Adriatic*
zavarovalna družba d.d. V-	_______)
x r	\	
	ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI - št. 1 - Januar ’97	cena 200 SIT j-z X	...	J
	
	
TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
splošna banka koper
Zgradili in izgubili kulturni dom
Kulturni dom v Jelšanah so med leti 1946 in 1950 zgradili Jelšanci in Dolenjci sami, a se že dolgo sprašujejo, zakaj niso tudi njegovi lastniki. Del odgovora lahko zagotovo najdemo v dejstvu, da je prejšnji sistem lastnika marsikatere stavbe enostavno določil. Kulturni dom v Jelšanah je danes popolnoma prazen, zemljiškoknjižno pa je njegov lastnik mirenski Ciciban v stečaju. Krajani Jelšan in Dolenj se s takim stanjem ne morejo strinjati, saj so Prepričani, da jim je bilo lastništvo doma odvzeto na nezakonit način. Na decembrskem zboru krajanov so se odločili, da bodo odtujitev doma preprečili z vsemi sredstvi.
Dom, ki je bil zgrajen za kulturne in ne Za gospodarske potrebe, je bil sprva v lasti Kmetijske zadruge Jelšane, ki jo je tedanja °blast kmalu ukinila in priključila Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica, tako daje postal nje-na oziroma last Kmetijske zadruge Hmezad llirska Bistrica.
V drugi polovici sedemdesetih let so imele ženske v llirskobistriški občini zelo malo možnosti za zaposlitev, zato so Jelšanci in Dolenjci na zboru krajanov leta 1987 raz-Pmvljali o ponudbi tedaj uspešnega podjetja Ciciban, ki je nameravalo v domu odpreti sv°j obrat za izdelavo obutve in otroških Potrebščin. Krajani se niso pretirano zavze-rna" za preureditev doma v tovarno, nazadnje pa so jo zaradi novih delovnih mest v$eeno podprli s pogojem, da mora Ciciban stavbo vrniti krajevni skupnosti, če bi obrat zaradi kakršnegakoli vzroka prenehal de-lovati. Predstavniki Cicibana so krajanom °bljubili tudi pomoč pri gradnji novega kul-
turnega doma v Jelšanah. A vse je ostalo le pri izrečenih obljubah, saj Jelšanci in Dolenjci nimajo nobenega pisnega dokumenta o pogovorih s predstavniki Cicibana, kaj šele pogodbe. Tako se zgodilo ravno tisto, kar si ni nihče želel, to namreč, daje Kmetijska zadruga Hmezad II. Bistrica leta 1979 dom prodala Cicibanu, ki ga je temeljito predelal, na gradnjo novega pa enostavno pozabil. Danes, ko ni več kmetijske zadruge, Ciciban pa je že nekaj let v stečaju, je stavba povsem prazna in obremenjena z bančno hipoteko.
Jelšanci in Dolenjci se ne nameravajo kar tako sprijazniti z dejstvom, da bi lahko izgubili svoj kulturni dom, čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici že septembra lani zavrnilo tožbo Krajevne skupnosti Jelšane za vrnitev doma. A upanja še ni konec, saj je KS Jelšane v imenu graditeljev doma oziroma njihovih pravnih naslednikov, ki zahtevajo vrnitev vaške lastnine, vložila novo to-
žbo na Okrožnem sodišču v Kopru. Odvetnik Dušan Puh, pravni zastopnik KS Jelšane, jo je utemeljil na pravni predpostavki, da so lastniki objekta lahko samo tisti, ki so ga zgradili s svojim delom, s svojim materialom in na svojem zemljišču.
Krajani Jelšan in Dolenj so na decembrskem zboru imenovali tričlanski odbor (Duilij Boštjančič, Drago Čekada in Jožko Frol), ki bo spremljal vse aktivnosti za vrnitev doma, in sklenili, da bodo prazne prostore izkoristili za kulturne prireditve. Ena izmed njih bo že 14. februarja, ko bo v Jelšanah gostovalo Slovensko kulturno prosvetno društvo 'Bazovica' z Reke
Utemeljene zahteve krajanov Jelšan in Dolenj je na zadnji seji v lanskem letu (23. decembra) podprl tudi llirskobistriški občinski svet, ki je Okrožnemu sodišču v Kopru predlagal, naj dom, dokler ne bo znano kdo je njegov lastnik, odda Krajevni skupnosti Jelšane za potrebe kulturnih dejavnosti (koprsko sodišče je po zadnjih informacijah vrnilo celotno zadevo prvostopenjskemu sodišču v Novi Gorici, ki vodi stečajni postopek mirenskega Cicibana). V reševanje zapletenega primera se je vključila tudi občinska uprava, ki je že navezala stike z ministrstvom za kulturo.
Dobrodelna akcija m nakup medicinske opreme in osebnost leta
Radio 94 je v postojnskem hotelu Jama (petek, 17. januarja) razglasil osebnost leta 1996, ki 50 i° izbrali poslušalci z območja šestih občin, kamor seže njegov signal, in zaključil tri-mesečno akcijo, s katero je zbiral denar za nakup posebnega medicinskega aparata za Pos,ojnsko bolnišnico.
Odziv poslušalcev iz postojnske, ilirskobi-stfiške, pivške, cerkniške, logaške in občine oska dolina, ki so lanskega decembra že rugo leto zapored izbirali osebnost leta, je Presegel vsa pričakovanja. Lani je bilo pred-°gov precej več, največ glasov pa je dobil r' Mate Gavran, zdravnik iz Prestranka. Ta-°i za njim se je uvrstila dr. Ivica Smajla, ki je preJela največ glasov na llirskobistriškem, re*ji pa je bil cerkniški župnik Jože Vidic.
nadaljevanju slovesnega večera so po-^ojnski radijci razglasili tudi rezultat dobro-e ne akcije, ki so jo izpeljali v zadnjih treh rnesecih lanskega leta. Šlo je za zbiranje denarnih sredstev, s katerimi bi omogočili na-UP kardiotokografa, posebnega medicinske-
ga aparata, ki omogoča spremljanje počutja otroka v materinem telesu, za Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
Začetna negotovost pobudnikov akcije je kmalu izginila, saj ni nihče pričakoval, da bo naletela na tako velik odziv. Na koncu so našteli kar 140 darovalcev, med katerimi je bilo veliko posameznikov, ki so prispevali kar 3,7 milijona tolarjev ali skoraj štirikrat toliko, kot so načrtovali, zato bo postojnska bolnišnica poleg kardiotokografa bogatejša še za ginekološko pregledno mizo in drugo medicinsko opremo. Težave, s katerimi se spoprijema zdravstvo, so znane, zato bo Radio 94 do konca leta 1997 zbiral denar še za nakup sodobne anesteziološke opreme.
AVTO JEREB - Polje 21 (Prodajni center Ruda) Izola
Tel.: 066/62424 Fax: 066/67-854
O IZREDNA PRILOŽNOST S
avto
5.000 DEM
pologa in
Največ škode v sadovnjakih in gozdovih
Žled je v prvih dneh letošnjega leta tudi v ilirskobistriški občini povzročil precej škode v gozdovih, sadovnjakih in na objektih gospodarske infrastrukture. Občinski štab Civilne zaščite, ki je ves čas spremljal vremenske razmere, je že 7. januarja ocenil škodo na okoli 100 milijonov tolarjev. Dan kasneje je župan Stanislav Prosen imenoval posebno tričlansko komisijo, ki je zbrala natančne podatke o višini škode v sadovnjakih (38 milijonov tolarjev), na elektroenergetskih napravah (46,5 milijona tolarjev), cestah (9 milijonov tolarjev), vodnih zajetjih in vodotokih (20 milijonov tolajev) in v gozdovih (9.000 m3 lesa).
16. januarja je komisija poslala vsem ' krajevnim skupnostim obrazce za prijavo škode v kmetijstvu in na sadnem drevju, ki ga je žled najbolj prizadel, ter obvestila lastnike gozdov, da s škodo seznanijo revirne gozdarje al i sežansko enoto Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Komisija je zbirala prijave o škodi do 23. januarja, natančne podatke pa bo posredovala ministrstvu za okolje in prostor ter ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. O morebitnem povračilu škode v sadovnjakih bo odločala Vlada Republike Slovenije, ki je 30. januarja namenila 45 milijonov tolarjev za škodo v gozdovih iz proračunskih rezerv.
Občinska komisija bo od 3. do 7. februarja obiskala vse lastnike nasadov sadnega drevja, ki so prijavili škodo zaradi žleda in burje, škodo v gozdovih pa bo do konca februarja, ko bo za najbolj prizadete predele (Dolenjski potok, območje nad Vrbico) pripravljen tudi sanacijski program,: ocenila komisija Zavoda za gozdove Republike Slovenije.
Vuaj&etie na Ptmtakent g toda
Obletnica rojstva Dragotina Ketteja je priložnost, da se ob spominu na pesnika in njegova dela pomudimo tudi ob naši ustvarjalnosti na vseh področjih kulture. Ta misel je bila dolgo prisotna v razmišljanju bistriških kulturnikov. Pred dvajsetimi leti se je udejanjila; sprejeta je bila pobuda in odlok o občinskem kulturnem prazniku, ki je od takrat 19. januar, dan, ko je na Premu leta 1876 privekal na svet Dragotin Kette. Sočasno pa je bila sprejeta tudi pobuda o mesecu kulture, času, ki naj predstavlja vrhunec delovanja in predstavljanja skupnega in posamičnega dela s področja kulture.
V dvajsetletnem obdobju se je prav v mesecih kulture zvrstilo toliko literarnih prireditev, pevskih nastopov, razstav, predstavitev literarnih del in še česa, da bi terjalo preveč časa in prostora, če bi hoteli našteti prav vse, pa še bi se kaj izmuznilo. Prepričan pa sem, da so vsi dogodki ostali globoko v spominu zlasti ustvarjalcem, teh pa je bilo, to lahko mirno zatrdim, kar veliko. V ilirskobistriški občini nimamo poklicne ustanove te zvrsti, če odštejemo knjižnico, zato se s kulturo udinja veliko nepoklicnih posameznikov, društev in organizacij, ki so bili hrbtenica dogajanj tudi v mesecih kulture. Obogatili pa smo ta in tudi preostali čas s poklicnimi umetniki različnih področij. Prav zares je bilo pestro, bogato in srcu povšeči nastopanje
recitatorjev, pevcev ljudskih in umetnih pesmi, likovnikov, pesnikov in pisateljev, zlasti pa nastopi na teh prireditvah nepogrešljivih pevcev, ki nosijo pesnikovo ime - MPZ Dragotina Ketteja.
Prireditve ob občinskem kulturnem prazniku so bile, razen izjeme zaradi vremenske neprilike, vedno na Premskem gradu in v Kettejevi rojstni hiši (bivša osnovna šola). Izredno zanimivi prostori, ki nudijo domišljiji prosto pot, na vsak način prispevajo k počutju ustvarjalcev in poslušalcev in jih tudi v prihodnje ne gre zanemariti. Vendar pa imajo poleg vsega dobrega tudi pomanjkljivosti. Ne gre na dolgo in široko razpredati o težavah preteklosti in nujah sedanjosti ter prihodnosti. Tolikokrat smo že govorili, se dogovarjali in sklepali o tem, da nam preostane le pristop k reševanju le-teh oziroma nadaljevanju začetega. Sami tega ne bomo zmogli, zato pozivam vse tiste, ki lahko s svojim delom, položajem in funkcijo v občini ali širše zagotovite pomoč, da to tudi storite. Hvaležni vam bodo tudi ustvarjalci in porabniki kulturnih dobrin.
Mesec kulture se je šele dobro začel, nadaljevali ga bomo z vrsto prireditev. Vabimo vas, da se jih udeležite, da sodelujete in tudi tako nagradite izvajalce za njihov trud.
Franc Gombač, predsednik ZKO Ilirska Bistrica
Snežnik na mamki in v filmu
V torek, 21. januarja, je Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, ki letos slavi 90-letnico organiziranega delovanja, v povsem zasedeni dvorani Doma na Vidmu pripravilo predstavitev nove znamke s podobo najvišje izvenalpske gore na Slovenskem in prvo projekcijo dolgo pričakovanega televizijskega fdma o Snežniku. Prizadevni ilirskobistriški planinci so goro, ki tudi danes navdušuje mnoge, predstavljali na različne načine, a nikoli tako odmevno. Na sliki: Pošta Slovenije je poleg znamke izdala tudi kuverto prvega dne s priložnostnim poštnim žigom. Več na 3. strani.
VLADIMIR ČELIGOJ, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije
Velika politika od blizu
Vladimir Čeligoj se s politiko ukvarja šele od leta 1994, ko je bil na listi tedanje Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) izvoljen v občinski svet. Kot kandidat iste, a preimenovane stranke je bil lanskega novembra v ilirskobistriški volilni enoti izvoljen še v državni zbor Republike Slovenije, kjer bo naslednja štiri leta poleg njega sedelo še 15 članov Socialdemokratske stranke (SDS). Krščanska demokracija (SKD), ljudska stranka (SLS) in SDS oziroma t.i. stranke slovenske pomladi, ki so pred novembrskimi volitvami sklenile le usten dogovor o skupnem nastopu, so v parlamentu dobile natančno polovico ali 45 sedežev. Začeli so se prepiri o tem, kdo je na volitvah pravzaprav zmagal; ali liberalna demokracija (LDS), ki je dobila največ poslancev (25), ali stranke slovenske pomladi. Predvidevanja, da bo predsednik države ob predpostavki, da bosta oba poslanca manjšin pri tako pomembni odločitvi ostala politično nevtralna, podelil mandat za sestavo vlade Marjanu Podobniku (SLS), predsedniku najmočnejše stranke "pomladne koalicije", injie dr. janezu Drnovšku (LDS), se niso uresničila. 9. januarja je dr. Janez Drnovšek, za katerega so glasovali poslanci LDS, Združene liste socialnih demokratov (ZLSD), Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), Slovenske nacionalne stranke (SNS), poslanec italijanske in poslanka madžarske narodne skupnosti ter Ciril Pucko, ki je le dan prej izstopil iz poslanske skupine SKD, s 46 glasovi postal mandatar nove slovenske vlade. V tednu, ki je sledil, se je državni zbor z izvolitvijo odborov in komisij dokončno konstituiral - Vladimir Čeligoj je bil izvoljen v dva parlamentarna odbora (za mednarodne odnose; za kulturo, šolstvo in šport) in tri komisije (za evropske zadeve; za narodnostni skupnosti; za poslovnik) -, izvršilni odbor SLS pa je predlagal oblikovanje tako imenovane vlade narodne enotnosti. Predlog je bil za mandatarja vsekakor dovolj zanimiv, da ga je sprejel in se začel pogajati z vsemi parlamentarnimi strankami. Kmalu se je izkazalo, da koalicija SLS-SDS-SKD ni tako trdna, kot se je zdelo, in da bo "začasna projektna vlada" zaradi najrazličnejših vzrokov težko zaživela. 25. januarja je bilo ugibanj konec: mandatar je sestavil novo vlado brez strank "slovenske pomladi", kandidati za ministre pa se bodo kmalu predstavili parlamentarnim odborom in komisijam. Lokalnemu časopisu, zaprtemu v ozke meje, se redko ponudi priložnost, da se dotakne velike teme. Vladimir Čeligoj je spregovoril o tem, kako je bilo vse skupaj videti od blizu.
mov, ki jih bom lahko potem zastopal na državni ravni. Smisel mojega poslanskega mandata vidim v tem, da za ilirskobistriško občino naredim čimveč.
Kje vidite vzrok za neizvolitev Stanislava Prosena?
Župana Stanislava Prosena poznajo skoraj vsi občani in to ne samo kot župana, ampak tudi kot dobrega veterinarja, zlasti ljudje z vasi. Po mojem mnenju ni imel resne ambicije za to, da bi postal poslanec državnega zbora.
Takoj po izvolitvi ste dejali, da se ne boste preselili v Ljubljano. Se nameravate s svojimi volivci oziroma ostalimi občani tudi uradno srečevati?
Kakšno je Vaše politično prepričanje?
