mala vasica s sedmimi hišami, bo opravil kratke molitve, orgije bodo zadonele mrtvaško pesem, in v 25 minutah bo truplo odneseno na pokopališče. Na vseh javnih poslopjih Zed. držav so zastave na poldrogu.
Bančniroparjišoustrelili blagajnika
Kaleva, Michigan, 6. januarja. Trije roparji so prišli danes v Kaleva National Bank, kjer so odnesli $3000.00, potem ko so ustrelili bančnega blagajnika, ki se je sam nahajal v bančnih prostorih.
—--o—--
Novi uradniki
Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, v Euclid, Ohio, je izvolilo sledeče uradnike za leto 1933: predsednik John Gabrenja, podpredsednik Frank Petek, tajni-|ca Miss Alice Bradač, 20974 Mil-ler Ave., blagajnik Frank Pe-j tek, zapisnikarica Jennie Inti-har. Nadzorniki: Steve Trebeč, iJos, Kushar in Joe Nosse. Za-jstavenoša Andrew Zdešar, vra-tar Andrew Zdešar. Duhovni vodja Rev. Bombach; zdravnik 'dr. A. Skur.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: AmeriSka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
ZAKAJ BI SE BRANILI LEPIH OBRESTI?
83
No. 5, Sat., Jan. 7th, 1933
Resnična in prijateljska beseda
Socialist Frank Barbič iz Collinwooda je zapisal v Enakopravnosti z dnem 5. januarja 1 933 duhteče in ljubeznive besede:
"Ameriška Domovina se je že preveč pogreznila v blato, da bi mogel in smel pošten človek pisati vanjo . . ."
To so besede Barbičeve, katere je sprejela Enakopravnost najbrže z velikim dopadajenjem v svoje kolone.
Sicer ne odgovarjamo Barbiču, ker se bojimo, da bi ga umazali z našimi "blatnimi" rokami, poglejmo pa le nekoliko: koliko in kako daleč smo mi v blatu.
Le pazno beri, Barbič!
Mi nismo še toliko v blatu, da ne bi plačevali našim uslužbencem unijskih plač (in celo nad unij-sko lestvico) in to REDNO vsako drugo soboto.
Mi nismo še toliko v blatu, da bi naši uslužbenci ne mogli plačevati svojih asesmentov na unijo in ostali na dolgu od 5 do 10 mesecev, ker niso dobili redno svoje mezde.
Mi nismo še toliko v blatu, da bi naši uslužbenci sredi dneva pustili tiskarno radi zaostale plače in da bi radi tega list ne mogel biti tiskan.
Mi nismo še toliko v blatu, da bi bili dolžni svojim uslužbencem na pošteno zasluženi plači $500 in več.
To se pravi z eno besedo: da smo poštena slovenska unijska tiskarna, ki plača svojim delavcem pošteno in po unijskih predpisih za njih delo.
Sedaj pa naj se vsede Barbič na svojo štritkaro, pa naj se pelje k listu, v katerem je izlil tisti svoj žolč in naj malo povpraša, kako se kaj tam ravnajo po unijskih postavah in kako plačujejo svoje delavce. Boš videl, Barbič, kako se ti bodo ježili lasje, če ti bodo povedali resnična fakta. In če nočeš iti k listu, pa stopi v urad tiskarske unije, pa ti bodo tam povedali, kolikokrat so v zadnjem pol letu že zagrozili tvojemu "priljubljenemu in delavskemu listu," da mu bodo vzeli unijski znak, ker njih delavci niso mogli plačevati asesmentov. Odprti imaš torej, Barbič, ki si unijski človek in sodrug, dve poti, da se prepričaš, kako dela "delavsko" podjetje s svojimi uslužbenci. Potem pa, če si res tako pošten, boš pisal kdo je v blatu in kako globoko.
Mi o tem nismo še nikdar omenili, dasi nam je znano vse, toda če pride tak človek, kot je Barbič, in piše, da je naše podjetje v blatu in če sprejme tak dopis list, ki dobro ve, kako so plačani njegovi delavci, potem pa mora človeku zavreti kri.
Še to bomo povedali Barbiču na ušesa, da je Ameriška Domovina toliko v blatu, da eden njegovih urednikov (Debevec) plačuje že pet let POLNO unijsko karto, ne da bi v tem času enkrat samkrat prijel za kako delo v tiskarni. Tega mu ne bi bilo potreba, ker uredniki niso v uniji, toda plačuje svoj asesment na unijo, ker hoče s tem pomagati uniji kot taki in skladu, iz katerega dobivajo brezposelni tiskarji v tem času krize svojo podporo. Vidiš, Barbič, tega nisi vedel in boš morda imel malo več rešpekta do svojega unijskega sobrata. Sedaj pa vprašaj urednika tega "priljubljenega" lista, kolijco časa potem, ko je postal urednik, je še plačeval unijsko karto! Morda ti bo povedal tudi to, da v času, ko je šel iz tiste tiskarne eden njegovih delavcev, je delal urednik sam na stroju cel mesec, dasi bi po pravilih unije ne smel, ker ni imel polne unijske karte. Vidiš, Barbič, to so tudi "prijatelji" delavcev! Menda ja!
In koncem konca, Ameriška Domovina še ni toliko v blatu, ljubi Barbič, da bi v svojih kolonah priobčevala take dopise, kot jih pišeš ti Barbič, in jih tudi nikdar ne bo.
Na svetu se dobe pametni in nespametni ljudje. Sreča naša je, da je več pametnih, razsodnih ljudi, ker sicer bi ne bil svet drugega kot ena sama velika norišnica. Med nespametne, nerazsodne, kratkovidne ljudi danes lahko štejemo one, ki so vzeli svoj denar iz bank in ga zakopali doma v kleti, v votlo posteljno nogo, kako staro nogavico, ali sploh kam, kjer leži mrtev, ne nosi nobenih obresti in za katerim vedno stikajo razni elementi, ki hočejo priti do denarja radi lahkomiselnosti drugih ljudi.
Mnogo je danes denarja v Ze-dinjenih državah, ki ni v prometu, ki leži mrtev na domovih, ki ne nosi nobenih obresti. Kaj bi se danes zgodilo, če bi vsak, ki ima svoj denar na banki, šel, ga vzel ven in ga zakopal doma? Samo to premislimo! Naenkrat 3i bila vsa trgovina ustavljena, vsak promet bi prenehal in vsa kolesa v industriji bi se ustavila. Delavec, ki je zaposlen v tovarni, bi ne dobil plače. S čim bi si kupil živež, s čim obuvalo, s čim bi plačal svojo zavarovalnino, obleko, najemnino? Z eno besedo: vrnili bi se v one prastare čase, ko še niso poznali denarja in so si samo izmenjavali razne stvari, ko je dal eden to, kar ni imel drugi, drugi mu je pa zopet dal v zameno to, kar je drugi potreboval. Toda to je bilo še takrat, ko niso poznali trgovin, ne industrije, niso imeli zavarovalnih družb, ne železnic, ne ladij. Kaj pa naj danes recimo da v zameno delavec, ki živi v mestu, da bo dobil živež, obleko? Kaj naj da v zameno zavarovalni družbi, da bo plačal za asesment?
Kakor rečeno: sreča je, da niso vsi ljudje tako nespametni, da bi vzeli ves denar iz prometa, ga zakopali doma v klet in sedeli na njem vsako noč s puško v roki.
Ljudje, ki imajo d'feriar sprav-
ti, da ima denar na banki. Banka plačuje davek kar splošno od vseh hranilnih vlog, torej dva dolarja od vsakega tisoča skupne vsote hranilnih vlog. Kdor pa ima denar doma, mora naznaniti vsoto in plačati davek od tega. Ako ne naznani državi denarja in država izve, da je denar prikril, bo plačal precej občutno kazen. Torej ali ni boljše, da vložite denar v banko, pa boste rešeni vseh skrbi!
