1 2001
26
GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Mag. Branko Slivar
Zavod RS za šolstvo
PRAVICA POSAMEZNIKA DO PRITOŽBE NA
OCENO - DA ALI NE
' UJ
I to
Sč
<
Oč
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter
napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli (UL RS,
št 61/30. 7. 1999) v 51. členu govori o preverjanju
ustreznosti ocene med šolskim letom. Po tem členu je
med šolskim letom omogočeno, da razrednik sam ali
na predlog skupnosti učencev oddelka zahteva, da
učiteljski zbor preveri ustreznost ocene učenca. Kakšni
so bili strokovni razlogi za takšno odločitev? Naravno
bi bilo in tudi demokratično ter v duhu sodelovanja med
šolo in starši, da bi to pravico imeli tudi starši oziroma
prizadeti učenec. Ali res lahko učencem - oddelčni
skupnosti - naložimo takšno pomembno pravico.
Vemo, da se v šolski praksi pogosto dogajajo napake
pri ocenjevanju znanja. Te napake pa praviloma
povzročajo občutke krivice in nemoči, posebej še
če je nižja ocena posledica drugih dejavnikov in ne
neznanja. Vse skupaj je še bolj nerazumljivo, če vemo,
da se dijaki v srednjih šolah lahko pritožijo na oceno
med šolskim letom. Sprašujem se, ali so učenci npr.
v petem razredu (starost 10-11 let) sposobni dati
predlog o preverjanju ustreznosti ocene določenega
učenca. Ali že imajo tako razvito moralo oziroma
toliko znanja, da lahko ugotovijo, kdaj ocena ni
resnični izraz znanja in sestavijo pisni ugovor? In
ali lahko pričakujemo toliko poguma, da se upajo
nasprotovati učiteljevi avtoriteti oziroma njegovi oceni?
Ali so se sestavljavci tega pravilnika zavedali, kakšno
neumnost so zapisali v tem členu in kako daleč so od
demokracije, humanosti, prijaznosti šole ipd? Otrok, ki
se mu je zgodila krivica pri oceni, praviloma poišče
pomoč pri svojih starših. A ti po tem členu nimajo
nobenih pravic. Čakati morajo na usmiljenje oddelčne
skupnosti ali pa razrednika. In kaj če je ravno razrednik
tisti, kije pri ocenjevanju naredil napako, ali pa je
prijatelj učitelja, kije to napako naredil? Veliko vprašanj
se poraja ob tem. Resda imajo učenci in starši možnost
pritožbe na oceno ob koncu pouka (42. člen), toda zakaj
mora učenec ves čas pouka trpeti morebitno krivico. In
kdo bo junija dokazoval pravilnost ocene, kije bila
pridobljena oktobra prejšnje leto? Zakaj morajo starši
nemočno čakati na usmiljenje razrednika in oddelčne
skupnosti na popravek napake? In na koncu pouka, ko
se pritožijo, čaka njihovega otroka možnost ponovnega
ocenjevanja (43. člen). Komisija, ki jo imenuje ravnatelj,
lahko o ustreznosti ocene presodi na podlagi doku¬
mentacije ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila
v obliki izpita. Na osnovi česa se bo komisija tako
odločila, je prepuščeno samo njej. Učenec bo moral po
celoletnem delu in storjeni krivici še enkrat dokazovati
svoje znanje. Dosti bolj humano in strokovno bi bilo,
če bi se lahko to dogajalo takrat, ko je bil ocenjen
neustrezno. Prepričan sem, da bi starši in učitelj
lahko hitro našli ustrezno rešitev, ki bi bila v prid
učenca in učitelja.