Slovenija je mlada država, ki ima dobre možnosti, da postane država blagostanja in demokracije, skratka, država zadovoljnih Slovencev in državljanov drugih narodnosti. Slovenski narod je bil skozi zgodovino vedno navajen poslušnosti in ubogljivosti. Slovenija je bila od nekdaj del Evrope, povezana je bila z Benetkami in Dunajem oziroma Oglejem in Salzburgom v smislu cerkvenega vpliva. Le v tem stoletju je bila politično vezana na države SHS, Kraljevino Jugoslavijo in SFRJ. Odlika slovenskega naroda je tudi delavnost, marljivost, velik intelektualni potencial. Če bomo vse te komponente uspeli združiti in jih na ravni države pravilno usmeriti, bo to nedvomno prava garancija za ves njen nadaljnji razvoj. Prav zaradi tega, ker mislim, da Slovenija lahko izkoristi vse svoje potenciale in postane sodobna evropska država, sem pravzaprav stopil v politiko. Udejanjenje tega cilja, ki seveda ni samo moj, je obenem tudi moje osnovno politično prepričanje in velika želja. Za njeno izpolnitev se bom zavzemal po svojih najboljših močeh.
Ste eden izmed 56 izbrancev od devetdesetih, ki še niso sedeli na poslanskih sedežih v slovenskem državnem zboru. Volivci so novembra pokazali precejšnjo mero nezaupanja dosedanji najmočnejši veji oblasti. Državni zbor je po merjenjih javnega mnenja ena izmed najmanj uglednih institucij v državi predvsem zaradi "nespretnega in politično nemodrega uzakonjanja t. i. poslanskih privilegijev". Ste imeli pred volitvami v mislih osebni materialni interes?
Za kandidaturo sem se odločil zaradi tega, ker se mi zdi, da se je samostojna Slovenija znašla v izredno pomembnem obdobju. Kar zadeva poslanske privilegije pa mislim, da se mora človek, ki je bil izvoljen na takšno funkcijo, zavedati svojega pozitivnega delovanja za dobrobit slovenskega naroda, Slovenije in njenih državljanov v celoti ter še posebej v ožjem okolju, ki ga je v državni zbor pač izvolilo. Privilegiji so zelo relativni, kajti tudi v Občini Ilirska Bistrica so posamezniki v družbenem in privatnem sektorju, ki imajo že dolga leta višje plače kot so poslanske, pa niso nikomur kamen spotike.
V slovenski pomladi, če s tem označujemo čas od izida 57. številke Nove revije do leta 1991, niste dejavno sodelovali. Kako ste se znašli v parlamentu?
Stavbo slovenskega parlamenta in dvorano državnega zbora poznam že iz obdobja, ko sem bil tajnik Kulturne skupnosti Ilirska Bistrica (1979-1985) in kot delegat zastopal našo občino na sejah Skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. Biti član najpomembnejšega slovenskega predstavniškega telesa je seveda nekaj povsem drugega. Drugačne so relacije, ki se jih ne da vzporejati z delovanjem republiške skupščine v prejšnjem sistemu, čeprav se prostor ni veliko spremenil.
Zakaj bo parlament v prihodnjem mandatnem obdobju sestavljalo tako majhno število bivših poslancev in ministrov, veteranov demokratičnega gibanja in zanemarljivo malo žensk (7), ki so največje poraženke lanskih volitev?
Po mojem verjetno zato, ker si volivci z nastankom države niso obetali samo samostojne Slovenije, ampak istočasno tudi takojšnjo demokracijo in boljše življenje. Toda njihova pričakovanja na političnem in gospodarskem področju se v preteklosti niso uresničila zaradi tega, ker se v petih letih ne da utrditi demokracije in ustvariti blagostanja. Pričakovanja volivcev torej niso šla v to smer, ampak v nasprotno, saj se jez lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij povečalo število brezposelnih, prišlo je do velikega razslojevanja državljanov in nastalo je ogromno število socialnih problemov, za katere dosedanja oblast ni imela dovolj posluha ali jih ni hotela reševati. Državljani Republike Slovenije pa imamo pravico živeti bolje, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo v prihodnosti drugače. Po mojem je prav to poglavitni razlog za to, da so se volivci na lanskih državnozborskih volitvah odločili tako, kot so se. Z drugimi besedami: verjetno so ocenili, da jim boljše čase lahko prinesejo le novi ljudje, ki bodo sposobni izvesti določene premike v slovenski politični in gospodarski sferi. Vstop v politiko se začne z delovanjem na občinski ravni in že tu so ženske premalo zastopane. Toše potem odraža tudi na volitvah v državni zbor.
Večina domačih in tujih opazovalcev meni, da na državnozborskih volitvah ni zmagala niti leva niti desna opcija, pač pa župani. Na volitvah je kandidiralo okrog 50 sedanjih županov in še nekaj predsednikov bivših občinskih skupščin, izvoljenih pa je bilo kar 22 županov. Ali to pomeni, da volivci bolj cenijo svoje župane kot svoje poslance?
Župani so v občinah prav gotovo ljudje številka ena. Kot splošno znane osebe v javnem življenju so imeli na volitvah brez dvoma prednost pred ostalimi kandidati, posebno pred tistimi, ki so se volivcem predstavljali šele prvič. Izvolitev tako velikega števila županov za poslance je v bistvu potrditev zaupanja s strani njihovih volivcev, saj so povsod pričakovali, da bodo imele občine korist, če bodo njihovi ljudje v centru. Vendar pa dilema glede županov v parlamentu tiči drugje. Zaostrila se je v trenutku, ko so bili župani izvoljeni za poslance, poslanska funkcija pa je, kot vemo, profesionalna. Župani poslanci imajo na izbiro dve možnosti: lahko se odločijo za to, da bodo vodilne funkcije v lokalnih skupnostih opravljali neprofesionalno ali pa jih bodo prepustili drugim. Problemi prihajajo do izraza zlasti tam, kjer občinski statuti določajo profesionalne župane, novoizvoljeni župani poslanci pa hočejo županske funkcije še naprej opravljati neprofesionalno. Občinski sveti lahko z dvotretjinsko večino spremenijo statute oziroma člene, ki opredeljujejo župane kot neprofesio-nalce. Če tega ne bodo storili, se bodo morali župani poslanci odreči funkcijam županov.
Mislite, da se Vam zaradi tega slabo piše?
Kot novoizvoljeni poslanec še naprej ostajam član Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. S to mojo odločitvijo sem svetnike tudi uradno seznanil na eni izmed jesenskih sej. Zadržal bom tudi funkcijo predsednika odbora za kmetijstvo, gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turizem z namenom, da bi sodeloval pri pripravljanju občinskih progra-
Moje stalno bivališče ostaja tudi vnaprej v Ilirski Bistrici. Prepričan sem, da mora poslanec državnega zbora, če hoče poznati razmere v okolju, ki ga je izvolilo, živeti s svojimi ljudmi in s svojim krajem. 20. januarja je bila v stavbi Občine Ilirska Bistrica odprta poslanska pisarna. V sobi št. 2 (drugo nadstropje) bom od 16. do 18. ure uradoval vsak tretji ponedeljek v mesecu. V tem času me občani lahko pokličejo tudi na telefonsko številko 81 543.
V svojem volilnem okraju ste dobili relativno nizko število glasov, a vam je volilna aritmetika vseeno odprla vrata v parlament. Je bila Vaša kandidatura posledica samostojne odločitve, občinskega odbora SDS ali strankine oligarhije?
Vaši trditvi ne morem pritrditi, saj sem v svojem volilnem okraju dobil le 5 glasov manj od prvouvrščenega, v volilni enoti pa le 0,18% manj od prvouvrščenega na listi SDS. Prijavo za mojo kandidaturo je dal Občinski odbor SDS Ilirska Bistrica. Normalno je, da sem se potem za dokončno kandidaturo odločil sam. Dobro sem premislil v kaj se spuščam, saj sem se zavedal, da bom izpostavljen kritiki že v vsaki gostilniški debati. Nenazadnje sem se moral v sebi pripraviti na vse, tudi na morebitni slab volilni rezultat.
Obljube politikov, torej tudi Vaše, so nujno ohlapne, preizkusiti pa se jih da le na daljše obdobje. Kljub temu, kaj imate konkretnega?
Moj predvolilni program sem zapisal na propagandni letak, objavljen pa je bil tudi vtem časopisu. Njegove posamezne točke so konkretne in jih tudi po izvolitvi ne bom spreminjal, zlasti ne prednostnih. Mednje spada v prvi vrsti ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici, ki bo lahko odprla vrata le ob hkratnem prizadevanju župana, občinskega sveta, ostalih občinskih struktur, šolnikov, celotne ilirskobistriške javnosti in pripravljenosti ministrstva za šolstvo in šport.
V primerjavi z volitvami leta 1992 je prišlo v Sloveniji do pomembne prerazporeditve političnih sil: najbolj opazen je slab rezultat krščanske demokracije in veliki met SLS ter SDS. ZLSD in SNS sta dobili manj glasov kot v preteklosti, LDS več, v parlamentu ne bo Zelenih in predstavnikov Demokratske stranke, bodo pa poslanci DeSUS. Kako komentirate volilne izide?
Marsikdo misli, da se predvolilna kampanja začne šele takrat, ko je uradno razpisana, to je mesec dni pred volitvami. V resnici to ne drži. Predvolilna kampanja traja za stranko, katerokoli seveda, celo mandatno obdobje, za posameznika pa je po mojem prepričanju tudi daljša. Lahko bi rekel, da je predvolilna kampanje že dosedanje delo posameznika, naj bo v stranki ali ne, njegov način življenja itd. Na drugi strani se čedalje več volivcev odziva na reklamna sporočila, ki v obdobju predvolilne kampanje vplivajo nanje. Volivci se za kandidate odločajo iz različnih vzrokov. Nekateri pretehtano, drugi slučajno, nemalokrat tudi na volišču.
SDS, katere član ste, ima v parlamentu največ novincev. Le Janez Janša in Ivo Hvalica imata vladne oziroma parlamentarne izkušnje, kar 14 članov pa poslanske klopi zaseda prvič. Se kot poslanec povsem strinjate z generalno in na vseh strankinih organih verificirano linijo? Glasujete po svoji vesti ali po navodilu stranke?
Ko se nekdo pridruži določeni stranki, se istočasno tudi načeloma opredeli za njen program. Zavedam se, da sem odgovoren svojim volivcem, dejansko pa je tako, da je mojo kandidaturo potrdila stranka, sicer bi mi ostala samo še možnost, da bi kandidiral kot neodvisen posameznik. Res je, da moj program vključuje le občinske vsebine, vendar se konceptualno pokriva s programom SDS, zato ne vidim nikakršnih vzrokov, da ga ne bi mogel z njeno pomočjo zastopati v parlamentu.
Zakaj so stranke "slovenske pomladi" podpisale koalicijo šele po volitvah in zakaj LDš ni sprejela njihovega predloga oziroma t. i-koalicije 3 + 1? Se je državni zbor z izvolitvijo mandatarja dokončno razdelil na dva nasprotujoča si bloka?
Slovenski volivci so se na državnozborskih volitvah 10. novembra lani svobodno opredelili, in sicer tako, daje LDS dobila 25, SLS 19, SDS 16, SKD 10, ZLSD 9, DeSUS 5 in SNS 4 mandate (2 mandata sta namenjena italijanski in madžarski manjšini). Takoj p° volitvah so SLS, SDS in SKD podpisale sporazum in liberalni demokraciji ponudile sodelovanje po znani formuli 3 + 1, vendar LDS enotnega nastopa strank slovenske pomladi ni hotela priznati in je pravico do imenovanja kandidata za mandatarja utemeljevala s tem, da ima največ poslancev v državnem zboru. Predsednik LDS sije že pred glasovanjem za mandatarja zagotovil podporo poslanke in poslanca obeh narodnostnih skupnosti ter podpisal posamične sporazume LDS s tremi strankami (ZLSD, SNS in DeSUS)/ kar je pomenilo, da ima v parlamentu natančno polovico glasov. Pat položaj je prišel do izraza že pri prvem glasovanju za predsednika državnega zbora, verjetno pa bi bilo enako tudi pri glasovanju za mandatarja, če se ni bi zgodil Pucko. Njegov prestop iz poslanske skupine SKD na stran LDS je dr. Janezu Drnovšku zagotovil manjkajoči 46 glas, sicer tudi sklenjeni sporazumi LDS $ tremi parlamentarnimi strankami ne bi prinesli ugodnega rezultata in njen kandidat ne bi bil izvoljen. Puckov prestop bo imel daljnosežne politične posledice za vso Slovenijo/ saj je v bistvu zgradil določen zid med dvema stranema. Vsaka poteza ene strani ali posamezne stranke bo lahko poslej bistveno spre-menila razmerja v občutljivem in napeterf političnem prostoru.
J
"Volitve so za vsakega kandidata bogata življenjska izkušnja, za vse državljane pa pomembno in odločilno dejanje, ki zmanjšuje razlike med Slovenijo in drugimi demokratičnimi državami."
OBČINI
		

lil!!


Snežnik • stran 3
Kdo naj bi med njima zgradil prvi most? Kdo naj bi vladal državi, v kateri ni prave politične sredine?
Prvi most so vsekakor poskušale zgraditi stranke slovenske pomladi z že omenjeno ponudbo liberalni demokraciji, čeprav je ni sprejela. Po izvolitvi mandatarja so stranke slovenske pomladi ponovno ponudile razrešitev pat pozicije s predlogom, da bi prišlo do oblikovanja vlade narodne enotnosti. Nekatere zelo moti njen naziv, vendar ga predlagatelji ne razumemo v zgodovinskem kontekstu oziroma tako, da tovrstne vlade nastajajo le v drugačnih, kritičnih časih in situacijah. Oblikovanje vlade narodne enotnosti so si stranke slovenske pomladi zamislile s ciljem, da bi razrešile politično zagato po volitvah. Na ta način bi lahko prišle do izraza najrazličnejše programske zasnove posameznih strank in razdelitev položajev glede na njihove volilne rezultate.
Na videz enostaven, vendar zelo zavozlan mandatarski vozel se je razpletel po možni, a malo verjetni potezi. Toda prebeg enega izmed poslancev "kot kamen trdne pomladne koalicije" se je v resnici zgodil. Izvolitev novega mandatarja je bila povezana tudi z dvema podkupninskima aferama in z nedovoljenim zvočnim snemanjem. Izrečenih je bilo veliko besed: na eni strani naj bi bila LDS "pokvarjena stranka, ki za osvojitev oblasti uporabi vsa sredstva", SDS pa naj bi se ukvarjala "zgolj s proizvodnjo škandalov in potvarjanjem dokazov". Zvočnega posnetka ni v celoti slišal še nihče. Kaj mislite, zakaj naj bi poskušala LDS v svoj tabor pritegniti prav poslanca SDS?
S prebegi poslancev se ne strinjam. Ciril Pucko je bil žrtev lobistov LDS, ki so ga uspeli Prepričati, daje prestopil na njihovo stran. S čim so to dosegli? Z nečim prav gotovo! Kaj ie bil odločilni moment za njegov prestop, ali morebitno podkupovanje, izsiljevanje ali sprememba političnega prepričanja, ve najbrž samo on. Ro mojem tega ne bi storil, če bi imel pred očmi jasen in prepoznaven cilj, namesto tega pa je pozabil na volivce, ki so zanj glasovali in teh ni bilo malo. Objektivno gledano je prebeg poslanca po volitvah tudi rnoralno zelo vprašljiv, posebno v primeru, bo lahko samo en glas še bolj zaplete ali hitro razreši tako zamotan vozel. V primeru afere s kaseto bi morali vprašanje postaviti tistim, ki so bili v njej udeleženi. Kaseta s posnetkom obstaja, organi pregona so jo dobili, zadeva pa se bo razrešila na sodišču, če se sploh bo.
Ko je za mandatarja kandidiral Igor Bavčar, ie dejal, da od dirigenta orkestra nihče ne 'nore pričakovati obvladovanja vseh instrumentov. Dr. Janez Drnovšek, tega mu nihče ne oporeka, se za razliko od Marjana Podobnika spozna na gospodarstvo in zunanjo Politiko. Janez Janša, predsednik SDS, je dr. lanezu Drnovšku v razpravi pred glaso-Vanjem za mandatarja očital, da bi moral navesti ključne probleme in povedati, kako Se j*h bo lotil. Ali delite njegovo prepričanje?
