Četo LXXn, St. gg roMrin pbSaaa * Rstovhri. <- Oh PorfgeOTSr Sar BenSlt Orodnlltvo t oprava, Ljubljana, Kopitarjeva 1 Telefon 4001-4001. Mesečna naročnina K Ur, M inozemstvo 40 Ur, — Cek. raS. Ljub. ban« 10.660 sa naročnino ln 10 394 za tnserate. • Izključno uutopetvo sa »Klase ls Italije tn inozemstva! DPI S. A, MIlana Rokopisov no rtiiin«, SLOVENEC APRIL- 1944 30 NEDELJA Auch am Freitag voller Abwehrerfolg am unteren Dnjestr Bei Jassy Durchbruchsversuche der Bolschewisten abermals gescheitcrt - 2000 Gefangene und grosse Mengen an Waffen und Kriegsmaterial als Ergebnis der Sauberungskampfe bei Kowel - Zerstbrer der Tribal-Klasse in einem Seegefecht vor der Bretonischen Kiiste versenkt Aus dem Fiihrerhauptqnartier, 29. April. Das Oberkommando der NVehr-macht gibt bekannt: Am unteren Dnjestr errangen unsere Truppen auch gestern wicder gegen heftige feindliche Angriffe einen vollen Abwchrerfulg. Im Kamptgebict von J a s s 7 go-lai!S es den Sovjcts trotz Zufiihrung iieiier Kriifto und starker Schlaehtllio-geruntcrstiitzung wiederum nicht, unsere Stellungen zu durchbrechen. Deutsche und rumiinische Verbiindo schlu-gen. tcilweiso in erfolgreichen Gegen-an.^rilfcn, unter Ahschiiss einer A11-zahl Panzer, alle feindlielien Angrifffo ab. Bei den schweren Kampfen der letzten Tage hat sich das deutsche (irenadier Regiment 208 unter Fiihrung 1011 Rittcrkreuztriiger Oberst Fritz Miiller nnil das riimiinlsclie Reiter-Re-giment 11 unler Fuhruug von Oberst Chcrubin besonders ausgezcichnet. Siidwestlich K o w e 1 wurde das am Vortage genommeno Geliiiulo von icr-sprengten feindlielien Kriifton gesiiu-hert und dabei eine eingesehlossene hols('hewistische Kampfgruppe vernich-tet. Unter den etwa 2000 Gclangonen hefindet sich auch ein Divisionkom-piaudeur mit scinem Stab. Grosse ilongen an Walfen uud Kriegsmaterial fielen in nnsere Hand. Die blutfgen Verluste der Sowjots sind hoeh. Vom 2ti. bis 28. April verloren die Bolschetvisten 105 Flugzeuge, 9 eigene Flugzeuge kehrten im glethen Zeitraum nicht luriirk. ln 11 al i en fanden keine Kampf-handlungen von Redeutung statt. Ivanipl-flieger griffen in der vergangenen Nacht feindlicho Stellungen und Truppenunter-kiinfto im Landekopf von Nettuno mit guter Wirkung an. Mer den besetzton Westgebieten wurden gestern 11 Ieindliche Flugzeuge vernichtet. Vor der Bretonisehen Kiiste kam es in der vergangenen Nacht zn einem Seegelecht zwischcn deutschen Torpedo-booten und britlschen Zerstorern. In harten Kiimplen wurde ein feindlicher Zerstiirer der Tribal-Klasse versenkt nnd 47 Mann der Besatzung als Gelangene einsebracht. Ein oigenes Boot erlitt BesrhSdignn-gen. In der vergangenen Naeht warfen Ieindliche FluRzeug« Bomben in Nord-und Westdeutschland. Schtvere deutsche Kampfflmrzeoge setiten ihre Angriiie eegen Ziele an der englischon Siidkiiste fort. K vojaškemu položaju v Evropi , oerlin, 28. aprila. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin Hallensleben pravi, da je za evropski vojaški položaj značilna ojačena obojestranska napadalna delavnost na vzhodnem bojišču ter zvišana nemška aktivnost proti nekaterim živč-aim središčem britanske invazijske fronte. Hallensleben pravi, da so dogodki potrdili to, kar je predvčerajšnjim lahko izrazil le kot domnevo: Sovjeti so pričeli svojimi napadi ob Dnjestru le kot z vodom spomladanske bitke. Nemško-omunski napad pri Jašiju, kl je udaril sredo sovjetskih zbirališč, je nedvomno zkril dejansko težišče sovjetskega na-da ter izzval prvo večjo pomladansko tko. Da so Nemci in Romuni prav na em področju nastopili z odločujočo moč-to pa spada k presenečenjem, ki jih ovjeti včasih doživljajo in ki jih bodo doživeli. Boljševiško vodstvo je bilo isiljeno, da je ie hitro po nemško-omunskem sunku izdalo povelje za na-ad in vrglo v bitko čete, ki so bile rvotno določene kot rezerve za prvo ojno črto. Od tedaj naprej ni prenehal otok novih rezerv na to točko vzhodne-bojišča. Vedno znova mečejo v boj ove oddelke. V koliko izvira nemško-omunska sila zgolj iz uporabljenih divi-ali pa jo tvori tudi na tem odseku vršena koncentracija mehaničnega orož-to bomo videli šele kasneje. Istočasno s tem so Sovjeti vrgli v boj ove oddelke ob spodnjem Dnjestru ter jačili svoje topništvo, ki je s strnjenim gnjem pripravljalo napade. Vendar jim di tu na nobenem mestu ni uspelo do-eči vsaj najmanjši uspeh. Vkljub ogrom-lm izgubam so obležali pred nemško-munskimi postojankami. Podobno so gubili svojo okorelost odseki severno tega vojnega področja, predvsem krog Kolomeje. Madžari in Nemci so ričeii z napadom na južnem in sever- nem delu tega odseka ter se sedaj bojna črta pomika proti vzhodu. Najzanimivejše pa je, da je nemška aktivnost preskočila tudi na področje Kovlja. Tu sicer ne gre za večje nastope, temveč le za ureditev bojnih črt. Nemško podjetje dobro napreduje zlasti južno od mesta. Nemci so zasedli zopet važne prometne zveze. Obkolili so nek močnejši sovjetski oddelek, ki bo kmalu uničen. V zadnjem času se je vreme poslabšalo. Močno deževje je na južnem in srednjem odseku zopet razmočilo ceste in pota. Povprečno vlada kakih 15 stopinj toplote. Zaradi tega je večje premikanje čet zelo težavno. Pri preučevanju splošnega evropskega vojaškega položaja nam vzbuja pozornost tudi ojačena nemška aktivnost na la-padu. Skupno z letalstvom se živahno udejstvujejo lahke nemške podmorske edinice. Kaže, da je dosedanje nemško mirovanje na zapadu služilo le nemotenemu pregledu in vpogledu v angloame-riška premikanja. Vse kaže, da je Nemcem to uspelo v polni meri in da je nemško protiinvazijsko vodstvo sedaj iz stanja opazovanja in zabeleževanja prešlo v stanje motilnih nastopov. Zlasti so važni skoraj dnevni napadi na britansko južno in vzhodno obalo ter proti drugim živčnim središčem angleške vdorne fronte. Bombardiranje britanskih ladijskih zbirališč spada že nekaj časa v dnevni program nemškega letalstva, ki išče svoje cilje tamkaj, kjer se to vojaško izplača. Pri tem je nemški vojni stroj očividno že zasedel svoje postojanke. Iz vseh nemških ukrepov dobivamo vtis, da so Nemci gotovi, torej pripravljeni. Ze danes vidne podrobnosti teh ukrepov predstavljajo brez dvoma le majhen del nemškega protiinvazijskega programa. Pa tudi nemške priprave na vzhodu lahko presojamo le po izredni živahnosti, ki vlada povsod v zaledju. ✓ V zgradbi imperija škriplje Slab uvod v londonsko imperialno konferenco Ženeva. 28. aprila. Britanski posla-ec sir Frederic Leggett, ki se trenutno udi v Philadelphji, je izkoristil to pri-ožnost, da je neki ameriški novinarski genciji zelo močno poudaril, da britan-ka vlada ne bo trpela kršitve svoje na-odne suverenosti. Ta namig ameriškemu arodti ne bi bil razumljiv, ako ne bi ob-tojala nevarnost dejanskega izpodkopa-anja suverenosti. Na vsak način so go-ori številnih politikov in članki Vodilih ameriških listov prav v zadnjem ča-popolnoma javno razkrili obsežne čile ameriškega imperializma. Vsi ti gla-ovi ne dopuščajo nobenega dvoma, da o morala v svrho zagotovitve ameriške-a prvenstva žrtvovati tudi Anglija pre-ejšnji delež, V ostalem bo imela najbrž imperialna onlerenca, ki se bo prihodnji teden prida ▼ Londonu, za svo| glavni predmet azpravo o povezanosti in enotnosti im-erija. Potem, ko je že kanadski ministr-ki predsednik Mackenzie King zelo jasli povedal, da je proti tesnejšemu stiku mperija in ko je avstralski ministrski redsednik označil kot cilj avstralske olitike naslonitev na Združene ameri-ke države, je sedaj novozelandski mi-istrski predsednik Fraser odstranil zed-ie dvome. Takoj po svojem prihodu v ondon je podal izjavo, da si dominijoni c bodo dali zvezati>rok s kakimi skle-konference. Sicer računajo na čim ečje razumevanje med narodi in med ritansko zajednico narodov, vendar ni treba siliti poedinih dami ni j omo-v, 'da bi bili sporazumni s tem ali onim. Tako je Fraser odgovoril z očividno odklonitvijo na vprašanje, ali odobrava predlog lorda Halifaxa, naj se britanska zajednica narodov strne v en blok, ki bo «kot četrta moč stal poleg Združenih držav, Sovjetske Rusije in. Kitajske«. Po tem uvodu lahko pričakujemo, da bodo na imperialni konferenci postale hude razlike med Londonom in dominijoni še bolj vidne. Toda že sedaj je jasno, de se je imperij zaradi bankrotne Churchillove politike močno omajal, dočim je ameriški imperializem pripravljen, da bo z odprtimi rokami sprejel v svoje naročje dominijone, ki so siti Londona. Premoženje rodbine Bourbon-Parma zaplenjeno Milan, 28. aprila. Pokrajinski načelnik v Lucei je zaplenil vse premoženje rodbine Bourbon-Parma e utemeljitvijo, da obstoja nevarnost, da bi člani te rodbine uporabili svojo lastnino v Italiji v korist sovražnih sil. Člani rodbine Bourbon-Parma so bližnji svojci bivše avstrijske cesarice Zite, žene zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Kot znano, sta brata cesarice Zite, princa Bourbon-Parmska med vojno zagrešila izdajstvo ter sta vzdrževala tajne stike • sovražnimi silami, Tudi v petek popoln obrambni uspeh ob spodnjem Dnjestru Boljševiški prebijalni poskusi pri Jašiju so se ponovno izjalovili - 2000 ujetnikov in velike količine orožja in vojnega gradiva - usoeh očiščevalnih bojev pri Kovlju Rušilca razreda Tribal potopljena v pomorski bitki pred bretonsko obalo FShrerjev glavni slan, 29 apr. DNB: | Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: ' Ob spodnjem Dnjestra so naše čete tudi včeraj vkljub silovitim sovražnim napadom dosegle popoln obrambni uspeh. Na bojišču pri J a J 11 n Sovjetom tndi t dovozom novih sil in t močno podporo borbenih letal ponovno ni uspelo, prebiti naših postojank. Nemški in romunski oddelki so deloma z uspešnimi protinapadi, v katerih so sestrelili precej oklepnikov, odbili vse sovražne napade. V težkih bojih zadnjih dni sta se posebno odlikovala nemški 208. grenadirski polk pod vodstvom odlikovanca z viteškim križcem polkovnika Fritza Miillerja ter romunski 11. konjeniški polk pod poveljstvom polkovnika Cherubina. Jugozahodno od Kovlja so naše čete očistile ozemlje, ki so ga osvojile prejšnjega dne ter so pri tem nničile neko obkoljeno boljševiško bojno skupino. Med kakimi 2000 ujetniki se nahaja tudi nek divizijski poveljnik t svojim štabom. V naše roke so padle velike količine orožja In vojnega materiala. Sovjetske krvne izgube so visoke. Od 20. dn 28. aprila so izgubili boljševiki 105 letal, v istem obdobju se ni vrnilo 9 lastnih letal. V Italiji se niso vršili nikaki pomembnejši boji. Vojni letalci so v pretekli noči z dobrim uspehom napadli sovražne postojanke in bivališča čet na nettunskem mostišču. Nad zasedenimi sapadnimi o z o m I j i smo včeraj uničili 11 sovražnih letal. V pretekli noči je prišlo pred bre-t o n s k o obalo do pomorske bitke med nemškimi torpedovkami in britanskimi rušilci. V hudih bojih smo potopili nek britanski rušilee razreda Tribal ler zajeli 47 mol posadko. Neka lastna ladja je bila poškodovana. V pretekli noči so vrgla sovražna letala bombe na severno in zapadno Nemčijo. Tetka nemška bojna letala so nadaljevala s svojimi napadi na južno angleško obalo. Petain francoskemu narodu Paril, 29. aprila. Državni šef maršal Petain jo izgovoril včeraj zvočer po radiu apel celokupnemu francoskemu narodu, da se v strnjeni vrsti pridruži francoski vladi in državnemu šefu. Petain je izvajal med drugim, da preživlja Fraucija težko in bolečin polne čase. Mnogi Francozi so padli v brezvestne roke, potem ko jih jo uahujskala inozemska laži polna propaganda. Zaradi tega je nastalo vzdušje, ki odpira vrata boljševizmu in anarhiji. Naloga vlade je, da z enotnostjo daje tennj položaju odpor. Njegova naloga pa je, tako jo rekel maršal, da svari javnost, ki ji grozi državljanska vojna, ki bi uničila to, kar je doslej ostalo še celega. Vsi listi, ki vodijo Francijo po poti uničenja, zatrjujejo, da hočejo Francijo osvoboditi. To tako imenovano »osvobojenje« pa je ena najbolj lažnjivih trditev, kateri bi nekateri morda nasedli. Na isti podlagi temelje obsodbe v Severni Afriki, s katerimi so bili obsojeni vojaki, ki niso ničesar drugega storili, kakor d« so ostali zvesti prisegi, ki so jo dali francoski zastavi. Boljševizem se poslužuje teh na francoskih tleh in mi prisostvujemo grozni igri zločinov in nediscipliniranosti, ki pospešuje v Franciji terorizem. Vse to pa se skriva za sijajem narodoljuhlja, toda pravo narodoljublje se izkazuje le v popolni zvestobi. Vsi oni Francozi, ki sodelujejo v uporniških skupinah, ogrožajo bodočnost Francije. S takimi dejanji bi pahnili domovino v največjo nesrečo in oropali pomoči dela njenih državljanov, ki jih bo Francija nujno potrebovala za ogromne naloge, ki jih bo prinesel mir. Ko bo ta žalostna tragedija končana, tako jo nadaljeval maršal, in bo Evropa po zaslugi nemške obrambe ohranjena pred boljševistično nevarnostjo, bo prišla ura, ko bo zopet vslala Francija v polnem sijaju ter zavzela mesto, ki ji pripada. To mesto pa je odvisno od discipline, ki jo bo pokazala v uri preizkušnje in od reda, ki ga bo morala v lastni hiši vzdržali. Evropa ne bo mopla nič početi s Franrijo, ki ni edina in ki se odvrača od svojih tradicij in kreposti, med tem ko mnogo pričakuje od Francije, ki je edina, zvesta svojemu legitimnemu šefu in svoji zastavi. J? Angloameriški pritisk na nevtralce Stnekhnlm, 28. aprila. V Londonu rn Washingtonu so odgovorili * novimi iz-siljevalnimi metodami na začasno noto švedske vlado Angloamerikancem, ki pravi, da švedska ni priprnvljcna prekršiti svojih obstoječih pogodb z Nemčijo. Kot poroča Reuter, se vrše med britansko in ameriško vlado pogajanja glede bodočih ukrepov proti Švedski. Reuter-jev dopisnik pravi, da ho te korake podpirala verjetno tudi sovjetska vlada, ki se je priključila že prvim angloameri-škim ukrepom. Ta pritisk spremljajo tudi ostri napadi ameriškega tiska na Švedsko. Po nekem poročilu newyorškega dopisnika lista »Svenska DagbladeU je newyorški radio Švedom popolnoma odkrito povedal, da se bodo morali, ako bodo še nadalje dobavljali Nemčiji blago, spomniti na to tedaj, ko bo >v nekaj mesecih vsa evropska trgovina pod nadzorstvom zaveznikov*. To je jasna grožnja anglo-ameriških imperiaiietov, ki se v bodoče sploh ne nameravajo več ozirati na ni-kako nevtralnost. Brezobzirno politiko pritiska priporoča »\Vftshington PosU, ki pravi, o tako upiranje koristno. Na vsak način vsebuje to odklanjanje rizike in težave. Nato grozi list s pravimi gangsterskimi melodami Švedom, da jim bodo enostavno ustavili dobave petroleja in živil iz Združenih držav. Med vrsticami članka beremo, da se morajo Švedi zavedati, da se ne bodo mogli udeležiti povojne svetovne trgovine, ako bodo že sedaj zaigrali svoje izglede. Ob koncu postaja >\Vashincton Post< popolnoma jasen, ko pravi: »Nevtralnost je pojem, ki nima meeta na planetu, ki se nahaja v revolucionarnih porodnih krčih«. Ta izjava predstavlja popolen prelom z nevtralnostjo. Ameriški minister Knox umrl Amsterdam. Radio Newyork poroča, da je v petek v Washingtonu umrl mornariški minister Knox. Zadela ga je kap. Stockholm 29. aprila- Mornariški minister Združenih držav Frank Knox, o katerega smrti smo žc poročali, se je rodil 31. januarja 1874 kot sin trgovca z ostrigami v liostonu, državi Massachucette. Njegova življenjska pol je bilo značilno amerikaneka. Njegova mati je želela, da postane duhovnik. Sredstva za »(udiranje si je preskrbel mladi Knox s prodajanjem časopisov in ko je izbruhnila vojna s Španijo, se je prostovoljno javil ler priključil četi »Rough Rimulersc, ki so jo sestavljali kovboji in dijaki harvardske univerze in ki je bila določena na Kubo. V septembru leia 1889. se je vrnil Knox s Kube, ne da bi bil kdaj sodeloval v borbi, postal reporter, polem obratni vodja pri časopisu »Grand Rapids llerraldt v državi Michigan. Pri tem delu je toliko zaslužil, da je mogel kot 27 letni mladenič kupili nek drug michiganski časopis. V prvi svetovni vojni je Frank Knox v dveh letih dosegel v ameriškem pre-skrhovalnem polku v Franciji čin majorja. Leta 1927. je prevzel vodstvo Hcar-stovih listov v Bostonu, po«tal kmalu nalo šef razpošiljalniee časopisov Hearstovega koncema z letnimi dohodki v višini 150 tisoč dolarjev. Leta 19R0. je zapustil Ilear-sta ter postal izdajatelj dnevnika »Chi-eago Dail Newsc. Prvotno kot republika- nec in odločen nasprotnik New Deala, je bil že leta lfliiO. celo pripravljen kandidirati za podpredsednika. Leta 1940. je vstopil v koalicijski kabinet Roosevelta kot »prvi tajnik mornarice*, t. j. torej kot mornariški minister. Republikanska stranka ga jc nato izključila iz svojih vret. • Bržkone bo naslednik preminulega Knoxa v svojstvu mornariškega ministra Združenih držav James Forrestal, ki je sedaj 43 let star in je zastopnik mornariškega ministra, kot poroča britanska poročevalska služba iz \Vashingtona. Vsekakor bo v vsakem primeru fungiral kot mornariški minister, dokler ne bo prezident Roosevelt imenoval novega ministra mornarice se omenja ime Wen-della Willkija Tennov rojstni dan Berlin 29. aprila. Ob prili.ki rojstnega dne njegovega veličanstva Tenna sta bila '.J9. apriia radijska nagovora nemškega mladinskega vodje Axnianna in poslani-škega svetnika Kawahare, člana cesarskega japonskega poslaništva v Berlinu prenesena na Japonsko. Državni mladinski vodja je sporočil presrčne čestitko nemške mladine japonski mladini. Posla-niški svetnik Kawaliara je covoril o uspehih nemške mladine v vojni ter podčrtal skupnost usodne borbe obeh narodov in skupno upanje v končno zmaga Fiihrerjeve čestitke Tennu Fiihrerjev glavni stan, 29. aprila. Fiihrer je poslal Tennu k rojstnemu duo-vu prisrčno brzojavko s čestitkami. Romunsko vojno poročilo Bukarešta 29. aprila. Vrhovno poveljstvo romunske vojske dajo z 28. aprilom naslednje poročilo: Na sebastopoljskem bojišču so bili krajevni napadi razbiti z obrambnim ognjem. Nk spodnjem Dnjestru so bili tudi včeraj brez uspeha poskusi Sovjetov, razširiti predmostja. Severno od Jašija je poskušal sovražnik ponovno prebiti naše položaje z močnimi silami. Vso napade so nemško-romunske čete odbilo v ogorčenih bojih. Na odseku Ituginoasa jo začel sovražnik s številnimi oklepniki brezuspešen protinapad. IS oklepnikov, ki jo prodrlo v kraj, jc bilo uničenih. Trebljenje tolp Berlin 29. aprila. V visokogorju ob grško-albanski meji je uspelo v teh dneh nemškim lovcem, d« so v presenetljivem napadu obkolili središče tolp v dolžini 12 km ler ga uničili. Tolovaji so zgubili 1-11 mrtvih, 70 jetnikov kakor 91 pušk, nekaj strojnic iu topniško municijo. Skladišče z ročnimi granatami, drugimi razstrelivi in holjSevi.ikiin hujskaškim gradivom je tudi padlo lovcem v roke. Čeprav so prišli angloameriški letalci v nizkem pole! u tolpam na pomoč in so skušali prodiranje lovcev otežiti, so bilo lastne izgube jako majhne. Oddelek albanske milice, ki se je često ob strani lovcev odlikoval, je imel tudi le majhne izgube. 