Torej vsi tisti, ki imate še kaj skritega denarja doma, prinesite ga te dni v slovensko banko, North American Trust Co. Banka ima sedaj kampanjo za nove
hranilne vloge. Ta kampanja traja do 15. januarja in vse vloge, ki bodo do tega dneva prinesene na banko, bodo nosile obresti že od 1. januarja. Nikar ne imejte denar doma brez obresti, Naj vam dela nov denar, saj veste da v teh časih vsak cent prav pride. $100 vam prinese na leto $3, $200 vam da $6, tisočak pa že $30.00. To je že lep denar, za katerega vam ni treba niti enkrat kihniti. Drugo leto vam prinesejo že obresti nove obresti in tako se kupček veča in veča, da sami ne veste kdaj. Bodite sami sebi dober gospodar in spravite denar tje, kamor spada, to je v slovensko banko, North American Trust Co.
	EUCLID RIFLE and	
	HUNTING CLUB.	
	J. D.	
ljen doma, mesto da bi ga imeli v banki, se po vsej sili branijo lepih obresti, ki bi jim lahko prinašal denar vsako leto. Mesto da bi se jim prihranek višal sam od sebe, se jim krči in mesto, da bi si z obrestmi kupili vsaj nekaj za vsakdanjo potrebo, morajo vzeti s kupčka v kleti in nazadnje se jim še ta zniči, da jim ostane samo še luknja, kjer so prej imeli spravljen denar.
So ljudje, ki ne zaupajo bankam in spravljajo denar v poštno hranilnico, ki je pod vladno kontrolo. Dobra in absolutno varna je, toda vlagatelj izgubi pri tem najmanj en procent obresti. Med ,tem ko plačujejo banke po tri odstotke obresti, jih plačuje poštna hranilnica samo dva. Poštna hranilnica pa ne
Skokoma se bliža najveselejši dan v letu, to je nedelja 15. januarja, ko priredi Euclid Rifle klub svojo letno lovsko večerjo. To bo že peta lovska večerja kar klub obstoji in clevelandski rojaki, ki si žele vsaj enkrat na leto posebne zabave, že komaj čakajo tega večera. Saj gre glas splošno po naselbini, da take zabave se ne dobi nikjer, kot jo dajo enkrat na leto naši jagri.
Klub si je vzel za nalogo, da enkrat na leto postreže spojim gostom s pravo srnjakovo večerjo. Ne gleda pri tem na nikak dobiček, ampak samo na to, da gostom kar najfinejše postreže. Lepo okinčana dvorana, da se vam zdi, kot bi stopili v gojzdič zeleni, kjer se podi vsakovrstna divjačina, vesela godba, da človeka zaskeli pri srcu in mu privzdigne podplate, da se zavrti in zauka, fina večerja, naj-bc-l.j izbrana in Vesela družba — to se vse dobi pri večerji tega kluba. Kdo se more torej ustavljati, da ne bi prišel.
Za letos se obeta pa še nekaj, kar še ni bilo na naši lovski večerji. Dekoracijo dvorane sta prevzela tajnik Bavetz in Hof-fartov Lojze, ki sta se zaklela, da tako dekorirana ni bila dvorana še nikdar. Jaz jima verjamem, ker sta res mojstra v tem.
Da se bo godba v obširni dvorani slišala prav po vseh kotih in da se bo vsakemu plesalcu in
plesalki zdelo, da mu sedi Jackie Zore s svojim imenitnim orkestrom na rami, bo napeljal v dvorano Mr. Albert Bruss (Bruss Radio Service) zvočnik. To bo nekaj novega in plesalci bodo gotovo hvaležni, ker včasih se godba radi hrušča ne sliši dobro, sedaj smo pa tudi temu prišli v okom.
Kar se tiče srnjakove večerje je treba omeniti, da smo dobili za letos posebnega kuharja, ki je študiral na kuhinjski univerzi samo nS srnjakovi pečenki. Na razpolago bosta dva velikanska srnjaka, torej dovolj, da bo dobil vsak velik porejon.
Vstopnina je samo en dolar za vse te božje dobrote. Kdor še nima vstopnice, naj si jo preskrbi pravočasno, da ne bo zamudil. Vstopnice se dobe pri vseh članih in v uradu Ameriške Domovine. Torej prijatelji dobre zabave, prijatelji slovenskih lovcev, od blizu in daleč, pridite pogledat k nam ta večer, to je v nedeljo 15. januarja. Ob sedmih bodite na mestu, da ne bo kdo kaj zamudil. Domov greste pa lahko kadar hočete, ker smo najeli dvorano za ves teden.
člane našega kluba se pa opozarja, da pridejo v torek 10. januarja vsi k strelskim vajam, da tam poročajo koliko so prodali vstopnic. To je potrebno, da vemo, če bo dovolj ena dvorana za goste, ali bo treba najeti dve.
—Samomor v cerkvi. Na dr- jaški knjižici so našli listič, kjer žavni praznik popoldne proti 16.; se v zmešanih stavkih poslavlja
uri je prišel v žagarjevo gostilno v Šentjanžu na Vinski gori mlad moški ter popil nekaj vina in žganja. Pojedel je še porci-jo pečenke, nato pa je proti 17.
uri zapustil omenjeno gostilno drži tega denarja v svojih bla- jn krenil preko ceste proti cer-gajnah, ampak ga naloži na rav-jkvi. Kmalu za tem je že rudar no iste banke, katerim njih via-j Novinšek, ko je šel mimo cerkve, ga tel j i niso zaupali. Ker banke |opazil, da gorijo v cerkvi sveče
plačujejo pošti za ta denar večje obresti, kot jih plačuje pošta
pred velikim oltarjem. Radoveden je stopil skozi velika vrata v
svojim vlagateljem, dela pošta jeefkev in prestrašen obstal; ve-lep dobiček brez vsakega truda. Mesto da bi vlagatelj sam spravil ta dobiček, ga raje privošči vladi, kar je jako lepo, da tudi na ta način pomagamo vladi.
Tako ima slovenska banka, North American Trust Co., danes okrog $204,000.00 denarja, katerega je vložila vladna pošta na hranilno vlogo. Gotovi smo, da je med tem denarjem tudi mnogo slovenskega denarja, za katerega dobivajo rojaki po 2% obresti, mesto da bi dobivali po 3%, ako bi direktno vložili denar v slovensko banko. Toda kdor se brani denarja, ki se mu sam sili, temu ni pomoči.
Pa še nekaj besed takim, ki hranijo denar doma. Postava države Ohio pravi, da se mora plačati' davek tudi od gotovega denarja in sicer dve tisočinki. Pri tem je izvzet oni denar ki ga ima lastnik na banki, ker vsaka banka sama plačuje davek od tega denarja. Torej kdor ima denar na banki, mu sploh ni treba v davčnem poročilu omenja-
iiki oltar je bil ves v blesku gorečih sveč, pod steklenim lestencem pred oltarjem je pa visel moški. Ko je Novinšek ugotovil, da v obešenem ni več življenja^ je hitel v župnišče, da obvesti o čudnem dogodku župnika g. Weissa. Vest o čudnem samomoru se je po Šentjanžu hitro raznesla in privabila v cerkev mnogo radovednežev. Dognalo se je, da se je nesrečnik obesil s koncem vrvi, ki jo je odrezal od velikega zvona, položil klobuk ob oltar, prižgal na njem vse sveče, nato pa splezal na klop, pritrdil ob lestenec vrv in se z njo obesil. Po neki vojaški listini, ki so jo našli pri njem, so ugotovili, njegovo identiteto. Nesrečnik je 28 letni Franc Hude j, tovarniški delavec iz Woschnaggove tovarne usnja v Šoštanju, doma iz Skor-nega. Kmalu se je oglasil tudi
od življenja in od ljubljene Ro-zike, ki ga je zapustila. Oskrunjeno cerkev je pa moral domači g. župnik s predpisanimi obredi zopet posvetiti.