^sak politik mora enkrat začeti. Dr. Janez Drnovšek je bil takrat, ko je kandidiral za Predsednika predsedstva SFRJ kot protiutež Marku Bulcu, uradnemu kandidatu politične nomenklature, relativno neznan širši slovenski javnosti. A je kljub temu ali prav zaradi tega uspel. Človeku, ki naj bi postal predsednik vlade, bi morali zaupati. Brez dvoma so strokovne sposobnosti prvega ministra pomembne, a pozabiti ne smemo tudi na njego-v° osebnost, ki po mojem igra pomembno ylogo. Predstavitveni govor dr. Janeza Drnovška, napisan na petnajstih straneh, ni vsebo-Val aktualnih vprašanj, ki so pomembna za slovensko državo. Če upoštevam dejstvo, da s° bile v njem zajete določene dejavnosti (šolstvo, kultura, znanost, zdravstvo, okolje) omenjene, mu je na drugi strani vsekakor Manjkala večja pozornost za slovenski narod ln ojegovo identiteto, skrb za slovenske iz-soljence po svetu (300 tisoč), skrb za družino, Za mladino.
Ro rezultatih anket si večina vprašanih želi levosredinsko vladno koalicijo. SDS mnogi očitajo zlasti to, da ni leva, ampak izrazito desna stranka. Mar se SDS, v času, ko Slovenija potrebuje politični mir, res zavzama za revolucionarne spremembe?
Določeni krogi očitajo SDS zdraharstvo zaradi tega, ker precej kritično reagira na slovensko politično dogajanje. SDS je marsikomu trn v peti, zato jo skušajo z različnimi tezami ali izjavami predstaviti kot negativno in jo očrniti. So ljudje, ki mislijo, da bi bilo bolje, če bi vse ostalo pri starem, zato spremembe, tudi če so potrebne, mnogokrat odklanjajo. Toda brez določenih pozitivnih sprememb v politiki, gospodarstvu in kulturi tudi slovenska družba ne bo napredovala.
Za privatizacijo družbene lastnine, razvoj in kapital naj bi skrbela LDS, za slovenske nacionalne interese, za ohranjanje tradicionalnih vrednot in lastništvo zemlje SLS in SKD. Spomenka Hribar, velika nasprotnica predsednika SDS Janeza Janše, pravi: "Socialdemokratska stranka Slovenije iz stisk in potreb delavstva pri nas dela predvsem demagogijo in zgolj obljublja, kako bo popravila vse krivice, kako bo vse obrnila na glavo ..., toda za delavstvo skrbi tisti, ki zna logiko kapitala udejaniti in s tem začeti nov proizvodni cikel. In predvsem tisti, ki pusti gospodarstvu njegovo avtonomijo, ga pusti delati in ga torej ne izkorišča v svoje ideološke namene. Tudi Združena lista socialnih demokratov ni stranka, ki bi ji lahko brez zadržkov pritrdili, da zastopa delavstvo. Tudi njeni prijemi so preveč ideološki in demagoški." Bo delavstvo tudi v prihodnjih štirih letih brez svojih zastopnikov v vladi? Kdo naj bi branil njegove interese?
SDS močno zastopa in brani interese delavstva oziroma delojemalcev, saj je pravična socialna družba eden izmed bistvenih delov njenega programa. SDS se zavzema za sprejem takšne zakonodaje, ki bo vsebinsko zaščitila pravice delojemalcev in bo primerljiva z mednarodnimi konvencijami in sporazumi oziroma dosegla raven držav Evropske unije. Nova zakonodaja bo morala urediti področje delovnih razmerij, kolektivnih pogodb, minimalnih plač, vlogo sindikatov in inšpekcij dela, varstvo pri delu, obvezno pokojninsko, zdravstveno in socialno zavarovanje, zavarovanje v primeru brezposelnosti, stečaje podjetij, nadomestila za brezposelnost, dohodnine itd. SDS se obenem zavzema za dosledno izvajanje zakonov, ki bodo zagotavljali varstvo pravic delojemalcev.
SDS si prizadeva za dobre odnose s slovensko rimskokatoliško cerkvijo, kar za socialdemokrate v zahodni Evropi ni ravno običajno. SDS je bila tudi pobudnik blagoslovitve poslancev državnega zbora, ki naj bi jo opravila Cerkev. Verskega obreda, ki se je spremenil v mašo za domovino, se nista udeležila niti Marjan Podobnik niti Lojze Peterle, za najbolj verne pa so se izkazali poslanci SDS. Je bila pobuda za mašo dana iz političnih razlogov? Je SDS na Slovenskem res edina stranka, ki lahko vrne cerkvi staro moč In slavo?
Stranka in Cerkev imata lahko marsikaj skupnega, na primer načelo pravičnih družbenih razmerij ali zavzemanje za temeljne človekove pravice in svoboščine. V okviru SDS deluje tudi krščanski forum. Združuje ljudi, ki razmišljajo krščansko in tako tudi živijo. Pobuda za mašo za domovino je bila dana iz vrst SDS zaradi osebnih poznanstev med določenimi poslanci in cerkvenimi krogi in ne iz političnih razlogov. Veren človek gre v cerkev zaradi verskega, ne zaradi političnega prepričanja. Tednik 'Demokracija', ki ga izdaja SDS, skoraj v vsaki številki objavi intervju z vidnejšimi teologi in veljaki rimskokatoliške cerkve na Slovenskem, saj so člani SDS v veliki večini verni. V nekaterih ljudeh je ostalo preveč zakoreninjeno mišljenje prejšnjega sistema, ki je dosledno izključevalo politiko in vero.
B. Zidarič
PORTRET
dr. Ivica Smajla
in zadnja misel so otroci
Njena prva
Odgovor na vprašanje, zakaj je postala dr. Ivica Smajla ena izmed najbolj priljubljenih osebnosti preteklega leta po izboru poslušalcev Radia 94, je in ni enostaven. Enostaven je zato, ker rojeno Premko kot zdravnico pozna in ceni velik del občanov že skoraj dve desetletji, kompliciran pa zato, ker so izbiranja osebnosti leta nehvaležna naloga. Če odmislimo politike in ostale medijske zvezde, se zdravniki že zaradi svojega poklica, ki ga družba visoko ceni, praviloma uvrščajo na lestvice najbolj priljubljenih osebnosti v najrazličnejših okoljih. Mnogi, ne samo poslušalci postojnskega radia, so prepričani, da si zdravniki zaslužijo tudi več drugačne pozornosti, čeprav jim javnost najbolj žlahtne nagrade - hvaležnosti v očeh ozdravljenih - ne more nadomestiti.
Dr. Ivica Smajla je po opravljeni diplomi na reški medicinski fakulteti pet let delala kot zdravnica splošne prakse v vseh ilirsko-bistriških ambulantah, v katerih je dodobra spoznala, kako težko poklicno pot si je izbrala, vendar kljub temu ni bila nikoli razočarana. Še zlasti takrat ne, ko je zdravila otroke, zahtevne paciente, ki se jih je - "zato, ker tako malo povedo" - pogosto tudi bala. Začutila je, da se mora odločiti in prisluhnila je dr. Maksimilijanu Modicu, ki ji je predlagal, naj opravi še specializacijo za pediatra. Izziv je bil velik in ni čudno, da je sprva nekoliko zdvomila v svoje sposobnosti. Danes ji vsakodnevne vožnje, napornega študija in prakse v ljubljanski in reški pediatrični kliniki, v postojnskem zdravstvenem domu in še kje ni žal. Od leta / 989, ko se je vrnila v Ilirsko Bistrico, jo je kot specialista pediatra spoznalo kar nekaj generacij predšolske in šolske mladine, vključno s študenti.
Leta 1994 je bila dr. Ivica Smajla imenovana za direktorico ilirskobistriškega zdravstvenega doma. Spet se je znašla pred novim izzivom oziroma področjem, ki ga je prej le bežno poznala. Toda s časom so prišle izkušnje in delo si je organizirala tako, da je direktorica le tri dni v tednu, dva je v ordinaciji, pol dneva pa preživi z malčki v posvetovalnici.
Zadnji dve leti je veliko storila za dvig standarda osnovnega zdravstvenega varstva v občini: ukvarjala se je z urejanjem novega laboratorija in prenovo splošnih ambulant v pritličju ilirskobistriškega zdravstvenega doma, z gradnjo nove zdravstvene postaje v Podgradu in deloma tudi z iskanjem ustreznih prostorov za fizioterapijo.
Priznanje, ki ga je prejela, ji veliko pomeni tudi zaradi tega, ker bi rada prav s pomočjo Radia 94 zbrala sredstva za nakup specialne-
ga reševalnega vozila. Druge možnosti ne vidi, saj ministrstvo za zdravstvo obrobju ne namenja dodatnega denarja za nujno medicinsko opremo, zato bodo morala za center nezanimiva področja marsikaj storiti, da se osnovno zdravstveno varstvo ne bo razsulo, ne glede na to, ali bodo zdravstveni domovi javne ali privatne ustanove. Občina jo je doslej še vedno podprla, a to še ne pomeni, da se bo odpovedala vztrajnosti.
Dr. Ivica Smajla ima včasih oster jezik in brez ovinkov pove, kar misli, čeprav se zaveda, da povedano lahko boli. A tudi za neprijetne stvari, ki so sestavni del njenega poklica, si vzame čas, saj se poskuša z vsemi pogovarjati tako, kot da ni zdravnica. Brez dvoma bo s svojo nalezljivo sproščenostjo še dolgo odpirala tudi najbolj oddaljene in zadržane ljudi.
B. Zidarič
GORE IN LJUDJE
Snežnik je tudi danes simbol krajev in ljudi, ki živijo pod njim. Težko bi našli koga, ki ga gora ne bi navdušila in ogrela za vse življenje. Obiskana je pozimi in poleti, v lepem in muhastem vremenu. Nič drugače ni bilo tudi pred devetdesetimi leti, ko so Bistričani ustanovili prvo planinsko društvo. Veliko je bilo storjenega od takrat, a Snežnik, je dejal Janez Žibert, sedanji predsednik društva, ni nikoli doživel "promocije njegove lepote na dva nova in posebna načina". Tretjega so prispevali pevci Mešanega pevskega zbora upokojencev in Mladinskega pevskega zbora OŠ D. Ketteja, recitatorji in narodnozabavni ansambel 'Snežnik'.
Čeprav je tudi znamka s podobo Snežnika za nekatere le košček nazobčanega papirja, za druge pa umetniška stvaritev z veliko koristnimi informacijami, bo prav z njeno pomočjo marsikdo zvedel za goro, ki je razpoznavna z vseh delov Slovenije in sosednjih držav. Da to drži, je s svojimi besedami potrdil tudi oblikovalec Boštjan Botas Kenda iz Ljubljane, ki ni imel lahke naloge, ko je iskal ustrezno fotografijo Snežnika v zajetnih albumih Hinka Poročnika. Seveda znamke z nominalno vrednostjo 20 tolarjev, ki je bila natisnjena v pol milijona primerkih, brez Pošte Slovenije ne bi bilo, zato jo je njen poslovni direktor Anton Krauthaker spustil v promet tako, da jo je najprej izročil županu Stanislavu Prosenu, nato pa še Vojku Čeligoju.
Televizijski film o Snežniku je posvečen 100-letnici Planinske zveze Slovenije, nastajati pa je začel že letat 992 v okviru projekta "Razgledi slovenskih vrhov". Njegovi ustvarjalci - Igor Likar (scenarij, besedilo in režija), Janez Kališnik (direktor fotografije), Aldo Kumar (glasba), Jože Dobnik (strokovni sodelavec) ter Polde Bibič (pripovedovalec) - so imeli pri snemanju najrazličnejše težave, a sojih uspeli premagati tudi s pomočjo ilirsko-bistriških društev, podjetij in posameznikov, med katerimi sta bila tudi Janko Muha in Vojko Čeligoj, dva izredna poznavalca Snežnika in njegovih skritih kotičkov.
Film je povsem zadovoljil pričakovanja, o tem ni nobenega dvoma, saj ponuja gledalcem množico obrazov "osamelega lepotca slovenskega krasa", njegovo rastlinstvo in živalstvo, zgodovino, gozdove, vodovja, ledene sobane podzemlja itd. Prepričljiv je prav v vseh elementih filmskega jezika, skratka, iz njega z Likarjevimi besedami "sije rumeno sonce in veje ledeni hlad".
Igor Likar
Anton Krauthaker, poslovni direktor, in Vesna Jerina, predstavnica direkcije Pošte Slovenije, sta izročila županu Stanislavu Prosenu (skrajno levo) album s snežniškimi znamkami. S tem simboličnim dejanjem je bila znamka dana v promet. (Foto: Emil Maraž)
..
PREJELI SMO
Županu Občine II. Bistrica in vsem občinskim svetnikom
Spoštovani!
Naj nas vodi misel, da je narava danes ranljiva bolj kot kdaj koli prej. Lahko smo srečni, da jo imamo še kolikor toliko neokrnjeno, tu na pragu svoje hiše. In ker jo imamo, jo lahko tudi varujemo!
Od cca 480 km2, kolikor meri površina Občine Ilirska Bistrica, predstavljajo snežniški gozdovi več kot polovico. Območje je večinoma nenaseljeno in spada v obmejne in nerazvite predele. Skupaj z javorniškim in kočevskim gozdnim območjem ter Gorskim Kotarjem na hrvaški strani predstavlja največji strnjeni gozdni kompleks v Evropi. Snežniško področje se ponaša z največjo količino padavin (3.500 mm/m2) v Sloveniji in je vodozbirno področje za številne reke v širšem območju naše države in sosednje Hrvaške.
Lastnik večjega dela snežniških gozdov je Republika Slovenija, katere ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je dalo gozdove v upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Postojna. Del snežniškega področja pa je že sedaj zajet v Naravni park Škocjanske jame.
Iz povedanega sledi, da je potrebno s tem prostorom ravnati in gospodariti skrajno previdno, predvsem pa dolgoročno!
Dosedanji interes Občine II. Bistrica
Dosedanje ravnanje Občine Ilirska Bistrica do snežniškega področja v celoti ocenjujemo resnično mačehovsko. Kar v nekaj primerih je občina ravnala celo na protizakonit način. Večina objektov, tako bivalnih, kot rekreacijskih in objektov komunalne opremljenosti, je bilo zgrajenih zahvaljujoč posameznikom, društvom in nekaterim delovnim organizacijam. Ta tema ima svojo zgodovino, je pestra in je na tem mestu ne bi pogrevali. Ugotavljamo le to, da je je po eni strani veliko zamujenega, po drugi strani pa smo priča novim spoznanjem glede trendov razvoja zavarovanih naravnih okolij (prim. Triglavski narodni park, priprave na ureditev Kočevskega narodnega parka, urejanje visokogorja v sosednjih državah itd.), ki nam kažejo na to, da je z miselnostjo glede tega v ilirskobistriški občini nekaj hudo narobe. Primer razgrnitve novega zazidalnega načrta za območje Sviščakov in javna obravnava le-tega (3. julija 1996) je dovolj zgovoren primer neodgovornega odnosa do narave ter zapravljanja denarja.
Realizacija izgradnje predvidene komunalne infrastrukture po zazidalnem načrtu bi gotovo pomenila, da snežniško področje ne ustreza več kriterijem za ustanovitev naravnega parka, kar bi bila neprecenljiva škoda. (Glej prilogo oziroma prikaz razlik med individualno in kolektivno rabo komunalne infrastrukture).
se bo najbolj izkazala le kot koordinator in usklajevalec vseh zainteresiranih na vseh ravneh, od Vlade Republike Slovenije do njenih prebivalcev. Zato je nujno, da občinski svet v ta namen imenuje koordinacijski, posebni ali kako drugače imenovani odbor. Naloga odbora ne bo niti malo lahka niti enostavna, saj
bo zajemala raznolika področja dela na vseh ravneh, od državne vlade in raznih državnih organov, do društev in posameznikov. Neobveščenost bo treba odpraviti z izdajanjem poročil, biltenov in z drugimi oblikami obveščanja, kakor to delajo v primeru Triglavskega in Kočevskega naravnega parka.
Predlagamo
Pri načrtovanju turističnega razvoja Sviščakov in Snežnika je vsekakor potreben dogovor
z vsemi zainteresiranimi; odreči se je treba pretiranim posegom v prostor, izhajati iz danosti, popraviti mnoge napake in izboljšati dosedanje stanje. To so lahko okvirna izhodišča za nadaljnji razvoj snežniškega področja.