1,'KKI metrov visoko gorovje jo povzročalo lovcem precejšnje težave, vendar so lovci izvršil „vki tisk in ki pravi, da je moralo vrhovno poveljstvo zavezniških oboroženih sil na Srednjem vzhodu razorožiti prvo grško brigado, je v zvezi z nedavnim uporom grške mornarice naredila v Grčiji velikanski vtis. Vsi nacionalni Grki obsojajo prizadevanja bivše emigrantsko vlade v Kairu, ki se je hotela približali boljševikom, ker smatrajo v Grčiji boljševizem za največjo nevarnost, ki ogroža deželo. Amsterdam. Novi grški predsednik begunske vlade Papandregu je v Kairu objavil, tako poroča britanska poročevalska služba, dn je odločen kaznovati oil-o-vome črini tel je, ki so povzročili nezadovoljstvo in da so grške ladje in čete zo-I»et prešlo k zaveznikom. Carigrad. 29. aprila. Tukajšnje časopisje demontira vesti, ki so jih inozemsko radijsko postaje razširile in ki pravijo, da jo dospe i o v Ankaro angleško vojaško odposlanstvo, ki ho pričelo s pogajanji ki so bila med turškimi in britanskimi vojaškimi krogi svoječasno prekinjena. Amsterdam. Kot poroča britanska poročevalska služba je general Eisenho\ver poklical v svoj glavni stan kot lehničneea svetovalca za prenos poročil polkovnika Davidn Sariiova, ki je v civiiu predsednik 100 milijonske radijske tvrdke Radio Cor-ooration ot America. SOCIALIZEM NI ga jJotoTO problema, ki M ▼ zadnjih desetletjih tako zanimal človeštvo, kakor socializem. Noben pojem ni bil tako različno razlagan in uporabljen za tako različne naredbe in zakone. Vse stranke so uporabljale to besedo kot geslo njihovega prapora kot vabilo, kajti vedele so, da se bodo ljudje strnili okoli voditeljev, ki naj bi ublažili veliko bedo in nresničili pojme socializma. Vsakdo, kdor je o socializmu govoril, ga je drugače razlagal in nihče ni bil zmo-: cn spoznanja pravega socializma in njegovega pravca. Sele ko si je Nemčija leta 1933 nadela nalogo uresničenja pravega socializma, je prišel pravi smisel in pravi cilj tega pojma na dan. Kolikokrat smo morali slišati: Socla- 1 list je ta, kdor kaj daruje ali da. Ali: Socializem ima svoj izraz v miloščini. Toda v življenjskih postavah ne mora biti dovoljeno, da bi bil kdo lastnik tolikih dobrin, da bi zamogel z njimi obdarovati druge — nasprotno, ni prav, da nekateri nimajo niti toliko kolikor jim je potrebno za skromno življenje. Naravi človeka sami je pa zoprno biti odvisni od miloščin ali darov, kajti človek noče živeti od miloščine in si hoče sam prislužiti, kar mu je potrebno. Za to pa mu mora biti dana možnost. Vrhutega se za-raore beda z miloščino ali darom le ublažiti, n« pa odstraniti. To pa nima e udejstitvijo pravega socializma nikake zveze. Nekateri pojmujejo socializem kot zboljšanje življenjskega položaja in smatrajo s tem program socializma kot izčrpan, ne pomislijo pa pri tem, kako naj se doseže to zboljšanje. Ni težko doseči trenutnega zboljSania življenjskega položaja. To pa bi zelo malo malo koristilo, če k zbolišanju ne moremo dati traine podlage. Le zdrav razvoj celotnega dela in vsega gospodarstva zamore trajno zajamčiti resnično zboljšanje življenjskega položaja. Socializem se v takem trenotnem zboljšanju ne iz-poljnjuje, kajti vsaka naimanjša kriza voliva pri takih zboljšanjih porazno ln jih v skoro vseh slučajih popolnoma uniči. Kdor le živi In misli v starem liberalnem smislu, se ne more otresti mnenja, da jc poprava, poravnava In zboljšanje socialnih škod in zadev stvar države. Njegovo mnenje je, da si je vsak posameznik sebi najbližji, da ako niemu dobro gre in on ne potrebuje od države nikake pomoči, ne sme nihče ničesar zahtevali od njega, ako pa mu slaba prede, mora država skrbeti zanj. On noče potemtakem priznati nobene lastne dolžnosti, zahteva pa zaščite in podpora ▼ življenjski sili in bedi. To pa nikakor nI socializem bi tako si ne moremo socializma predstavljati. Na podlagi takih mišljenj pa tudi ni mogoča uvedba pravega socializma. Kakor že preje poudarjeno, ni nikakor cilj pravega socializma podeljevanje in prejemanje miloščine, kakor tudi ne zvišanje delavskih plač in preprečitev socialnih škod. Socializem mora vpostavitl Jamstvo človeškemu obstoju in pravici, ki naj človeku pripomore do tega, da bo ▼ bodoče deležen vseh dobrin sveta in da bo zamogel priti do svojega dela ▼ porazdelitvi in uporabi vseh dobrin tehničnega in kulturnega razvoja. Vse kar jc sad človeškega dela in napora in vse kar svetu nudi narava, mora biti vsakomur, ki je v tem sodeloval, v korist in upo-r.ibo. Uresničenje socializma torej ni nikakor le zadeva države, lastnika ali kateresibodi organizacije, temveč zadeva vsakega posameznika, ki ima pravico do življenja. Ako vidimo v uresničenju socializma lepše in ugodnejše življenje, kar je pač večna želja in o čemer so sanjali vsi prejšnji rodovi, se moramo pač truditi, da dosežemo izboljšanje in dvig življenjskega standarda, ki obstaja v tem, da pomnožimo in izboljšamo našo prehrano, da se zamoremo bolje obleči, da imamo lepša in boljša stanovanja in da. zamoremo tudi poseči po vseh dobrinah, ki so v preteklosti veljale kot luksuzno blago, Vse te dobrine pa je treba, preden pridejo do prebivalstva, dobaviti in izdelati. Tu ima jedro socializma svoj začetek — v dobavi in v delu. Kakor hitro začnemo kaj ustvarjati, karkoli izdelovati, se v tem začenja socializem. Preden pa zamoremo kaj vzeti, moramo nekaj dati. Socializma ni mogoče doseči s proklama-cijo ene odredbe ali s tem, da se nakazujejo podpore — mora se udejslviti * izvrševanjem trdih dolžnosti ljudstva, in sicer potom sodelovanja vsakogar, brez izjeme. Kolikor več dobrin nam delo pribavi, ▼ toliko večji meri pridejo te med prebivalstvo. Kolikor več živil zamore kmet pridelati na svoji zemlji, toliko več jih je prebivalstvu na razpolago. Ako se nam posreči delovni čas proizvodnje na kateri koli način • skrčiti, bodisi s povečanim naporom ali z uporabo strojev, postanejo stroški proizvodnje manjši in zaradi tega pade tudi cena. Zmanjšani proizvodni stroški vplivajo torej neposredno na ceno in tako gre večji napor pri delu zopet na račun posameznika. Da s« ▼ bodočnosti stroji, ki so ie enkrat izpodrinili delavca i njegovega mesta, ne bodo več izrabljali kot sredstvo za povišanje dobičkov delodujalcev, temveč da bodo delavcu v pomoč in mu dovoljevali štednjo lastnih telesnih sil in da ne bo napor, ki ga delavec troši pri delu, v izključno korist posameznih finančnikov — zato bo moral skrbeti duh nove Evrope. Tisti čas tudi ne bo trpel gledalcev in parasitov, kajti te bodo delovne sile postavile na sramotni oder in jim odvzele pravico do deleža od ustvarjenih dobrin. Ia Istfm j« razvidno, da m temeljna zahteva socializma izraia 1* v pravici do dela. Kakor hitro sc ta pravica do dela uveljavi, je odvisen razvoj socializma od sodelovanja ljudstva. Različne demokratske držav«, kakor Anglija in Amerika, govore te desetletja o uresničenju socializma, niso pa do danes mogle potom nobene svoje vlade — v kolikor jih ni do tega pripravilo oboroževanje zadnjih let — zajamčiti pravico do dela lastnemu prebivalstvu Demonstracije brezposelnih, ki so zahtevali dela in kruha, so bile v teh deželah na dnevnem redu. To dokazuje, da so bile vse obljube teh vlad le prevara in da te vlade niso nikoli mislile na bodočnost in tudi ne bodo nikdar mislile na zboljšanje položaja delavskega prebivalstva. Ce je danes nemški delaveo edino Obisk pri tržaških domobrancih Trst v aprilu. Ko sem po rahli vzpetini dospel a svojim ljubeznivim spremljevalcem akademikom Jožetom. do vhoda mogočne domobranske vojašnice pri Sv Ivanu, so mi zadonela nasproti odrezana vojaška povelja; bila je ravno izmenjava straže, kar prijetno mi je delo, ko sem začul strumne korake in zadihal vojaško disciplino. Stražnik pred vhodom naju je ustavil. Ko sva se legitimirala in mu povedala svojo željo, da bi si rada ogledala vojašnico, se je okrenil proti široki veži, v kateri je dežurni častnik ravno kon-čaval z izmenjavanjem straž. Kmalu jo nama ljubeznivo prihitel nasproti- Ko je ve je uanes ucuisiu utmicu nama ijUDezntvo prinnoi naspriHl- rvo JO . resnično deležen pravega socializma, se | zvedel, da sem novinar in bi se rad ne- I /1 1 in ir NnmAlll H n TOP 1__IM__ —_1__l_l ___i - ■ 1__..II ••aimSmiaa !a moramo spomniti, da je v Nemčiji Fuhrer Adolf Hitler takoj vzpostavil pravico do dela in 2« v nekaj mesccih njegove vlade spravil sedem milijonov brezposelnih na delo. Ako mnogo ljudi vidi v socializmu le njegovo udobno in lepo stran, ki naj le daje, je takšno pojmovanje socializma zgrešeno, kajti uresničenje socializma je mogoče doseči le s skupnim naporom vseh brez izjeme. Pravi socializem obstaja v tem, da je vsak posameznik pripravljen po svoji moči in svojih zmožnostih delati zase in za vzajemnost. Tvorba cen v gospodarstvu V naredbi proti navijanju cen z dn« 1. marca 1944 je Najvišji komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje ▼ čl. 2 določil, da morajo cene, v kolikor niso določene po komisarju za cene, odgovarjati načelom vojni zavezanega gospodarstva. K temu piše vladni svetnik g. Ludvik Bondkowski v tržaški Ailria-Zeitung: Ta predpis j« osnovni zakon za cen« v vojni in izrednega pomena za vsakega industrijca, obrtnika in trgovca. Vsebuje istočasno gospodarsko in vojnoetično zahtevo. Posebej niso našteta načela, temveč je to prepuščeno splošnemu čutu dolžnosti gospodarstva, ki mora delati ▼ vojni, v kateri ne gre samo za obstoj posameznikov ali enega naroda, temveč za usodo vseh evropskih kulturnih narodov. Zato mora vsak podjetnik za svoje delo, pa naj bo ta še tako majhen in navidezno majhnega pomena, s pogledom na vojake, ki se bore na fronti za vse pripadnike ljudske skupnosti, čutiti moralično, sedaj tudi zakonito dolžnost, pa jo tudi izpolnjevati, da zagotovi preskrbo fronte in domovine z najvišjimi uspehi po najnižjih cenah. V vsaki vojni se pojavljajoča nagibnost cen k naraščanju, zlasti če vojna traja dalj časa, vodi pri neovirani razširitvi k hudim škodam za vojno gospodarstvo in tudi za posameznik«. Zato i« treba proti tem posledicam bojevati s« z vsemi sredstvi, pa ne samo uradi, ki imajo to posebno nalogo, temveč ▼ prvi vrsti gospodarstvo samo. To j« zahteva zakona. Vsak dostojen in pošten trgovec b« hotel pomagati, da se izločijo iz vrst trgovstva oni brezvestneži, ki postavljajo z neupravičenimi zahtevami svojo blaginjo nad blaginjo skupnosti. Pri tem bo treba vreči čez krov mnog« star« navade in naziranja, kajti vojne dolžnosti gospodarstva zahtevajo tudi dejanske žrtve. Ce je bil v normalnih časih običajen gotov dobiček, se lahko sedaj pod gotovimi pogoji predpostavlja popolna ali delna resignacija na dobiček. V interesu skupnosti je treba zastaviti rezerve, kajti boljše ne bi mogle biti porabljene kot za zmago. Vsaka gospodarska panoga mora biti prežeta s prizadevanjem, da izenači zaradi vojne povzročene višje stroške v sami sebi. Ne sme jih brezsmiselno prevaliti na druge gospodarske panoge. Pri tem se premalo misli na to, da se pojavljajo prihranki tudi kot posledica vojne, saj se javljajo v neupravičenih vojnih dobičkih, če se ne izravnajo s primernimi znižanji cen. Nedopustne so kalkulacije cen, v katerih so rizikopremije za splošni vojni riziko. V vojni nosi nevarnost izgub zasebne lastnine ali premoženja vsak sam. v kolikor se v posebnem postopku ne da odškodnina. Ce to velja za zasebnika, potem ne obstoja nikak razlog, da bi se gospodarstvu, ki je v srečnejšem položaju, da doseže naknado takih škod z odgovarjajočimi kalkulacijami cen, dal ugodnejši položaj. S tremi primeri našteva naredba prekrške, iz katerih se lahko vidijo dolžnosti. Kdor uganja oderuštvo, kdor se neupravičeno stavlja v pot dobrin in s tem po-dražuje blago in kdor neupravičeno zadržuje blago ali odklanja dobave, krši na- čela vojni zavezanega gospodarstva. Prav tako krii določbo čl. 2 oni, ki zaradi vojne drugačno sestavo blaga izkorišča zato, da si zagotovi prednosti v ceni za posamezne predmete. Nadalje je prepovedan izhod v slabše kakovosti ali dobavo manjših količin pri enakih cenah. Vsako izkoriščanje gospodarskega položaja, n. pr. zadrževanje povpraievanega blaga na ta način, da se prodaja tega blaga veže na prodajo onega blaga, ki ga je težko prodati, odnosno za katerega kupci ne sprašujejo, računanje višjih cen, manjša teža, so težki prekrški dolžnosti vojn. gospodarstva. To naj pokaže, da ni podcenjevati predpisov čl. 2 navedene naredbe, kar mora vsak gospodarstvenik vedno upoštevati, če noče doživeti, da ga preseneti strogost kazenskih sankcij. Vsak pa, kdor je dobre volje, da hoče spoznati smisel in namen zakona in to kaže tudi s pozitivnimi dejanji, torej kdor je pripravljen tudi sam sebe omejiti, bo vedno prišel do take tvorbe cen, proti kateri pristojna oblastva ne bodo imela nič, pa bodo priznala vsaj dobro voljo, ki se je pokazala. ŠPORT Mladika i Iztok Dane« ob pol 11 s« bosta srečali moštvi Mladike in Iztoka na igrišču Mladike na Kodeljevem. Sta to lokalna ri-veda, ki sta vedno navdušila s svojo igro svoje prijatelje. Tekm« med obema so bil« ie od nekdaj napet« in lepe, tako da so gledalci vedno prišli na svoj račun. Mladika igra lep in premišljen nogomet, ki ni morda tako plodovit, Iztok pa s« odlikuje po svoji borbenosti, ki mu je menda i« kar prirojena. Iztok ima zdaj v svojih vrstah nekaj dobrih igralcev, kl znatno krepe celo moštvo. Prijatelje nogometno igre vabimo, da si pridejo danes ogledat Mladiko in Iztoka ter ju dostojno bodre pri lepii igri. Vsi na Mladikol SK Ljubljana. Vse Igralne SK LJubljane, predvsem tiste ii prvoga ln rezervnega moštva, pozivam, da «e zanesljivo udeleže obveznega treninga, ki bo v nedeljo ob 9.30 na našem igrišču. Igrali bomo na dva gola. — Načelnik. 1SK Hermes, nogometni odsek. Pozivam vse igralce prvega moštva, kl so igrali na Mladikini proslavi, da se zbero v nedeljo ob 15 zanesljivo na igrišču Ljubljane, ker igramo prijateljsko tekmo proti SK Ljubljani, Pozivam dalje vse igralce rezervnega moštva, da se zbero v nodoljo ob 14 na igrišču Ljubljano, ker igramo prijateljsko tekmo proti rezervi SK Ljubljane. Vsi in toč-nol Važne tekme v svrho določitve postave za gostovanje prihodnjo nodeljo. Načelnik. SK LJubljana : SK Hermes. V nedeljo ob 16 »e bosta sestali moštvi Ljubljano in Tlor-mesa v prijateljski tekmi na igrišču Ljub. ljano. Od lanskega leta se nista M dve najboljši ljubljanski moštvi če »ostali in zato bo letos, ko jo moštvo Herrncsa v dobri formi, ta tekma prestižnega pomena i.a obe moštvi. Kakor smo videli na Mladikinem turnirju, jo moštvo Hermesa trdno, dobro vigrano in upamo, da bomo prisostvovali napoti in lepi prireditvi. Obo moštvi so pri- koliko ogled«! zanimivosti vojašnice, je bil brž pripravljen za vsa pojasnila. Stopili smo skozi vežo na lepo, z drobnim gramozom posuto dvorišče, ki me je presenetilo zaradi zaokrožene obsežnosti, snage in reda. In že smo bili v živahnem razgovoru. Dežurni je veselo razpoložen pojasnjeval: Točno ob pol 8 zjutraj zabrni budni-ea. Ker še nimamo trobentača, smo navezani na preprosto godalo, ki bolj brni kot doni. Ob 5.50 so jutranje vežbe. Nato sledi umivanje. Ob 645 ]e zajtrk s kavo ln kruhom. Ob 7.30 zbor in odhod na terenske vaje na bližnjem Bošketu in na pobočjih Razklanega hriba. Slovenska pesem, zvesta in ljubka spremljevalka slovenskih fantov, krepko doni preko svet-ivanskega predmestja, ko korakajo domobranske čete proti določenim ciljem. Prebivalci, po večini zavedni Slovenci, 60 razigrane volje, ko čujejo slovensko popevko, ki valovi preko njihovih streh. Leta, desetletja so ubogi ljudje morali pogrešati drago slovensko pesem, ki so jo vedno ljubili in svoje čase vneto gojili. Sedaj je planila nepričakovano med nje. Zaiskrile so se jim oči in zagorela »o srca. Upanje na boljše dni je zaživelo, se postoterilo. Vzljubili so fante, ki »o jim prinesli blagovest, In so nanje ponosni- Ogorčeni so nad komunističnimi obrekovalcl, kl so blatili slovenske domobrance kot nezavedne malopridneže. Ne I To so zvesti Slovenci, ki ljubijo dom in rod. Ubrana slovenska pesem je njihov klici Ob 12.30 se čete vračajo v vojašnico, kjer jih čaka tečno, obilno kosilo. Kljub težavam časa imajo opoldne ia za večerjo košček mesa. Po kosilu je do dveh ln pol odmor. Ta presledek je posvečen počitku in zasebnim opravilom. Kogar trapi domo-tožje, si olajša in potolaži srce s pismom v domače kraje, drugi pa daje korajžo svojim dragim, ki bo zanj v skrbeh. — Marsikdo p« dobi v tem času tudi prijeten obisk. Vsem skupaj pa je odmor prekratek, mine prehitro, Ob 2.30 že zopet brni znamenje: zbor ln redovne vaje kl trajajo do petih in pol. Ko se te