—Dne 3. decembra ponoči je
nenadoma izbruhnil požar pri posestnici Končan Mariji v Polhovem Gradcu in uničil vse, kar je moglo zgoreti. škoda je velika. Najbolj je prizadeta zaradi tega, ker ni bila prav nič zavarovana.
—Devet kmetov utonilo. Vsa Hercegovina je pod silnim vtisom grozne nesreče, ki se je pripetila v bližini vasi Bune. Enajst ljudi so požrli narasli valovi Neretve, enajst družin je v nekaj minutah izgubilo svoje očete in sinove, ki so nameravali v svet za zaslužkom. Nesreča se je zgodila takole: Večja skupina kmetov iz gorskih hercego-vinskih sel se je hotela blizu železniške postaje Bune prepeljati čez Neretvo, ki je v zadnjih dneh zaradi dolgotrajnega deževja močno narastla. Prehod čez Neretvo se vrši tam s čolnom. V čoln je sedlo 10 kmetov, dalje lastnik čolna in njegov sin. Do srede reke je šlo y redu. Na sredini pa je čoln zašel v brzico, ki ga je zgrabila in ga pričela vrteti. Med ljudmi v čolnu je nastala velika panika. Prerivali so se sem in tja, zaradi
drugim popadali v Neretvo. Nekatere so valovi takoj pogoltnili na dno, drugi pa so se med seboj oklepali, tako da jih je voda nesla na površju še kakih 100 metrov naprej, kjer pa so tudi utonili. Rešil se je samo eden, in sicer Mate Rožič, ki je menda znal edini plavati. Ta pripoveduje o strašni borbi po-tapljajočih se z volovi. Na mestu, kjer se je pripetila katastrofa, se vrši promet čez Neretvo s čolnom že nad sto let, pa se še nikdar ni zgodila nobena nesreča. Takoj so začeli iskati trupla utopljencev, toda do sedaj niso našli še nikogar, niti čolna še ne.
—Dvanajst let za umor otroka. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 30 letni pijanec posestnik Jože Kolma-nič iz Bučkovcev zaradi umora lastnega otroka. Obtožnica mu očita, da je 23. julija usmrtil petletno hčerko Milico. Omenjenega dne je Kolmanič. priko-lovratil okrog 16 ure pijan domov. Ko je zapazil ženo, je takoj planil nanjo in jo začel pretepati. žena je naposled z oiio-ki zbežala na podstrešje in se skrila, le pohabljene Milice ni mogla vzeti s seboj. Kmalu nato je slišala, kako kriči mož nad Milico: "Ali te še ni vrag vzel?" žena je stekla pred okno spalnice in, videla, kako mož premetava hčerko iz enega kota v drugega. Slišala je tudi, kako je otrok nekolikokrat milo zajokal. Vsa iz sebe je žena stekla k županu in po orožnike. Ko so prišli orožniki v hišo, so našli obtoženca na pragu, mala Milica pa je ležala v postelji. V kotu sobe je bila velika mlaka krvi. Na vprašanje, kaj je storil, je Kolmanič resno dejal, da je žena pretepla otroka in ga vrgla v kot. Naposled.pa je vendar priznal, da je sam pretepel otroka in ga metal po sobi, da se ga iznebi. Ves še v oblasti alkohola je pijanec pred orožniki še enkrat pograbil napol mrtvega otroka in ga hotel ponovno treščiti ob tla, kar sta orožnika preprečila. Kmalu nato je nesrečna Milica umrla, še pred smrtjo pa je orožnikom na vprašanje, kdo jo je pretepel, tiho povedala, da je to storil atek. Sodna izvedenca sta ugotovila poškodbe, ki so bile smrtne. Ampak pred preiskovalnim sodnikom je obtoženec izpremenil svoje prvotno priznanje in je izpovedal, da ni otroka metal ob tla, temveč da je Milica sama padla s klopi in se ubila. Tudi pri razpravi je zanikal krivdo in vztrajal pri tem, da je otrok padel in se sam ubil. Orožnika, ki sta bila zaslišana kot priči, sta izpovedala tako, kakor slika obtožnica. Obtoženec Jože Kolmanič je bil obsojen na 12 let težke robije .
-o-
VARUJTE SE PREHLADA
in sovražnika človeštva: pljučnice I Ne prehladite se in glejte, da boste imeli črevesje v redu s tem, da jemljete redno
Trinerjevo Grenko Vino
Hudejev bratranec, ki je pove-1česar se.je čoln nagnil in začel dal, da je Hudej prejšnjega dne; zajemati vodo. Naposled je bi-prišel k njemu na obisk in pri lo v čolnu toliko vode, da se je njem prenočeval. V njegovi vo-; potopil in vsi ljudje so eden za
suhi, to pa vsled maščobe, ki jo imajo v telesu, ki je nekaka rezerva toplotne energije. Sklad maščobe, ki se nahaja pod kožo zabranjuje, da telo ne oddaja prehitro toploto na zunaj. Toda tudi debeli ljudje morajo v mrzlih zimskih mesecih spremeniti svoj jedilni list.
Glavni pogoji, ki se nanašajo na to spremembo in katerim služi prehrana, so trije: ohraniti morajo telo toplo, nadomestiti morajo izgubljeno energijo, ki nastane radi dela in gibanja, in povzročati morajo rast. Zadnje se nanaša samo na otroke, med tem ko prvo popolnoma odpade v poletju. Zatorej je razvidno, da se ne ravna kakovost hrane samo na starost in opravilo, ampak tudi na razne letne čase.
Pozimi morajo biti jedila gor-ka in morajo proizvajati največjo toploto in veliko vrednost kalorij. Ako hočemo, da bodo mrzla jedila prebavljiva, jih mora spraviti telo na isto stopinjo toplote, kot jo ima samo. Vsled tega mora telo oddajati več toplote, iz česar sledi, da ne uživaj mo pozimi mrzlih ledi. Sirovo maslo in razne druge ma-ščobne jedi imajo največ kalorij, pomagajo rasti in vsebujejo vitamine, ki so močno obrambno sredstvo proti raznim bolez> nim.
Pozimi igra veliko vlogo pri otrocih ribje olje, ki sicer ni posebno priljubljeno, toda je za otroško telo izredno velike vrednosti. Jajca so zelo redilna in vrhu tega lahko prebavljiva. Svinjsko meso daje največ maščobe in priporočljiva hrana pozimi so jetra in srce. Kakao in čokolada dasta več toplote, nego čaj in kava. Sladkor vsebuje mnogo kalorij, zatorej uživaj-mo pozimf več sladkih jedi. Raz-" ne gorke juhe sicer ne vsebujejo mnogo kalorij, toda za ljudi, ki pridejo premraženi in trudni k večerji, so zelo priporočljive. Ogrejejo telo, zvišajo delovanje prebavnih organov in pripravijo organizem za druga jedila, med tem ko mrzla jed pozimi otežkoča prebavo.
Marsikatera čitateljica, ki se boji pridobiti na teži, se ne bo strinjala s tem, da bi pozimi uživala bolj maščobne jedi. Toda naj bo brez skrbi, ker telo, ki mora oddajati več toplote, bo to maščobo brez "hudih" posledic prebavilo. Toda telo, ki dobiva v zimskih mesecih močnejšo hrano, bo postalo bolj odporno proti raznim bolezenskim napadom. -o-
Živila, ki kurijo človeško peč
V teh dnevih, ko nam mrzlo vreme ukazuje, da moramo kuriti svoja stanovanja, se gospodinje tudi ukvarjajo z mislijo, kako bi z raznimi živili dale človeškemu telesu več gorkote za zimo. Jedilni list za zimske mesece mora biti precej različen od onega poletnih mesecev, človeškemu organizmu je treba dati več toplote.