Sredstva, ki se zbirajo iz naslova najemnin, nadomestil in davkov s Sviščakov - v letu 1996 jih je bilo nad 3 milijone SIT -, pa bi morali sproti vlagati v objekte in naprave skupnega pomena. Predlagamo, da bi občina del zbranih sredstev usmerila najprej v dokončanje ceste, saj zadnjih osem kilometrov (od križišča za Mikulo do Sviščakov) nujno potrebuje asfaltno plast. Glede na dejstvo, da je cesta v rangu regionalne ceste in s tem republiškega pome-
na, naj občina združi sredstva z Republiško upravo za ceste oziroma naj za manjkajoča sredstva najame kredit. Tako bi z vsakoletnim načrtnim vlaganjem v doglednem času prišli do kvalitetne cestne povezave z dolino.
Menimo, da je naš predlog konstruktiven in vreden Vašega razmisleka.
Sviščaki, januar 1997
Upravni odbor Skupnosti lastnikov bivalnih objektov na Sviščakih
GOSPODARSTVO
Poročilo s skupščine Cestno prometnega sindikata Transport Ilirska Bistrica
RAZLIKA MED KOLEKTIVNO IN INDIVIDUALNO RABO KOMUNALNE OPREMLJENOSTI PO PREDLOGU NOVEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA SVIŠČAKE, KI JE BIL V JAVNI OBRAVNAVI 3. JULIJA 1996
KOLEKTIVNA RABA
INDIVIDUALNA RABA
1. FINANČNI VIDIK
1.1
1.2
Neznani investitor
-	davkoplačevalci Neracionalna investicija
-	vodovod Kuteževo-ll. Bistrica
-	lokalno omrežje vodovoda
-	lokalno omrežje vodovoda lokalno omrežje kanalizacije
-	električno omrežje
-	skupaj cca 200 DM*
1.3	Neracionalna raba
1.4	Večji stroški vzdrževanja
1.1. Znani investitor
- breme posameznika 1.2 Racionalna investicija
1.3 Individualni stroški vzdrževanja
2. TEHNIČNI VIDIK
2.1. Tehnično vprašljiva investicija
- vodovoa Kuteževo-Sviščaki -
2.1. Tehnično izvedba ni vprašljiva
izgradnja 2-3 črpališč
2.2 Tehnično nemogoče vzdrževanje vseh komunal, naprav
- črpališč, čistilnih naprav, kanalizacije in vodovoda
3. EKOLOŠKI VIDIK
2.2 Tehnično enostavno vzdrževanje
3.1. Neomejena raba
-	nekontrolirano onesnaževanje
-	večja možnost onesnaževanja
-	večja možnost onesnaž. podtal 3.2 Priprava tras pomeni
-	posek gozda
-	kakršen koli izklop pomeni tudi erozijo tal, ki jo je skoraj nemogoče sanirati
4. ODGOVORNOST
3.1. Omejena raba
-	manjše onesnaževanje
-	kontrolirano onesnaževanje niče - ni možnosti one. podtalnice
3.2 Posek gozda minimalen
- posamezna gradnja ne vpliva na erozijo tal
4.1. Preprosto je ni mogoče opredeliti
-	niti v zakonodaji
-	niti pri načrtovalcih niti pri event. investitorju
-	niti pri vzdrževanju
-	niti pri kontroli
* DM pomeni delovno mesto, 1 DM pa je 50.000 DEM.
4.1. Odgovornost je definirana v vseh segmentih
Trendi
Vprašanja, ki se nanašajo na urejanje naravnega okolja sodijo med najbolj zapletena vprašanja današnjega časa. Zagotovo pa se trendi bolj nagibajo k ohranitvi naravnega okolja, kot pa urbanizaciji le-tega. Še več. Ponekod kakršno koli urbanizacijo celo izrecno prepovedujejo. To pomeni, da so se odločili za najbolj mehko varianto nekega razvoja oziroma ponudbe. Obstoječa naravna in kulturna dediščina, živelj in komunalna opremljenost so izhodiščni elementi k marketinškemu pristopu.
Zanimiva je misel o tem, kako razmišljajo na Kočevskem v zvezi s ponudbo svojega naravnega parka: "Obiskovalci naravnega parka ne bodo dobili tistega, kar jim ta park ponuja, temveč predvsem tisto, kar bodo sami hoteli in zmogli v parku doživeti!"
Kako naprej
Najprej gre poudariti, da urejanje prostora bodočega snežniškega parka ne more in ne sme biti stvar posameznikov, še manj politikov. Obveščenost in povratne informacije naj bodo zagotovilo, da se dela pravilno. Občina
Poleti 1992 je del delavcev podjetja PETROL Transport Ilirska Bistrica, nezadovoljen s svojim položajem v okviru podjetja, ustanovil svoj lastni sindikat in se vključil v Cestno prometni sindikat Slovenije. Od ustanovitve pa vse do danes je Cestno prometni sindikat zelo aktiven in nenehno prisoten v življenju zaposlenih. Njegovo članstvo se pod vtisom, da je to sindikat, ki se aktivno vključuje v vse dogajanje v podjetju za dobrobit delavca, veča iz dneva v dan. Sindikat ima sedaj okoli 250 članov, kar je slabi dve tretjini vseh zaposlenih v podjetju.
Na redni letni skupščini sindikata konec lanskega decembra, je njegov predsednik Stojan Tomažič spregovoril predvsem o vlogi sindikata, da združuje delavce ne glede na poklic in položaj v enotno skupino ljudi, ki vedo kaj hočejo in ki znajo to tudi doseči. Predvsem je poudaril, kako pomembno je, da se lastninjenje izvede v okviru podjetja in s tem za dobrobit zaposlenih in samega sebe. Seveda za ustrezno plačilo.
V nadaljevanju je omenil tudi nizke plače in slab položaj gospodarstva, ki vpliva tudi na poslovanje podjetja. Zahteval je, da vodstvo več naredi za to, da se bo podjetje uspešno prebilo skozi krizo gospodarstva, ki zajema vso državo. Poudaril je, da sindikat nasprotuje zmanjšanju stroškov poslovanja na račun odpuščanja delavcev. Namesto tega je predlagal,
da vodstvo podjetja poišče dodatne stranske zaslužke. Pri tem se je dotaknil tudi problematike delovnih invalidov, ki, ne po lastni krivdi, ostanejo brez dela in so kot taki nekoristni za družbo in sami sebi odveč. Vodstvu je predlagal, da najde možnost zaposlitve za delovne invalide, seveda v okviru njihovih fizičnih in zdravstvenih zmožnosti. Tako bi se ta del zaposlenih ukvarjal z nečim koristnim in se ne bi več počutil nekoristen in odrinjen na stranski tir. Pa še za podjetje bi to imelo pozitivne učinke.
Na koncu je predsednik Stojan Tomažič vsem skupaj zaželel uspešno in zdravo leto 1997 in jih povabil na novoletno zabavo, ki je sledila.
Ksenija Montani za Cestno prometni sindikat TIB
FINANCE
Sprejeli rebalans proračuna
Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na zadnji seji v lanskem letu (23. decembra) na Ratečevem Brdu sprejel rebalans proračuna za leto 1996. Predsednik občinskega sveta in župan sta se pred začetkom druge polovice štiriletnega mandata spomnila na težave, ki sta jih imeli obe strani ter se zavzela za boljše sodelovanje med ilirskobistriško zakonodajno in izvršno oblastjo.
Od skupnih prihodkov proračuna v višini 872,4 milijona tolarjev je občinski svet namenil 585,6 milijona tolarjev za poravnavanje tekočih obveznosti porabnikov proračuna, 193,4 milijona tolarjev pa za investicije v objekte družbenih dejavnosti (prizidek in telovadnica Osnovne šole Pod-gora Kuteževo, zdravstvena postaja v Podgradu, ureditev sanitarij v Športni dvorani Osnovne šole A. Žnideršiča) in vzdrževanju gospodarske infrastrukture (ureditev lokalnih cest V. Bukovica-Soze, M. Bukovi-ca-Starod ter Novokračine-Nova vas).
Sprejeli so tudi odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Ilirski Bistrica v letu 1997. Do sprejetja proračuni za letošnje leto se bodo porabniki financi rali v mesečnih dvanajstinah, zmanjšanil za 5 odstotkov na podlagi proračuna oziro ma rebalansa proračuna za leto 1996 al posebnih sklepov občinskega sveta.
Svetniki so razrešili predsednika in člani statutarno-pravne komisije Ivka Spetiča Predsednik omenjene komisije bo naslednji dve leti Mitja Škerlavaj, članica pa Jožica Brozina.
IZOBRAŽEVANJE
Vsi učenci, vsi učitelji
Ljudje naj bi se učili vse življenje, tudi tisti, ki niso več v delovnem razmerju. In prav nji < je namenjena Univerza za tretje življenjsko obdobje, nekakšna borza znanja, ki deluje; Sloveniji že od leta 1984. Na llirskobistriškem se je izobraževanje ljudi v tretjem življenjske: obdobju začelo z rekreacijo za zdravo življenje, pred dvema letoma pa se ji je pridružila I skupina, ki se uči italijanski jezik. S ciljem, da bi dve obstoječi obliki razširili z novimi, j; povezali v organizacijsko celoto in k sodelovanju pritegnili čimveč ljudi, je bila 14. janua': v Domu starejših občanov ustanovljena ilirskobistriška Univerza za tretje življenjsko obdobj:
Pobudnica ustanovitve Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ilirski Bistrici je bila andragoginja dr. Ana Kranjc. Na ustanovni skupščini je povedala, da ima družba do starejših ljudi preveč predsodkov; starejši ljudje so v njenih očeh pogosto preudarni in modri, žalostni in potrti, nezanesljivi, odvisni in podrejeni, sivi, a za mlade tudi samostojni in neodvisni, čeprav je razpon tretjega življenjskega obdobja zelo velik. Toda danes se življenjska doba daljša in vse več je ljudi, ki tudi v visoki starosti ostanejo dejavni. Nekateri se lotijo celo pisanja knjig, pripravljeni so se učiti in znanje prenašati na druge. Univerza za tretje življenjsko obdobje omogoča starejšim ljudem delo v majhnih skupinah, v katerih se nemalokrat razvijejo tudi močne prijateljske vezi. Z njenimi ugotovitvami se je strinjala tudi prof. Nadja Dobnik, mentorica z 10-letnimi izkušnjami v začetnih in na-
daljevalnih tečajih italijanskega jezika ! i ljubljanski Univerzi za tretje življenjsko o | dobje.	i
Številni mentorji skupin pogosto ne dob plačila za opravljeno delo. Ministrstvo za U ] stvo in šport dejavnost sicer podpira, a pog sto si morajo organizatorji izprositi pom( i od občin. V Ilirski Bistrici, ki nima sredfl šole, ima pa veliko potencialnih mentorje bo Univerza za tretje življenjsko obdob lahko veliko storila. Njen odbor (Ana Štel1 berger, Marica Muha in Anica Jedloučni bo poskušal s pomočjo Doma starejših d čanov in Delavske univerze uresničiti žel udeležencev ustanovne skupščine, ki jih rti bolj zanima učenje tujih jezikov, igranje i1 strumentov, pouk risanja in razna ročna del Ilirskobistriška Univerza za tretje življenjst obdobje bo imela sedež v Domu starejš občanov, Kidričeva ulica 15, tel. 42 442-
Po novem odseku že spomladi
Delavci Cestnega podjetja Koper so začeli obnavljati del regionalne ceste Ilirska Bistrid Podgrad od železniškega prehoda v Ilirski Bistrici do vasi Dobropolje (2.100 m) že decembf' Potem ko se je investitor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, v začetku januarja dogovd s krajani Rečice in Dobropolj, ki se niso strinjali s posegi v njihova zemljišča, se dela januarju pospešeno nadaljujejo.
Poleg robnikov in kanalizacije bodo bolj pregledni tudi vsi ovinki - vključno s spornim in zelo nevarnim ovinkom pri vasi Dobropolje, ki sprva ni bil v programu obnove -, poleg Lesonitovežage bo postavljen nov pločnik (na sliki), krajani Rečice pa bodo hkrati uredili še 300 metrov kanalizacije, tako da se vaške meteorne vode ne bodo več stekale na cesto. Če
se bo investitor dogovoril še z lastnikom pri mostu čez Reko, bo cesta tudi na tem me*1 nekoliko širša.
Do začetka spomladi, ko naj bi bilo po*1 dabljanje v vrednosti 50 milijonov tolarjf končano, bo na odseku ceste od Ilirske Bid1 ce do Dobropolj veljal režim polovične Z' pore brez obvozov.

januar 1997
_____________________


	

::H|i


OBČINI

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________!
Snežnik • stran S
STARI OBIČAJI
Konj je vsako leto več
I zegnanje konj in njihovih lastnikov je zelo star ljudski običaj, ki so ga marsikje po Sloveniji I Prirejali dan po božiču, ko goduje sv. Štefan, priljubljeni ljudski svetnik in zavetnik živali, zlasti konj. V ilirskobistriški občini je običaj zamrl kmalu po drugi svetovni vojni, pred tremi leti Pa so ga ponovno obudili v Harijah. Lani se je pred vaško cerkvijo sv. Štefana kljub ostremu mrazu zbralo okrog 400 ljudi in 24 konj, ki jih je na llirskobistriškem vsako leto več _ Po svečani maši in krajšem koncertu boži-' čnih pesmi, pripravil ga je harijski cerkveni 1 zbor pod vodstvom Silvane Gombač, je pri-• šotne po mimohodu okrašenih konj in njihovih ; Ustnikov v imenu vaške skupnosti najprej po-1 zdravil Roman Hrvatin. Ker 26. december ni ! samo ljudski praznik, ampak tudi dan sloven-1 ske samostojnosti, je poslanec državnega zbo-1 ra Vladimir Čeligoj spregovoril nekaj besed o 1 Pomembnem in odločilnem dejanju, od kate-, rega je minilo komaj šest let. Sledilo je žegna-' aje konj, ki ga je opravil župnik Alojz Suban.
’ Živahno in svečano je bilo tudi po žegnanju,
’ saj so bili obiskovalci deležni obilice sladkih ‘ dobrot iz domačih peči in kotlov ter glasbe ljudskih godcev.
Zegnanje konj v Harijah sta pripravili vaška , skupnost Harije in Konjeniško društvo 'Sne-| Znik' Ilirska Bistrica, posebno zanimanje pa j ie vzbujala tudi kovačija Silva Čeka iz Hrušice.
Istega dne je župnik Janez Kržišnik na Baču i Zegnal še 23 konj.
Jud Štefan je bil rojen v Jeruzalemu, umrl pa je okrog leta 40, ko so ga Judje obtožili laži in ga kamenjali. Po odkritju njegovega groba v Jeruzalemu se je čaščenje sv. Štefana razširilo po vsem svetu, predvsem pa v srednjo in severno Evropo, kjer je postal zavetnik konj in konjaijev.
Ena izmed slovenskih pripovednih pesmi predstavlja sv. Stefana kot kolednika, ki pod "Herodeževim gradom " (N. Kuret) oznanja rojstvo Odrešenika. "Herodeževa žena " je ukazala hlapcem, da morajo Štefana prijeti in privesti divjega konja, ki ga bo pokončal. Ko je pridirjal divji konj, je Štefan naredil sv. križ in konj je postal krotak. Po tej pripovedi je imel sv. Štefan čudežno moč, s katero je ustavil divjega konja. Tako je postal zavetnik konj.
OBLETNICA
Bistriški čebelarji v zlatem letu
Skoraj 100-člansko Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica je na svojem občnem zboru ob izteku preteklega leta (28. decembra 1996) v Knežaku pregledalo bogato delo in začrtalo program aktivnosti za leto 1997, ko bo slavilo 50-letnico. Njegovi člani so soglasno sprejeli sklep, da se društvo odslej imenuje po domačinu Antonu Žnideršiču, velikemu slovenskemu čebelarju, inovatorju in čebelarskem organizatorju.
Društvo je v preteklem letu posvetilo veliko skrbi strokovnemu izpopolnjevanju svojega članstva. Masovno so se udeležili čebelarskega seminarja v Polju pri Ljubljani, obiskali so čebelarsko posestvo v Furlaniji in čebelarski sejem v Gornji Radgoni. Mnogo so postorili za zdravje čebeljih družin in skrbeli za to, da so člani društva pod ugodnejšimi pogoji dobili vse potrebno za čebelarjenje.
Marljivost bistriških čebelarjev je z odličji Antona Janše - podeljena so bila na občnem zboru - nagradila tudi Zveza čebelarskih društev Slovenije. Odličje tretjega reda so prejeli: društveni predsednik Ivan Šuštar, Emil Vičič in Dušan Zidar, odličja drugega reda Cveto Prosen, Frane Ratek in Ivana Vičič, čebelarski zvezi pa so za najvišje Janševo odličje soglasno predlagali društvenega člana Franca Zadnika.