zaključijo, se začne čisče-nje orožja in opreme. Vojak mora biti snažen in orožje mora biti v redu. to je eno najpotrebnejših pravil in so mora vestno izpolnjevati. Po večerji, ki je ob 6.30 zvečer, se vojašnica otrese strogega vojaškega na-strojenja in zaživi v življenje, ki naj ustvari 1» domobranca vojaka tudi ponosnega slovenskega fanta, čilega duha in plemenitega srca. Predavanja, pevske vaje, vaje orkestra in čitanje dobrega tiska se vrste v teh urah posvečenim notranji graditvi našega človeka. Ob 9 zabrni znamenje: k počitku- V vseh prostorih zamre živahni vrvež, se popihnejo luči in v kratkem zakraljuje nad vojašnico svečan mir, iz katerega odmevajo samo zamolkli koraki budnih straž. Iz somraka prijetno božajoče tržaške noči se odraža silhueta mogočne dvonadstropne vojašnice. Naj dobrotno nebo rosi svoj blagoslov nad speče fante in naj jih okrepi in pojekleni za borbo na braniku doma ln roda I Se nekoliko podatkov lz pestrega življenja stražarjev ob Jadranu. Ob sredah, sobotah in nedeljah popoldne imajo domobranci prost izhod. V nedeljah ob pol 9 dopoldne imajo v žup-ni cerkvi pri Sv. Ivanu skupno sv. mašo s slovensko pridigo. Pri sv- opravilu prepeva domobranski pevski zbor, včasih je pa tudi ljudsko petje. Kakor smo že prej povedali, je prebivalstvo svetivanske župnije v pretežni večini slovensko. Ker je bilo slovensko cerkveno petje od Savojcev onemogočeno, so bili ljudje zagrenjeni in je trpel tudi obisk službe božje. Sedaj se je to na mah spremenilo. Domobranska maša pri Sv Ivanu napolni vsako nedeljo cerkev do zadnjega kotička. Tudi vzorno vedenje naših fantov je močno odjeknilo v javnosti in blagodejno oživlja tržaško versko mlačnost. Ko pa po službi božji naši fantje stopijo na trgu pred cerkvijo v krog in zadoni ubrana slovenska pesem, ki odmeva od pobočij Krasa, zaigrajo srca domačinov v tihi radosti. — Pesem užiga, dviga in bodri duha. Se marsikaj lepega ' ^odbudnegn bi lahko napisali o naših a.ovenskih narodnih stražarjih ob Jadranu- V vojaš-niči, ki so jo temeljito očistili vso navlake, ki je spominjala na prejšnje čase, so 6i ob zgornjem robu krasnega dvorišča uredili lepe in zračne jedilnice. Tam Imajo svoje delavnice tudi krojači, čevljarji in drugi slični mojstri. Od časa do časa hodijo v kopališče, da se osvežijo in očistijo. Imajo seveda tudi zdravnika in lastno ambulanto. Z eno besedo: z očetovsko ljubeznijo je poskrbljeno za njihovo telesno in duševno dobrobit. Zato so dobre volje, korajžni in vlada med njimi neskaljeno fantovsko tovarištvo. V tržaških domobrancih valove življenjske sile, njim v ponos, nam v tolažbo. »SVETU <( ]c bogato pisana beseda previjata na važna srečanja ln ta tekma jima bo nudila dober trening. Sojenje tekme jo poverjeno g. Erliehu, kl bo, upamo, opravil svojo nalogo zadovoljivo. Ker bo to prva letošnja tokma na igrišču Ljubljane, računajo prireditelji, kl eo določili popu. lame oene vstopnicam, na dober obisk. Pri-četek prve tekrne: Ljubljana B : Hermes B ob 15, drugo tekme Ljubljana A : Herme« A pa ob 16. Hrvaško nogometno prvenstvo. V nedeljo se je pričolo na Hrvaškem nogometno prvenstvo — pomladanski dol. Hrvaški prvak Gradjanski Je zaigral v izvrstni formi ter naravnost pregazil moštvo Viktorije z rezultatom 15:0. Concordia jo premagala Za-gorno z rezultatom 6:0, HASK : Ličanin 6:1 in Železničarji : moštvo Ferrarije z rezultatom 3:2. Nemške lahkoatleMnJe so že kar v dobri formi. Na prvem labkoatletskem tekmovanju v letošnjem letu v Dafssauu je vrgla kroglo Lore Grebo 12,64 m daleč: disk pa ji jo uspelo vreči 82.50 m. Nemška prvakinja v teku čez zapreke Maria Domagalla jo zmagala v Essnu v teku Tla 80 m čes zapreke v času 12 sekund; v skoku v daljavo Je zmagala s skokom 4,39 m in v teku na 100 m v času 12,6 sek. Delo Pokrajinske delavske rveze v letu 1943 Ljubljana, 80. aprila1 Včeraj popoldne ob treh ee je vrfcils seja upravnega odbora Pokr. delavske zveze. Na seji «o se pretresala poročili o delu zveze v preteklem letu in poročilo o računskem zaključku zve®e im njenih oddelkov. O važnem delu zveze bomo ie izčrpneje poročali. Pokr. delavska evesa Je preteklo We izpolnjevala naloge bivše Delavske zbornice po zakonu o zaščiti delavcev ter naredbi o preureditvi strokovnih organizacij delojemalcev v Ljubljanski pokrajini. Zveza ima štiri oddelke in 25 ustanovljenih sindikatov (4 se še pripravljajo). Zveza je predsetm ščitila koristi delavcev in nameščencev z urejanjem kolektivnih delovnih odnosov. Skrbela pa je tudi za zaščito individualnih pravic delojemalcev. S pobudami in pripombami j« zveza posegala v zakonodajno deJo po krajinske oblasti, ki je njeno delo z razumevanjem upoštevala. Pokr. delavska zveza Je bila za 5asi italijanske okupacije sestavni del pokrajinske korporaoij6ke ureditve. Bila j« zato- poklicana, da sodeluje v gospodarskem svetu Ljubljanske pokrajine in j< imela možnost, da pomaga pri preskrb prebivalstva s kurivom in drugimi važni mi potrebščinami, kolikor niso bile t< potreb, urejene avtoritativno od oblasti Zveza je opravila kljub mnogim za prekam in težkim časom ogromno delt pri urejanju socialnih in gospodarski! razmer po načelih pravičnosti. S tem ji tudi mnogo prispevala k olajšanju usod nih dni našega naroda. [jDenar, topovi in kri... Iz tega 'je razvidno, kakšno privlačno silo jc imela družba plavžarjev, Co-mite des Forges in visoka finanea na visoke državne činitelje, bodisi vojaške ali civilne, ko so bili še v službi. Četudi so bili pošteni in so ljubili svoj poklic, vendar niso bili iz železa, da bi jih ne mikali zgledi njihovih starejših tovarišev, ki so si poiskali bolj filodonosnih mest upravnikov, predsednikov in podobno. Saj jim res ni kazalo čakati na pičlo pokojnino, ako se jim je nudila prilika za boljši zaslužek! Kdo bi jim zameril?! Saj, dokler so bili ti gospodje v državni službi, res niso ničesar storili, kar bi ogrožalo skupnost; še manj pa so se pregrešili proti koristim svojih bodočih gospodarjev. Ti so bili navidez skromni, n prebrisani: nikoli niso zahtevali veliko na e:n-krat. Tu je bilo treba zasukati kak pn-ragrafček; tam so dosegli kak popust paragrafa, drugje zopet kak dodatek; naslednjega dne so se potegovali za kakšno drugo uslugo, zdaj za kakšen važen zakup, za monopol, zn dobavo. Iiodis vojaško ali pa državno. Vse svoje znhteve so znali tako spretno utemeljiti, da so imele njihove rahtevc videz, kakor da se WQ to tiČQ splošne ljudske blaginje. Časopsije pa, ki je bilo plačano od obeh trustov, je s pisanjem doseglo, dn so denarni mogotci vedno in povsod dosegli svoj namen in svoje koristi. In tako je časopisje pisalo, kakor da pomeni škodo za državo, ako bi mogotcem ne bili ustregli. Tako se je zgodilo, da je državna uprava, počasi in ne da bi se opazilo, prešla pod izključno nodoblast mogočnih tru-utov »Comite des Forges< in visoke finance. ITI. Bankarstvo v Franciji in Francoska banka. Skoraj sto let je minulo odkar varčevalci onstran Alp svojih zlatnikov ne hranijo več v nogavici, temveč nalagajo svoj denar v banke, kupujejo vrednoinice in podpisujejo delnice. Na kratko rečeno: denar se mora obrestovati 1 Bežen pogled na zgodovino francoskega gospodarstva nnm pojasni, da se je francoski varčevalec, potem ko se je razmahnila industrija, obrt in javna dela, pričel zanimali zn zunanja posojila. Po vojni pa je povpraševanje po tujih .vrednostnih papirjih izpuntelo. Negotovost, ki je zajela svet, je z.be-gala varčevalce in jih odvrnila, da bi nalagali svoj denar kjer koli. Posojila v Bel giji, Avstriji in češkoslovaški ter zadolžnice Davesa, za katere je jamčila država, mednarodni trg — vse je popustilo... Varčevalci so se obrnili tedaj k industrijskim delnicam in notranjim državnim posojilom. Tretja republika je morala vzdržati jez proti ogromnim izdatkom za obnovitev narodnega gospodarstva ter kriti primanjkljaj. Revizija in zvišanje davkov ni zadostovalo. Od I. 1914—1924 so narasli državni doleovi še za novih t (tO milijard. Toda kljub dobremu svetovnemu trgu in sistematičnemu varčevanju in z zvišanjem davkov ni bilo moči spraviti proračuna v rnmotcžje. Kakor državna, tako so tudi zasebna podjetja najemala posojila na dolge obroke. Delali so z zadolžnica-mi, kolikor so razmere to dopuščale in kolikor je bilo na razpolago kapitala. Varčevalec onstran Alp je pred svetovno vojno in po vojni prisluhnil vsakemu pozivu. Toda varčevalec, kisi je v zadnjem času pridobil že nekoliko izkušenj, sedaj ni mogel delati, kakor bi bil rnd, temveč se je mornl ravnati po razmerah. Seveda je nanj vplivalo časopisje, kije pisaio! da so prizadeti veliki bančni zavodi in razne cTenorne institucije. Varčevalca jc motilo beganje in negotovost, ki se je razvila na franco- skem denarnem trgu. Krajevne banke so večinoma prenehale; nekatere so propadle, druge so se poravnale s svojimi upniki; večino teh bank pa so prevzeli večji bančni zavodi. V Franciji imajo Štiri vrste bank, ki pa se medseboj dopolnjujejo, dasj-ravno imajo posamezne banke različne naloge. Te banke, kakor tudi vse druge špekulativne družbe, upravljajo vedno isti ljudje, ki si med seboj delijo dobiček. Poleg upraviteljev bank so bili še slamnati možje, o katerih smo že govorili. Štirje bančni tipi so bili sledeči: 1. Banke in hranilnice pod državnim nadzorstvom; 2. zasebne banke in visoka finanea; 3. kreditne banke; 4. prometne banke. Francoska banka »Bannue de France« pn je bila izjema; Ni bila izključno državni zavod, pač pa je imela posebno pravico, da je lahko izdajala bančne vrednostne papirje. Ta banka je bila prav za prnv zasebni zavod. Ustanovil jo je dne 14. januarja 1800 Ponaparie, prvi konzul. Njegovih 182 tisoč 500 delnic je bila vsaka po 1000 frankov. Na borzi pa je njihova vrednost silno poskočila. Te delnice so imele prav poseben privilegij zakona. Predstavljale so vrednost nepremičnin, seveda s pristavkom lastnika. Ni pa vsaka teh delnic upravičevala lastni- ka, da bi smel voliti nadzornike i svetnike, ali se vtikati v notranje p<" slovanje zavoda. Dasiravno je bil Francoska banka anonimna družba, s je za zakon, ki se tiče anonimni družb, kaj malo brigala. Glede na p< seben statut, ki je v skladnosti s člf nom 12, zakonika iz 1. 1806 upraviči val vlado, da je imenovala guvernerj banke, 2 podravnatelja in tri člane upravni sosvet; izmed 12 regentov, I jih imenuje odbor, pa naj bi bilo: p< članov, ki pripadajo industriji in ti govini, 7 članov pa iz stanu obrtnike in posestnikov. Toda ta odbor je bil I po imenu odbor. Kajti izmed 40 tisi delničarjev, ki so premogli 182.500 de nic, kar 38.800 delnic ni upravičeval' da bi njihovi lastniki smeli voliti a biti voljeni v odbor. To pomeni, da j bil splošni občni zbor le na papirj Kajti le 200 delničarjev, ki go ime največ delnic, je lahko volilo, ne glet na število delnic, ki jih je kakšna ski pina imela. Iz tega sledi, da je prci stavljalo Francosko banko tistih 2t srečnikov, od katerih je bilo 78 am nimnih zastopnikov, kakor: držav znanstvena akademija, društva za ja no pomoč ter razne družbe, kaki družna za vzdržavanje sueškega pr kopa itd. Izmed ostalih 122 članov ' bili zastopani zasebniki, bogati vel posestniki in pn neizogibni gospodar »Comiteja des Forge6< in gospodar visoke finance s slamnatimi možmi. Ive vojski, ena fronta Dokler je komnnizcm pri na9 nasto-al lo kot ideja, imo ge — razen redkih :jem nekaterih naših vidcev in budni-ov — prav malo menili zanj. Sele ko am je komunizem s pištolo in nožem okazal, da je človek tako ustvarjen, da edno teži za uresničenjem svojih idej, a torej ne ostane pri pogubnih idejah, mpak preide od njih k slabim dejanjem, ple tedaj smo se zares zganili in orga-izirali trdno fronto proti komunistične-iu zločinstvu — našo protikomunistično ojsko. In šo sodaj je bila dolgo časa ne-arnoit, da bomo ostali le pri tem zu-anje.n, zgolj vojaškem in policijskem nju proti komunizmu, da pa bomo za-ema ili boj na duhovnom polju, hoj ko-lunlt lični zmotni ideologiji, kjer je je-ro vsega, kjor je izvor vsega kopmni-ličnc;a zločinskega delovanja. Močan zrok za to zanemarjanje ideološkega bo-i proti komunizmn jo bila ozkosrfnost adol.iovsko oblasti, ki ni puščala svohod-oga razmaha niti katoliško načelni, niti aeior.nlni ideji, ki sta najtrdnejše orožje roti komunističnim zmotam. Prvo je v to ideološko borbo posoglo lovonsko dnevno čnsopisje. Zgodovinar, i ho preiskoval najbolj burno dobo slo-ensko zgodovine, ne bo mogel mimo te-a dejstva. Zgodilo so je, da so časopis ii mehkužno prilagodil zastrupljenemu azpoložonju množice, ampnk jo s silo voje čiste resnice potegnil množico iz o zastrupljeno omrtvolosti. Slovensko ča-opi.sje je bilo tudi prvo. ki je z vso svo-o duhovno silo podprlo vojaško borbo laših protikomunističnih borcev in jim ako po svoje pripomoglo do nespornega tglcda, ki ga uživajo. Ko pa je bil v novih razmerah možen ;vobo len razmah ideološke borbo, so se ;ar č.'z noč sprostile vse narodove du-lovne silo, in ob stran starih protiko-nunističnih borcev z orožjem je stopila nova vojska na isti protikomunistični fronti, slovenska prolikomunistična pro-[i oganda. Mrrsikdo, ki je v četrtkovi številki prebral poročilo o polletnem boju delavske protikomunistične akcije, se je zn-rudil, ko jo spoznal, s kakšnimi delavskimi množicami ima ta akcija opravka, saj poučuje rodno vsak teden 18 tisoč ljudi; kako jo vso smotreno in načrtno organizirano, saj jc tu cel organizacijski štab, cela armada govornikov in predavateljev ter zbor ljudi, ki skrbijo za snov za predavana. In marsikdo se je vprašal: lo kdaj je vso to zraslo; gaj bi si prod enim letom še v mislih ne mogli kaj takega predstavljati. To je isto vprašanje, kot smo ga slišali na ljubljanskih ulicah, ko so po njih prvikrat marširali slovenski domobranci v paradnem korakn. Le kdaj je to nastalo; saj smo imeli doslej le majhne skupinice jnnaških, požrtvovalnih fantov, ki jih je družila Ie skupna zavest, niso pa bili med seboj povezani v kompaktno vojaško enoto. Protikomnnistična propaganda Je šla isto pot kot slovensko domobranstvo. Organ:zirala se je brez hrupa skromno, toda skrbno in t velikim idealizmom. Prav tako kot na domnbranstvo go tudi na organizirano ideološko borbo proti komunizmu, ki jo vrši propaganda, nekateri sprva postrani in omalovažujoče glodali. Danes pa jo slovenska protikomnnistična propaganda dejstvo, kot jo dejstvo slovensko domobranstvo. Nihče no moro mimo nje. Uveljavila se jo g svo jiin d lom in s svojimi uspehi. V območje svojega dela jo zajela domala že vse gtanove. Začela je i di-jaštvom, se lirž razširila na delavsko ma so, na učiteljstvo in na profesorje in s prvim majem začno tudi žo z uradni štvom. Skupno čisti propaganda pojmo tedensko deset tisoč dijakom, osemnajst tisoč delavcem, dva tisoč vzgojiteljem in sedaj bo zajela še pet tisoč uradnikov. Vojski z orožjem — našemu domohran stvu — se v skupni fronti proti komu nizmn pridružuje še nova vojska na duhovnem, ideološkem polju. In ker vsa zla dejanja komunizma izhajajo iz zmot nih in zločinskih komunističnih idej. posega ta ideološka vojska prav do kore-nin komunističnega zla. Res so je morala protikomnnistična propaganda vseh teh šest mesecov krčevito boriti s težavami, na katere naleti sako novo in še posebej pionirsko delo Vzgojiti je hilo treba predavatelje, ki ne bodo imeli le lep in siguren nastop, ampak bodo snov, ki naj jo predavajo, tudi zares obvladali. Težko je bilo prilagoditi sistem in fas predavanj za dclavce potrebam različnih podjetij, težko je bilo ustvariti organizacijski aparat, ki bo zajel vso pisano množico ljubljanskih uradov. In vendar se je vse to ustvarilo. Začetno težavo so žo zdavnaj mimo, delo se po na j rtu izpopolnjuje. Da so uspehi že vidni, jc jasno pokazala delavska protiknmum-stična manifestacija r dvorani Delavsko thornice in tri uspela zborovanja dijaške mladine. V prih. dvoh mcsecih, ko bo še trajalo intenzivno propagandno delo Kako so tolovaji hoteli »osvoboditi« Postojno Slovenska narodna straža ie častno prestala prvi napad In doživela svo) ognjeni krst si' bo' protikomnnistična propaganda pri; biliziranci, ki so izrabili priliko in dobila novih skušenj, v poletni počitniški izpod terorja tolovajskih komisarjev, 11111111» IIU v i II Dnuovi'4) ■ I----------■ 111« dobi, pa bo vso preteklo delo pregledala in si na podlagi dobljenih skušenj napravila načrto za sistematično delo v prihodnjem letn. Slovenskemu domobranstvn — naši vojaški sili - se oh polletnici svojega dela postavlja ob stran nič manj uspešna in udarna propagandna sila. Oho se borita na isti fronti proti komunizmu, obe izhajata ix idealizma in ii neomajno volje, komunizem iz slovenskega naroda za vedno iztrebiti in zato sta obe jamstvo za našo lepšo bodočnost. Velik tvorec sodobne čoške proie Je Jan Vrba. Pravkar smo tldall v prevodu njegov kmečki roman BO^JI MLINI (Dodane so Se novelo: Olnhee, Nočna igodba ln Vrtnar.1 Cena vez. knjigi (opK arh. GajSek) M »''■ LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo » Miklošičeva ceaU » Komunisti so raztroblll, da so belogardistično. postojanke, ter prizadejali Nemcem občutno izgube. Postojnsko prebivalstvo pa da je že dolgo pričakovane »osvoboditelje« sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Z razvojem Slovenskih narodnih straž >a je postajal vedno vidnejši in močnej-i tudi slovenski živel j na tem prostoru. Terenci so z vsemi silami ta razvoj skušali ovirati in so se zadnje čase šo bolj tesno povezali z bednimi preostanki eksponentov eavojsko - badoljevske klike in rovarili na vse načine, toda zaman. Po komunistični logiki, da mora biti vsaka stvar, ki jo delaš, izpeljana in dognana do konca, so res storili vse, tako da jo njihovo izdajstvo nad slovenskim narodom popolno. Toda vsi njihovi koraki so bili zaman