Toplota, ki jo rabi telo, da ima svojo normalno temperaturo, mora biti v mrzlih mesecih sama proizvajana, zato pa rabi v tem času živila, ki dajejo več toplote in energije, živali, ki prespe zimo, imajo lastnost, da si poleti prihranijo maščobo, od katere potem žive pozimi, med tem ko znižajo življensko energijo s tem, da spe.
Tudi človeško telo išče v poletnih mesecih, da si nabere maščobe, toda v zimskih mesecih mora oddajati več toplote in energije, zato se mu pa mora dodati več goriva v tem času, da nadomesti izgubljeno toploto. Znano je, da so debeli ljudje manj podvrženi zmrzovanju kot
ZAHVALA
Prosvetni odbor Slov. N. Doma se tem potom želi iskreno zahvaliti Mr. Tom Oblak-u in njegovem orkestru, za brezplačno godbo na sveti večer ob priliki prireditve Slov. Mlad. šole.
Nadalje se zahvalimo našemu občeznanemu prijatelju Anton Epich-u za sodelovanje pri .prireditvi, in pa Mr. Valerio O. Ogrin-u za tako mojstersko narejeno starokrajsko zibelko, ki se je rabila na odru
Iskreno se zahvalimo Samostojnem društvu žužemberk, za darovano svoto $5.00 za mlad. šolo.
Učenci Slov. Mlad. šole se vas bodo spominjali leta za vašo naklonjenost, ki jo izkazujete tej šolski instituciji. Vsem iskrena hvala.
Za prosvetni odbor S. N. Doma, John Tavčar, tajnik. -o-
Porotraške plače
Common Pleas sodniki so včeraj odločili, da bo bodoča plača porotnikov $2.00 na dan. Dose-daj se je porotnikom plačevalo dnevno $3.00. Obenem so dali tudi državnemu pravdniku Cul-litanu $25,000 za posebne preiskovalne namene gledo Potter umora in glede tatvine $500,000 iz davčne blagajne.
iniiiiimiiimnmmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Za naše gospodinje
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiimuinmiiiii
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
Kadar pogrinjate mizo, postavite krožnike kakšna dva čevlja narazen. Vilice naj bodo na levi strani, noži pa na desni strani krožnika. Servi-jeta naj bo na levi strani vilic, ali pa na krožniku in sicer zganjena na štiri ogale in ne drugače.
Star in jako dober recept za gobe je sledeč: Olupite gobe in položite cele v ponev, s peci jem navzgor. Potresite jih s Poprom in soljo in denite na vsako košček sirovega masla. Zalijte s pol skodelice vode in pokrijte z drugo ponvo. Denite v vročo peč za 15 minut, pa boste imeli jako fino jed.
spinačo hitro operete, vzemite tri ponve, katere ste napolnili s toplo vodo, potem pa denite špinačo iz ene ponve v drugo.
Nekatere ženske pravijo, da •je za likanje hlač papir boljši pa krpa. Položite suh pa-Pu- na hlače, poškrofite z vo-110 in jih zlikajte.
V kuhinji naj imajo gospodje vedno zrcalo in se sem I)a tje pogledajo, če jim morda ne vise lasje na vse strani, ali če se niste kaj umazali po obrazu. Tako vam ni potreba leteti v kako drugo sobo k ogle-tlalu> če slučajno kdo pozvoni
Pri vratih.
2a bolj irile postave
Iz Washingtona se poroča, da Namerava senator Byrne, na-celnik naselniškega (odseka nata predložiti že te dni pred-og> da se oblažijo nenavadno G«tre naselniške postave*, katere •K? vlada Hooverja izposlovala v zadnjih letih.
Predsednik čeho - slovaške, Masarik, je popolnoma okreval od bolezni.
še je bil jezen, ko je odvrnil: "Mina, prejle ste rekli: 'človek napreduje samo z resnico.' To je prav in dobro. Tudi jaz vam bom povedal resnico. V tistih dneh sem pač opazil, kako ste mi bili naklonjeni in če bi ne bil tega opazil, bi mi bil pojasnil Tone, ki je vse tako otroško izblebetal. Toda, Mina, tedaj v meni ni ničesar govorilo za vas; molčala je duša, molčalo srce, tihi so bili moji občutki za vas. Spoštoval sem vas, a ne drugače, kakor človek sploh spoštuje močno, junaško žensko, a ki osebno vendar ni drugače zavzet zanjo. Ko ste tedaj na onem divjaškem shodu, ki je bil zoper mene, tako neustrašeno nastopili zame, sem bil tako zavzet za vas, da mi je bilo sitno. Mislil sem, da sem zaslutil pravi vzrok vašega poguma; vsega kar ste storili zame, sem se tedaj sramoval. Zaeno sem se tudi zavedal, da se vam ne bom mogel zahvaliti tako, kakor ste vi želeli. Nesramen človek bi bil, če bi se vam bil tedaj z lažjo približal. Vidite, nič vam ne prizanašam, Mina. Tudi vi mi ne prizanašate! Resnico razodevava drug drugemu; poštena nasprotnika sva si. — Potem je prišla Olga. Od prvega trenutka sem jo ljubil. In kdo ne bi bil tega dražestnega bitja vzljubil? Leto dni sem živel srečno z njo; nato je umrla. In za tem je bilo v meni vse mrtvo — vse — duša, srce in občutki. Spočetka niti poučevati nisem mogel; nato sem poučeval ko kak utrujen dijak, ki je plačan od ure. A potem se je ko po kaki težki bolezni počasi vračalo moje zdravje. Moj Bog, saj imam šele devet in dvajset let! V teh letih človek marsikaj premaga, kar stare l judi muči. Mlad sem še, vsako pomlad se obnovim. Ali naj se ko kak starec bojim prihodnjih dni, ali naj se odpovem vsemu, kar bi bilo dobro in lepo zame, odpovem zato, ker se je nekoč strla moja pomladanska sreča? Ah, Mina, nikar ne ponavljajte omlednega svetoža-lja, da je v letu le enkrat maj in v življenju ena sama ljubezen! Napev te pesmi je prav tako lažniv ko besedilo — to vi prav tako dobro veste ko jaz. V novo življenje sem stopil, Mina; zame je nastopilo novo leto. Kaj bi v tem mojem novem letu ne bilo moje?"
Oddehnil si je. Mina je za trenutek molčala, nato je hladno dejala:
"Gospod Novak, nikoli ne bi bila mislila, da znate tako lepo in dolgo govoriti!"
Te besede so ko ledena voda ohladile njegovo vročino. Streslo ga je. A še bolj se je razhu-dil:
"Mina! Zdaj moram iti, kaj ne, kot človek, ki so ga zavrnili. Takoj bom šel. Le še minuto! Resnico hočete. Vsi, ki zahtevajo resnico, dobijo soli. To pomeni sicer modrost, a je omled-no in grenko in povzroča trganje po vseh kosteh. Jaz vem, Mina, zakaj ste me zavrnili. Da naravnost povem: ker ste prevzetni ! Ne, ne, le nikar ne krilite z rokami! Tako je! Jaz, ponosna Mina Boštjanova, sem prišla pri izbiri moža kot druga na vrsto. A jaz nisem in nisem bila nikoli številka dve. Zatorej, snubač, dasi ti je zdajle še tako resno: poberi se! Jaz bi morala biti zate prva, edina. Vse drugo ne pride pri meni niti v poštev. , Ljubila sem te, a zdaj te vržem iz hiše, ker prihajaš od druge!"