Jože Iskra ob svojem čebelnjaku
Smučarsko zavarovanje zavarovalnice Triglav
Vsi vemo, da so za dobro smuko potrebne dobre smuči, smučarski čevlji, palice, smučarska obleka ter seveda dovolj sne-8a. Vendar pa pravi smučarji ne bodo Pozabili še nečesa - smučarskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Posebna ugodnost - 10%-ni popust - velja pri tem za vse člane Smučarske zveze Slovenije. Uveljavljate ga z veljavno izkaznico SZS, Za pridobitev popusta pri družinskem žalovanju pa je dovolj, da je včlanjen v S2.S' le en član družine.
S smučarskim zavarovanjem boste omilili morebitne posledice neljubih dogodkov, ki utegnejo doleteti vas ali vaše družinske člane na vseh turističnih potova-njih v domovini in tujini v času trajanja darovanja. Smučarsko zavarovanje vas lahko varuje na poti na smučišče, med smuko, ob povratku in tudi med večernim sprehodom po mestu, kjer ste na dopustu. Zavarovanje lahko sklenete posamično ali družinsko za čas smučarskega dopusta, in sicer v trajanju 8, 16, 24 ali 32 dni za vso smučarsko sezono -odi. oktobra pa do 31. maja. Zavarovanje pa je možno skleniti skozi celo koledarsko leto, za vsa turistična potovanja.
Smučarsko zavarovanje je mogoče skle-mti s širšim ali ožjim zavarovalnim krit-jem. Širše kritje krije:
a) stroške reševanja in vleke vozila zaradi okvare ali prometne nezgode do najbližjega ustreznega servisa ali do stalnega bivališča, če po mnenju servisa vozila ni mogoče usposobiti za vožnjo ter stroške prevoza potnikov in prtljage do namembnega kraja ali stalnega bivališča,
Ker življenje potrebuje varnost
O)	j, (O
< 5	TL
mm Ul
postajna
tradicija
varnost
znanje
prijaznost
b)	stroške zdravljenja v bolnišnici, poškodbe s trajnimi telesnimi posledicami, nezgodno smrt in stroške prevoza umrlega zavarovanca,
c)	tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage, smučarske opreme in osebnih stvari,
d)	odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo je pri smučanju ali na potovanju povzročil drugim,
e)	prekinitev potovanja ali kasnejšo vrnitev z njega zaradi zdravstvenih razmer ali drugih tehtnih vzrokov.
Ožje kritje krije vse nevarnosti širšega kritja, razen nevarnosti iz točke a.
V primeru poškodb v prometni nesreči, požaru, eksploziji ter v primeru tatvine, vloma ali ropa, mora zavarovanec takoj obvestiti pristojno policijo ali zahtevati zapisnik. V primeru zdravljenja ali drugih nastalih stroškov pa mora zavarovanec shraniti vsa zdravniška spričevala, potrdila in račune, ki jih izdajo pooblaščene osebe in s pomočjo katerih bo zavarovalnica hitro in preprosto rešila škodni zahtevek.
Smučarsko zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
Novoizvoljeno vodstvo Čebelarskega društva "A. Žnideršič" II. Bistrica v jubilejnem letu
Za posebne uspehe pri čebelarjenju so podelili tudi društvena priznanja. Prejeli so jih: Angel Perkan, Joža Vrh, Stane Rojc in Emilija Rutar. Nagradili so še čebelarje z najbolj urejenimi čebelnjaki. Le-te imajo v društvu Jože Iskra nad Zabičami, Stanko Vatovec v Malih Ločah in Ivan Šajina v Podbežah. Na občnem zboru so pripravili tudi razstavo medenega peciva in nagradili najbolj uspešne.
Sprejeli so še nova društvena pravila in izvolili novo društveno vodstvo. Tudi v naslednjem
mandatu bo društvo vodil dosedanji predsednik Ivan Šuštar, njegov namestnik pa bo Franc Zadnik iz Kilovč.
V jubilejnem letu želijo bistriški čebelarji pripraviti vrsto dejavnosti, s katerimi bodo proslavili visok jubilej, načrtujejo pa tudi izdajo brošure s predstavitvijo društvene dejavnosti v preteklih petdesetih letih in več kot stoletno tradicijo čebelarstva na Bistriškem. Pokroviteljstvo nad prireditvami je z veseljem prevzel župan Stanislav Prosen. Vojko Čeligoj
FILMI V FEBRUARJU 1997
NA VSE ALI NIČ (Tin cup), amer. barv., komedija
Roy "Ščitek" Mc Avoy (igra ga Kevin Costner) je odličen igralec golfa in človek, ki preveč tvega, tako pri igri kot v življenju. Ko inštruira golt psihologinjo Molly Grisvvold (Rene Russo), se odloči, da bo tudi tokrat zaigral na vse ali nič in do poskušal Molly Režija: Ron Shelton	osvojiti, čeprav je dekle slavnega zvezdnika in igralca golfa Davida Simmsa (Don
Vloge: Kevin Costner, Rene Russo, Cheech Marin, Johnson). Zadeva je preprosta, samo zmagati mora na ameriškem odprtem prvenstvu
Petek, 31.1.97,ob 20.30 Sobota, 1.2.97, ob 18. uri Nedelja, 2.2.97, ob 20.30
Linda Hirt, Don lohnson
v golfu.
POBEG IZ L.A. (Escape from L.A.), amer. barv., znanstvena fantastika
Sobota, 1.2.97, ob 20.30 Nedelja, 2.2.97, ob 18. uri
V nadaljevanju klasične znanstvenofantastične pustolovščine Pobeg iz New Yorka, ________________________________________________________
se legendarni izobčenec Snake (Kurt Russell) znajde sam v uničenem Los Angelesu. Refija: ^ Carpenter
Možnosti za preživetje v lej smrtonosni puščavi, kjer vladajo vojskujoče se skupine y/o»: fon Russell, Stacy Keach, Sleve Buscemi,
kriminalcev in lopovov, so minimalne. Ali mu bo uspelo?	Valerija Golino, Peter Fonda
Petek, 7.2.97, ob 20.30 Nedelja, 9.2.97, ob 18. uri in 20.30
Režija: Edward Zwick Vloge: Denzel Washineton, Meg Ryan, Lou Diamond Phillips
PRAVI POGUM (Courage under fire), amer. barv. vojni
Film, ki sta ea publika in kritika zelo toplo sprejeli, je odlična drama o pogumu m vojni, pa tuai o miru in iskanju resnice. Podpolkovnik Serling (Denzel VVasnington) doti nalogo preveriti predlog, da bi kapetanu Karen VValden (Meg Ryan) posmrtno dodelili medaljo časti. Po lastni tragediji v zalivski vojni to ni enostavna naloga. Številni menijo, da je film resen kandidat za letošnjega Oskarja.
ODKUPNINA (Ransom), amer. barv., triller
Četrtek, 13.2.97, ob 20.30 Petek, 14.2.97, ob 20.30 Sobota, 15.2.97, ob 20.30 Nedelja, 18.2.97, ob 20.30
Mel Gibson igra Toma Mullena, bogatega poslovneža in lastnika letalske družbe, ki vzame usodo v svoje roke, ko mu ugrabijo edinega sina (Brawley Nolte). Potem ko FBI-ju propade poskus reševanja, se odloči za nevaren protiudarec kriminalcem kol
zadnji poskus, da dobi nazaj sina. Visoko odkupnino (2 milijona dolarjev) javno .........................
ponudi kot nagrado za glave ugrabiteljev. Njegova žena Kate (Rene Russo) je nad vloge: Mel Gibson, Bene Russo, Brawley Nolte, lem načrtom zgrožena. Film Odkupnina je pretresel Ameriko.	Gary Siniše
Sobota, 15.2’.97, ob 18. uri Nedelja, 16.2.97, ob 18. uri
Režija: Kevin Lima Produkcija: Walt Disney
PEPE IN PEPČEK (Agoofy movie), amer. barv., risanka
63-letni Disneyev veteran Pepe se pojavi v svojem prvem celovečernem filmu v spremstvu najstniškega sina Pepčka, ki bi bil bolj zadovoljen, če bi ostal s svoio najstniško klapo, kot pa da mora s svojim očetom na ribolov, kjer naj bi zgladila "prepad med generacijama", ki je zazeval v njunem življenju.
NORI BOŽIČ (Jingle ali the way), amer. barv., komedija
Arnold Schvvarzenegger, večni borec z vesoljci, teroristi, mafijci in neuničljivimi
Arnold Schvvarzenegger, vecm borec z vesoljci, teroristi, matijci in neuničljiv roboti prihodnosti, se znajde pred nerešljivim problemom. Sinu je obljubil, Ja bo za božič kupil igračko Turbomana. Težava pa je v tem, da je Turboman najbolj	™~
iskana igračka, Id so jo v trenutku razgrabili s polic. Božični nakup se za nesrečnega Režija: Brian Levant očeta spremeni v pravo moro, za gledalce pa v odtrgano zabavo.	Igralo: Arnold Schwi
Petek, 21.2.97, ob 20.30 Sobota, 22.2.97, ob 18. uri Nedelja, 23.2.97, ob 18. uri
Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Sinbad
Sobota, 22.2.97, ob 20.30 Nedelja, 23.2.97, 06 20,30
FARGO, amer. barv., thriller leta, Zlata palma za režijo Cannes 96
—--------------------------------------------------- Brata Joel in Ethan Coen sta tokrat posnela nepredvidljivo, šokantno in skorajda
Režija: joel Coen	neverjetno zgodbo, čeprav njun scenarij temelji na resničnih dogodkih. Ponesrečen
Igrajo: Frances McDormand, Steve Buscemi, Peter	izbor ugrabiteljev lastne žene namesto odkupnine privede do številnih umorov m
Stormare, William H. Macy Harve Presneli šokantnih prizorov v zasneženi Minnesoti.
TRAINSPOTTING, škof. barv., thriller-drama
Petek, 28.2.97, ob 20.30 Sobota, 1.3.97, ob 20.30 Nedelja, 2.3.97, ob 20.30
Trainspotting, izraz za banalen britanski hobi: zbiranje podatkov o vlakih britanske železnice, |e poslal kultni film, ki nima nobene povezave z osnovnim hobijem.
Zgodba o štirih škotskih mamilaših je posneta dovolj realistično in šokantno, da res RetiiA. Danny Boyle ni za vsak želodec. Na platnicah romana, po katerem je film posnet, piše: "Ta knjiga /gra/0; [wln McGregor, jonnv Lee Miller, Kevin zasluži, da jo prodajo v več izvodih kot Biblijo*. To še bolj velja za film.	McKidd, Robert Carlyle, Kelly MacDonald
Sobota, 1.3.97, ob 18. uri Nedelja, 2.3.97, ob 18. uri
Režija: John Landis
Igrajo: Tom Arnold, Jessica Lundy, Bug Hall, Alex McKenna, Christopher Lee
KRETENČKOVI (The stupids), amer. barv., komedija
Mora se začne tistega jutra, ko bivši poštar Stanley Kretenčkov (Tom Arnold) odkrije, da so mu ponoči ponovno ukradli smeti. Tokrat se je odločil, da bo hudodelce odkril in jim posvetil.
Kaj pa, če jagenjčki ne obmolknejo?
NOČNI SAMOGOVORI
Dan "D”
Pregovor pravi: Slab začetek, dober konec... Živo izjemo, ki potrjuje pravilo, predstavljam jaz. Ob koncu lanskega leta mi je šlo skoraj vse narobe. In to tudi po zaslugi pisanja o obisku bistriških pevcev pri rojakih, ki živijo v Kopru in okolici. Nekaj članov "Sušca" meje namreč direktno obtožilo širjenja kronoloških in vsebinskih pretiravanj ter netočnosti pri opisovanju srečanja. Rekli so mi, da bi moral pisati približno takole: V prijetnem domačem vzdušju elegantnega hotela Triglav je ob snidenju koprskih Bistričanov z bistriškimi staroselci srce marsikomu razbijalo bolj kot ponavadi. Kljub temu, da je vsakdanja in kruta borba za preživetje izseljencem ojeklenila živce, so se ob domačem petju, pevce je vodil v.d. zborovodje g. Zorko Šajn, vsem orosile oči. Ob desetih zvečer so se Bistričani, vidno ganjeni in mokrih robčkov, poslovili od gostiteljev ter odhiteli domov v naročje ljubečih soprog in svojih otrok. Tišino in otožne misli jim je pregnal nekdo, ki je rekel, da bi bilo zdravo, če bi se za trenutek ustavili v betuli pri Kozini. In tako se je zgodilo, da je bila načrtovana vrnitev domov realizirana z zanemarljivo kratko nekajurno zamudo.
Kar se tiče tistih pelič ali krznenih plaščev pa izjavljam, da se je vse skupaj zelo dobro končalo. Naj samo opozorim, da bi bilo popolnoma drugače, če bi bila v srečanje vpletena Eva Lea Miiller, saj dobro vemo, v katero kategorijo spada omenjena gospa: je namreč razvpita borka za volilne pravice psov in drugih živali.
Po vsem skupaj se počutim kot nekakšen opravljivec tipa nekdanje Hede Hooper ali Lo-uelle Parsons, tako nekako se glasita njuni imeni. V Hollywoodu so se ju bali kot hudič križa zaradi njunih strupenih peres in jezikov. Ko smo že pri jezikih: tudi s temi mi posel ne gre ravno od rok. Posebno ne z jezikom, ki ga govorijo toreadorji, pikadorji, matadorji, kampeadorji, bandiljerosi ter mama Huanita in ga jaz dobesedno obožujem. Površinsko znanje tega plemenitega jezika predstavlja zame pravzaprav pravo špansko vas. Zato uporabljam načelo “piši kao što govoriš", da ne bom spet napisal coll-ones namesto pravilnega in blagozvočnega co-jones (izgovori se kohones). Puerca malora.
Novega leta dan je marsikdo preživel na Islas Canarias. Po priljubljenosti pa še vedno vodi otok Seat Ibiza, kjer so zelo priljubljene popoldanske sieste in večerne Ford Fieste. Tam kraljuje ognjevita Mercedes Benz. Nasplošno je v Španiji lepo biti mlad. Iberci so prijazni in veseli ljudje. Španec je tudi sloviti Samaranch, ki je dobil na nedavnem obisku pri nas slovensko državno odlikovanje, kar pomeni, da bomo kmalu jedli uvoženo špansko sadje in pili njihov slivovec. Samaranch je, kot je znano, najvidnejši predstavnik gibanja "zdrav vonj v zdravem objektu" in tako skrbi tudi za higieno slovenskega narodovega telesa. Španska jabolka pa so tudi zelo zdrava. Tako se bo ponovil pripetljaj, ko smo Van den Broeku na hrabre prsi najprej pripeli medaljo, potem pa od njega dobili kompanijo Schell. Če bo k nam zašel kakšen Eskim, bomo začeli uvažati led še preden bo zmanjkalo žleda.
Meni oddaljitev od domačega kraja v času praznikovanja ni bila dana. Prav tiste dni sem dobil od neke dame komplimentarno izjavo. Rekla mi je, da sem cinik, zato sem hotel stvar razčistiti etimološko. Poiskal sem besedo cin in zaključil, da je cinik tisti, ki nekaj cini, kar je dejanje podobno švasanju. Ne bo prav, sem zaključil in v Verbinčevem slovarju tujk poiskal rešitev. Dotična ali tangentna gospa se o meni ni motila, saj sem poosebljeno nasprotje naših politikov, ki zelo ljubijo svoj narod, in trgovcev, ki ga odirajo iz vsega srca. Še za eno izjemo gre. Pucko je naredil tisto, kar je naredil, ne iz ljubezni do svojega ljudstva, temveč zato, ker pri Puckovih nosi hlače njegova žena. Nanj je kvarno vplivalo tudi bližnje protestantsko okolje.
Večkrat sem se vprašal, kaj je to domovina. Ponujam teorijo o treh kategorijah. V prvo kategorijo Republike Slovenije spada mesto Ljubljana, območje, ki je omejeno s kitajskim zidom, imenovanim Ljubljanska obvoznica. To je najbolj avtentična in ekonomsko najbolj razvita Slovenija. V drugo kategorijo, ki je nekoliko slabše kakovosti, spada območje, na katerem
je viden signal PO P TV. G reza predele, ki imajo veliko možnosti za razvoj kakovostnega evropskega načina življenja. Zadnja kategorija je ostanek ozemlja do državne meje. Za slednjo skorajda ni šans v nobenem pogledu. V Bistrici optimistično načrtujejo vidnost POP TV tja do leta 2050, kar je absurd, znanstvena fantastika in utopija ter ena od najbolj neuresničljivih stvari na svetu.