in slovenski ži-volj daje Postojni nov obraz. — Temu obrazu daiejo značilnost slovenski narodni stražarji, ki korakajo v strumnih vrstah skozi Postojno in pojo slovenske narodne pesmi in koračnice. Toda to ni vse. Slovenski narodni stražarji se zavedajo, da je njihova naloga to, da čuvajo slovensko domove pred roparji in pred uničenjem zaradi zločinskih izzivanj iz-rodkov našega ljudstva. Postojna je ena izmed redkih slovenskih mest, ki do danes po zaslugi nemške oborožene sile šo ni doživela »rdeče svobode«, zato pa na postojnskih strehah še ni zaplapolal rdeči petelin in so vsi domovi še celi. Narodni stražarji hočejo res biti to, kar še imenujejo, ker se zavedajo, da je žo preveč slovenskega narodnega premoženja bilo uničenega in da nam nihče tega ne bo vrnil in ei bomo morali vse z lastnimi žulji znova zgraditi. Postojanke in položaji narodnih stražarjev so razvrščeni okrog in okrog Postojne ter čuvajo mesto pred vsiljivimi, lačnimi in raztrganimi tolovaji. Ko so tolovaji j>o težkih izgubah pri Idriji iskali prilike, da bi se maščevali, da bi si naropali hrano in drugega blaga, so si izbrali Postojno, ker so upali, da jim mlada narodna straža ne bo mogla nuditi uspešnega odpora. Mlada, loda borbe željna posadka je povsod sprejela napadalce s točo kro-gelj. Navzlic hudemu ognju se ni tolovajem nikjer posrečilo prebiti obrambnih položajev okrog Postojne. Tolovaji so imeli mnogo moštva in težko orožje, toda branilci niso klonili, ker eo vedeli, da branijo naše sonarod-njake, naše domove pred uničenjem. Prav posebno hud napad je bil na severni strani mesta. Borbena volja branilcev je bila neizmerno visoko nad sovražniki, mod katerimi mora večina prisilnih mobilizirancev streljati le zaradi terorja... . Ta noč }e bila prvi predokm toliko obetajoče in od nekaterih Postojnčanov tako željno pričakovane rdeče >svobo-t de«. V tej noči je ozdravel marsikateri Postojnčan. ki mu je do sedaj njegovo ognjevito čutečo slavljansko srce tolklo s polno paro za komuniste. Gotovo je dobilo novega poleta takrat, ko je sredi temno noči eksplodirala mina čisto blizu njegove hiše, ki si .jo je po dolgoletnem varčevanju zgradil, ter mu razbila šipe na oknih, da so ee drobci razleteli po njegovi postelji, medtem ko je on tiščal glavo pod odejo in premišljeval, če je za ta blagoslov plačeval toliko časa prispevke za OF. Sreča njihova, da tolovaji niso imeli topov, kajti potem bi Postojna doživela isto usodo, kot Kočevje in druga mesta Na postojankah zunaj mesta je boj trajal s kratkimi in daljšimi presledki vso noč. Ko se je naredilo jufro, eo tolovaji jadrno popihali pred svetlim eoncem, da njihova sramota zaradi poraza ne bi bila tako očitna. Borci na postojankah vedo j>ovedati o obupnem ječanju ranjencev in vsak dan prihajajo v Postojno kmetje, ki vedo povedati, da tu in tam leže zakopani mrtveci iz te noči. V hribih nad kolodvorom so našli štiri trupla ubitih in izropanih tolovajev. Tudi naslednjo noč so tolovaji poskušali svojo srečo, vendar so bili njihovi poskusi že v kali preprečeni in ko so videli, da so povsod borci budni in pripravljeni, so odnehali. V tej noči smo imeli prva dva ranjenca, toda upajmo, da bosta navzlic, njunim težkim ranam oba nosila puške v vrstah narodnih borcev. Ubežniki prihajajo Če komunisti trdijo, da so tolovaji prišli v Postojno, je to nekoliko ros, kajti ko je zasvitai dan, so pričele prihajati v Postojno raztrgane, se-stradane postave. Bili so to prisilni mo- ušli tem ko so spoznali vso lažnivost tako imenovane osvobodilno borbo, ki je le uničevalna proti slovenskemu narodu. Ti Ko greste v zaklonišče Držtt« se navodil nluibujočoga organa! S tem da si ga prevarll, ko te Jo napotil v zaklonišče, pa si mu r.a hrbtom uSel, nisi škodoval njemu, pač pa ao lahko zgodi da fiehi. Mislite vedno na to, da zaklonišče nI smotišče, temvoč prostor — po večini manj ■udoben — kjer je treba prebiti včasih dolge ure. Zato skušajmo ohraniti vsaj ono udobnost — čistočo! Ne pozabilo vzeti v znklontSča odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Zaklonišča je treba od časa do časa pre-Trnčiti. Ako imato v zaklonišču stalno nn-meSčeno odej«, jih je treba redno lztepati. Pita« S®dg »pja* vaak durf , so re« »zasedli« Postojno, a Postojnčan! so jih debelo gledali. Ko so jih v vojašnicah Slov. Narod. Slraž nahranili, so marsikomu stopilo solzo v oči. Ko je častnik narodnih straž vprašal onega, zakaj nosi tako pnvešeno glavo, češ da naj ho zdaj vesel, da jo rešen terorja in da jo prišel mod poštene ljudi, mu je mlad fant odgovoril s tihim glasom, da je sedaj po Sil urah pohoda prvif jedel in da mu jo slabo. Iz njihovih izpovedi se je videlo, da sta Postojno obkrožili dve »brigadi« ter jo napadali vso noč. Komisarji so bodrili moštvo, da naj napnejo vse silo, da zavzamejo Postojno, kajti v Postojni je vsega zadosti in se bodo lahko najedli belega kruha in napili dobreca vina, tudi obleke in opreme je tam dovolj. Kdo jim vso to pripravlja, oz. komu bodo vse to vzeli, to pa niso povedali. Nek mlad komisar je tudi dejal, da jih narodno zavedna postojnska dekleta že željno pričakujejo. Napadali sia Gradnikova in Vojkova »brigada«. Koliko je bilo žrtev, ni=o vedeli povedati, lo to so vsi govorili, da nisi smel pomoliti glave iz kritja, pa so že sikale krogle okrog tebe. O terorju v brigadah so vedoli zelo veliko povedati. Skoraj večina jo bilo prisilnih mobilizirancev, ki so jih pobrali po gorenjskih vaseh. Skoraj vsako noč so se pomikali naprej, komisarji so pazili samo na to, da ne bo kdo de-zertiral, vendar jili je vsaka temna noč nekaj vzela, pri borbah so pa l>ežali na vse strani. Prehranjevali so se z rekvi-zicijami. Tistim kmetom, ki so jih terenci označili komisarjem za belogardiste, so oropali prav vse. Prisilni mobiliziranec pripoveduje šo nadalje; »Neko noč ee.m bil tudi jaz pri re- kvizicijah. Običajno so hodili na rekvi-icije stari, že do dna pokvarjeni tolovaji. Ti so relrvirirali za »bataljon«, pri tem pa niso pozabili nase, kajti vse žrtvo morajo biti poplačane. To pot so pa tudi meno vreli s seboj, ker pač drugih ni bilo. Prvo smo šli k terencu. Ustavili smo se pri veliki hiši in rejen možak, očividno gostilničar, jo dal vodji naše palrolo nekak »spisek. V tem spisku je bilo nekaj podčrtanih imen. Ob slovesu je možak prinesel še steklenico žganja in dal vsakemu izdaten požirek, toda moii tovariši so so ponudenega tako poslužili. da na meno kot zadnjega ni skoraj nič prišlo. Nato smo so napotili naprej. Prišli smo do majhne ,a čedne hišice. Vodja patrole jo stopil v hišo, zbudil stanovalce in jim naredil pridigo, češ da so vsi Izdajalci, ker je njihov sin de-zortiral od tolovajev. Nič ni pomagalo, da so je stari očo izgovarjal, da že tri mesece o sinu nima nobenega poročila, da pač ne more on niij za to, čo jo sin ubezal od tolovajev. Tudi iok treh malih otrok ni nič zalegel. Mene so postavili za stražo prod vrati, ostali tolovaji pa so delali preiskave in nosili vse na kup pred hišo. Odnesli so mu prav vse, kar je bilo kaj vredno, vsa živila, odvezali eo edino kravo v hlevu im jo HKIHINUIIIIHIIIIIIH Večna beseda našemu času V sedanjem gigantskem boju organiziranega brezboštva proti vsemu, kar se imenuje Bog, se otroci luči čutijo marsikdaj šibke. Otroci sveta so namreč v svojem boju modrejši od njih. Za svojo brezbožno propagando so znali izkoristiti vsa moderna reklamna sredstva, svojo laž in zmoto znajo prikazati na prikupljiv in vsem razumljiv način. Množica, ki ns ljubi razmišljanja, ampak hoče vse videti, vse otipati, se oprijemlje lažnih brezbožnih gesel zgolj zato, ker so kratka, otipljiva in ker ob njih ni treba razmišljati. Ali kristjan v tem boju za resnico res nima sredstev, da bi svoje krščanstvo prikazal nevernim množicam na jasen, otipljiv način, tako da ga ljudske množice razumejo in vzljubijo v prvem hipu. Odgovor nam daje sveti apostol Peter v listu, ki ga beremo pri sv. maši na današnjo nedeljo (1 Pet 2, 11-19): »Preljubi! Opominjam vas kot tujce in popotnike, da se vzdržujte mesenega poželenja, ki se vojskuje zoper duha. Lepo živite med neverniki, da vas bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kot hudodelce, iz dobrih del spoznali in v dan obiskanja Boga slavili.« In nekoliko naprej: »Zakaj to je božja volja, da po vaših delih umolkne nevednost nerazumnih ljudi.« V vseh časih je bila najmočnejša propagandna sila za krščanstvo zgledno življenje kristjanov med poganskimi množicami. Temu živemu in otipljivemu oznanjevanju krščanske resnice se nihče ne more ustavljati. Prav v naših časih, ko je čut za resnico tako otopel, ko množica tako nerada razmišlja, ampak hoče vse videti, je najuspešnejši način boja proti novemu poganstvu in organiziranemu brezboštvu, le zgledno življenje katoličanov med razkristjanjeno množico. Šele ob lepem življenju kristjanov bo zares umolknila nevednost nerazumnih ljudi, odpeljali. Terenee je pripeljal voz z dvema lepima, močnima voloma in naložili smo vso ropotijo. Potem smo šli še k drugi hiši in nnlo šo k tretji. Povsod so nosili, toda tako brezobzirno, kot so pri prvi, kjer so bili največji reveži, pa niso delali nikjer. Dajali so nekake 1 Kine, da jih l>odo |>o vojski izplačevali. Zadnjo tedne smo bili v bojih pri Idriji. Prvo dni je še nekam Slo, toda potem so prišli Nemci in hajkali za nami, da nismo imeli miru ne po noči ne po dnevi. Ranjence streljajo Ne vem točno, koliko jo bilo naših pri Idriji mrtvih, samo iz našega bataljona jih ja bilo 2t>, a bataljon je štel ti) mož. loda jaz sem moral mrtvece pokopavati. Pokopavali smo jih po dva. jx> tri v en grob. Grobove smo kopali v precejšnji razdalji, to pa zato, da če bi kdo našel slučajno en grob, ne bi izvedel, koliko žrtev smo imeli skupno. I.e eno se mi je čudno zdelo; 20 mrtvecev je imelo poleg težkih ran na telesu še strel v tilnik. Nisem se upal vprašali, zakaj to, toda vedel sem, da jih je nek mlad komisar postrelil in so mu pravili, da je 011 najboljši »dolitar« za zdravljenje ran. To so mu storili v šali, toda takrat sem jaz globlji pomen te šale spoznal.« Mlad fant z Gorenjskega se ni mogel načudlti, kako to, da imamo pri narodnih stražah tako dobro hrano. Dejal je, da so komisarji vso mogočo lagali o domobrancih, ki baje komuniste, ki jih ujamejo, žive pečejo in šo drugo. »Polovica bi jih pobegnila, če bi mogla in težko čakajo kakega večjega ofenzivnega sunka domobrancev aH Nemcev, ki bi tolpe razpršil in mobitizi-rancem dal priliko, da delajo po svoji pameti, Ce bi pa danes mogel nazaj mod tolovaje in svojim tovarišem povedati, da ni res, kar jim komisarji lažejo, bi so pa gotovo uprli iu prestopili na našo stran. Hrana je bila zel* slaba in kadar smo bili na pohodu ali na nn begu, nismo par dni nič jedli. To seveda samo mi »tovariši«, kajti komisarji in komandanti so imel: polne malho in čutare, to pa zato, tla so .vzdrževali' moralo med moštvom. Kadar smo prišli v vasi, so se komandirji ir. komisarji porazgubili |>o hišah in si privezali duše, moštvu pn so strogo prepovedali, da so oddaljuje iz stroja, češ da je sovražnik blizu in da morajo biti vedno pripravljeni za borbo. Kadar smo šli na dolg pohod, smo dobili s seboj konzerve, ki bi moralo zadostovati )X) navodilu zn 2 dni, a smo jili pojedli ie prvi dan, naslednjo dnevo pa stradali.« To je nekaj drobnih slik Iz tolovajskega raja, po pripovedovanju tistih, ki so ga na lastni koži izkusili. Ti pravijo, da je za tisto, ki so So danes navdušujejo za tolovaje edino zdravilo, tla zamenjajo mehke pernico meščanskih i>o-stelj z trdimi ležišči ua golili tleh po liostah in skednjih. Tam jih bo kmalu vse minulo. Slovenska narodna straža je v teh dneh kot prva primorska postojanka doživela svoj ognjeni krst iu ga odlično prestala. Uspešni boj je borcem vlil novo samozavest in vse grožnje in propaganda teroncev naleti le na zasmohljiv odgovor: »Naj le pridejo, jim bomo žo posvetili.« Ko so so raznesle covorire, da bodo tolovaji 1. maja zasedli Postojno, so so naši fantje razveselili, češ da bo vsaj dola zanje. Dve rdeči »brigadi« pri Sv. Gregorju uničeni Hud udarec je te dni doletel komunistično vojsko pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. Tam sta se za močnimi bunkerji utrdili VIII. in IX. komunistična »brigada«. Za temi svojimi bunkerji so se komunisti čutili še bolj močne in varne. Zato pa jih je tem bolj presenetilo, ko so jim njihovi nasprotniki s svojimi posebnimi za tak boj izurjenimi oddelki vdrli med bunkerje in v sredino njihove postojanke. Vnel se je boj od moža do moža in samo v enem odseku postojanke so našteli 54 mrtvih komunistov. Med padlimi sta tudi poveljnik 1. bat. VIII. brigade in poveljnik III. bataljona IX. brigade, prav tako pa jc padlo še več polit-komisarjev in politkomisark. Bojišče pokriva pobita glavnina obeh kom. brigad. Predalo se je v tem odseku 24 članov tolovajskih tolp, v bližnjih predelih pa jc po tem porazu med komunističnimi edi-nicami nastal tnk preplah, da sedaj v okolici Ribnice tolovaji kar brez reda begajo in jih domobranci lovijo in jc danes kolona pripeljala v Ljubljano 140 komunističnih ujetnikov. Mirnska dolina je svobodno zadihala Tržišče, 25. aprila. Velika noč je tudi naši lepi mirnski dolini prinesla vstajenje in resnično svobodo. Vso lepše in prijetnejše jo, tako, da nekateri kar verjeti no morejo. Pa je vendar res. Domobranci so tu, naša slovenska narodna vojska, da bo tudi to Iojmj našo dolino očistila banditov, katerih se je poslastil strah, ko so zvedeli, da je tudi v tem koščku naše lepo slovenske zemlje njim za vedno odklenkslo. Fantje so veseli in korajžnl, lepo narodno in domobranske pesmi prepevajo, da jih je veselje poslušati. Veseli so pa tudi zaradi tega, ker vidijo povsod kamor pridejo, same prijazne obraze. Posebno je razgibano tu ob nedeljah, ko je dan počitka in razvedrila. Vsa bližnja in daljnja okolica je takrat zbrana okrog naših domobrancev. Eni pridejo obiskat svoje znance in sorodnike, drugi, da po dolgem času hlapčevanja zopet svobodno izrazijo svojo misli, vse pa kupuje časopisje, da iz njih razbere pravi dejanski položaj o komunističnem razsulu in o njih porazih, ki so na dnevnem redu. Tržišče je bilo že v soboto vse v zastavah, prav tako so s stolpa šentjursko cerkve vihrale in plapolale slovenske zastave. Bilo je namreč drugi dan, v nedeljo krasno uspelo propagandno predavanje, tako v Tržišču samem, kakor tudi na podružnici v St. .Jurju, kjer jo bilo žegnanje. Ljudje so 7. velikim zanimanjem in odobravanjem sledili govornikoma, in se še po končanih govorih niso mogli ločiti. Oslali so pri domobrancih in z njimi prepevali slovenske nar. pesmi. Isto sliko smo videli ob deselih na šentjurskem hribu, kjer j^ bilo žegnanje. To cerkev so banditi v začetku marca zažgali. Samo streha nad glavnini oltarjem ni zgorela in oltarne sliko so ostale nepoškodovane. Fantje domobranci so vse ruševine okrog cerkve očistili in izvršili ostala popravila, da so jo služba božja mogla vršiti v cerkvi. Maševal je najprej g. kaplan Povše, nato je bila zunaj cerkve pridiga in sveta maša. Oboje je opravil g dr. Blatnik. Pohvalno moramo omeniti ljudsko petje. Pela je res vsa množica, za kar gre zasluga g. kaplanu Povšetu, ki že nekaj mesecev pase tam svoje ovči-cc. Darovanja za obnovo požgane cerkve se jo vse ljudstvo udeležilo, tudi domobranci. Po končanem cerkvenem opravilu je bilo na prostem protikomunistično zborovanje, ki ie prav tako krasno izpadlo, kakor v Tržišču samem. Enodušno je bil ItINHBHHHDBBNHBBNn Oh, ti Angleži... Dne 31. marca je prišel v škocijan pri Turjaku komunistični komandant »Pero«, doma iz Mokronoga. Ljudje so ga vprašali, zakaj se sploh komunisti še borijo, ko pn povsod dožive pnrnz. Pero pa je rekel: »To mi sami vidimo: toda taka so povelja, ki jih dobimo od Angležev in te moramo ubogati.« — Ko so komunisti napadli Pijavo gorico in imeli pri tem velike izgube, je pa izjavil: Ravno ko smo nameravali zasesti »Pijavo gorico«, je prišlo povelje od Angležev, da »mo se morali umakniti. obsojen komunizem kot največji sovražnik vere, cerkve in naroda. Po sadovih ga poznamo! Sad komunizma pa jo: rop, umor, , požigi Ljudstvo je lOOodstotno ozdravljeno! Vso komunizem obsoja. Vsi za orožje zmožni so prostovoljno javljajo v domobransko vrste, da bo čim prej komunizem zatrt. Vsa dolina Je očiščena, povrača se zopet normalno življenje. V najkrajšem čnsu bo imenovan župan, upostavljena pošta, pa tudi zn prehrano bo vse preskrbljeno. V vseh pogledih se prebivalstvo z zaupanjem obrača na poveljstvo domobranske komande, ki gre ijudstvu tudi v vseli pogledih na roke. Pol stoletja nesebičnega dela za uboge Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani na Vidovdauski cesti i) obhaja 1. maja 1044 redko slovesnost. Mati ubožcev, brezdomcev, beguncev, betežnih in bolnih, častita sestra prednica Filipina Tamše obhaja la dan petdesetletnico svetega poklica. Petdeset let nesebičnega, požrtvovalnega dela v božjo čast in v lajšanje človeške bede. Prav lajšanje človeške bode je bilo častite sestre prednice srčna skrb. Častita sestra Filipina Tamšo se jo rodila 14. februarja 1809 pri Sv. Miklavžu blizu Slovenjgradca. Svojo rano mladost je preživela pri svojih starših. Pozneje jo bila do svojega 25. leta gospodinja pri svojem stricu duhovniku. Skrivnostni klic milosti, kateremu se ji ni bilo moči ustavljati, jo je privabil v družbo usmiljenih sester. Sedaj so bile uresničeno njeno plemenite mladostno nado; z navdušenjem se je oprijela dela. Mladi sestri so je polje delavnosti bolj in bolj odpiralo. Dne 15. oktobra 1927 jo je predstojništvo poslalo kot predniro v Zavetišče sv. Jožefa, takrat nazvano »Hiralnica«. Takratna »Hiralnica« je bila povsem drugačna kot je sedanje »Zavetišče«. Sestra prednica se je lotila preurejevanja. Oči-viden božji blagoslov jo je spremljal pri vseli njenih podjetjih. Sledili so zaporedoma: prizidek glavnega poslopja, povečanje zgradbe za umoholne, nova kapela, ki slovi po svoji okusni ureditvi, nato pralnica in hiša, ki tvori poseben oddelek za moške bolnike. V letu 1938 je zgradila pristavo v Mestnem logu, ki s svojimi pridelki pomaga k vzdrževanju več sto bolnikov in ubožcev. Leta 10:tO pn jo zgradila »Dom za upokojence«, kjer je našlo toliko zapuščenih upokojencev in ostalih potrebnih svoj drugi dom. Častila sestra prednica, ko se danes po polstoletnem delu ozirate v preteklost, kaj govori Vaše srce, kaj kliče Vaša duša? »Magnificat — Hvala Bogu!