Mina je vse to mirno poslušala. A ko je umolknil razdraženi mož in prijel za 'klobuk, je povzela:
"Zahvalim se vam, gospod Novak! Vaše besede so mi dobro dele. Ah, resnica človeka še
Le eno ni res: prevzetna nisem bila. Ni prevzetnost to, da se branim biti vaša žena. In tudi ni resničen oni vzrok, ker sem bila -— kar je res — zelo užaljena. Poglejte tamle našega starega, zvestega Jožeta! Ta je nekoč ljubil in zasnubil našo mater, ko so bili še zdravi in krepki. Delj je čakal nanje ko očak Jakob na Rahelo. Tudi mati so ga radi imeli. Če bi se bili poročili z njim, bi bilo pri Boštja-novih veliko boljše, kot je bilo sicer; bi bil v hiši oče in gospodar in Lojze se bržkone ne bi bil tako izgubil, kot se je — in tudi Bernardu ne bi bilo treba 'še umreti — in najbrž bi tudi mati še danes živeli."
"No," je vprašal Novak, "zakaj ga pa niso marali? Ker so jim otroci branili?"
"Noben otrok jim ni branil— najmanj pa jaz. Jaz sem materi še zmeraj prigovarjala, naj se omožijo z Jožetom. A niso hoteli."
"Zakaj ne?"
"Gospod Novak, nekoč sem £e poskušala to pojasniti nekemu moškemu — in sicer Jožetu, takrat, ko nam je odpovedal. Saj ste bolj izobraženi kot Jože, a zato niste bolj razumni za te stvari — ker ste tudi vi moški. Moški ničesar ne vedo in ne razumejo o ženskah. Dosti sem brala o tem in tudi dosti doživela. Vi imate klobuk v roki, gospod Novak. Ne pojdite tako— oh, ne pojdite tako od mene proč! Kako naj bi sicer živela? Pojdite vendar kot prijatelj! Nikar mi tega tako ne otežkoči-te!"
Trpko je dejal:
"če torej pri vaši materi ni bila prevzetnost kriva, da so odklonili vrlega Jožeta in je bil kak drugačen vzrok — in če Se me tudi vi ne branite radi prevzet-
nosti, ker sem se prej poročil z drugo, potem mi povejte, Mina, lepo vas prosim, zakaj me ne marate — povejte mi z dvema besedama!"
Mina je zahlipala; rdečelična Mina je pobledela. "Prav, z dvema besedama vam bom povedala, zakaj niso mati hoteli, in zakaj zdaj jaz nočem: — iz čistosti!"
Brezumno je buljil vanjo in ni našel nobene primerne besede. Mina je povzela:
"Gospod Novak, take krvi smo ter se ne moremo drugič poročiti. Mati se niso hoteli in tudi jaz ne. To sem se naučila od matere in bržkone je to tudi v meni. Ko je mrtev' tisti, ki smo ga ljubile, naj gre ženska v tihi žalosti sama po svoji poti! To je tisto, o čemer sem razmišljala prošli teden. Tisti, ki sem si ga nekoč želela, je umrl. Tujec pa naj gre."
In "tujec" je moral oditi.
38.
Nato je prišla vojna. Tudi po tihi Loki je zatrobila strahotna tromba. Prvi, ki se je prijavil, je bil kovač Klander. Zadegal je kladivo v kot, zapustil je ženo, gostišče, kovačnico, celo Mina Boštjanova mu je bila ko kaka navadna Mina Boštjanova. Klander je odšel reševat domovino. Za vse drugo se ni prav nič brigal.
V glavnem mestu se je zglasil kot dobrovoljec pri svojem starem polku. Priporočil je sam .sebe s tem, da je povedal, da ima šele dva in petdeset let, je torej še čisto mlad, neizrabljen človek in mimo tega posestnik hotela. Po poklicu pa je kovač. Kovača" so hoteli imeti. Uporabili bi ga za podkovanje in podobno. A Klander je odvrnil, seveda po vojaško, da ni za podkovanje, da je imel tega v Loki dovolj. Da bi človek svoj živ
ZASTOPNIKI DRUŠTEV DELNIČARJEV SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA
Za redno letno delniško sejo, ki se vrši v četrtek dne 12. januarja, 1933 v avditoriju S. N. Doma ob 7:30 zvečer:
Ime zastopnika
k'se bolj osveži ko studenčniea!
Ime društva
Brooklyn, št. 135 SNPJ ............
Carniola Tent št. 1288 T.M....... John Tavčar
Carniola Hive št. 493 T.M......... Helena Simončič
Cleveland št. 23 ZSZ .................. Frank Glach
Cleveland št. 126 SNPJ ............ Anton Abram
Clev. Slovenci št. 14 SDZ .......... John Zupančič
Comrades št. 566 SNPJ ............ William Vidmar
Dosluženci, Samost..................... John J. Kikol
Enakopravnost, Tisk. družba .... John Steblaj
Edinost, Pev. sam. društvo ...... France Lavrič
Danica, št. 11 SDZ .................... Mary Zupančič.
France Prešeren št. 17 SDZ ...... Anton M. Kolar
Godba Bled .................................. Anton Jereb
Glas Clev. Del. št. 9 SDZ .....'....... Leopold Novak
Ilirska Vila št. 173 JSKJ ............
Ivan Cankar, dram. dr............... Vatro J. Grill
Jugosl. Naob. dr. Abraševič...... Ivan Gržinčič
Jugosl. Camp št. 293 WOW ...... George Bole
Jut. Zvezda št. 137 JSKJ .......... Mary Bradač
Lipa št. 129 SNPJ ...................... Joseph Trebeč
Lovs. pod. dr. Sv. Evstahij ........
Ložka Dolina................................ John Znidaršič
Lunder-Adamič -št. 20 SSPZ .... Anton Jankovich
Naprej št. 5 SNPJ .................... Ludvig Medvešek
Nap. Slovenke št. 137 SNPJ .... Josephine Močnik
Nap. Slovenci št. 5 SDZ ............ George Turek
Pečlarski Klub ............................ Eduard Branisel
Ribnica št. 12 SDZ ,................... Frank Žagar
Sava št. 87 SSPZ ........................ Joseph Kern
Slov. Nar. čitalnica .................... Joseph Kalan
Slovenski Sokol .......................... John Pollock
Slov. Sokolice št. 442 SNPJ ...... Frances Likar
Slovenec št. 1 SDZ ...................... Joseph Trebeč
Slovan št. 3 SDZ ........................ James Kos
Slovenija ...................................... Urh Ljube
Slož. Sestre št. 120 SSPZ ........ Rose Posega
Sv. Ana št. 4 SDZ .................... Anna Erbežnik
Slov. Soc. Klub št. 27 JSZ.......... Joseph Jauch
Slov. Soc. Pev. Zbor Zarja ........ August Komar
Sv. Ciril in Metod št. 18 SDZ .... • Sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ .... Frank Penca Svob'mis. Slovenci št. 90 SSPZ .. Svob'mi. Slovenke št. 2 SDZ .... Josephine Petrich
Sv. Vida št. 25 KSKJ.................. Joseph Ogrin
Sv. Jožef ...................................... John Grm
Srca Jezusa .................................. Andrej Tekavc
Srca Marije, (staro) .................. Julija Brezovar
Spartans št. 198 SSPZ................ Anton L. Hostnik
St. Clair Grove št. 98 WOW...... Terezija Žele
Tabor št. 139 .............................. Frank Somrak
Triglav, dram. dr.......................
Vodnikov Venec št. 147 SNPJ .. Leonard Polšak
Washington št. 33 ZSZ ..............
Geo. Wash'n, št. 180 JSKJ ........ Frank Zorich
Sam. Pev. zbor Zarja ................ Joseph Birk
Združ. Ml. Bratje ...................... Frank Mervar
Žužemberk .................................. John Ubič
dan gledal v kopita konj, vendar ni nikaka vzvišena življenjska naloga. Noče biti podkovač; želi se bojevati s sovražniki. Njemu je tako vseeno; žena je preskrbljena, ker je zavarovana za visoko zavarovalnino.
Komisija se je muzala kovaču. Gospodje niso sicer rekli nobene besede, a to muzanje je pomenilo: "Da bi imeli same take tiče, se ne bi bilo bati izida vojne."