Še ena zadeva, ki se mi je pripetila te dni, je povezana s problematiko domovinskega vprašanja. Z znanim bistriškim umetnikom sva se hudo sporekla. V stanju najine neprištevnosti sva drug o drugem razmišljala v folklornem in etnološkem smislu, saj se bliža mesec kulture: osel, brezveznež, nimaš pojma o pojmu, tepec ... in podobno. Marsikatero teh ljubkih misli sva udejanjila v obliki izrečenih besed. Bilo je nekako tako, kot bi se besedni dvoboj odvijal med predstavnikoma dveh sovražnih slovenskih strank, ki bi imela popolnoma nasprotno mnenje o rešitvi nekega problema. Seveda brez razsodnika, ki bi ju miril.
In končni izid? So kričač je glasno ugotovil, da nekdo, ki se piše Bonano ne more biti Bistričan. Psihoanalitično sem ugotovil, da gre pri dotični osebi za tipičen izbruh, ki je posledica ruralnega porekla. Njegov manjvrednostni kompleks izhaja še iz rane mladosti, ko so mu
Tam, kjer se sinjemodro nebo preliva v rožnate sončne zahode in to ponavadi tik pred nastopom tistega časa, ko je vsaka krava črna, leži mestece. Tam živijo navdušeni lokalpatri-oti in zapriseženi Primorci. Kar je po svoje čudno, saj živijo ob NOTRANJSKI Reki in pod obronki NOTRANJSKEGA Snežnika. No, ta tema si zasluži posebno obravnavo kdaj drugič. Kakorkoli že obrnemo, vsak, ki se pelje iz Postojne proti Reki, ne more mimo dejstva, da se nekje na sredi poti nahaja vas, ki je od leta 1932 mesto.
Kaj bi pričakovali od občine, ki ob praznikih poleg državne enakovredno izobeša tudi občinsko zastavo, kar simpatično spominja na regionalizem. In kaj bi pričakovali od občine, ki nas s tablo DOBRODOŠLI opozarja na to, da smo vstopi I i vanjo, kar nas (spet simpatično) spominja na table na mejah med ameriškimi zveznimi državami. Oboje je hvalevredno, da ne bo pomote. Od take občine bi pričakovali, da bo impulzivna, z živahnim gospodarstvom in pestro kulturno ponudbo, ekološko neoporečna in z razvojno strategijo, debelejšo od zapisnikov s sej državnega zbora. Pa je tudi v resnici tako?, je zgolj retorično vprašanje.
Daleč najbolj perspektivno podjetje v občini je Zavod za zaposlovanje, dotok mladih in malo manj mladih rok in glav je več kot
dopovedovali, da je Bistrica mesto. Z eno besedo - šlo je za zelo blago obliko Karadžičevega sindroma. Odveč je govoriti, da Bistrica ni mesto. Dokaz bi bil recimo takle: ko bi zaradi vse večjih gospodarskih uspehov, ki bi nas pripeljali na negativno nulo, odšli skupinsko stavkat v belo Ljubljano, bi nas tam zavrnili kot Beograjčani Kosovarje: kmetavzi, vrnite se domov! Imam prav ali ne?
Sicer pa po takem ključu tudi Kette ne bi bil pravi Premec. Se pa tega ne vidi, saj vemo v kakšnem stanju je njegova rojstna hiša. Voda curlja z vseh strani. Voda pa je tekoče srebro. Za razliko od nafte, ki je tekoče zlato.
Vprašujete me, od kje mi ideja o stavki v Ljubljani. Preprosto: na zadnjih in nekaj prihodnjih volitvah bo zmagala štiriedina desnica, ki je bila nekdaj levica. Predvsem zaradi dolgoletnih izkušenj. Troedina resnica, ki je nekdaj ni bilo, ne bo zmagala. Predvsem zaradi dolgoletnih neizkušenj. Sedanji in prihodnji Kučani bodo takoj določili mandatarja, potem pa se bodo na vse pretege posvetovali "ko bajagi". Sedanji in bodoči Drnovški bodo ustanavljali vlade narodne neenotnosti, nakar bo ljubljanskim študentom "počilo" in bodo začeli stavkati. Po treh mesecih stavke bo leta 2004 padel zadnji komunistični bastion v Evropi. Zamuda bo nastala zaradi slovenske soft boljševiške variante, saj so v deželi na sončni strani Alp meje med komunizmom in demokratičnim kapitalizmom precej zabrisane. Pometli bodo s starimi strankami in na površje bodo stopile Slovenija, vstan, Forca, Bistre, Gibanje za osvoboditev Japodov ter druge s podobnimi čudnimi imeni. Analitiki bodo spet dokazovali, da gre narod protestirat tedaj, ko postane lačen, kajti demokracija je sinonim za poln želodec.
Lepo vas pozdravlja vaš cingesar Dimitrij Bonano
zadovoljiv. Delovna mesta odhajajo in nova nikakor nočejo priti, pa čeprav bi jih čakali z godbo na pihala. Še sreča, da občina najemnikom poslovnih prostorov ne zviša najemnin za več sto odstotkov. Ali pa je to vendarle storila? Ah kje, gre le za zlobna natolcevanja.
Za primeren počitek svojih občanov pa le poskrbijo, kar je res, je res. Obratovalni čas lokalov je do 22h. Kršitelje učinkovito izsledi in kaznuje pri nas nadprisotni "organ". Ma, ljudje božji, to vendar ne gre, da bi se pri nas ponočevalo. Niti polnočevalo. Kdor misli dru-
Novo leto se je začelo kar obetavno. Že na Silvestrovo popoldne so poplesovale snežinke in zvečer je bila prava zimska idila, saj je padlo za slab seženj snega. Avti so seveda pridno teptali cesto, tako da bi lahko po njej mirne duše prišel celo sam dedek Mraz s svojo vprego. Ni ga bilo, ker je verjetno prej obcagal, ali pa ga je doletelo še kaj hujšega, nekaj podobnega kot tistega njegovega vrstnika nekje v Bosni, ki so ga s spremstvom vred, verjeli ali ne, pretepli. Lepa hvaležnost do še včeraj nedotakljivega državnega božanstva! Nihče ni niti protestiral ali kaj zabavljal nad takšno surovostjo. Ubogi deda je namreč vozil pakete za mulce, a jih je zato vseeno fasal ...To sedaj ni pomembno, ker govorim o cesti, ki je ostala ne-splužena na čast prazniku, saj bi razrito cestišče nekako neestetsko delovalo na skladnost pokrajine in na to je potrebno gledati tudi z naravovarstvenega vidika. Da so imeli zogarji še kako prav, se je pokazalo že na novoletni dan, ko se je cesta spremenila v drsališče ali po potrebi tudi v stezo za bob. Ni potrebno poudarjati, da so bili prebivalci moje vasi zelo vzhičeni, ker jim ni bilo treba nikamor hoditi, pa še nadležnih gostov so se otresli.
U, kako fajn, smo vsi ugotavljali izpod baladurjev ter oprezali, kdaj bo komu s strehe na glavo padla kakšna ledena sveča. Naslednje dni smo izgledali kot kakšna vas s starih razglednic, ki jih imamo spravljene doma v škatlah oziroma tako, kot da so nas vsi pozabili. Ko sem se končno pridrsal do trgovine, me je trgovka potolažila, da slabše kot je sploh ne more biti. V to nisem bil kaj prida prepričan, ker smo takrat še imeli elektriko, ki je bila še zadnji ostanek propadajoče civilizacije. Tudi te je ponoči zmanjkalo, kar je pomembno prispevalo k celovitosti razvoja podeželja in vasi (CRPOV), saj je zares vse crknilo in smo bili prepuščeni lastni iznajdljivosti. Ljudje so v glavnem kleli ali zehali ter pohlepno pogledovali v žarnice in se spraševali, kdaj bodo zasvetile. Medtem
gače, je vreden vsakršnega nadzora in pozora. Treba je priznati, da ta pozitivni trend čuvanja morale nikakor ni bistriška posebnost in se dobro počuti na celem državnem ozemlju.
Slovenski narod je ohranila kultura. Kulture glas v vsako vas! Pa naredijo malarji likovno društvo in si celo privoščijo organizirati razstavo na (veliko preveč) osamelem premskem gradu. In glej si ga čuda. Čez meseca pol so brez prostorov. Ki bodo stali, dokler se ne zrušijo vase, če jih prej ne pokončal kakšen požar. Sicer je pa prav prijetno videti, kako hitro nam je kapitalizem zlezel pod kožo. Tako je osrednja dvorana v bivšem domu jugosoldateske za kakršnekoli, še tako nekomercialne, prireditve na voljo le za zajetne kupe Prešernov in Cankarjev. Le zaradi svojega dolgotrajnega in trdovratnega antikomunizma in antijugoslovan-stva si upam zapisati, da je bilo v "mračnih časih diktature" v Domu na Vidmu precej drugače. Tudi karateisti so domovali tam. Danes prebivajo v dvorani Sokolskega doma, kjer bi lahko bil domicil kakšne gledališke skupine in sploh center "drugačne" kulture. Vendar, spet, da ne bo pomote, o karate klubu vse najboljše. Plus čestitke za osvojeno državno prvenstvo. Športna dvorana, zgrajena s samoprispevkom, tudi ni na voljo brez najemnine.
Na koncu naj gre zahvala našim elektrikarjem in cestarjem, ki so pod svojo jelko dobili "sibirski paket" in so morali prekleto trdo delati, medtem ko je večina ban-dala.
Dean Ujčič
sem skočil pogledat v Bistre. Zanimalo meje kako tam preživljajo apokaliptične trenutke Ugotovil sem, da je zmanjkalo luči predvserf v nepomembnih predmestnih okrožjih, kjer e vitalnih objektov. Prestolnica je nesramežljiv pomežikovala v svojem prazničnem blišču Lučke so svetile po vseh stavbah, ki karkol pomenijo. Idiliko so motile le precejšnje luže preko katerih je bilo varno oziroma možni priti le s čolnom. Dobri so bili tudi navade čižmi, češi jih seveda imel. Bolj fine gospe s( bile prisiljene bresti in prenašati brozgo' svojih čeveljčkih v spucane trgovine. Zarad tega se ni nihče preveč sekiral, saj so bili s* vedno prazniki, torej čas, ko moraš biti druga čen in marsikaj spregledati. Če se že drsamo naj se vsi, samo da si ne kvarimo razpoloženj* z nepomembnimi drobnarijami.
Kmalu so nas le priklopili na civilizacijo, naj' brž zaradi tega, da se ne bi do konca poživinili in tako smo spet postali čisto navadni ljudje Kako je bilo naprej, vam ni treba pri povedo'
vati. Povsod so zatulili radijski in TV sprejen1 niki, ki so zagreto poročali o tem, koliko ljud je in še bo v temi. Popadla nas je prava evforij* hvaležnosti in malo je manjkalo, da se nisi* začeli vsevprek objemati, ker na novoletP dan, pa tudi pozneje, ko smo morali naTVgle dati maratonske seje državnega zbora in ug'1 bati, kdaj bodo naši stežka izvoljeni poslal končno le našli mandatarja, tega iz objektu1 nih razlogov nismo mogli početi. Ljudje soSf veda izgubljali živce od samega čakanja * kričali na mulce za vsak nič, ker niso dojet usodnosti tega zgodovinskega dejanja. Po kou čanem glasovanju pa so seveda stresli jezo U1 ubogega poslanca, ki si je zadnji trenutek prl' voščil malo samovolje.
Sledile so seveda nove nadaljevanke na is|£ temo, saj se pri nas spodobi, da se kregamo* onemoglosti. Vse v stilu Cankarjevih dram o * ševanju slovenskega vprašanja. Vseh vpraša11' ne moreš reševati v parlamentu, ker imamo z* določene probleme tudi druge institucije, red' mo zdravstvene domove. Vem da boste rel*' spet piše o ambulantah. Skoraj zaklel sem # da bom o tem odsihmal molčal, ker sem že p* več pisal, a si ne morem kaj, da ne bi omet'1 obnovljenega zdravstvenega doma, ki izgle* kot Disneyland, kjer pacienti iščejo svoje!!1 dohtarja po vseh vratih, iz katerih se navad* prikaže čisto nekdo drug kot iskani. Mene f to kar navdušilo, zato predlagam avtorja teg' idejnega projekta za možnega prejemnika cfr činske nagrade (Kettejeve), ki je žal ne podelj1*' jejo več, a bi jo morali, če hočemo še biti ob* na. Vseeno predlagam postavitev polic ali kaset cev za zdravstvene knjižice pred ordinacijah kar bi stvari zelo poenostavilo, saj ljudje ne k' stalno prežali pred vrati in trkali nanje kot Pfl kakem vraču.
Morda pa je takšen pristop do bolnika v nje govi telesni in duševni blagor. Kdo bi vedet Takšne skrivnosti so navadnim smrtniko111 zmeraj prikrite. Kakorkoli že, ne jemljite si teg1 preveč k srcu in živite lepo naprej, kakor va1’’ paše. Vsaj ta mesec ...
Jože Sletf
Bistrico ti Ilirsko!
POEZIJA
GLASBA
OBVESTILA
januar 1997
I
Verzi v
pesnikovi sobi...
Prem, živopisno naselje zraven II. Bistrice, kjer je bil 19. januarja 1876. leta rojen pesnik Dragotin Kette, eden izmed “velike četverice slovenske moderne", je bil tudi letošnega 19. januarja v znamenju poezije. Tega dne se je z njegovimi verzi začel že XX. mesec kulture v Občini Ilirska Bistrica, njegovo prvo stran pa so odprli mali begunci iz Bosne in Hercegovine, ki so vključeni v kulturne delavnice trnovskega zbirnega centra za begunce in Zavoda za odprto družbo Slovenije.
Pesnikova rojstna soba, urejena kot majhen spominski muzej, je bila pravo mesto za izvedbo litararnega programa, v okviru katerega so člani naše pesniško-lutkarske delavnice recitirali pesmi Dragotina Ketteja v izvirniku in v Prevodu v bosanski jezik. Kar naenkrat so v nekdanjo ljudsko šolo, v kateri je učiteljeval Pesnikov oče Filip, vstopili liki iz Kettejevih Pesmi za otroke - Tonček in jurček. To so bile lutke, ki so oživele v rokah Erne Husič in Nerona Jusiča, spremljale pa sojih recitacije Edina Odobašiča, Sejfa Hasičiča, Senada Bešiča 'n Mersada Hedžiča, prepolne otroške igrivosti in sanj. Kasneje so se jim pridružili še topli zvoki, ki sojih iz harmonike izvabili prsti Almira Hengoviča. Tam, kjer se je pesnik rodil, še zmeraj živi poezija.	Ismet Bekrič
... m na Premskem gradu
Organizatorji uveljavljenih in tradicionalnih prireditev na Premskem gradu se že vrsto let trudijo, da bi v vsebinskem in oblikovnem pogledu razgibali programe, ki jih vedno spremlja izbrana Kettejeva poezija in petje "Kettejevcev", vendar kljub poskusom ali zaradi 19. januarja, praznika poezije, največkrat izzvenijo v znamenju literature.
Izjema je bila lanskoletna prireditev, ki je zajela nekoliko drugačne tekste. Satirično obarvana in s humorjem prežeta besedila, podprta z glasbo znane skupine 'Ana pupedan' iz Pivke, so bila za nekatere sicer nesprejemljiva, za druge pa prijetna osvežitev.
Letos je program znova potekal po vsebinsko tradicionalnem vzorcu. Uvodnemu tekstu, ki ga je pripravila Dušanka Zlosel, je sledila interpretacija izbranih odlomkov iz romana, 'Umiranje na obroke' Igorja Torkarja, ki jih je prefinjeno povezal jože Stegu. Na kulturnem večeru z naslovom 'Dvajsetič na Premu' so sodelovali znani domači recitatorji Dušanka Zlosel, Magdalena Penko Šajn in Franc Gombač. Glasbeno kuliso in solistični del je prispeval kitarist Andrej Poljšak. Žal se je tudi letos izkazalo, a tako ni samo na Premu, da je kultura, posebno literatura in gledališče, pretežno domena starejših.