« Vašemu hvalnemu spevu se pridružujemo tudi mi in Vam želimo, da Vam Bog da šo mnogo let uživati sladke sadove Vašega človekoljubnega dela, vrednega viOiue hčere krščanske ljubezni. Mariji Pomagaj pripravimo lepo bivališče Mariji Pomagaj za obletnico, kar ee Je med nami naselila, v zahvalo, da nas je tako očividno varovala, bo Ljubljana njeni podobi, največji dragocenosti slo-venskoga naroda oskrbela dostojno bivališče... Saj Mariji Pomagaj Ljubljana izkazuje toliko ljubezni, da njeno podobo dan za dnem zagrinja z najlepšim cvetjem. Vedno so okoli nje množice častilcev, ki se kakor vdani otroci gnotejo okoli svoje nebeške Matere. Prav pri tem pa marsikoga moti to, da je okoli Marijine podobe vse taiko neurejeno: dva lesena, re« »lesena« angela ob strani, okvir sam je bil v največji naglici narejen le za silo. Nasproti pa stoji tako mogočen, umetniško pomemben taborna-kelj — Marija 6ama je pa v takem siromaštvu. Zalo je na ieljo Marijinih častilcev poseben odbor — pod pokroviteljstvom našega prevzv išenega škofa gospoda dr. Gregorija Rožmana — prevzel nalogo, da zbere potrebna sredstva za umetniško ureditev oltarja in okolice podobe Marije Pomagaj. Ker je tabornakelj na nasprotnem oltarju kovinski, bo okvir okoli Marijine podobe in vse, kar gre zraven, tudi kovinski. Kovinski šesteri svečniki, kovinski dve veliki vasi, ki bosta stali na mestu sedanjih žalostnih angelov in nosili zelenje, ki rado raste v senci. Vse, kar bo pri tej ureditvi novo, bo iz kovino; po umetniški moči veličastno, monumen-talno. Okvir okoli Marije bo visok kakor na drugi strani tabernakelj. Seveda bo vso delo današnjim razmetani primerno drago. Zato eo vse nabirke tega meseca v stolnici določene za ta namen. Pa ti »vinarji ul>oge vdove« (Mk 12, 43) seveda ne bodo zadostovali, zato bodo darove sprejemali še posebej: župni urad, oskrbnik stolnico — stolni dekan, škof. ordinariat v škofijski pisarni, oddajo se darovi tudi vedno lahko v stolni zakristiji in obema gg. vikarjema — prav teko v zakristiji. — Ce kdo posebej želi, more svoj dar oddati tudi v roke našemu Pre-vzvišenemu samemu. — Prvi plemeniti dar jo poslala neimenovana gospa Mariji v zahvalo: 15.000 Ur. Ker bo del včlikega okvirja okoli Marijine podobe moral biti močno v ognju pozlačen, bo odboru zelo dobro došla tudi zlatnina, ki jo marsikdo ne rabi, pa bi jo Mariji gotovo rad daroval: prstani, stare verižice, cekini. Gospa Jakopičeva, žena največjega slikarja naše dobe, rajnika g. Riharda Jakopiča je v tem dala prelep zgled: poročna prstana je izročila z besedo: »Za nikamor drugam nisia kakor za Marijo.« Tako je darovalo nekaj zlatnine tudi še nekaj drugih Marijinih častilcev. Tale mesee majnik Mariji dokažimo, da ne znamo samo prositi, iiz njenih rok sprejemati, ampak da je naša ljubezen in hvaležnost zmožna tudi žrtev zanjo, našo milo Mater, da tudi mi znamo Marijo razveseliti z darom naših plemenitih rok in vdanih erc. — Tako bo naš dar Marijo neprestano, še takrat na nas spominjal, ko nas ne bo pred njo, da bomo v njenem varstvu mirno počivali. In bo Marija tudi o nas lahko rekla: »Moja radost je bita s človeškimi otroki.« (Preg. 8, 31.) PorireSna razstava mojstra Siernena Ob 40-Ictnici slovenske umetnostne razstave na Dunaju je akad. slikar, profesor Matej Strncn, sklenil naposled vendar prirediti večjo razstavo svojih del, ki bo odprta o binkoštih v Jakopičevem paviljonu. Dunajska razstava Je pripomogla slovenski umetnosti, zlasti pa našim impresionistom do veljave v svetu ter jim z naj-laskavcjšimi occnami odločilnih tujih kritikov priborila priznanje celo v domovini. ' Med najuspešnejšimi razstavljale! na tej znameniti razstavi je bil tudi Matej Sternen, ki je prav od tedaj s svojo nadarjenostjo, ncutrudljivo delavnostjo in z neprestanim študijem ter vsestranskim znanjem stalno napredoval, da ga danes po pravici cenimo za glavnega živega predstavnika sodobnega slovenskega slikarstva. Precej njegovih mojstrovin imamo v Ljubljani v Narodni galeriji in po muzejih, še več pa po domovih prijateljev in poznavalcev prave umetnosti v našem mestu in po deželi, še posebno se pa ponašamo z njegovimi freskami v ljubljanski frančiškanski cerkvi, ki so največje delo slovenskega slikarstva naše dobe. Prof. Matej Sternen je zakladnici naše kulture podaril nešteto mojstrovin slikarske umetnosti, poleg tega nam je pa odkril, restavriral in ohranil najdragocenejše spomenike zlasti stenskega slikarstva po cerkvah in gradovih naše domovine in tudi po drugih deželah, da ga za svojega uspešnega sodelavca ceni tudi umetnostna zgodovina. Mnogo naših slikarjev Je prof. Mateju Stcrncnu hvaležnih, ker jim je odprl oči in jih uvedel v tajnosti risanja in slikanja ter jim odkril raznovrstne grafične in slikarske tehnike, saj je imel svojo slikarsko šolo že v Monakovem, prav tako tudi v Ljubljani, najprej s svojim prijateljem Rihardom Jakopičem, nadalje je poučeval risanje in slikanje tudi na naši univerzi ter še sedaj vzgaja slikarje v svoji šoli na Mirju. Umetnik, ki ia vsaj pol stoletja bogati našo umetnost z resničnimi umetninami, je prav za prav dolžan, da nam svoja dela ki naj odkrijejo ves njegov razvoj in vso njegovo rast ter dokažejo njegovo veličino, tudi pokaže na veliki kolektivni razstavi. Toda časi so taki, da ni mogoče zbrati niti njegovih najvažnejših slik, sicer pa v Ljubljani sedaj tudi nimamo tako velikega in za tako obsežno razstavo dostojnega prostora. Samo da nas spomni na 40-letnico zmage slovenske umetnosti na Dunaju ter na njen pomen, obenem nam pa pokaže tudi napredek slovenskega sli-knrstva, se je mojster Sternen naposled vendar dal pregovoriti, da bo za binkošti odprl vsaj razstavo svojih portretov, ki se nahajajo v Ljubljani in njeni okolici. V naglici sestavljeni katalog njegovih portretov obsega nad 70 del, torej že zelo obsežno in silno zanimivo portretno razstavo, saj nam je prof. Sternen naslikal celo galerijo naših znamenitih mož in tudi vsej Ljubljani znanih zastopnikov najrazličnejših panog javnega življenja, še posebno kavalirsko roko ima pri potretira-nju lepih in izrazitih dam. Za prav posebno počaščenje pa mojster ceni, da sme za razstavo dokončati portret gospoda prezidenta, div. generala Leona Rupnika. Ker je pa ta katalog gotovo pomanjkljiv, prosimo v imenu prof. Mateja Sler-nena, naj lastniki portretov sporeče Narodni galeriji, kakšna portretna dela Mateja Stcrnena imajo. Prepričani smo, da bodo prijatelji naše umetnosti radi pomagali pri zbiranju portretov za razstavo ter jih v ta namen za nekaj tednov tudi radi odstopili, da naša javnost vsaj s te strani spozna ogromno delo velikega mojstra Mateja Sternena. Uspeh razstave je zagotovljen, saj bo naša kulturna javnost gotovo tudi upoštevala, da je dohodek razstave namenjen Socialni pomoči. Novi grobovi + Josip Roger. V Ljubljani Je po vdanem trpljenju v Bogu zaspal gospod Josip Roger, knjigovodja bivše Kranjske hranilnice in ravnatelj bivše Trgovsko šolo Ljublj. šolskega kuratorija. Blagega rajnega bodo pokopali 1. maja ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja 2. maja ob osmih. + Jerica Ukmar. V 60. letu starosti je izdihnila mati, gospa Jerica Ukmar. Sveta maša zadušnica bo v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, 9. maja, ob osmih zjutraj pri glavnem oltarju. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožaljo. Zgodovinski paberki 30. mali traven: 1. 1671. sta bila v Dunajskem Novem mostu obglavljena Peter Zrinjski in Krsto Frankopan. Ko je cesar kljub zmagi pri Monoštru sklenil 1. 1664. s Turki mir in jim dal vojno odškodnino, je to vzbudilo med Hrvati in Ogri silno razburjenje. Ogrski in hrvaški velikaši so sklenili proti cesarju zaroto, vodstvo sta prevzela Nikolaj Zrinjski, hrvaški ban, in ogrski palatin Franc Wesselenyi. Po Nikolajevi smrti je prešlo vodstvo vsega gibanja v roke njegovega brata Petra. Zarotniki so se obrnili najprej nn Ludvika XIV., francoskega kralja, ki jc bil tedaj v stalnih sporih s llabsburžani. Prosili so ga, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad Ogrsko in Hrvatsko, nakar bi se oni 1 labsburžanom uprli in izvolili novega kralja. Ko jc Ludvik sklenil 1. 1668. s cesarjem mir, je prekinil z uporniki vsake zveze. Peter Zrinjski je poiskal novih zaveznikov na slovenskih tleh, pritegnil je v zaroto Štajerskega upravitelja Erazma Tattenbacha in goriškega glavarja Thurna, glavni pomočnik pa mu je bil svak knez Krsto Frankopan. Po neuspehu pri Francozih se je skušal Peter vezati z Benečani in celo s Poljaki, toda ves trud je bil zaman. Tedaj je prišla vest, da nameravajo Turki napasti Ogrsko in uničiti predvsem zasovražene Zrinjske. Peter je vedel, da turški sili ni kos, cesar pa da mu ne bo nudil dovolj pomoči, podobno kot je pred leti pustil uničiti Novi Zrinj, zato se je odločil stopiti v stike s Turki. Pogajanja, ki jih je vodil Franjo Bukovavki, so ugodno potekala. Sklenjeno je bilo, da bo sultan prevzel pokroviteljstvo nad Hrvatsko in Ogrsko, kot njegov namestnik pn jima bo vladal Peter Zrinjski. Sultan je obljubil tudi izdatno vojaško pomoč. Bukovaški je vest o sporazumu poslal Petru, toda Turki so končno sporazum odklonili, medtem ko je Dunaj zvedel za pogajanja. Ko je grozil vpad zbranih cesarskih čet nn Hrvaško, sta se podala Zrinjski in Frankopan na Du- Za današnji dan Koledar Nedelja. It. malega travnat I. poveltko-nočna; Katarina Stenska, devica; Zofija, devloa ln mučenlea. Lunina sprememba: prvi krajee eb 7.1. Heraohel napoveduje spremenljivo vreme. Ponedeljek, 1. velikega travna: Filip ln Jakob, apostola; Berta, »veta žena; Žiga, kralj ln mučoDeo; Grata, vdova. Torek, t. velikega travna: Atanaztj, Ikof in cerkveni učenlk; Longln, 8kof ln mu-čenoe; Viborada, devica. Dramsko gledališče »Slaba vest«. Izven, Ob 15. — »Ognjenik«. Izven. Ob 18. Operno gledališče »Gorenjski slsvček«. Izven. Ob 1B. Kino Mntira »Domovina« ob 10.80, 15, IT ia IS. Kino Union »Svedakl alavček« ob 10.30, U, 17 la 19. Kino Sloga ■Prijeten dan« ob 15, 17 m H Kino Kodeljevo »Prijatelj pride takoj« ob 15, rt la 19. Lekarniška služba N o C n e * I n I b o I m a J e lekarne: v nedeljo: mr. SuSnik, Marijin trg 5; mr. Deu.KlnnjSčok, Gosposvetska ceeta 10; mr. Bohino ded.. Rimska costa 31; v ponodeljok: mr. Leuatek, Resljova cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg U, ln mr. Komotar, Vič, Tržaška ceeta. Zdravniška služba Nedeljske zdravniško službo ho vrfflla od aohote od 20 do ponedeljka do 8 mestna zdravnica dr. Zltko Jožica, Ljubljana, PleterSnlkova ulica 13, telefon St. 47-M. Možje in fantje iz vse Ljubljane! Duhovna obnova za vas vse se bo začela danes zvečer ob 7 in nadaljevala jutri — r ponedeljek zjutraj ob pol 7, obakrat v frančiškanski eerkvi. Pridite vsaj ie do začetka samega in tako omogočite, da bo cerkev polna že res čas skupne molitve svetega rožnega venca. S tem tudi ne bosto s poznim prihajanjem motili zbrano molitve drugih, oz. pridige same. Povabite in pripeljite 8 seboj tudi svoje inanco. HBimilEOUGIIIItllllllll Enajsta »Svetova« knjiga »Mehanika vsakdanjega življenja« Je nnletela pri številnih naročnikih", pa tudi ostalih bralcih na lep sprejem. Knjiga pa je tudi vredna splošne pozornosti. Težka snov je opisana na preprost in lahko umljiv način, kar daje knjigi še posebno vrednost. — Knjigo krase številne in lepe slike, ki jasno ponazarjajo pisano besedo. Posegajte po »Svetovih« knjigah! Naročite se nn edino sloven. poljudno znanstveno knjižno zbirko »SVET«! ataiiHiiii Osebne novice Promocija. Dne 22. aprila 1944 je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava g. Martinec Rudolf, sodni pristav pri okrožnem sodišču v Ljubljani, čestitamo. 25 letni jubilej dola. V ponedeljek, 1. maja, praznuje skladiščnik Gospodarske zveze g- Martin K o v a č i č 25 letni jubilej 6vojega nepretrganega dela pri Gospodarski zvezi. V službo je stopil 1. maja 1919 kot delavec, a je zaradi svojih vrlin in sposobnosti kmalu postal skladiščnik. To delo opravlja že dolgo vrsto let vse do danes v popolno zadovoljstvo naše zadružne blagovne central^ Mnogo ljudi, ki imajo opravka z Gospodarsko zvezo, ga pozna kot neumornega, marljivega in zvestega nameščenca, ki nad vse pošteno in ustrežljivo opravlja svoje posle v dobrobit skupnosti. G. Kovačič je zgled delavca, ki vse svoje 6ile žrtvuje za podjetje in za zadružno idejo, kalere nosilec je ravno njegovo podetje. ki je te njegove lastnosti upoštevalo in mu zaupalo važno delo. Martin Kovačič je poleg tega tudi vzoren družinski očo šestčlanski družini. Kljub svojim 64 letom je še čil in krepko prenaša vsa bremena svojega poklica ter še vedno opravlja svoje delo v zadovoljstvo in ponos vseh. Želimo mu, naj ga Bog še dolgo ohrani čilega in zdravega v njegovem družinskem krogu, kakor tudi pri njegovem delu v korist zadružne skupnosti 1 2}\o4*te novice naj, da bi ee pri cesarju opravičila. Toda posebno sodišče ju je obsodilo na smrt. nakar sta bila obglavljena. Enaka usoda je zadela tudi njunega zaveznika štajerskega upravitelja Erazma Tattenbacha. Preselili smo pisarniške prostore iz Pražakove ui. 8/1 v Ulico 3. maja 11/1 Slovenske družine I Varujte našo tradicijo. Zato se posvetite brezmadežnemu Marijinemu Srcu! Škofijska dobrodelna plsar-n a sporoča, da ae na pismene prošnje ne more ozirati. Vsak prosilec naj se zglaat v pisarni osebno. Na Državni dvorazrednl trgovski Soli v Ljubljani ae bodo pričeli razredni ln privatni izpiti dne 12. junija 1914. Priglasiti ae je treba v ravuateljski pisarni najkasueje do 10. maja 1944. — Ravnateljstvo. Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva Ljubljana je preskrbela svojim 61a-nom paradižnikove sadike sorte lleinemanov prebogati. Naročila sprejema pisarna Sadjarskega in vrtnarskega društva v Franči. Skanski ulici 6-L, aamo do četrtka, 4. maja t. 1- med uradnimi urami. Dekliški pevski zbor državne učiteljske Sole nastopi donos ob 14 v radiu. Pel bo posmi E. Adamiča, dr. Dolinarja, V. Mirka, St Premrla ln M. Tomoa. 2egoza, zadruga malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33 sporoča, da deli odsloj naprej riževo zdrobljenko vsak ponedeljek, torek, sredo In četrtek od 14.30 do 17.80. V smislu odredbe Prevoda dobi vaak rejec, tudi nečlan, v zameno za vsaka tri kokoSja Jajca po 1 kg riževe zdrobljenke proti običajni odkupni eeni. Nova rakovn lika knjlilea: KRVAVI CVET Kupimo Dom In svet letnike 1888—1907, 1909. 1915, 1916, 1934 do 1930, dalje Finžgar-Jeve ln Cankarjeve spise, Cas, Katoliški obzornik, Rimski katolik ter druge slovenske prijiovedne knjige in revije. — Ljudska knjigarna v Ljubljani. Javna produkcija gojencev oddelka za deklamacljo na Soli Glasbene Matice bo imela dvodelni spored. V prvem dolu «o dokla-macije, in sicer: Narodna: Lepa Vida — Sonja Redžič; Zupančič: Pripovedka o bedastem carju — Danica Jurca; Župančič: Kralj Matjaž — Igor Pelan; Cankar: Španska romanca — Draga Moborič; Zupančič: Dete čeblja — Mngda Rebernik In Marija Zupančič; Rostand: Monolog o nosu iz Cyrana — Miro Vcbor; 2upančič: Z vlakom — Vika Gril; Prešeren: Zvezdoglodom — Vinko Podgoršek; Gregorčič: Jeftejeva prisega — Marija Zupančič; Ketto: Pljaneo — Lado Korošec. V drugem delu so posamezni prizori iz dramskih del, in sicer: 1. prizor I. dejanja iz Shakospoarjevoga Othela. Uprizore: Veber, Gorjup in Telan. Dalje 1. prizor I. dejnnja Zupančičeve Veroniko DoseniSke. ki ga predstavljajo: Ladko Korošce, Draga Mo-horiA ln Marija Zupančič, Iz Rostandovega Orliča bomo najprej sliSali 8. prizor II. dejanja. Izvajajo ga: PodgorSek, Brioeva, Veber, Gorjup In KoroSee. Nato pa celo III. dejanje, v vlogah so: VebeT. KoroSeo in Brl-eeva. — Produkcija bo v petek, 5. maja, ob 18.80 v frančiškanski dvorani. Predprodaja vatopnlo v knjigarni Glasbene Matice. Frančiškanski oder T nedeljo 7. In 14. 'maja. Zgodovinska drama »Kraljica Vzhoda«. Dejanje so godi v tretjem stoletjn v Palmiri, glavnem mostu Sirije, In v Bimu. StraSna rimska vojska uniči sijaj In slavo sirijskega vzhodnega kraljestva. Kraljica Zenobija doživi vso bridkost premaganih in vso bolečino Izgnancev. T težkih dneh JI pomaga njena blvia sužnja, plemenita Dio. nlzlja, cesarjeva hči. Z vseodpuščajočo ljubeznijo Ji pokaže pot v jasnlne krščanskega verovanja. — Igrajo gojenke konvlkta No. tre Dame. —i Vstopnice v trgovini SfiiigoJ in pri blagajni na dan predstave. Formleot pastile za d*lnfekoijo nat 1* grla dobite v vaakl lekarni. INSTRUKCIJE sa SOLO!!! NOVI TRG I, Uspešna pomoč lz vaeh predmetov. Kino Matica in Kino Sloga imata « ponedeljek 1. mz|a 11. predstave ob 15., 17. in 19. uri. Pratfstava ob 19. url Je v obeli kino glcdaliidh že popolnoma rezervirana za delavce. Za pomočnlee(-ke) sa hllno prve pomoi ob letalskem napadu so bo pričel 13. tečaj v ponedeljek, 1. maja t. 1., od 17.30—19. Predavanja bodo v aejnl dvorani mestnega žu, panstva z dohodom poleg trgovine mestne elektrarne. One udeleženke tega tečaja, kl bi bile po 17.80 Se zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za t* dni o pravem času prihod k predavanjom. Ob tej priliki znova opozarjamo, da spre, jema prijave za prihodnji tečaj vodstvo zdravstvene protiletalske zaščite v mostnem fizikatu v MeStnem domu. PrvoSolcl-lke In drugololel.lbe prijavit* se ▼ tukajSnjl korepetitorij »Nopredok«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne lnstruke4Je za srednje tole. Kongresni trg t. Dijaki-Inje srednjih lo! prijavite se z majem v tukajšnje tečaje poasnjeznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacijo: Specialne Instrukcije za srednje Sole, Kongres. nI trg 2. SrednjeSnlrem-lkam In posebej vlsokoSol. eem lkam priporočamo, da izkoristijo prosti čas za priučltcv strojepisja. Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. — Novi eno, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 1., 2., t. In 4. maja. Učne nre po želji obiskoval, eev. Informacije, prospekti: Trgovsko uči-lliče »Crlstofov učni zavod«. Domobranska II. •Učite ae strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur! — Novi eno-, dvo. ln trimesečni tečaji (dnevni ln večerni) pričenjajo dne 1., J., 8. ln 4. maja 1944. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Moderna strojepisnica. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospek. ti: Trgovske uMlISSe »Cbrlstofov učni ! vod«. Domobranska 15. Nova Itevllka »Knjlžte« oplfmje živilo, nje vzorne učitoljlee Marice Nartnlk — mu-čenlSkl »Krvavi cvet«, eden Izmed tiaočev, kl Jih je lzpodrez.al komunistični srp. K nji. žica ie dobi v upravi na Rakovniku, v Mladinski založbi (Stari trg 80) ln v drugih knjigarnah. Cena 1 lira. Redni letn4 občni zbor Glasbene Matte« ljubljanske bo v četrtek, 1. Junija, eb 18.M r Hubadovl pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi nliol. Na dnovnem redu «o poročila društvenih funkcionarjev ln volitve društvenega odbora. DruStvn Dom slepih ao v apomtn nepo, zahnega prof. Andra KuljlSa njegovi tovai riSl in prijatelji po prof. g. dr. Pavlu Kar. llnu darovali 220 lir. Za plemenit dar so najiskreneje zahvaljujemo. Novice iz verskega življenja ljubljanskih fara Ljubljana Gospodje s akademsko izobrazbo! Redna mesečna duhovna obnova bo pri Križankah v sredo, dne 3. maja, ob 18 ter v četrtek, 4. maja, ob 6.30 is|«lam. — V sredo ob 18 bomo začeli rekolekci-jo z režnim vencem. Ob 18.15 je blagoslov, nato govor. Še posebej opozarjamo. da ho pri prvem sestanku v sredo tudi obnovitev posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Zato najlepše prosimo, da bi vsak pripeljal k tej duhovni obnovi vse svoje prijatelje in znance, ki jih le more pridobiti za udeleži*) pri teh tako pomembnih sestankih, ki morejo edini kazati v današnjih mrkih časih pravo svetlejšo pot v bodočnost. Te akademske rekolekcije naj bi bile za vse izobražence viri duhovnega preroje-nja k Bogu! MaSa zadušnica sa pokojno Mileno Re-kar—Todorovič bo v torek, 3. maja, v cerkvi sv. Totra ob 7.30. Sv. maSa zaduSnlca ia pok. Marijo Mozetič bo 2. maja ob 7 v cerkvi sv. Jožefa. Rckolckcljn za akademske izobraženke bo v kapeli pri urSulinkah v petek, 5. maja, ob 19 ter v soboto, S. maja, ob 7. Obakrat bo tudi prilika za spoved. Vhod pri porti. Kongregacljl gospodov ln meSčanov pri sv. Jožefu imata v nedoljo, ko praznujemo Varstvo sv. Jožefa, skupno sv, mašo in ob. hajilo ob 7. Kongregaclja gospodlčen In kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj rodni shod v ponedeljek. 1. maja. Pridite vse! V nedeljo, 30. aprila, ho v karmellčanskt cerkvi na Selu slovesnost v čast Varstvu sv. Jožefa. Ob 6.30 bo slovesna sv. maša. Ob 17 pridiga in peto litanije sv. Jožefa. Lepo povabljeni! Da skupno priporočimo Jezusovemu Itedniku vse naše zadeve. Toplo jih bo Izročil Bogu in jih podprl t mogočno besedo, ki v nebesih mnogo premore. — Zaupajmo! Pojdimo k av. Jožefu! V nedeljo, 80. aprila, so slovesno praznuje Varstvo sv. Jo-žofa v cerkvi sv. Jožefa. Sv. maše bodo od 5.31 do 1.15. Oh 6 bo sv. maša s petjem in govorom. Ob 7 se moli rožni veneo. Ob 8 bo kratek govor ln pontifikalna maša z orkestrom na koru, kl jo daruje g. stolni prošt dr. Maks Vrabor. — Ob 19.80 govori g. župnik Janez Zupančič. Nato se vrši procesija z Najsvetejšim po cerkvi, kl jo vodi pre-vzvlšenl g. Skof dr. Gregorlj Rožman z asistenco. Po procesiji litnnije sv. Jožefa, blagoslov ln darovanjo za cerkev. K tej slo. vesnosti vabimo vse častilce sv. Jožefa, po-sobno pa še begunce, zavode in vse kongre-gaoijo pri sv. Jožefu. Pohltlmo k mogočnemu Jezusovemu rednikut Priporočimo mu vse zadove naSih družin ln naSe domovine. Zaupajmo; njemu Vsemogočni ne more ničesar odreči! Stolnica. Smarntee bode v itolnlel: vsak dan majnika ob 5.45 govor, ki jih bo vse imol g. atolnl kanonik Anton Vovk. Po eo, voru bodo litanije, nato sv. maša prod Iz. postavljenim sv. Rešnjim Tolesom z orgla-njem in petjem. Zvečer bodo Smarnlee ob 17.31 (ob pol osmih zvečer): govor, nato litanije M. b. z blagoslovom. Prvi in zadnji dan majnika ter ob nedoljah ln praznikih bodo slovesne pote litanije. Prvi in zadnji dan majnika bo Imel SmarniSki govor pre-vzv. g. Skof dr. Gregorlj Rožman, druge dneve bodo pridigovali gg. duhovniki, ki bi, vajo kot begunci v LJubljani. V poned-^jek, 1. maja, je v stolnici tndl celodnevno ieSče-nje sv. Rešnjega Telesa. Najsvetejše bo Izpostavljeno od 6 do končanih Imarnlo zvečer. Oh 10 bo slovesna peta av. maša. Vernike vabimo, da pridejo molit Jezusa v preavei tem Zakramenta. i Nova knjiga »Slovenčeve knjižnice«: František Skacelik: »Podeželski zdravnik« je v prodaji. Roman je pisan tako prepričljivo, da mora zajeti vsakega človeka. Preprost, močan značaj, ki ga ima glavni junak, mora slehernega le dvigati. In to je odlika tega romana. V romanu ni nič solzavosti, nič pretiravanj, to je res kos resničnega človeškega življenja. - Kupite in beritel ■■■■■■»■■(■■■■■■■■■■■Rm OtroSke Smarntee v stolnici sv. Nikolaja. Da bi se mogli amarnične pobožnoati udeleževati tudi mnnjšl otroet iz nižjih razrodov ljudske šolo, pa tudi iz predšolske dobe, bodo imeli vsak dan ob 5 popopoblne (ob 17) otroško šmarnice. To bo zelo lopo, ker se bodo najmanjši — morda v spremstvu mn-mio — zbrali v molitvi pri Mariji romngn.1. Njih nedolžne prošnjo ji bodo gotovo vSeč. Naj oni sprosijo Ljubljani in nošomn narodu Marijino varstvo. Vsak dan bo kratek petminutnl nagovor, nalo litnnije z blagoslovom. Prvj ter zadnji dan in ob nedoljah ln praznikih bodo pete litanije. To dneve no ho nagovora. Vso pobožnost bodo vodili g«' spodje Ijndskošolskl katehet.io. Poli bodo otroel. Starše vabimo, da ro5t.ic.io ali S« bolje pripeljejo k lom Smarnicam svoje naj« mlajša. Verlanfbanmgen des Obersten Kommtssars Verordnung s ur Andernng der Meldevorichrilten 'Aul Grund der mit erteilten Ennichtl- pflichtlger), rind der HauseigentOmer oder der von diesem beit elite Hau»verwalter, bei Untermietern und bei Personen, die sich besuchsiveise bei Verwandten oder Bekannten aufhalten, ferner der Wohnungs-geber zus&tzlich meldepfliihtig (Neben-meldcpllichtiger). Der Nebcnmeldepflich-tiger geniigt seiner Meldepflicht, indem er den Meldevordruck mit unterichreibt und sich auBerdem durch Einsicht in die Meldebestiitigung davon (iberzeugt, dali die Meldung bei dem Meldeamt talsiich-lich erfolgt ist. Verweigert oder unter-laBt der Hauptmeldepflichtige die Meldung oder legt er die Meldebestiitigung nicht vor, so hat der Nebenmeldepflichti-ge das Meldeamt binnen 48 Stunden nach dem Zuzug oder Auszug unmittelbar zu benachrichtigen. Art. 6. Geltende« Recht. Die Vorschril-ten des italienischen Mclderechts bleiben, soweit sie den Bcstimmungen dieser Verordnung nicht widersprechen, mit der MaB-gabe in Kraft, das samtliche Meldcfristen auf 24 Stunden abgekiirzt »ind Unbcruhrt bleiben die Bestimmungen des Gesetzes gegen die Landflucht vom 6. Juli 1939 (Nr. 1092). Die Eintragung im Einvvohner-register gilt jedoch nicht als Zuzugsbewil-ligung im Sinne jenei Gesetzes. Unbe-riihrt bleiben ferner die Vorschriften iiber die Meldepflicht der Beherbergungsbe-triebe und Heilanstalten (Artikel 109 des Gesetzes vom 18. Juli 1931, Nr. 773). Die Meldung bel dem zustandigen Meldeamt ersetzt auch nicht die nach der Verord-nung vom 10 Marz 1944 fiber den Aufenthalt in der Operationszone »Adriatisches Kfistenland« erlordcrliche Aufent-haltsgcnehmigung. Art. 7. Straltestlmmnngen. VerstSsse gegen die Bcstimmungen dieser Verord-nung werden mit Geldstrafcn bis 20.000 Lire und Freiheitsstrafc bis zu 3 Monaten oder mit einer dieser Strafen geahndet. Daneben kBnnen polizciliche Zwangsmafl-nahmen angeordnet werden. Art. 8 Inkralttreten. Die Verordnung tri 11 am 1. April 1941 in Kraft. gong ordne ioh fflr dag Gebiet der Operationszone »Adriatisches Kiisteuland« in Anderung und Ergauzung der Meldevor- Ischriiten det italienischen Reehts an: Art. 1. Meldepflicht. Jede Person, die in der Operationszone »Adriatisches KOstenland« dauernd oder vorilbergehend neu Aufenthalt nimmt, einen bestehenden Aufenthalt andert oder sich besučhsvveise t bei Verwandten oder Bekannten aufhalt, hat dies dem Meldeamt oder Aufenthalts-gemeinde binnen 24 Stunden anzuzei-gen. Bei gemeiiuamem Huushalt triflt den Haushaltsvorstand oder (einen gesetzli-chen Vertreter die Meldepflicht fiir siimt-liohe Angehdrigen seines Haussstandes. Art. 2. Nachzuholcnde Meldungen. Jede meldepflichtige Person, die sich in der Operationszone »Adriatisches Kustenland« authait und ihren Aufenthalt bei dem zust&ndigen Meldeamt bisher nicht ge-meldet hat, hat diese Meldung binnen einer Woche nach Verkundung dieser Verordnung nachzuholen. Art. 3. Art der Meldung. Die Meldung hat ichriftlich unter Verwendung der vorgeschriebenen Vordrucke zu er-iolgen. Bei verheirateten, verwitweten oder gesehiedenen Ehefrauen ist bei der Meldung auch der durch die Heirat er-vorbene Familienname anzumelden. Bei der Anmeldung sind die Personaldoku-mente vorzulegen. Art. 4. Ab- und Ummeldnng. Jede Person, die eine Wohnung aufgibt und aut dem Gemeindegebiet verzieht, hat lich binnen 24 Stunden beim Meldeamt der Gemeinde unter Angabe der neuen Auf-enthaltsgemeinde abzumelden (Abmel-dung). Wird eine Wohnung innerhalb der Gemeinde gewechselt, so ist lediglich die neue Wohnung anzumelden (Ummeldung). Dia Verpflichtung zur Ab- und Ummeldung erstreekt sich auch auf die Personen, die sich besučhsvveise bei Verwand-ten oder Bekannten aufhalten. Art. 5. Nebenmetdepflichtige. Neben der Person, die nach Art. 1 dieser Verordnung meldepflichtig ist (Hauptinelde Opozorilo! Odoiranl« Hi zaplranla nekaterih trgovin ln denarnih zavodov Razglasi Vrhovnega komisarja Naredbe o spremembi prijavnih predpisov Na podlagi danih ml pooblastil odrejam, spreminjajoč in dopolnjujoč prijavne predpise italijanskega prava, za območje operacijskega ozemlja »Jadransko primorje«, sledeče: Člen 1. Prijavna dolžnost. Kdor koli se na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« na novo stalno naseli aH tudi le začasno nastani, premeni svoje tedanje bivališče ali je tudi le na obisku pri to- če se stanovanje premeni ▼ območju občine, je treba prijaviti samo novo ata-novanje (preselitvena prijava). Obveznost odjave in preselitvene prijave velja tudi za osebe, ki to pri torod-nikih ali znancih samo na obisku. Člen 5. Drugotni prijavni zavezanci. Poleg osebe, ki je po čl. 1. te naredbe dolžna opraviti prijavo (glavni prijavni zavezanec), so hižni lastnik ali po njem rodnikih ali znancih, mora to v 24 urah postavljeni hiSni upravnik, pri podna-___• i,______i_____ ___j.. I i,.rr»i> i b, ti nri /Keliflh. ki ho nr i eorod- naznaniti priglaSevalnemu uradu občine novega bivališča. Pri tkupnem hišnem gospodari t m veže prijavna dolžnost glavarja hišnega gospodarstva ali njegovega zakonitega zastopnika gleda vseh pripadnikov tega gospodarstva. Člen 't. Naknadne pri|ave. Vsak prijavni zavezanec, ki biva na operacijskem ozemlju »Jadransjso primorje« in tvojega bivanja pri pristojnem priglaievalnem uradu doslej še nl prijavil, mora opraviti to prijavo naknadno v tednu dni po objavi te naredbe. Člen 3. Način prijavljanj Prijav« je treba opraviti pismeno na predpisani tiskovini. Pri poročenih, obvdovelih aH ločenih ženah se mora ▼ prijavi n»"*»tl tudi i poroko pridobljeno rodbinsko ime. Ob prijavi je treba predložiti osebne listine. Člen 4. Odjava hi prijava preselitve v drngo stanovanje. Kdor koli opusti svoje stanovanje in se izseli iz občine, se mora ▼ 24 urah odjaviti pri priglaševal-nem uradu te občine (odjava) in mora hkrati navesti občino novega bivališča. Franc Leskovlc — 85 letnik Te dni (26-IV.) je pol zahvalno pesem svojega božjega blagoslova polnega življenja, številni Ljubljančani mu gotovo ob teh vrsticah v mislih iskreno čestitajo. Saj živi med njimi okoli 75 let. Rodil se je v Godoviču, Sole obiskoval v Idriji in v Ljubljani ie Izučil ▼ Halbensteinerjevi tvrdki trgovstvia in je kot ugleden trgovec in pose6tnik skupaj z Jožefom Jegličem, bratom knezoškofa dr. A. Jegliča, vodil cvetočo specerijsko trgovino na Jurčičevem trgu. Ob ustanovitvi Ljudske posojilnice je stopil v njeno upravo kot blagajnik ter tO službo izvrševal prav dO g|6 nicht den Prevod wegen Zutollnug vom zadnjega Z vso njemu lastno vestnostjo; | Wein angehen, dass sio recbtzoitig durch še sleherni dan prihaja v uradne prostore. Z enako požrtvovalnostjo je živel ves čas svoji družini; z zvesto tovarisico jenmikih ln pri osebah, ki so pri sorod nikih ali znancih samo na obisku, pa tudi etanodavec zavezani opraviti prijavo (drugotni prijavni zavezanci). Drugotni prijavni zavezanec zadosti svoji prijavni dolžnosti, če prijavno tiskovino sopodpise in se poleg tega z vpogledom v potrdilo o prijavi o tem prepriča, da se je prijava pri priglašcval-nem uradu dejansko opravila. Ce glavni prijavni zavezanec prijavo odreče ali opusti ali de ne predloži potrdila o prijavi, mora drugotna prijavni zavezanec priglaševalni urad v 48 urah po prihodu ali odhodu o tem neposredno sam obvestiti. Člen 6. Veljajoče pravo. Predpisi ita-ljanskega prijavnega prava ostanejo, kolikor ne nasprotujejo določbam te na redbe, v veljavi s tem, da se vsi prijav ni roki skrčujejo na 24 ur. Nedotaknjene ostanejo določbe zakona zoper beg z dežele z dne 6. julija 1939 (št. 1092). Vpis v register prebivalstva pa še ni zadovoljiv za priselitev po tem zakonu. . Nedotaknjeni ostanejo dalje predpisi o prijavni dolžnosti prenočevaluih obratov in zdravstvenih zavodov (čl. 109, zakona z dne 18. julija 1931, žt. 773). Prijava pri pristojnom priglaševal-nem uradu tudj ne nadomestuje dovolitve za bivanje, ki je potrebna po na-redbi z dne 10. marca 1944 o bivanju na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«. Člen 7. Kazenske določbe. Kršitve določi) te naredbe se kaznujejo v denarju do 20.000 Lir in s kaznijo na prostosti do 3 mesecv ali z eno izmed teh kazni. Poleg tega se lahko odredijo policijski prisilni ukrepi. Člen 8. Uveljavitev. Ta naredba stopi v veljavo na dan 1. aprila 1944. V Javnosti ae pojavljajo vedno Se»«» r>-vorloe, da »iivajo namoščencl »Prevoda« najrazličnejšo ugodnoetl prt dodoljevanju il-vilaklh potrebščin, da dobivajo po več ti-vtlakih nakaznic, da <1 »* aebo pridržujejo zaseženo blago itd. Te govorice se Sirijo tla-■tl od časa, od kar ae vrši itrož.Ja kontrola glede iivilskih nakaznic ln od kar ae t večjo odločnostjo nastopa proti črnoborzijanoem. Prizadeti skuhajo aeveda »voJo krivdo omiliti na ta način, da Sirijo klevete proti »Prevodu« ln njegovim organom, hoteč vzbuditi na ta način v javnosti mnonje, dn. tudi »Prevod« ln njegovi nameščenci kršijo pre-firanjevnlne predpise. Vaem razsodnim ljudem bi bilo menda odveč dopovedovati, da ao vae lake ln podobne govorico popolnoma izmišljene In brez vsake podlage. V avrho jaanostl poudarjamo, da ao glede nakazovanja In razdeljevanja iivilskih potreblčln vseh vrat nameščenci »Trevoda« povsem Izenačeni t ostalimi upravičene! ln da »Prevod« tudi z zaseženim blagom razpolaga Izključno le po veljavnih prehranjevalnih predpisih, n« da bi Imeli nnmeSčenol »Prevoda« od zaseženega blnga kakrSne koli ugodnosti ali osobuo korist. »Prevod« ae čuti doltnega. da taenkrat v»o pošteno Javnost poavarl. da ne naseda In ne Siri takih zlonamernih govorle, v bodoče pa ho rse razšlrjevalee teh neresničnih govorle brez Izjeme kazensko zasledoval. Ljubljana, dne !». aprila 19«. Pokrajinski prehranjevalni tavod »Prevod«. Omejitev prometa Upravnik policije ▼ Ljubljani je izdal naredbo: §. 1. Tranzitni vozni pro-mot je prepovedan po Črtomirovi ulici od vhoda v hiSo bolnišnice za silo do konca hiše št. 19 v Črtomirovi ulici. — § 2. Prekrški te naredbe s« kaznujejo po čl. 09 zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929, Urad. list 313-76 iz lela 1929. V prvi svetovni vojni je nmrl nafi pisatelj Fr. Maselj-Podlim-barskL Njegov vojaški poklic ga je pri-vedel ▼ deželo tujih Beg in navad. Pestro bosansko življenje je risal v svojih knjigah. Posebno znana je knjiga »Go-spodin Franjo«. Ta ni nihče drug ko pisatelj sam. Napisal je še več drugih del, med njimi »Handžija Mato«, »Markica« in »lz starih zapiskov«. Tudi njega se }e spomnila Zimska pomoč pri svoji bogati knjižni tomboli. Njegov roman »Goepodin Franjo« je uvrstila Zimska pomoč pri Knjižni tomboli med svojo dobitke pri petoricah. Kdor bo zadel petorico, bo dobil poleg tega romana še devet drugih knjig. Še nobena tombola v Sloveniji vam ni nudila toliko bogatih dobitkov. Za 10 lir utegnete zadeti poleg knjig še denarni dobitek. Za begunce ln droge, Vt no ostali brez vsega, naj vam ne bo nobena žrtev prevelika I Žrebati bomo prijeli 7. maja Ta dan bomo objavili po radiu prve številke, a katerimi utegnete zadeti najnižji dobitek: dvojko, t. j. pet knjig. Pohitite z nakupom tombolskib taMic' tru v ie bfs bfs fsk bfsk b Olea J. Naredba VUokega komlaarja e času ta odpiranje la zapiranje trgovin, obrt. nih in industrijskih obratovalnlo ter potovalnih pltarn i dne 13. aeptombra 1943 St. 174 Službeni list tt. 330 74 lz 1)43 te dopolni takole: 1. V točki 1 pod I A člena I. ae na koncu beeede »meaeoih« vejica nadomesti z podpičjem ln ae doda: »trgovine t raelonlranlml ilvllt ostanejo ob četrtkih popoldne zaprte za občinstvo«, 1, Za točko T, pod I A t&tega člena se doda nova točka: »g. prodajalnle® pogonskih gorlv^ ln olj: neprekinjeno od 7. do 19. uro« I. Na koncu člena 3. se doda novo poglavje >0. Denarml m vodi. Denarni »avodl obratajajo od I. de ure. za atranke P« od 8S0 do ll.M »re. Popoldan Ja »aakemu tavodu na proslo dano, da Ima dveurno dežurno aluibo. ta katero določi čaa ln Število potrebnega oeeb-Ja«. 