Vendar je prišel Klander navzlic temu tja, kjer so imeli opravka s konji in podkova-njem. Kot nekdanji podčastnik je v svojem prostem času ko besen jezdaril najbolj divje konje; ta ježa je bila skoraj tako divja in tudi tako nevarna ko tista vožnja z motornim kolesom. Nato so ga pa le poslali na bojišče, kjer se je tako hrabro boril, da ni bil le službeno povišan v stražmojstra, marveč je prejel tudi visoko odlikovanje. Tudi sovražnik mu je nekaj podelil: ustreljen je bil v nogo in zato je moral na svojo veliko želost spet nazaj v zaledje.
Klander je srečno, to se pravi, živ prišel domov. Korakal je v svoji krasni uniformi prav junaško, dasi malo šepajoče po vasi okrog. Njegova žena je strmela vanj ko v čudežno prikazen. Skoraj da je kar v nič izginjala pred njim. V reko ni Klander nikoli več pljunil. Kako naj bi straž-mojster — kaj takega? — v tako robato, brezumno reko —? Ne! — Tudi šolarji se mu niso posmehovali; občudovali so ga. V Vogelnikovi grčmi so odstranili tisti plešasti cilinder sramote.
Mina* Boštjanova je spoštljivo potipala njegov križec in rekla: "Klander, ponosna sem, da ste moj prijatelj!" Tedaj .je bilo Klandru tako svečano pri srcu, ko da bi bil imenovan za kape-tana.—
Taka je KI and rova vojna zgodba. Ko je bila vojna pri kraju, se je srečno povrnil domov in je v duhu z- vsakim udarcem s kladivom ubil po enega sovražnika.
Klander ni nikoli sklenil miru; bil je neizprosen. Nekega mirovnega govornika, ki je nastopil v Loki, je tako oklofutal, da je bil obsojen na denarno globo, ki se je še njemu zdela premajhna za njegove mogočne zaušnice.
Vojna zgodba učitelja Novaka pa je bila vsa drugačna. Že tretji dan mobilizacije je moral odriniti. Prej je prišel k Bošt-janovim, prijel svojo hčerko za roko, hodil z njo po vrtu, jo včasih prav močno pritisnil k sebi, jo vzel v naročje, jo neštetokrat poljubil.
Slednjič je položil velik zavoj na trato.
"Tu — tu imaš! Moja "slika je, nekaj denarja in čokolada."
"Doblega!" je veselo zabrb-ljala punčka.
"Veliko dobrega, ker gre tvoj oče na vojno."
Ko se je poslovil od Mine Bo-štjanove, mu je rekla: "Mislila bom na vas tako, kot — kot . ." Besede so se zateknile, a vendar je odločno dokončala: "Mislila bom na vas, kot bi bila vaša žena."
S tem zagotovilom je odšel učitelj Novak na vojno.
Vsem tistim, ki so doživljali leta od 1914 do 1918, so spomini na ta leta, kot bi kdo otipaval njih skeleče rane.
Ne bomo tu opisovali velike reke same krvi; tudi ne bomo govorili o morju, ki se je stekalo iz človeških solza; ne bomo omenjali vseh svojih vzdihov, ki bi bili tak silen vihar, če bi se zdru žili, da bi podiral gozdove.
Le o hrepenenju Mine Boštja nove bomo govorili in o njeni usodi.
Ob večerih je Mina večkrat sedevala ob samotnih njivah in strmela na zahod, kjer je tonilo solnce za gorami. Koliko pozdravov je v duhu pošiljala tja, kjer je bilo bojišče!
39.
Lojze Boštjan je padel že koj
v začetku vojne. Mina je dobila sporočilo: "Vaš brat je živel še dvajset ur, preden je umrl v vojaški bolnišnici. Vam, Tonetu in Jožetu je izročil pozdrave s prošnjo, da se ne bi nihče hu-doval nanj. Umrl je v Gospodu."—
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
DOBER PREMOG!
Točna postrežba
The Hill Coal Co.
1 1261 MARQUETTE HI). ^ | Stari CimpermanovI prostori
)	HEnderson 5798	©
I FRANK ARKO, zastopnik©,

NAZNANILO!
Članicam društva sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jed-note, se naznanja, da bom pobirala asesmente še 7. jan., 1933 v stari šolski dvorani sv. Vida med 6. in 7. uro zvečer. Proše-ne in opozarja se vse one, ki dolgu j ete še na asesmentu za leto 1932, da gotovo poravnate dne 7. jan., da potem lahko uravnam knjige in zaključim račune za prošlo leto. — Marija Ho-chevar, tajnica.
DR. J. V. ŽUPNIK
I zanesljiv zobozdravnik
i
i
I
i
i mmmmm
Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
GOVORI SLOVENSKO
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
V najem
se cla trgovska soba, pripravna za vsako malo trgovino. Vpraša se na 6526 St. Clair Ave.
(5)
Sprejme se
dva fanta na stanovanje ali tudi na hrano. Prav po nizki ceni. Vprašajte na 6026 Glass Ave.
(6)
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 I St. Clair Ave.
Soba št. 7
Tel. HEnderson. 5195
V najem
se da hiša za eno družino, 5 sob in kopališče. Blizu cerkve sv. Vida. Klet za pranje. Vprašajte na 1162 E. 60th St. (Jan.5.7.)
Naprodaj je
hiša s šestimi sobami, velik lot, garaža. Nahaja se na E. 59. cesti. Proda se radi smrti v družini za samo $1500.00. Za podrobnosti vprašajte pri J. Tiso-vec, 1366 Marquette Road. (5)
Hiša naprodaj
ima 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, lep lot. Proda se radi smrti. Hiša se nahaja na E. 67. cesti. Cena je samo $3700.00 Vprašajte za podrobnosti pri J.. Tisovec, 1366 Marquette Road.	(5)
NA KNJIGE!
Prav izvrstne obleke dobite na knjige 1 International iposorji>ni-ce in Custodian hranilnice. Dobre, trpežne obleke, suknje in površnike! In kje? Pri
Joe Perme
15607 Waterloo Road Izdelujem fino krojaško delo. Odprl sem pravkar novo krojač-nico in za početek bom dajal tudi na knjige. Vse ena cena je, na knjige ali gotov denar. Prinesite svojo posojilno knjižico z vami in naročite blago, nakar se dotična svota prepiše na mojo knjigo. Pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Pomnite, da je to le začasno. Se prav vljudno priporočam.
(Fri.Sat.X)
druge obletnice smrt i našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Joseph Bokar
ki se je preselil v večnost ter nas za vedno zapustil dne 8. januarja, 1931. •
Pot življenja, tu začrtan si na zemlji že prestal; in zato v spominu blagem trajno bodeš nam ostal.
Spavaj mirno v zemlji tuji, dragi oče in soprog; v raju svetem duši Tvoji, daj plačilo večni Bog!
Žalujoči:
Soproga in otroci.
Cleveland, O., 7. januarja, 1933
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca, globoko žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da jc za vedno preminul, previden s svetimi zakramenti za umirajoče naš ljubljeni soprog, oče in brat	•
LUKA BOJC
rojen dne 13. novembra, 1669 v Dolenji vasi pri Ribnici. Umrl je dne 6. decembra ob 10:30 zvečer, ter bil pokopan po cerkvenem obredu iz cerkve Marije Vnebovaete dne 9. decembra, ob 9. uri dopoldne, po opravljeni zadušnicl na Calvary pokopališče. Pokojnik je bil član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Poleg žalujoče družine zapušča tukaj v Ameriki enega brata in v stari domovini pa sestro.
V dolžnost si štejemo iskreno se zahvaliti vsem tistim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnika, ter vsem tistim, ki so darovali za svete maše, katere se bodo brale v pokoj njegove duše.