D. B.
V
eP
|Uf
arij'
sif(
etn
g|e
ugr
a tir <ti< ase i te ajel <oF
3(i.
pri
isti
Otti
ote
šan
0	z1 reci' ekli
1	# pre-
,enil
led! jel!* idn1 tej1 teg' i ob eliti jod ,sel am1 A
>t p(i
FILMSKI ABONMA
Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Kino Na Vidmu organizirata spomladanski filmski abonma. Abonma obsega 8 filmov. Cena abonmaja je 3-200,00 SIT in je plačljiva v dveh enakih obrokih (po 1.600,00 SIT) - prvi ob vpisu, drugi do 1. aprila. Prijave sprejema ZKO, Bazoviška 28, tel. 81-250. Abonma lahko vpišete do 14. februarja 1997.
ODKUPNINA (Randsom), amer. barv., thriller_
Slej spored za mesec februar Sobota, 15.2.97, ob l"ARGO, amer. barv., thriller Slej spored za mesec februar

IRAINSROTTING, Škot. barv., thriller Slej spored za mesec februar
........—------------ . “ r.,/ 't-
97, ob.
Angelci so oznanili
	ŠTIRI SOBE (Four rooms), amer. barv., omnibus		
	Štiri sobe je film štirih prijateljev, ki v zadnjih letih oblikujejo standarde ameriškega neodvisnega filma. Vsak je napisal scenarij	Leposlovje za odrasle	nonik, T.: Podobe iz čipkaste preje; Balibar, F.:
Robert Rodriguez, Quentin Tarantino sral°: Tim Roth, Bruce Willis, Antonio Banderas, Madonna, jennifer Beals, Marisa Tomei, Quentin Tarantino
grozljive, strašno zabavne ali odurne, se odvijajo na Silvestrovo. Hotelski sluga Ted (Tim Roth) se nehote zapleta v zgode in nezgode svojih gostov.
Sobota, 5.4.97, ob 20.30
°SMl DAN (The eighth day), franc, barv., komedija ^bta palma za najboljšo moško vlogo Cannes 96
^Im Osmi dan je nekakšen evropski odgovor na film Forest Gump.
Harryju (Daniel Auteuil), običajenemu zdravemu normalnemu foškemu, srečanje z umsko zaostalim Georgeem (Pascal Uucjuenne), ki ga najde na cesti, spremeni življenje. George ga vzljubi in dva moža, ki nimata nič skupnega, postaneta Režija: )aco Van Dormael
nerazdružljiva.	...........
Igrata: Daniel Auteuil, Pascal Duguenne
MULCI (Boys), amer. barv., romantična drama
Sta,
1grata:
cy Cocbran Winona Ryder, Lukas Haas
Zgodba o "prepovedanem" ljubezenskem razmerju med sedemnajstletnim Johnom (Lukas Haas) in nekaj let starejšo Patty (VVinona Ryder). Mladi John, najpopularnejši med vrstniki, skrije nemirno Patty, ki beži pred policijo. Ljubezensko razmerje med odraščajočim fantom in mladenko se zapleta in postaja čedalje bolj dramatično.
ZivLJENJE S PICASSOM (Surviving Picasso), arner- barv., drama
Sobota, 26.4.97, ob 20.30
Tasu nemške okupacije Pariza spozna Picasso (Anthony Hopkins)
^ ado študentko umetnosti Francoise Gillot (Natascha McElhone).
StelinQ 5 Slikarjem je v živlienie mlade Franc0ise Prineslaveč Režija: lames lvory p,- .ln nežnosti ter navdiha in razgledanosti, kot si je mislila - igrajo: Anthony Hopkins, Natascha es a Pa je tudi obilico trpljenja in razočaranja.	McElhone, Julianne Moore
V3,f hal* richae' Minterbottom Christopher Eccleston,
te§( tiatetVms/ef
TEMNO SRCE (Jude), angl. barv., ljubezenska drama
Ljubezenska drama je bila posneta po romanu Thomasa Hardyja, ki je preveden tudi v slovenščino. Kamnoseški mojster Jude (Chris-topher Eccleston) se po ponesrečenem zakonu zaljubi v sestrično Sue (Kate VVinslet). Zapleteno izvenzakonsko razmerje v očeh družbe predstavlja napad na njene ustaljene vrednote, pravo tragedijo pa izzove Judov sin iz prvega zakona.
Kljub različnim naporom, da bi praznovanje Božiča (nikakor mi ne gre od rok pisanje praznikov z malo začetnico) ohranilo svoj prvotni pomen - predstavljalo naj bi predvsem simbol miru, upanja in veselja -, se je v našo potrošniško družbo vrinilo veliko takega, kar že dolgo ne vodi v "zdravo" smer. Glede ravnovesja med materialnim in duhovnim torej ni dobrih obetov. Vsiljive TV reklame, novoletne loterije, trgovci dvomljivega obnašanja..., vse je postalo osladno in zlagano. Ob vsakodnevnih težavah postajamo vse bolj zbegani in nezaupljivi. Žal se vrhunec takega stanja zelo čuti v najbolj občutljivem obdobju, v času okoli Božiča in Novega leta.
Vendar ne gre, da bi pisanje nadaljevali v tem tonu, saj lahko podobne članke nič-kolikokrat zasledimo v drugih časopisih. Veseli zlasti to, da je v zadnjih letih prišlo do pomirjujočega pojava - povečanega števila božičnih, predvsem glasbeno naravnanih prireditev. Tako se v prazničnih dneh lahko po mili volji naposlušamo preprostih pesmic, pa tudi zahtevnih koncertov ne manjka. Pač po obrazcu za vsakogar nekaj.
Na Bistriškem že nekaj let prirejamo koncerte, pretežno pevske, ki se ponavadi zaključijo ob uradnem koncu božičnega praznovanja. Tokrat so se nastopi vrstili v Knežaku (na dan. sv. Štefana), Jelšanah in Ilirski Bistrici, pridružil pa se jim je še glasbeni praznik v Hrušici. Lani prvič. Zaradi nagajivega vremena sta se zadnja koncerta prevesila daleč čez Novo leto. 12. januarja popoldne so zvesti in hvaležni poslušalci napolnili jelšansko, zvečer pa še bistriško cerkev. Kljub precejšnji časovni oddaljenosti od Božiča ni bilo čutiti nikakršne razvodenitve "čustvenega naboja". Nasprotno, težko je opisati svečanost trenutka, ko so vsi, poslušalci in nastopajoči, skupaj zapeli najlepšo in najbolj znano božično pesem.
Kaj je bila posebnost letošnjih božičnih koncertov? Nekdanja značilnost - "premoč" velikih zborov - je usahnila. Nastopi so potekali v znamenju manjših pevskih skupin. Slišali smo nekaj (novih) starih kolednic iz,
naj spet poudarimo, zares bogatega slovenskega ljudskega izročila, čeprav so bile tudi druge zvrsti obilno predstavljene. Vsega skupaj je nastopilo 18 domačih zborov in skupin, ki so se jim pridružili gostje: iz Pivke Komorni dekliški zbor Amadeus (vodi ga Maksimilijana Čančula) in baritonist Anton Gašper Rebec, MPZ Slavnik pa je priromal iz Hrpelj in Kozine (zborovodja jože Biščak). Poleg naših že uveljavljenih zborov in ljudskih pevcev naj kot posebno zanimivost omenimo nastope družinskega tria Volk (Romeo - kontrabas, Nina - harmonika in citre, Gregor - violina), ki nam je zaigral in zapel dve kolednici (ena je bila stara trnovska). Zelo prijetno je zvenelo petje Kvinteta Prijateljice, pravega simbola žlahtne pevske tradicije iz Knežaka, in novoustanovljene bistriške Ženske pevske skupine Resa, ki veliko obeta. Posebnost: violinistka Tina Balazs in klavirist Laszlo Balazs!
Spodobi se, da zapišemo še ostale nastopajoče. Ker jih dobro poznamo že iz njihovih preteklih nastopov, se tokrat ne bomo podrobneje pomudili pri vsakem posebej: Otroški pevski zbor OŠ Antona Žnideršiča (zborovodja Silvana Gombač), MePZ Kalc Knežak (Jože Tomšič), Hrušiški fanti, Pevska skupina Škuorke, Mladinski MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak (Alojz Boštjančič), kitaristi OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad (vodi jih Ivan Majcan), Pevska skupina Vasovalec iz Rečice (Dimitrij Grlj), Pevska skupina delavk Doma starejših občanov Ilirska Bistrica (Dimitrij Grlj), Cerkveni MePZ Podgrad (Stanko Čeh), Kvartet bratov Boštjančič, MPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica (Evgen Prinčič), Mladinski PZ OŠ Dragotina Ketteja (Kristina Polh), Cerkveni MePZ Zvon Trnovo (Nives Pirih) in MePZ upokojencev Ilirska Bistrica (Dimitrij Grlj).
Vsako leto nam poleg nenadomestljive "stare vsebine" prinese kaj novega in svežega. Tako je bilo tudi tokrat. Tako bo tudi prihodnjič. Morda pa se bo, poleg drugega, neuradni naslov "Štirje božični koncerti" spremenil v "Pet božičnih koncertov". Kdo ve?!
D. B.
Christie, A.: Tragedija v treh dejanjih, Žalostna cipresa; Debeljak, A.: Mesto in otrok; Marinšek, M.: Na celjski gimnaziji zvoni; Maugham, S. W.: Catalina;Mayle, P.: Leto dni v Provansi; Redfield, J.: Deseto spoznanje; Vidmar, J.: Blues za Saro; Virk,).: Zadnja Sergijeva skušnjava; VVest, M. L.: Vislice na pesku; Kovačič, V.: Imperij pripovedovanja; Laimgruber, M.: Dežela sanj; Leonardo da Vinci: Basni in legende; Stevenson, R. L.: Črna pu-ščica; Širovnik, A.: Bog ima živce; Karlin, A. M.: Urok južnega morja; Alberti, R.: O angelih; Davies, A.: Poletno sanjarjenje; Ankerst, F.: Šopek kovanih rim; Benhart, F.: Sijajni dan ob reki; Fajdiga, F.: Zob za zob; Goljevšček, A.: Po štirih, po dveh; Jovanovič, D.: Paberki; Križnar, T.: Mana; Mal, V.: Nedelje nekega poletja; Rebula, A.: Ma-ranatha ali Leto 999.
Strokovna literatura za odrasle
Chlnmoy, S.: Meditacija; Tough, A.: Obogatite si življenje; Haring, B.: Videl sem tvoje solze: knjiga tolažbe za bolnike in njihove spremljevalce; Kocijančič, G.: Posredovanja; Deporter, B.: Kvantno učenje; Kotler, P.: Marketing mana-gement; Pitamic, L.: Država; Privatizacija šolstva, zdravstva in kulture; Vilfan, S.: Zgodovinska pra-votvornost in Slovenci; Svetina, J.: Slovenci in prihodnost; Marentič-Požarnik, B.: Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja, mišljenja; Co-vey, S. R.: Dnevna razmišljanja zelo uspešnih ljudi; Jerman-B., B.: Internet; Dister, A.: Rock: včeraj, danes, jutri; Sedej, I.: Sto najlepših cerkva na Slovenskem; Toulet, E.: Kinematograf; Ulaga, D.: Šport, ti si kakor zdravje; Glušič, H.: Sto slovenskih pripovednikov; Stone, i.: Darvvin; Keber, J.: Leksikon imen; Košuta, M.: Krpanova sol; Sta-
nika človeštva; Moatti, C.: Iskanje starega Rima; Pibernik, F.: Ogledala sanj Jožeta Udoviča; Slovenska kronika XX. stoletja.
Leposlovje za mladino
Alkars, C.: Pujev sončni orkester; Boada, F.: Pogumni krojaček; Godina, M. T.: Pujsek, raček, goska in volk; Disney, W.: Lepotica in zver, Notredamski zvonar, Racman Jaka slavi rojstni dan; Golob, B.: O izgubljenem sinu; Hargreaves, R.: Mala klepetulja; Manček, M.: Cufek; Menart-S., B.: Kadar kukavica poje; Rozman, A.: Mihec, duh in uganka; Abnett, D.: Lov na zaklad v izgubljenem mestu; Chrottin, A.: Dom za malo želvo; Čufer, S.: Prvi sneg; Foreman, M.: Severni jelenček; Makarovič, S.: Škrat Kuzma dobi nagrado; Pepin, M.: Mali medved; Suhodolčan, P.: Peter Nos; Tarman, D.: Moj domek; Filipčič, E.: Zlatolaska in zmaj; Novak, B.: Dnevi pod Rožnikom, Strašljiva Stahovica; Goudge, E.: Beli konjiček; Kravos, M.: Hudič iz kravjega jajca in druge mastne zgodbe, Ko je Zemlja še rasla; Šeruga, Z.: Indijanci brez perja, Z malo Kajo okoli sveta.
Strokovna literatura za mladino
Meredith, S.: Šolska enciklopedija; Zink, J.: Kako moliti; Keber,).: Živali v prispodobah; Kie-Bling, F.: Izdelajmo sami; Detela, M.: Abeceda turizma; VVilkes, A.: Moja prva velika ustvarjalna knjiga; Twist, C.:Lewis in Clark, Stanley in Livingstone; Muck, D.: Blazno resno popolni; Ardley, N.: Spoznavajmo znanost (Svetloba, Zvok, Vreme); Šolska enciklopedija; Hartman, T.: Pragozd; VVilkes, A.: Moja prva velika knjiga o naravi; VVil-liams, J.: Poizkusi iz naravoslovja; Voung, C.: Poišči živali; Kindersley, B.: Otroci vsega sveta.
KONCERT
CERKEV SV. JURIJA
ZKO vabi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri na koncert KOMORNEGA GODALNEGA ORKESTRA OBALA, ki ga vodi dirigent Borut Logar. Program: A. Corelli, A. Vivaldi, j. S. Bach; solisti: A. Zupan (flavta), M. Kojc (oboa), S.Lebar (violina).
KULTURI II VEČER
DOM NA VIDMU
ZKO Ilirska Bistrica prireja v soboto, 8. februarja, ob 18. uri kulturni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopajo: MePZ upokojencev, Ženska pevska skupina 'Resa' in učenci Glasbene šole II. Bistrica. Slavnostni govornik bo F. Gombač.
PUST 1 997
NA PLAČU
V	nedeljo, 9. februarja, se bodo ob 13. uri pokazali PODGRAjSKI in HRUŠIŠKIŠKOROMATI, VRBOVŠKE in VRBIŠKE ŠJEME, ŠEME IZ IELŠAN in še kdo. Program bosta povezovala D. Logar in F. Gombač, igrala bo skupina 'Pod lipo' iz Knežaka.
RAZSTAVA
GALERIJA NA VIDMU
vabi v petek, 14. februarja, ob 18. uri na odprtje razstave grafik z naslovom "UMETNIŠKA OSMI-CA" (Z. Apollonio, B. Bern, Z. Jeraj, L. Kovač, V. Lipovac, E. Lovko, J. Matelič, R. Skočir in H. Wang). Razstava bo odprta do 1. marca.
PREDSTAVITEV l IOVE KNJIGE
GALERIJA NA VIDMU
Avtorji Dean Ujčič, Aleksander Borenovič in Matej Šnajdar, bodo v soboto, 15. februarja, ob 19. uri s pomočjo Ivka Spetiča in Anuse Gasi predstavili novo knjigo kratke proze z naslovom 'Nasveti za dolgo, zdravo in pošteno življenje'. Nastopil bo tudi kvintet flavt GŠII. Bistrica.
PREDAVANJE
DOM NA VIDMU
V	četrtek, 20. februarja, bo Zvone Šeruga ob 19.
uri s pomočjo diapozitivov predstavil svojo novo knjigo 'Z malo Kajo okoli sveta'. Vstopnice (400 SIT) dobite na sedežu ZKO in eno uro pred začetkom predavanja v Domu na Vidmu, ,
SPOMLADANSKI LUTKOVNI ABONMA
DOM NA VIDMU
Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in Organizacija otroških prireditev vabita k vpisu v spomladanski lutkovni abonma, ki vključuje štiri predstave.