4. Za točko ». pod a) 41*«» «• •« o«*1* nova točkst »10. Prodajalnlee pogonaklh goriv ln olj neprekinjeno od 7. do 1». ure«. Člen 3. Naredba Viaokega komisarja o delovnem času ta denarne »avode t dne 1». novembra 1»41. St. 15«. Službeni Uit tt. MS 54 It 1941 »e ratveljavi. Člen ». Ta naredba atopt ▼ veljavo tretji dan Po objavi v Slnžhenem liatu Seta pokrajinske uprav« v Ljubljani. Dajatve za Pokrajinski gospodarski svet Službeni list z dne 29. aprila prinaša tudi proračun Pokrajinskega gospodarskega svet« za leto 1944. Proračun predvideva 3,0K9.641 dohodkov. Proračun knkor tudi odmere doklad za kritje izdatkov v poslovnem letu 1941 je odobril prezident Pokrajinske uprave, ki je odo. bril tudi pristojbine Pokrajinskega gospodarskega sveta. Te takse zadevajo razne obrtniške obrate, daljd obsegajo manjše pristojbine ob nakazilih tehničnega materiala, ob nakazilih tkanin in pletenin, kuriva, kože in usnja, tehničnega leea, takse ob izvozu in uvozu. Podrobnejše prihodnjič. Splošna bolnišnica naznanja Izven obiskalnega časa (od pol 1 do S) n 1 vstopa za obiskovalce iz mesta. Izvzeti so sorodniki težko bolnih ob po-kazu izjemne dovolilnice oddelčnega šefa; v kolikor vratarjem niso znani osebno — pa zdravniki z zadevno izkaznico in osebe, ki dokažejo prihod z dežele ali uradno poslovanje. BolniSnica n l javno zaklonišče, nlH nima prostora za zaklanjanje obiskovalcev. Ce jiih zateče alarm na poti, naj nikar ne tekajo brezumno nalašč prav do bolnišnice ln s tem izgubljajo usodnega dragocenega časa, ampak naj čimprej poiščejo najbližje zaklonišče ob poti. Hrana, ki jo neso bolniku, ne upravi-čuje morebitne hoje v smrt. Bencin in petrolej za obrtnike Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu I »one za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, se opozarjajo, da morejo mesera maja dvigniti bone po strokah in imenskih začetnih črkah v naslednjih dneh: mizarji: A—O 1. maja; P—Z 2. maja. Slikarji in pleskarji: 3 maja. Urar ji, torbar ji in knjigovezi: 4 maja. Mehaniki: B. maja. Kleparji in ključavničarji: maja. Eelektrotehniki in steklarji: 8. maja. Krojači, modistke in krznarji: A—N 9. maja; O— t. 10. maja. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone le na dan. ki je določen za njihovo stroko. Zamudnilu se ne bodo mogli upoštevati. Izplačevanje vojnih podpor Vojalkl urad Pokrajlnake uprave (Po-ljamka cesta tt 3) bo Izplačeval pripada- joče pristojbini itrankam po naslednjem redu: I) začasno pokojnino ta m«J aktiv« ntm častnikom, vojaškim uradnikom, pod-čattnlkuui In »vojeem aktivnih vojnih ujetnikov: od 3. maja napreji b) preživnino za meaee april 1944i ivoj-oom vojnih ujetnikov In rezervne vojake la iloer: 34. do « aprili ta vae upravlčencei a) podporo ta mesec iprll 1944: ivojeein civilnih Inlernlranoev ln to: 3 do t. maja za npravlčenoe ti mnita LJnbljane. t. do 10. mHja ta upravičene* Itven Ljubljane. Izplačevanje preko celega dneva, nove prošnje t* ne bodo iprejemale v tem času, niti dajala pojasnita. Opravičenci se morajo likazatli 1. t otehno Izkaznico) I. i poŠto svojega člana It vojnega ojei-nlStva oziroma Internacije, pisano Janunr-Ja 19441 ako tega nimajo, potem potrdilo hišnega lastnika (upravitelja), potrjeno od rajonske poltoljake stražnice Ipotrdllo za one Itsen Ljubljane), da se doltčul član družine Se al vrnil domovi I. i pismenim potrdilom dotlčnega »pra-vlčenca. ako Je osebno tadržan. da ne mora lt drugih vtrokov priti po priatojbme. Družinam interniranih, priprtih ali kon-rinlranlh ratvrSčonlb ln nerazvrlčenih uslužbencev od oaebja Jugoslovanske državi In drugih Javnih In pomožnih ln knkor koli pod državno nadtoritvo postavljenih ustanov pripada od 10. oktobra 194» polovlra temeljnih prejemkov družinskega poglavarja; to lito »elja a« priložnostne delnvee (dninarje, občasne In terminske. pnvSsIne In pogodbene), ako ao bili taposlenl pri državi ali Javni »stanovi tdržema »II v presledkih »6aJ d mesecev. — Takim osehi.in ne pripada nobena podpora pri tukajšnjim uradu. Rdeči križ poroča Potlv. Pri referentu III. poizvedovalnega oddelka. Marijin trg i, so naj zglaal g. Er-tetič Slavko. Zahvale. ItK ao darovali: g. Drošler Nada 300 lir, odvetniška pisarna g. dr. Fotti-eha O. It neke poravnave 100 lir, g. Inž. It. 8uinik namesto venca na grob blagopok. dvornega ivetnlka Mihaela Oahrijelčič« »00 Ur. Vsem darovalcem prisrčna hvalnt Kundntachungen der Ernahrungsanstalt Zuteilung vom Wein Oastwlrte worden benacbricbtlgt, dasa dio Tflgeeprcase erfabren worden, vann dio Zuvelsungen vom Wetn orfolgen werdon. Obvestila »Prevoda« Delitev vina Gostilničarji, ki še niso projoll nakazil za vino, naj no hodijo v tej zadevi na Pro- gospo Albino iz znane Macenčičeve (Mohorjeve družine v Kranju je vzgojil 0 vrlih otrok, od katerih jih živi pet; so kakor znano, v odličnih življenjskih razmerah. a jo še našel časa za sotiudni- (i ----- „MJ _________ . .„, ------- ..„ ... štvo pri oblikovanju krščanskega obce- vo(|_ k6r bodo praVočasno po čneniklh obve-stva- Dolga leta je cerkveni ključar prt S6enii k(Jttj a6 bodo naknziia delila, sv. Jakobu, kjer je toliko let deloval i njegov stric — nepozabni prelat Janez Rozman; bil je med sotrudniki za prireditev prvega katoliškega shoda v Ljubljani (1893); bil zadnji blagajnik častitljive Katoliške družbe, svoj čas matice drugih pomembnih katoliških zdruzb v Ljubljani. Dokaj trnja so mu pac dolga leta nasula na življenjsko pot — med drugim mu je nadebudni ein dr. mod. Stanko umrl kmalu po promociji — pa je vse tegobe obvladoval s prisotnostjo duha, s humorjem in krščansko vdanostjo. So je duševno popolnoma svez; pravkar jo težko obolenje srečno premagal. Naj mu dobrotni Bog podeli še dolgo vrsto tiadnljniih blagoslovljenih let — v blaginjo cenjeni družini, znancem in prijateljem pa v veselje in stalno pobudo l Pojasnilo glede riža za otroke Z odlokom de« Obersten Kommiasar« Je bil zvišan dosedanji obrok SI vil za Juho (riža, testenin) viem potrošnikom nad 3 leta starosti, za 11100 gr. Ker so otrool do 3 let dosedaj io prejemali 1 kg živil za jnho na določen! odrezek dodatno živilsko nakaznice »Do, Ma«, bodo za inesoc maj prejeli ta dodatek na osnovno živilsko nakaznico enako kot ostali potrošniki in no več na dodatno nakaznico »Do. Ms«. Zato se bo delil na nakaznico »Do. Ma« saino sladkor, in sicer 500 gr na odrezek »a 1«. R tem se popravlja točka 7. obvestila Prevodu, ki je blio objnvijeno v dnevnem časopisju 27. t. m. o delitvi rBclonlranih UvU v. mesecu maju. Dramsko gledališče Nedelja, St. aprila, ob 15: »Slaba vest«. It-ven. Nastop ge. Mile Kačtč Koširjeve. Cene od 24 Ur navzdol. — Ob 18: »Ognjenik«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, t. maja, oh 18: »Matura«. Izven. Občinstvo opozarjamo, da s« bo vršila zadnja predstava Anzengruherjeve »Slabe vesti«, ki je prejšnjo nedeljo odpadla, danes ob 15. Vstopnice, kupljone za to predstavo ostanejo v veljavi. Veseloigra L. Fulde: »Ognjenik«. Otebe: takonoat Edvard Huning, arhitekt — Na-krst, 8nbiTia, njegova žena - Vida Juva-nova. njun hišni prijatelj ln pra\ni tvet-nlk Blom - J. Kovič, vzrok za ločitev: Vera Verena — Oabrljelčlčeva. ter eplzoje: Kru se, stavbni vodja — Rrezlgar. Krescencija, Sahlnlna dojilja — Rakarjeva. Betka ln Tona. služkinji — Pugljeva tn Mazovčeva. Režiser; J. KovlS. Scena: inž. E. Franz. Operno gledališče Nedelja. St. aprila, oh 18: »Gorenjski stav- 6ck«. Izven. Ceno od 36 Ur navzdol. Ponedeljek. 1. majn: Zaprto. Foerster »Gorenjski slavtek«, opera v t dejanjih. Osebe: mati — Zamejlč Kovtčeva, Minka — Vidalljeva, Franjo — Llpušček. Chansonette — Janko. Nlnon — Kržetova. Francozinji — Baukartova In Sancinova, Štrukelj — Zupan. Uajdl — Banoveo. Lovro — Dolničar. krčmar - Grogorln. sel - Pla-neekt. Dirieent S Blubad, režiser E. Frelih. koreograf P. Golovin. FILMI TEGA TEDNA »Prijeten dan« je naslov filmu, ki ga predvaja kino Sloga. Tovzet je li aodan.e vojne in nam knže vesel don treh dopustnl-kov. Po dolgom času se vračajo v Berlin za en sam dan, ki pn ga hočejo prebiti prijetno ln vosolo. Vojni čns Je prlvedel v delo tudi ione ln dekleta, ki morajo nadomeščati moške, ki ee borijo nn bojiščih. Koliko veselja prinese tak dnn ženi, ki Je zavzela mesto svojega moža v uradu; koliko možu, k| svojega sinčka prvič vidi. Študentka medicine, ki mora poleg dela na kliniki opravljati tudi službo sprevodnika na trnmvaju, se razveeol! obiska, ki g« je tako dolgo pričakovala. Veselje, pa zopet razočaranje ob spoznanju zmoto je prav dobro prikizano. Vendar pa se vse tako razplete, da je prav in dobro za vso ter se dopustnikl vračajo na bojišče z radostjo v srcu In upanjem nn lepšo bodočnost. Snov filma je prav do. bro zajeta in zelo primerna današnjemu času, snj nam kaže le ljudi, ki se udejstvu-jojo v vainom delu. Igra je naravna ln neprisiljena; tako vsakdanji so dogodki, vendar pa pomenijo mnogo za življenje posameznika. Najsi bo delo še lako težko, žene in dekleta vendar delnjo In opravljajo «v0-jo dolžnost v zavesti, dn daleč od njih živi nokdo, ki misli nanjo iu ki jim posveča vsak prosti trenutek. Križanka št. 135 l 2 3 4 5 6 7 " 1 9 10 It 12 13 14 15 16 17 1H 19 20 21 22 2» 24 26 26 27 28 29 30 31 32 33 34 85 36 37 3« 39 40 41 42 43 44 45 46 17 48 49 51) 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 62 03 64 65 16 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 ao 81 Ul a H2 83 84 Vodoravno: l. pogorje na Gorenjskem, 11. gomila, 14. poslednja volju, 16. sla, 18. vrsta prsti. 19. obrtnik (množ.), 20. neumen, 22. močvirna rastlina, 24. začetnici imena in priimka slov. pisatelja, 26. žensko ime (2. skl.), 28. del Notranjske, M), rudnik pri Duis-burgu, 32. vrli v Julijskih Alpah, 34. ke-mični znak za baker, 35. kaznivo dejanje, 37. gorska veriga, 39. plast, 40. glasbilo, 41. posmeh, 43. red, pravi-lo (Tatinsko). 43. reka nn afganistanski meji, 46. dva enaka soglasnika, 48. del kolesa (množ.), 49. kot 22. vodoravno, 51. molče, mirno, 53. učenje, 54. vzklik, 56. srbsko moško ime, 58. grška črkn, 60. žensko ime, 62. zdravilna rastlina, 6t. Marijina mati. 66. evo, na, 68. vrsta rdečkaste barve, 70. oblika pomožnega glagola, 72. mesto v Romuniji, 74. del Ljubljane, 76. konica, 77. nekateri, 79. tuje žensko ime, St. štajerska reka (brez j). 82. števnik, «3. grič nntl Knkr-sko dolino, 84. dolina v triglavskem pogorju. Navpično: 1. plač, 2. vstaja. 3. strah divjačine, 4. ognjenik pri Kostariki, 5. toči solze, 6. mednarodni izraz za smuči, 7. začetnici priimka in imena velikega slovenskega voditelja. 8. kemični znak z., srebro. 9. gaj, 10. naslovna trgovska kratica, II. oriralni zaimek. 12. panj, 13. planinska po«to-jnnka nad Blerinm, 15. hrib, 17. grmada. 20. kratica za knjižno založbo, 21. plug, 22. kemični znak za ierbii, 23. vasi, 23. gorska skupina v Julijskih Alpah, 27. reka na Gorenjskem, 29. skregan, 31. vprašalni zaimek, 33. dolina v triglavskem pogorju, 35. padavina, 36. steza, 38. rimski uradnik, 41. predlog, f2. hodi, 44. severnoameriška država, 47. gora v Karavankah, 50. gora v Julijskih Alpah, 52. ne široko, 54. označba za površinsko mero, 55. moško ime, 57. član izumrlega naroda, 59. očetova, 61. ime Lcblaneovega junaka. 63. bosanske kavarne, 65. umetnost (latinsko), 67. rimski pesnik, 69, sicilski ognjenik, 7t. število, 73. priimek slov. skladatelja. 75. osebni zaimek, 78. predlog, 80. kratica za svoje-ročno, 81 a. medmet. Rešitev križanke it. 131. Vodoravno! 1. onegav, 6 par, 9. Indigo, 14. mar, 16 ara, 17 ona, 18 tir, 19. had, 20. Eros, 22. Hanibal, 23 vale, 24 lomim, 26. letak, 27 humus, 28. oduren, 30. vat, 31. vrlina, 32 Sencka, 34. bos, 37 ciklus, 40. edina, 41 Rapal, 43. bakla. 44 Riia, 45 nosorog. 47 nart, 48 Ela, 49 jok, 50. Ela, 51 Cal, 53. rij, 54. cigara, 55. noj, 56. odlike. Navpičnot 1 omelo, 2 narod, 3. ga, 4 arh , 5. Vasi, 6 ponev, 7 Anita, 8. rabat, 8 itak. 10 Nil, 11. dr.. 12 galun, 13. Odesa, 15 Romur.iia, 19 Hamilkar, 21 sirena. 23 vulkan. 25 Meka. 27 hrib, 29 na. 31 V C (Viktor Cenčičl, 32 so-rec, 33 edili, 34 basen. 35 ^polo, 36. saraj, 33. Ulrik, 39. satje. 41 roka, 42. loco, 45. nor, 46. gad, 49. ja, 52. 1. I , Oddajnltta (kuplna »Jadrauiko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 30. aprili 7 Poročila v nemSčinl — 7.80 Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes 8.30 Porodila v slovenščini — 9 Orgelska glasba, verako predavanje, praznična glasba — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Naša zakladnica — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 13 Opoldanski konoert 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Nemški ljudski konoert — H Poročila v nemščini — 14.10 Zbor tonskega učiteljišča vodi prof. Repovš, aodoluje pianist Marijaa Lipovšek — 16 Koncert za vojake — 17 Poročila v nemščini in slovenščl. ni — 17.15 Plesni orkestor vodi Marijan Vo-dopiveo — 17.45 15 minut za podeželje: Inž. Štrancer Alojz: Gozd in njegov pomen za gospodarstvo — 18 Filhartaonični koncert — 19 Ura pesmi: sopranistka Jnnja Baukart In bariton Dušan Portot — 19.30 Poročila v slovenščini, napovod sporeda — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Volikl koncert za krajši 8as — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Koncert orkestra Baloh. Dnevni spored za t. maj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini - 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini ln slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Koncert maloga orkestra vodi DBrmelj i- 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu liokaj — II Poročila v nemščini in slovon-Ičinl — 17.15 Pisano polje — daj žldane volje! — 18.30 Prenoa Smamlo iz frančiškan-ike cerkve — 19 Sramel »4 fantje« — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glashona medigra — 20 Toročila v nemSčinl — 20.15 Iz opernega sveta: radijski or. kestor vodi D. M, šljanec, sodeluje Elza Kar-lovae, alt —21.15 Danes ml ves svet igra — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba »a lahko noč. IEL KINO »MATICA« ,MI Velika umetnic« Žarah I.eander ter nenadkriljivi lleinrlch George v filmn čustvene, dramatične vsebine »Domovina« Peatni ia arije iz oper »Orfej in Evrldika« ter Baclior »Pasijon«. Predstava ob nedellah: 10.SO, II, 17 In 1» ,EL KINO »SLOGA« VK Prava. resno zaljubljena igra iz danainjega časa« polna dovtipov in veselih epizod r Tobisovem filmu »Prijeten dan« V glavnih vlogoh: Gertrnd Meyca, Volker von Collande. PREDSTAVE v nedeljo in ponedeljek I. maja: ob I!, 17 in 19. ,EL KINO »UNION* Odlična pevk« ostane pri svoji ametnosfi, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. — To je na kratko »misel prvovrstnega filma »Sveds/ii slavček* V »lavnih vlognh: lise Wer«er, K«rl Lntlwig Dieiil tn Joahini Goltschalk Prodstave ob nedeljah: 10.10, IS, 17 in 17 KINO »KODELJEVO« telelon «1-M Tzvrstnn zabarna komedija" »Tovariš pride takoj« Carola Ilohn. Albert Matlerstock, Fritz Kainpers. PREDSTAVE: delavnik ob 1», ob nedeljah ob IS, I" in 19. KLOBUČARNA „P A | K" Vam strokovno osnaži, preohlika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 38 Miktoiičeva cesta St. 12. (Nasproti hotela Union) Strti pod udarci usode javljamo, sorodnikom, prijateljem in rojakom, da je dne 27. januarja 1944 v Auschwitzu zaradi oslabelosti prenehalo biti preblago in dobro srce naše nenadomestljivo zlate mame, stare mame, tašče in tete, gospe Jerice Ukmar v 00, letu njenega nam posvečenega življenja. Sv. maša zadušnica bo brana v cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 9. maja 1944 ob 8 zjutfaj pri glavnem oltarju. Ljubljana, dne 28. aprila 19-14. Neutolažljive rodbine: UKMAR, KANDARE IX ORFL MALI OGLASI Službe I HtaJo j U I.ETNO DEKI.E išče službo blizu ljub-Ijune pri manjši družini. Naslov v uprnvi »Slovenca« pod 3472. _ (a si.uzno k otrokom za čez dan ali po dogovoru iščem zn 1. mnj. Sani poštena, čisla in zanesljivo. Ponudbe v npravo »Slovencn« pod »Veselje do otroki 3522. _(» Sl.UZBO ZELI starejša kuharica, vajena vsega gospodinjstva. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobra gospodinja« št. 3523. _(« ZAKONSKI PAR s stnirm službo iščem za pomoč pri vrtnih delih in v gospodinjstvu. Ponudbe uprovi »Slov.« pod »Prosto stanovanje« št, 3595. SPREJMEM pomočnika in vajen-ca ali vajenko. Krojaški salon «MODA«, Ljubljana, Resljeva S. MODNI SALON »TAVČAR« sprejme 2 ......ločnici: eno ki je v»jenn dam-skili plaščev, drug« pa boljših domskih oblek. Plača dobra. Islolnm sprejmem 2 vnjenkl. -llirsk« ulic« 12, Ljubljana, Iclefon 42—35. '_(b ISCEM DEKLE pošteno, starejše, ki zua tudi kuhati, k 2 osebama. Naslov pove uprav« »Slovenca« pod it. 352V___ KUHARICO dobro, samostojno takoj sprejmem. Plača dobra. Domobranska cesta 7. DEKLE kl zn« poleg hišnih del tudi kuhati, takoj sprejmem k 2 osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3483. POSTRF.ZN1CO ali služkinjo veščo vseh gospodinjskih del sprejmem takoj za čez dan. Rimski trg 8-1. levo._ (b IHSNA POMOČNICA ki zn« kuhali, poštena in vestna dobi do. bro namestitev k trem odraslim osebam. Naslov iz prijaznosti v bufetu: Vošnjakova i. ŠIVILJA sprejme pomočnico in vajenko. Na&lov v npr. »Slov.