Naša globoka zahvala naj velja vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in vsem tistim, ki so prišli kropit, pri njemu čuli in so ga spremili na' pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času žalosti v hiši.
Iskrena hvala častltemu-.Rev. V. Hribarju za opravljene cerkvene obrede ter pogrebnemu zavodu Augustu F. Svetku za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Ti pa preljubi in nepozabni soprpg in skrbni oče, ob svežem grobu Ti kličemo globoko žalostni: Naj Ti bo tuja zemlja l:;Uka po muKapolnem življenju, ter angelski klic k vstajenju naj nas zopet združi tam, kjer ni solz in ne gorja. — Žalujoči ostali:
Ana Boje, soproga. Ana, poročena /.ufjorc, Justina, poročena Baron, Ludvik in Alicc,
otroci.
Cleveland, O,, C. januarja, 1933.
Pennsylvania station, Philadelphia, costing' many millions, to l>e completed.	^

Electrification of Pennsylvania railroad from New York to- Washington to be completed largest part of way.
Exposition of Progress, Chicago, opens June 1.
Roosevelt Inaugu ration March 4.
Preliminary economic conference at' Geneva, Switzerland, expected to open return to normal trade conditions.
Cincinnati's new $45,000,000 railroad station to be opened.
Start to be made on great bridge across Mississippi river at New Orleans. .
World's largest bridge—across San Francisco bay—to be well under way.	_
CONAN DOYLE:
Dolina strahu in groze
"Moralo je biti nekaj zelo resnega, ker se je tako dolgo vleklo."
"Menim, da je ta stvar zasenčila vse njegovo življenje. Nikoli ni bil popolnoma brezskrben."
"Ampak, če kakemu človeku grozi nevarnost in on ve, kakšne vrste nevarnost je to, ali ne mislite, da bi se obrnil na policijo za protekcijo?"
"Dia, toda morda je bila to nevarnost, proti kateri ne bi ničesar izdala protekcija policije. Je pa še ena stvar, katero morate vedeti. Kamorkoli je šel je hodil vedno oborožen. V svojem žepu je nosil neprestano revolver. Toda snoči je bil k nesreči oblečen v spalno suknjo in je pustil revolver v svoji spalnici. Ko je bil namreč enkra mostič dvignjen, se je smatral varnega."
"Rad bi nekoliko natančneje vedel te datume," je rekel Mac-Donald. "Šest let je že, odkar je Douglas odšel iz Kalifornije. Vi ste mu sledili prihodnje leto, ne?" "Da."
"In oženjen je bil pet let. Potemtakem ste se morali torej vrniti ob Času njegove druge poroke?"
"Ne, nisem se vrnil takrat. Iz Anglije sem bil odsoten deset let."
"Vendar pa ste jo od takrat večkrat videli."
Barker je pozorno pogledal detektiva. "Jaz sem njega večkrat videl," je odvrnil, "če sem videl njo, je bilo to zato, ker vendar ne morete obiskati moža, ne da bi videli tudi njegovo ženo. Ako pa mislite, da je tu kaka zveza . . ."
"Jaz ne mislim ničesar, Mr. Barker. Prisiljen sem, da po-izvem vse, kar bi nam utegnilo koristiti pri preiskavi, sicer pa nimam namena nikogar žaliti."
"Nekatera vprašanja so žaljiva," je odvrnil Barker jezno.
"Mi hočemo poizvedeti samo dejstva. V vašem lastnem interesu kakor v interesu vseh je, da se dejstva pojasnijo. Ali je Mr. Douglas soglašal z vašim prijateljstvom do svoje žene?"
Barker je prebledel in njegove velike, močne roke so se stisnile v pesti. "Nobene pravice nimate, staviti mi tako vprašanje!" je vzkliknil. "Kaj ima to opraviti s preiskavo?"
"Ponoviti moram svoje vprašanje."
"Prav, toda jaz vam ne odgovorim nanje."
kih okoliščinah mi je takoj začel pisariti pisma ter me zakli-njati, naj zopet pridem in naj pozabim na njegovo prenagljeno govorjenje. Toda verujte mi, gospodje: noben mož ni imel zvestejše žene, in pripomnim tudi lahko, da noben mož ni imel lojalne j šega prijatelja od mene."
Barker je izgovoril to s prepričanjem in občutjem, toda MacDonald še vedno ni umolknil o predmetu.
"Ali ste prepričani, da je bil mrtvecu potegnjen s prsta njegov poročni prstan?"
"Vsaj dozdeva se tako," je odgovoril Barker.
"Kaj pa mislite s tem reči, da se "dozdeva?" Saj veste, da je to dejstvo."
Mož se je zdel mahoma zmeden in neodločen. "Ko sem rekel, da se "dozdeva," sem menil, da je prstan sam potegnil s prsta."
"že samo dejstvo, da manjka prstana, katerega je vedno nosil, pa naj ga je snel kdorkoli, daje misliti, da sta njegov zakon in ta tragedija v zvezi."
Barker je skomignil z rameni. "Jaz ne vem, kaj naj to pomeni," je odvrnil. "Toda ako mislite, da meče to senco suma na čast te ženske," je rekel in njegove oči so se jezno zaiskrile, "tedaj vam povem, da ste v veliki zmoti."
"Za enkrat vam nimam staviti več nikakih vprašanj," je rekel MacDonald hladno.
"čakajte, je še nekaj malega," je pripomnil Sherlock Holmes. "Ko ste stopili v sobo, je gorela tam na mizi samo sveča,
"Da."
"Ob soju sveče ste videli, da se je pripetil v sobi strašen in grozen umor?"
"Da."
"In vi ste takoj stekli po pomoč?"
"Da."
"In pomoč je nemudoma prispela?"
"V teku ene minute ali nekaj takega."
"Nu, prav. In vendar, ko so prispeli ostali ljudje, so videli, da je bila sveča ugasnjena in da je petrolejka gorela. To se mi zdi nekam čudno."
Barker je zopet pokazal nekoliko zmede. "Jaz pa ne vidim pri tem prav nič čudnega, Mr. Holmes," je odvrnil po kratkem premolku. "Sveča je dajala slabo svetlobo in moja prva misel je bila, da bi dobil boljšo. Sve-
'Vaša pravica je, da odgovo- tilka je stala na mizi, zato sem
rite z molkom, toda vedeti morate, da je molk v teh okoliščinah že odgovor sam na sebi, kajti vi ne bi molčali, ako ne bi imeli ničesar skrivati."
Barker je za nekaj hipov obstal globoko zamišljen, nato pa je pogledal kvišku ter se nasmehnil. "Hm, kakor vidim, gospodje, vi izpolnujete samo svojo dolžnost, kateri se jaz ne smem postavljati na pot. Prosim vas samo to, da ne delate glede tega skrbi Mrs. Douglaso-vi, kajti ona ima že brez tega dovolj na glavi. Lahko vam torej povem, da je imel ubogi Douglas samo eno napako v svojem življenju, in to je bila njegova ljubosumnost. Imel me je rad — noben mož ne more imeti rajši svojega prijatelja, in oboževal je svojo ženo. Želel je, da bi prišel večkrat sem in je neprestano pošiljal pome. In kljub temu, kadar je videl mene in svojo ženo govoriti med seboj, je postal ljubosumen in je v naglici izrekel najbolj nezmiselne besede. Več kakor enkrat sem se zaklel, da prav vsled tega ne bom več hodil sem, toda v ta-
jo prižgal."
"In ugasnili ste svečo?"
"Da."
Holmes ni stavil več nadalj-nih vprašanj. Barker pa se je obrnil ter odšel iz sobe.
Inšpektor MacDonald je nato poprosil Mrs. Douglasovo za razgovor, in slednja je sporočila, da bo-takoj prišla v obednico. Ko
je vstopila, sem videl, da je bila velika, krasna in zelo rezervirana dama, stara približno trideset let; bila je vse nekaj drugega, kakor pa strta in zlomljena postava, kakršno sem si predstavljal radi tragične tragedije.