« pod št. 3642. POSTREZNICO za jutranje ure iščem. Predstaviti se ob 9 v pisarni: Mestni Irg it. 25-1._ (b POSTREZNICO za dopoldanske ure rabim takoj.. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 3658. (b MLAJŠE DEKLE (begunko) iščem k 3-članski družini kot pomoč pri gospodinjstvu. Oskrba dobra. Jogodič, Vodnikova c. šl. 35o. (b KUHARICO zanesljivo, veščo vseh hišnih del, išče tričlanska družina: prof. Gspan, Medvedova 10. SLUŽKINJO sprejmem, pridno in pošteno za pomoč gospodinji v stalno službo k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3598. KUHARICA samostojna, varčna in vajena vseh drugih gospodinjskih postov dobi dobro službo. — Naslov v upravi »Slo-venea« pod št. 3588. DELAVCA iščem za slalno . Pir-not, Tržaška 107. ŠIVILJO pomočnico, mlajšo moč sprejmem lakoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3678. | Ramo j SPREJMEM DEKLICO brez. staršev v starosti od 10 do 15 let ▼ popolno oskrbo k zakoncema brez otrok, katero po obojestranskem sporazumu cven-tuelno tudi pozakonim. Naslov se izve v trgo-vini Habič, Vrhnika. B šiv, stroji ] ŠIVALNA STROJA (patent), brezhibna, 1 krojaški in I damski naprodaj. Naslov pove uprav« »Slovcuca« pod št. 3570. (I ŠIVALNE STROJE raznovrstne kupim in plačani najboljše. — llinko Privsek Ljubljana, Kolodvorska 7. »SINr.ER« šivalni stroj zelo dobro ohranjen za domače gospodinjstvo — ugodno prodam. Pred š'..o'ijo 19, Adamič. (I »SINGER« šivalni slrtii. nncrrz-tjiv, prodam. Simandl. Dvorža'..ova 3. (j I Kupimo g KUPUJEMO prozo« cruieulD« Id •lične papirnat« vreče ffcIHONAKlA. !>!»«► v« e. 35 a. STEKLENICE razne vrsle, kupujemo Plačamo dobro. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. ■ b Gušlin. Vodnikov Irg «L a. POZOR1 Knpnjeui »reče In »«e tekstilne odpadke ter plotom po najvišji ceni. . Grebene Alojzij, Gallusovo nabrežje 39. Ljubljana. k STAR PAPIR 10 papirne odpadke vsake vrste, velike in majhne količine, ku pujemo po najvišji cenil Prevoz oskrbimo samit Združene papirnice, pisarna: Dunaj, ska lb-11 (tel. 20-94). skladišče pri Kuverli. Ciril Metodova uliea št. 67, nasproti stare mitoice. Ik USNJENE KOVCEGE nerabljene in rablje* ne. ludi slabo obru-njene, vsake vrste, kupujemo po solidnih cenah. D. Oslrožnik, trgovina, Pasaia-nebo-tičnika. RAZNOVRSTNE PRKDMKTB vam vnovči takoj v gotovino Trgovska pisarna za ' bančne in denarne posle AL Pla. ni riše k, Ljubljana — Dvoržukova ulica 3-1. STEKLENICE vseh vrst ler šiviljske odrezke stalno kupuje »MtTALl A«, Gospo-svet-ska 16. (k PISALNI STROJ novejšo vrsle, dobro ohrunjon. kupiip.^ Naslov v uprnvi »Slov.« pod št. 3579. (k KUPIM PUŠKO n« zračni pritisk — Lufldruckgewelir. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Puška« »t. 3645. FOTOAPARATE ia pribor vseh vrst ter sličue predmete kupujemo in plačamo takoj najvišje cene. -Fototehnika, Dunajska cesla 15. (k FOTOGRAFSKE ŽARNICE rdeče rnbin in zelene pnn 220 voltov, ludi rabljene, kupimo. Kino Union, Ljubljana. KOKOSOVO PREPROGO rdečo, v dobrem stanju r širini O SO m do 1.20 m in dolžini 6 do 10 m, kupimo — uprava kina Uniona. OTROŠKE VOZIČKE kolesa moška, damska in deška, trielklje — rabljene in nerabljene kupim. Hinko Privšck Ljubljana, Kolodvorska 7. (k KOZOLEC večokenski kupim ali vzamem v najem v Ljubljani ali v bližini mesta. Ljubljana. Kn-runova 5. (k MOŠKE OBLEKE stare čevlje, perilo, pohištvo ild. stalno Kupuje: Drame Alojzija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. k PISALNE STROJE vseh vrst, blagajne ognjavarne. stoječe in registrirne. tehtnice vseh vrst kofiim. Hinko Privšck, Kolodvorska 7. (k KUPIM lahko poletno obntev za 7 let staro punčko. Gregorčičeva 5, dvorišče. (k HARMONIKE vseh vrst kupim in prevzamem v komisijsko prodajo. — llinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. OTROŠKO POSTELJO dobro ohranjeno, in šivalni stroj kupim. -Istotam tudi sladko seno nnprodoj. Naslov v upravi »SIov.c pod šl. 3594. (k SOBNE In kuhinjske oprave, otomnnc. zložljive postelje. leseno otroške posleljce, žimnice in preproge ter vseh vrst uporabne predmete kupimo.' Plačamo dobro. Trgovina Ogled, Mestni Irg 3. (k RJUHE dobro ohranjene plačamo po kvaliteti od 200 do 300 lir zn komad. Trgovina Ogled. M estni Irg 3. I k |Avto»motor| TOVORNI AVTO (SASIJA 7 TON) brez gum In kabine zelo ugodno naprodaj. Naslov v uprnvi Slovenca pod št. 3608. ___JT DVE MOTORNI TRIKOLICI nosilnost do 1200 kg, še tovarniško novi — ugodno naprodaj. Merkur Pnhflrjeva 6. (f AVTO lovorni. nosilnost 3500 kg v dobrem stanju in obrnili prodam ali dam v najem. Ponudbe tinravi »Slovenca« pod »Dober avtomobil« št. 3566. (f I Prodamo | 700 k« SENA prodam. Glinica U — Ljubljana VII. (I PEGE IN L1SAJ vam zanesljivo odstrani »Al UA« krema DHOGERIJ A k ANL. židovska alice t. TRICIKELJ nosilnost 150 do 200 kg prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 35W. (1 CVETAČO lepo in zdruvo blago — še dobite pri Gospodarski zvezi, Mui-strova 10. ŽIVO APNO prodamo. Kupimo decimalno lelitniro za 250 kg. Rožna dolina cesta XVII šl. I. t! ZLOŽLJIVE STOLE za vrt iu zaklonišče, kakor tudi vsakovrsten rezan in tesan les dobile v skladišču zadruge »Marad« v 2i-vinozdrnvniški ulici — za Cukzarno. 1 MARMORNA KRKDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0. 00. UIIO, 0000. . Plastiko!. Sintezpomie«. Karboli. ne| . katran. Olje ta jermena slalno n« ra-logi: PE'I RONAFT A. l.iubllana. Ciril Metodova 35 a. piej l yr leva. |l PRAVE JUTA VREČE lepe prave futa vreče, dokler traja zaloga ogodno naprodaj. Pe-tronafta, Ljubljana — Ciril-Metodova it. 33«. prei Irrševa. 6IVALNI STROJ pogrezliiv_ predvojni, v brezhibnem slatiju, ugodno prodam. Nova trgovina, Dunajska eesia 36 (nasproti Gospodarske zveze). mu I. POGAČNIK LJUBLJANA Bohoričeva ulica Stl Telefon BtaL'-69 RJUHE prvovrstno ohranjene, zelo močne, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3494. (1 PAR FOTELJEV in več flolov, prevlečenih z usnjem ngod-no prodam. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod it. 3549. (1 KOKO.AJE PFRJE ca 100 k p, prodam. Slamič, Ljubljana. (1 OTROŠKE POSTELJE solidne izdelave prodam. Artuak Josip — mizarstvo. Jenkova 7. HRASTOVO OMARO za obleke prodam. — Močna in solidna. Naslov v upravi »SIov.c pod it. 3568. (1 NOVE KAPNE vezone, rjuhe in bri-salke prodam. Naslov v upravi »SIov.c pod it. 3f)05. (1 ZAMENJAM bele nizko semiš čevlje it. 33 za črne ali rjave nizke št. 34. — Dunnjska c. št. 17 pri hiinici. PSENIčNO SLAMO nekaj tisoč kg prodam. štrukelj, Pržan St. 2. (1 TEHTNICO avtomatično do 15 kg prodam. Naslov v upr. »SIov.c pod St. 3639. 2 PISALNA STROJA eden z dolgim vozom 46 cm, drugi v kovče-gu, prodam. Naslov v upravi »Slovencac pod št. 3638. (1 MIZICE Z ROLO za pisalne stroje, hrastove in kuhinjo prodam. Naslov v upravi »SIov.c pod št. 3637. JEDILNICO v nemškem slogu — kompletno prodam, llinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. PRODAM: sskoraj nov divau. omaro, nočno omarico, veliko ogledalo, železno pečico, 2 mizi in toaletno mizico. Poni-kvar, Križevniška ulica 7-1. (1 PRODAM zelo dobro ohranjen globok otroški voziček, novo diro, nosilnost do 300 kg. Pin-terič, Jaušcva 14-1. OBLEKA temno modra, skoraj novu, za desetletnega dečka nnprodnj. Zalo. ška 1-1., desno. (1 FIZOLOVE PRFKLJE dobite v skladišču zadruge »MARAD« v Ži-vinozdravniški ulici -za Cukrarno. (1 VRTNICE visoke in nizke prodam. »Vrtnarstvo«, Sv. Petra cesta 91. (1 »ADLER« pisalni stroj, skoraj nov, z mizico prodam, llinko Priv.Šek, Ljubljana, Kolodvorska 7. KAMGARN svctlosiv črtast in temno moder za moško t obleko tor črno blatro j za damsko obleko pro-I fin m. Naslov v uprnvi »SIov.c pod St. 3619. RJUHE rabljene, v dobrem stanju, in pristne platnene prevleke za pernico, prodam, llinko PrivSek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (I KLARINET IN VIOLINO mojstrsko, več dece-nij staro, z veliko zbirko not prodam. -llinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. KONJSKO VPREGO (peresno) za 1 koniu in komat prodam. L. M., Hrenova 17-1. (1 BELE PIKE BLUZE za srednjo postavo in nekaj metrov nikeja in svilenega belega platna zn bluze prodam. Naslov v upravi »SIov.c pod it. 3392. 3.20 m BLAGA temno rjavo. Črtasto, s podlogo in mo*ke srajce in spodnie hlače prodam. Nastnv pri upravi »Slov«»ncac pod št. 3391. (1 PREPROGO plii rdečo 2x3 m in otomano prodam. Naslov v upravi »SIov.c pod it. 3587. (1 AKORNJE moške št. 40. črne boksaste, skoraj nove, ugodno prodam. Naslov v upravi »SIov.c pod -t. v. „. (I KUHINJSKO opravo moderno, doslej nerabljeno pro. dam za 5600 lir. Naslov v upravi »SIov.c pod St. 3550. (1 LEDENI OMARI večjo in manjšo, na led. produm. Hinko Privšek, Ljubljana — Kolodvorska 7. (1 KROMPIR TOPLNAMHUR krma zn prašiče, zajce i o kokoši nudi po nizki ceni Sever & komp., Ijubljatia. (I KRASNO DARILO za birmo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovencac pod 3682. HARMONIJ znamke l orster, pred-vojno blago ugodno naprodaj. Bleiwcisova cesta it. 21. (I Soba I Hgžg B SOBO IN KUHINJO ali 2 prazni sobi iščeta 2 mirna in stalna drž. uradnika, od cerkve sv. Jožefa do sv. Jakoba. Naslov v upr. »SIov.c pod it. 3572. _(c OPREMLJENO SOBO v bli/ini Bežigrada išče gospod. Po možnosti s hrano. Ponudbe npravi »SIov.c pod »Mirenc it. 3599. (s 1 Posestva I HISO ali parcelo kupim — prevzamem ludi hipoteko ali z prevžitkom. Ponudbe upravi »Sto. venca« pod »500.000 lir gotovine takoj« 3636. I Denar J O POSOJILIH na hiše, posestva in poroštva dobite informacije Ljubljana, Beethovnova 15, levo pri JUGO-KREDIT, " (d ■■■■■■BBMBB Vse denarne In trgovske posle Izvršim hitro, točno In solidno. Priporoča ie: RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10. ■■■■■■BHBMB g Pohištvo g E patentne porteljm mreže, otomane, moderne kauče ln fotelj« nudi aolidno ln pc nizki coni RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Mestni trg štev. 18 8 Živali | PRAŠIČKE prodam. Brezovica 27 pri Ljubljani. 3 LETEN PES srednje velikosti, zelo dober čuvaj, naprodaj. Naslov v upravi »Slovcuca« pod šl. 3567. _(j MLADE PSIČKE špieeljne, prodam. Zelena jama. Ljubljanska ulica 51. _(j KONJA dobrega voznika ugodno prodam. Ljubljano, Trnovsko 14. (j PRAŠIČA 40 kg težkega prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3654. _Ji KRAVA z drugim teletom naprodaj. Gostilna Mi-kiav Dolnice, Ljubljana VII. (j 1 LETO STARO KOZO prodam za 1300 lir. 1 ukančič Franc, Spod. nji Kašelj M. 13, p. D. M. v Polju. (i še medveda bi obrita krema Rapida brez mila BRIVNA KREMA,} , ž ' P B P T T3 A mita, n/i. r l U rv pene pene PROIZVODI! VANKft l,T Zidarje in težake za delo v Ljubljani sprejme LEBAR VIKTOR zidarsko podjetje Ljnbljana, Jcsenkova ulica 2. B Vajenci g VAJENCA za ipecerijo sprejmemo takoj. Ponudbe v upr. »Slovencac epod »1 riden vajenece 3641. VAJENCA za kleparsko in vodovodno obrt sprejmem proti plačilu. — Stanko Kezcle, Bohoričeva it. 3. (v VAJENKO spreimem v saloa xm izdelovanje perila. — Naslov v upravi »Slovencac pod it. 3597. _(▼ VAJENCA za pečarsko obrt — iščem. Pirnat, Tržaška št. 107. Bil OBVEŠČAJO SE žena ozir. svojci BELKO IVANA iz Doblič pri Črnomlju, da se isti nahaja ii v in zdrav t Nemčiji. (o 1 Poizvedbe | SVILEN SAL zelenokarirast se je izgubil pri lesenem mostičku v Mostah -Pošten najditelj naj ga odda v trafiki istotam. Kranjc Marko, St. Petra cesta 23. (e PES srednje velikosti, »br, (Schnauzer), sliši na im*. »Mufi« se je izgubil. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi na naslov: Go-lia, Blcivveisova cesta it. 6-1. (e 1 Knjige | KNJIGE slovenske in novejMe nemške, Ljubljanski zvon, Dom in svet. Kroniko in druge revije kupuje knjigarna žužek, prehod nebotičnika. MOHORJEVE KNJIGE stare in nove, kupim. Ponudbe upravi »Slovencac pod »Dobro plačamc Št. 3574. (k KUPIMO: Ljubljanski Zvon 1882 do 1901, 1911 in 1916; Spenglcr, Unterg. d. Abcndl.; Klang BGB Kommcntar; Kronika VI Argo vse letnike; Kos Gradivo I in vse novejše slovenske pripovedne spise. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Miklošičeva 16. KNJIGE t raznih jezikih, znanstvene, tehnične in medicinske, novejicga časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Klein-inavr & Bainberg, Mi-klošičcva 16. | Kolesa g PRODAMO damsko in moško kolo izvrsliie znamke in 2 triciUlia zelo ugod-i. Merkur, Puliarjc- va ulica št. 6. (oo TRICIKLJE rozlične velikosti, dobavlja še po starih cenah Merkur, Puliar-jeva 6. (oo NAJVIŠJO CENO PLAČAMO zn si are biciklje, bl-cikelj-gume, motorno kolesa ter gume za motorna kolesa. Merkur, Puharjcva 6. (oo g Pouk | GOSPA rOUCUJE nemščino iu italijan. ščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska c. 10-1, desno. (u INSTRUKCIJE NOVI TKG J Dijakom, kl težko uspevajo, nudimo za vse predmete, razrede ia šole uspešno učno pomoč. Honorar nizek. Priprava za privatne izpite._(u g Radio I RADIO »HORNVFON« 3 cevni prodani. N« ogled od 13—14 in od 19 dalje. — Naslov v upr«vi »Slovenca« pod šl. 3576._(I RADIO APARATE raznih znomk prodom. Hinko Privšek, Ljub. tja na. Kolodvorska 7. _(i RADIO APARAT kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene opravi »Slov.« pod »Aparat« št. 3677. (i g Stroji g KUPIMO ELEKTKO MOTORJE od 1—3 ks. Plačamo zeio dobro. Merkur. Puharieve 6. (x MIZARSKI STROJ kombiniran, za obde-lovanje lesa, kupim, llinko Privšck, Ljubljana, Kolodvorska 7. (It STABILNE MOTORJE STROJE različne stružnice, vrtalne ctroje ild. zelo ugodno prodaja Merkur, Puharjcva 6. (I STROJE vseh vrst, rabljene in nerabljene, iz gradbene stroke ter vseh obrti, poljedelske in industrijske kupim. — Hinko Privšek, Ljub-Ijana. Kolodvorska 7. g Glasba g LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslužujte se telefonske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrd-ko za iiglašcvnnja ter popravila glasovirjev in harmonijev JURASEK. Zrinjskega cesta 7-IL, Ljnbljana. GRAMOFON znamke Homocord, — odlično ohranjen prodam. Hinko Privšck, Ljubljana, Kolodvorska 7. (g 1 Kurivo j to Frančiškansko 10 (Telefon 8B-6I | Obrt I Pozor stavbeniki hllnl posestniki! Dobavljam, polagan in alružim star* PAUKETJii JOSIP BRLEČ LJ nb liana KOLODVORSKA » Zahvala vsem, ki sle mi na knkršen koli nn-čin izrazili svoje sočustvovanje ob bridki izgubi mojega očeta, gospoda Vidmar Jakoba Posebno se zahvaljujem njegovim stanovskim tovarišem za krasen venec in številno udeležbo pri pogrebu, pevcem »Sloge«, nemškemu zastopstvu in vsem onim, ki slo ga obsuli s cvetjem in ga v takem številu spremili nn njegovi zodnji poti. V Ljubljani, dne 29. aprila 1944. Ludvik, sin in oslalo sorc Istvo Cenjenim odjemalcem sporočam, dS bom jutri, 1. maja, odprl trgovino z usnjem in s čevljarskimi potrebščinami na Jurčičevem trgu 2i Čevljarjem bom prodajal usnje na nakaznice v tov. »Indusc vsuko soboto, Priporočam se GABRIJEL PINTARIČ. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi najinega edinca, stotnika illliina CBPhveniha ki je umrl 26. in smo ga pokopali dne 27. aprila 1944 na pokopališču na Viču, smo prejeli od njegovih stanovskih tovarišev, častnikov, podčastnikov in vojakov ter Številnih prijateljev toliko dokazov iskrenega spoštovanja do pokojnika ter sočustvovanja z nami, da se čutimo dolžni zahvaliti se javno vsem ki so počastili njegov spomin. — Posebno te zahvaljujemo Slov. domobranstvu za veličasten pogreb, g. iefu pokrajinske uprave gen. Rupniku, poveljniku Slov. domobranstva podpolk. Krener-ju itd., za osebno udeležbo, vsem darovalcem krasnih vencev, stotniku Vuku Rupniku za poslovilne besede ob njegovem grobu itd. Naio neutolažljivo bol nam bo laj. iala zavest, da ie zvest svoji prisegi in svojemu ljubljenemu slovenskemu narodu dal življenje v borbi za njegovo boljšo bodočnost. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 4. maja 1944, ob 7 v župni cerkvi na Viču. V Ljubljani, dne 29. aprila 1944. žalujoči: JERCA TN GREGOR CERKVENIK, mati in oče, JANEZEK, sinček Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli so/olje, nas tolažili ol) nenadni, bridki in nenadomestljivi izgubi našfga srčno dobrega, zlatega sina in brata Tinkota tekstilnega tehnika mu poklonili lepih vencev in cvetja ter ga -spremili v tako obilnem številu na njegovi poslednji poti na pokopališče v Dravi je, najiskrenejša zahvala. Glinica, 28. aprila 1944. Neutolažljiva družina BABNIKOVA Ljubljeni soprog, oče, stari oče, praded, brat, stric, svak in tast, gospod Josip Roger knjigovodja biv. Kranjsko hranilnice, direktor biv. trg. šole ljuhlj. šolskega kuratorija je v petek, dne 28. aprila 1944, po vdano prenašanem trpljenju izročil svojo blago dušo Stvarniku. Nepozabnega pokojnika spremimo z Sal. iz kapelice sv. Jožefa, dne 1. maja 1944, ob treh popoldne v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Maša zadušnica ho darovana v župni cerkvi Mar. Oznanjenja dne 2. maja 1944, ob 8. Ljubljana, Villach, Wien, Oraz, dne 29. aprila 1944. Paula R iS g o r roj. Gruber, soproga v imenu sorodstva Zahvala Za številne izraze sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega očeta Franja Rusa lesnega industrijca se vsem prijateljem in znancem od srca zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo čč. sestram, gg. duhovnikom na čciu z g. župnikom dr. J. Ar-nejcem, g. primnriju docentu dr. I. Matku, ki je pokojniku lajšal trpljenje, darovalcem cvetja, številnim rojakom in prav vsem, ki ste ga spremili ali želeli spremiti na njegovi zadnji poti ali kakor koli počastili njegov spomin. Ljubljana, 28. aprila 1944. ŽALUJOČA RODBINA £ filr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramar« — Jlerausgebei, lz'-jate]J: tnt Jože Sod]« — SeLrilUeHer, uredniki Janko Halnor, t