"Ali ste že kaj dognali?" je vprašala.
Meni se je zdelo, da je iz njenih besed bolj zvenel strah kakor pa upanje.
"Storili smo vse, kar se da storiti, Mrs. Douglas," je odvrnil inšpektor. "Bodite zagotovljeni, da bomo v tem pogledu storili vse, kar je v naših močeh."
"Ne hranite z denarjem in ne bojte se stroškov!" je rekla z monotonim, mrtvim glasom.
"Ali nam morda lahko kaj poveste, kar bi utegnilo vreči luč v to zadevo?"
"Bojim se, da vam ne morem ničesar takega povedati, toda z onim, kar vem, sem vam drage volje na razpolago."
"Mr. Cecil Barker nam je povedal, da vi pravzaprav niste videli — da vas ni bilo v sobi, kjer se je primerila tragedija."
"Ne ; on me je vrnil nazaj na stopnicah. Prosil me je, naj se vrnem v svojo sobo."
"Da, tako je. Slišali ste strel in ste nemudoma prišli doli."
"Ogrnila sem svoj nočni plašč in odšla takoj dol."
"Koliko časa je preteklo med tem, ko ste slišali strel in ko ste bili ustavljeni po Mr. Barker-ju na stopnicah?"
"Morda je preteklo nekaj minut ... Je pač težko zaznamovati čas v takih okoliščinah. On mi je rekel, naj ne hodim dol. Zagotovil mi je, da ne morem ničesar pomagati. Nato me je Mrs. Allenova odvedla nazaj v prvo nadstropje. Vse je bilo kakor strašen sen."
"Ali nam morete povedati, koliko časa je bil vaš mož v pritličju, preden ste slišali strel?"
"Ne, tega vam ne morem povedati. Odšel je iz svoje obla-j čilnice, iz katere ga pa nisem sli-1 šala oditi. Vsak večer je obhodil vso hišo, kajti bal se je ognja. Strah, pred ognjem je bilo edino, česar se je bal."
"Prav to je točka, do katere sem hotel priti, Mrs. Douglas. Vi ste poznali svojega soproga samo v Angliji, kajne?" t "Da; poročena sva bila pet let."
"Ali ste ga kdaj slišali govoriti o čem, kar bi se dogodilo v Ameriki in kar bi mu utegnilo prinesti nesrečo?"
Mrs. Douglasova je resno premišljala, preden je odgovorila. "Da," je končno odvrnila, "neprestano sem imela občutek, kakor da visi neka nevarnost nad njim. Toda o tem ni hotel govoriti. Ne morda, da mi ni zaupal, kajti med nama je vladalo popolno zaupanje in harmonija, temveč je molčal samo zato, ker mi je hotel odvzeti vsako skrb. Menil je, da bi si belila glavo nad tem, če bi vedela, zato je rajši molčal."
"Kako pa ste potemtakem vedeli?"
Mrs. Douglas se je nasmehnila. "Ali more kak mož nositi kako skrivnost vse svoje življenje v svojem srcu, ne da bi to opazila ženska, ki ga ljubi? Vedela sem že zato, ker se je vedno .tako vztrajno branil govoriti o
svojih doživljajih v Ameriki. Posnemala sem to iz gotovih besed, ki jih je izgovoril. Tzprevi-dela sem iz gotovih pogledov, s katerimi je pogledal vstopivše tujce. Za gotovo sem vedela, da ima silne sovražnike, ki so mu za petami, pred katerimi je neprestano na oprezu. To sem vedela tako gotovo, da sem se vsa ta leta bala, ako se' je odkod vrnil pozneje, kakor sem pričakovala."
"Ali smem vprašati, kakšne so bile one besede, ki so izvale vašo pozornost?" je vprašal Holmes.
"Dolina groze," je odvrnila Mrs. Douglasova. "Tako mi je odgovoril, ko sem ga tozadevno vprašala. 'Bil sem v Dolini groze, in še zdaj nisem prišel iz nje.' — 'Ali ne bomo nikoli iz Doline groze ?' sem ga vprašala, ko sem videla, da je bil resnejši kot navadno. 'Včasih si mislim, da ne prispemo nikoli iz nje,' mi je odgovoril."
"Ampak gotovo ste ga vprašali, kaj misli s tem 'Dolina groze?' "
"Da, vprašala sem ga več ko enkrat, toda njegov obraz se je ob takih prilikah vedno zresnil in odmaja! je z glavo. 'Dovolj žalostno je, da je eden izmeti naju v njeni senci,' je rekel. 'Prosi Boga, da ta senca nikdar ne pade nate.' Toliko je gotovo, da je morala biti to neka prava in j resnična dolina, v kateri je živel, toda več pa vam ne morem povedati, ker sama ne vem."
"In ni nikoli imenoval nobenih imen?"
"Da, nekdaj je govoril v vročici, ko je ležal vsled neke nesreče, ki se mu je primerila na lovu pred tremi leti. Spominjam se, da mu je tedaj večkrat prišlo neko ime na njegove ustne. Ve-dne ga je izgovarjal z jezo in z nekako grozo. McGinty je bilo
to ime — Telesni mojster McGinty. Ko je okreval, sem ga vprašala, kdo je ta telesni mojster McGinty in od čegavega telesa da je mojster. 'Nikoli od mojega, hvala Bogu,' je dejal s smehom, in to je bilo vse, kar sem spravila iz njega. Toda toliko je gotovo, da mora biti nekaka zveza med tem telesnim mojstrom McGintyjem in Dolino groze."
"Čakajte, tu je še neka točka," je rekel inšpektor MacDonald. "Vi ste se seznanili z Mr. Douglasom v nekem takozva-nem "boarding house" v Londonu, kjer ste se tudi ž njim zaročili. Ali je bila kaka romantičnost, ali kaka tajnost glede
poroke?"
"Seveda je bila romantičnost. Nikjer ni brez nje. Toda tajnosti ni bilo pri tem nobene."
"Ali ni imel nobenega tekmeca?"
"Ne; jaz sem bila prosta." "Brez dvoma ste slišali, da je
izginil njegov poročni prstan. Ali morda iz tega kaj sklepate? Recimo, da mu je kak njegov stari sovražnik iz prejšnjega življenja sledil sem ter ga umoril, kakšen povod naj bi imel, da mu je snel poročni prstan?"
Nemški prestolonaslednik Wilhelm in ■ njegov sin Wil-helm, star 26 let. Govori se, da bi bivši prestolonaslednik rad uspostavil v Nemčiji monarhijo in postavil svojega sina na prestol.
Ameriški marini so z novim letom zapustili republiko Nicaraguo, kjer so se nahajali od leta 1926. Sedanji predsednik republike je Juan Sacassa, na levi je pa uporniški general-bandit Sar.-dino, ki. še vedno rogovili in bi bil rad predsednik.
Nekaj važnih dogodkov v Zed. državah to leto: h. mar ca bo nastopil predsedniško službo Franklin D. Roosevelt; 1. junija se odpre svetovna razstava v Chicagu; v Cincinnatiju bo zgotavljen kolodvor, ki bo stal $45,000,000; zaceli bodo zidati ogromen most čez reko Mississippi v Neiv Orle ansu; zgotovljena bo železniška postaja v Philadelphia, ki bo stala več milijonov dolarjev; med New Yorkom in Wash ingtonom bo pričela obratovati poulična električna železnica; ekonomična konferenca v Geneva, Švica, upa vspostaviti zopet formalno trgovino; največji most na svetu, v San
Umrli predsednik Coolidge kot sedemletni deček, kot dijak, ko je bil star 20 let, ko je bil governer države Massachusetts, kot podpredsednik
Zed. držav, kot predsednik Zed. držav in ko j6 volil pri zadnih volitvah za Hooverja.