Prva bo že v soboto, 22. februarja, ko se bodo člani KUD BILČOVS (Avstrija) predstavili z igrico OBTOŽENI VOLK ('Volk, ki je pojedel rdečo kapico se znajde pred sodiščem. Tožilec, branilec in priče poskušajo pravično razsoditi.' Dolžina predstave: 45 min), sledila pa bodo gostovanja lutkovnih skupin LG MARIBOR (29. marca) z ŽOGICO MAROGICO CPrisrčna lutkovna predstava z marionetnimi lutkami, ki si jo otroci vedno z veseljem ogledajo. ' Dolžina preds-tave:40 min), PAPILU iz Ankarana (26. aprila) z BRUNDARIJO ('Kolaž iz več predstav. Simpatična predstava z lutkami iz papirja.' Dolžina predstave: 30 min) in ČARR z Jesenic (17. maja) s KEKČEVIMI DOGODIVŠČINAMI (’Bedanec, teta Pehta, Mojca ter Kekec nam prikažejo prisrčno igrano lutkovno predstavo.' Dolžina predstave: 30 min). Vse predstave se bodo začele ob 11. uri.
STARŠI! Če želite na predstavi spremljati svojega otroka, si morate s plačilom abonmaja zagotoviti še sedež zase. V tem primeru boste za ogled štirih predstav plačali toliko kot za vašega otroka. Cena abonmaja je 1.260 SIT; posamezna predstava za izven 500 SIT. Prijave sprejema Organizacija otroških prireditev (Adam Šisernik), Pod Stražico 5,6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/ 41 -084,42-035, do 10. februarja 1997.
OBLETNICA

170 let premske ljudske šole
V	pretekli jeseni je minilo 170 let od tedaj, ko so premski otroci prvič sedli v šolske klopi. Pričujoči zapis je nastal v spomin na ta pomemben dogodek in spregledan visok jubilej. Da gre za častitljivo obletnico potrjuje tudi dejstvo, da je takrat na vsem Bistriškem delovala le ena javna ljudska šola in to v Trnovem, ustanovljena leta 1814.
Zgodilo se je torej leta 1826, ko je na Premu služboval živahni vikar Peter Aleš, ki je Premce navdušil za marsikaj. Učil jih je sadjarstva, vinarstva in dal pobudo tudi za ustanovitev ljudske šole. Prem je v tem času doživljal velik razcvet.
V	mogočnem gradu je bil sedež okrajne sodnije in uprave. Številne obrtne delavnice, trgovine, gostilne in stoletni mlini in žage v dolini so dajale kraju in okolici zavidljivo gospodarsko! podlago.
Prvi učitelj na premski enorazrednici je bil J. Pian, šolska stavba pa je bila verjetno prav ta pod premskim župniščem in cerkvijo sv. Helene. Stavba je bila tedaj še enonadstropna, s stanovanjem za učitelja v pritličju in učilnico v nadstropju.
Na premski šoli so se zvrstili številni učitelji, med njimi tudi nekateri znameniti možje: Filip Kette, oče pesnika Dragotina, Matija Rant, zaslužen za razmah sadjarstva, slovenski pisatelj Jože Kostanjevec in drugi.
Šolski okoliš premske šole je poleg Prema obsegal še obe Bitnji, Smrje, Kilovče, janeževo Brdo in Čelje. Ob koncu prejšnjega stoletja je bilo tu kar 211 šoloobveznih otrok, od tega 120 dečkov in 91 deklic, ponavljalno šolo pa naj bi obiskovalo še dodatnih 65 učencev. Kar težko si predstavljamo v kakšni gneči so bili premski šolarji, saj so imeli na voljo le eno učilnico. Premci so ob šoli zgradili velik prizidek šele v letu 1900, v njem pa pridobili še eno učilnico in v nadstropju ustreznejše stanovanje za učitelja.
Po okupaciji naših krajev italijanske oblasti počasi, a ostro italijanizirajo tudi šolstvo in mladino. Z Centilejevo reformo v letu 1923 uvedejo v šole državni, beri 'Italijanski jezik', in pometejo s slovenskimi učitelji. S premske šole odstranijo slovenske učitelje Ano Tomšič, Ivana Vadnjala, Viktorja Čermelja, Alojzijo Baša, Ivana Benčiča in Slano Repinc, italijanski učitelj Tomasoni pa ukaže učencem, da znosijo arhiv in slovenske knjige na šolsko dvorišče, kjer vse skupaj zažge. Premska šola postane Squola elementare Prima-no; Italijani potujčijo priimke in slovenski jezik preženejo iz šole. Zvesto ga pri verouku ohranja le premski župnik Alojz Lesar.
Sledijo grozote druge svetovne vojne, ki se jim tudi Premci in njihova šola ne morejo izogniti. Na umiku šolo za nekaj časa zasedejo in opusto-šijo četniki in nedičevci. Kapitulacija Italije. Znova slovenska, tokrat partizanska šola in prvi slovenski učitelji: Manica Žnidaršič-Slavec, Andrej Čvar, Ivanka Tomažič z Janeževega Brda in Majda Škrlj iz Ilirske Bistrice.
Osvoboditev. V premsko šolo se vračajo tudi otroci z Ratečevega Brda in Kilovč, ki so vojna leta preživeli v internaciji. Prve redne učiteljice: Silva Bratuž, Cilka Kosmač, pa ravnatelj Stane Tomšič, ki ga kmalu zamenja Rozka Celin. Šola ima 130 otrok v štirih razredih. Pridruži se še učiteljica Ljudmila Matičič.
na vas, cerkev sv. Helene in stavbo ljudske šole tik
Prem okrog leta 1910. Pogled z gradu pod njo.
domačinka Ljudmila Žnidaršič-Lukančič, vendar sta s sto in več učenci pogosto sama. Šola pridobi peti razred, nato pa še ostale do vključno osmega razreda.
"Trdo /e delo na vasi, vendar hvaležno!", zapišeta Kukovčeva za slovo od Prema v šolsko kroniko. Šolska reforma se dotakne premske šole šele s šolskim letom 1960/61, ko dobi v 5. razred 8 učencev iz preloške šole. V šolskem letu 1962/63 dobi status matične šole, šoli na Preložah in janeževem Brdu pa z učiteljicama Gabrijelo Ivančič in Mileno Krebelj postaneta premski podružnični šoli. Na premski šoli poučujeta učiteljici Dragica Jen-ko-Milostnik in Suzana Fatur-Cerkvenik.
tih neprekinjenega delovanja "začasno" zaprli, verjetno kar za vedno.
Premska šola živi dalje s Kettejem
Pa vendar, za razliko od podobnih šol, ki jih je zadela enaka usoda, premska šola živi dalje s spominsko urejenimi prostori pesnika Dragotina Ketteja. Vsako leto obišče Prem, šolo in Kettejev dom nad tisoč obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije in zamejstva. Predvsem mladine, kar je še posebej dragoceno. Od leta 1968, ko so bili prostori odprti, je premsko šolo obiskalo skoraj trideset tisoč obiskovalcev.
Mladi premski šolarji se vsako leto zberejo v urejenih prostorih nekdanje ljudske šole in s simbolično prireditvijo počastijo rojstni dan pesnika Dragotina Ketteja. Tako je bilo tudi 19- januarja 1996. (Fotografija: V. Čeligoj)
Jeseni leta 1964 sledijo novi popravki šolske mreže v Občini Ilirska Bistrica. Premsko šolo pridružijo centralni šoli 'Dragotin Kette'v II. Bistrici, tako da po 140 letih samostojnosti postane podružnična šola. V premsko šolo vključijo še 21 učencev s Prelož in njihovo učiteljico Gabrijelo Ivančič. Šola ima 81 učencev v štirih popolnih razredih. Starejše učiteljice nadomestita Dušanka Antonac-Zlosel in Milka Prosen.
V naslednjih letih število učencev na Premu skokovito pada. V šolskem letu 1976/77, ki je
Premska šola je tako kot vedno ostala sredi življenja kraja. Domačini se v njej zbirajo na vseh pomembnih sestankih. Leta 1993 so krajani na novo prekrili streho in stavbo za dolgo obvarovali pred propadom.
Bo zamisel, da bi v prosti učilnici uredili skromen šolski muzej s prirejeno "staro šolsko učilnico", dobila tudi materialno podporo? To bi bila vsekakor nova pridobitev za premsko šolo in kraj, ki sta v zadnjih desetletjih le izgubljala.
Vojko Čeligoj
Pred premsko šolo: učiteljica Dragica Kukovec s svojimi učenci v šolskem letu 1951/52.
V šolskem letu 1948/49 prideta na šolo Dragica in Hinko Kukovec, učitelja zakonca, ki ostaneta na Premu polnih dvajset let. Za kakšno leto jima priskočijo na pomoč tudi drugi učitelji, med njimi
bilo tudi zadnje, učiteljico Gabrijelo Ivančič posluša le še 9 učencev v 1. in 2. razredu. Že jeseni 1977. so bili vsi učenci in učiteljica prešolani v Ilirsko Bistrico. Premsko šolo so tedaj po 150 le-
NAGRADNO VPRAŠANJE
Dragotin Kette je imel na Premu štiri leta starejšo polsestro, ki jo je pogosto obiskoval in tudi tako ohranjal stik s svojim rojstnim krajem. Pesnikova polsestra se je na Premu tudi poročila. Bila je mati desetim otrokom in je umrla leta 1928, stara petinpetdeset let in pol. Tokrat-vas sprašujemo po imenu in priimku Kettejeve polsestre, ki je pokopana na premskem pokopališču.
Enega izmed bralcev, ki nam bo do 15. februarja 1997 sporočil pravilen odgovor, bomo izžrebali in nagradili z enoletno naročnino na naš mesečnik.
ODGOVOR
Na stari sliki iz prejšnje številke je bila notranjost restavracije SOČA v Trnovem (danes hotel Turist).
Do 15. januarja 1997 smo prejeli 5 pravilnih odgovorov. Žreb je odločil, da bo Snežnik eno leto brezplačno prejemal MIRO TOMC iz Ilirske Bistrice.
1
Devet desetletij planinstva pod Snežnikom
BH V nekaj nadaljevanjih bomo v "Sne-jljPB žniku" s sliko in besedo predstavili H ■ dolgo in bogato delovanje ilirskobi-■ jH striškega planinskega društva, ki LJB je poleg tržaškega najstarejše na Hjll južnem Primorskem.
Na čudovito podobo gore s snežnobelim vrhom so bili pozorni že stari Rimljani, ki so jih osvajalske poti proti vzhodu vodile tod mimo. Kronisti uspešnih osvajanj rimskega cesarja Oktavijana goro med leti 33 in 35 pr. n. št. imenujejo MONS ALBIUM. Ko Rimljani kasneje - v 4. in 5. stoletju - zgradijo za obrambo vzhodne meje cesarstva zaporni zid med Kvar-nerjem in Koroško, je Snežnik obkrožen.
Polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641 -1693) obišče Snežnik sredi 17. stoletja in navdušeno zapiše, daje gora "pravi svederc v nebo” in da “z njegovega vrha lahko pošiljaš vidne žarke daleč na okoli, da celo v Turčijo". Njegovi bakrorezci vrežejo podobo Snežnika v bakreno ploščo. Slika gradu Snežnik in istoime-ne gore se tako prvič pojavi in je najstarejša likovna upodobitev Snežnika.
Lepota Snežnika postane simbol krajev pod njim. Ob vsiljivi germanizaciji naših krajev in
ljudi se splošnim planinskim razlogom pridružijo tudi narodnoobrambni. Bistričani ustanovijo llirskobistriško podružnico Slovenskega planinskega društva, katere pravila potrdijo te- ™ danje obasti 12. avgusta 1907. Ta dan velja za fc ustanovni dan organiziranega planinstva na Bi- I striškem. Za predsednika društva izvolijo no- # tarja Miroslava Martinčiča, ki vodi društvo vse v do italijanske okupacije.
Domače planinsko društvo želi postaviti pla- j ninsko kočo čimvišje pod vrh Snežnika, vendar 1 mu oblasti milostno dodelijo možnost v Črnem 1 dolu. Od domačih gozdnih upravičencev leta 1911 za 500 kron odkupi parcelo in staro črno-dolsko kočo, ki je v zelo slabem stanju.
Ilirskobistriški planinci na mestu stare koče postavijo novo in jo 5. julija 1914 pred veliko ir množico gostov odprejo kot "Vilharjevo kočo it v Črnem dolu, 1000 m". To je bila prva sloven- (a ska planinska postojanka pod Snežnikom in ic hkrati prva na tem delu Primorske. Za gradnjo le koče je bil najbolj zaslužen dr. Fran Kovča, :e sodnik v II. Bistrici. Kočo sredi prve svetovne vojne zasedejo avstrijski vojaki z ruskimi ujetni- ■ ki, ki so pripravljali les za potrebe vojske. Koča | je bila močno poškodovana.
Vojko Čeligoj
15. 6 1906 - stara čmodolska koča, last domačih gozdnih upravičencev, ki sojo bistriški planinci za obiske Snežnika najprej najeli in nato odkupili
Le nekaj dni pred otvoritvijo (5. 7.1914) nove čmodolske koče. Skrajno desno sedi df- v j Fran Kovča, tajnik ilirskobistriškegaplaninskega društva, za njim, med vrati, pa stoji ^ tesarski mojster Anton Logar iz Vrbovega, kije novo kočo izdelal'
te
II
Snežnik
stran 9
m
OTROCI IN STARSI
Naša vesela srečanja
Največ veselja prinese otrokom december. Zato se ga vsi veselijo in prav tako raznih dejavnosti in Ureditev, ki se zvrstijo v tem mesecu. Letošnji Veseli december smo popestrili z delavnicami *!ikovanje gline, izdelovanje ikeban, novoletnih okraskov in čestitk ter priprave sladkih dobrot, -a vodenje nekaterih delavnic smo povabili zunanje sodelavce, ki so se povabilu z veseljem izvali. Otroci in starši so se v velikem številu udeležili te prireditve. Sodelovali so v eni ali več klavnicah, v katerih je bilo zelo veselo in ustvarjalno. Razšli smo se z novimi izkušnjami in z 'e^°' da bi se še kdaj tako srečali.
Vzgojiteljice iz vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica
REPORTAŽA
Taborniki v zelenem srcu Evrope
Po šestnajstih letih smo se taborniki Snežniških ruševcev zopet odpravili na taborjenje v tujino, tokrat v državo Luxemburg na obisk k tamkajšnjim katoliškim skavtom. Luxemburške skavte smo spoznali na taborjenju v Bohinju julija letos, kjer smo jim priskočili na pomoč z opremo, saj je njihova zamujala debel teden. V zahvalo so nas povabili v svoje kraje. Ponujene priložnosti seveda nismo smeli zamuditi.
, ^red odhodom iz Belgije smo si ogledali še ’ Antsko naselje Louvain-la-Neuve (Nova -°uvain), ki je na nas naredilo močan vtis, saj Š 3 študentje v Sloveniji o čem takem le sa-,arno- Gre za pravo študentsko mesto, kjer so a 13 enem kupu fakultete, domovi, restavracije, r8ovine in rekreacijski centri. Mesto ima pri-?. IZno 40.000 prebivalcev, od tega kar 30.000 ’ U entov- Staro mesto Louvain-la-Veuve (Vdo-a °uvain), kot mu pravijo, pa počasi izgublja Prebivalce.
jru°.^'r'd dneh Belgije in velikega gostoljubja lne Simčič, za kar jim gre posebna zahva-
vlogo pri tem pa imajo banke, ki jih je v glavnem mestu več kot 200!
Zadnji dan taborjenja smo pospravljali in se poslavljali. Najprej s sosedoma, potem pa tudi z "našimi" skavti. Kar težko je bilo, saj smo sev letošnjem poletju dodobra spoznali in zelo spoprijateljili. Zahvalili smo se jim za prijaznost in dobroto, ki so nam ju nudili ves čas taborjenja ter jih povabili k nam, na Bistr'šku. Končno smo se le poslovili, spravili robčke, se odpeljali domu naproti in prišli v najlepše mestece na svetu 19. septembra opoldne, polni taborniškega duha, ki nas je preveval ves čas taborjenja.
ČCi V |;uxernburgu. Z leve stojijo: Uroš Boštjančič, Iris Skrt, Leon Rolih; čepijo: Vanja Šajn, 0 Mršnik, Gregor Kovačič in Miha Škerlavaj. (Fotografija: Polona Čeligoj)
‘e vdr° ^ °dpravili "d°mov"- Ustavili smo se y r u8epn največjem luxemburškem mestu, i ie in d SUr"'6'^zette in si ga malce ogledali. To I je . Ustr'jsko mesto na jugu države, v katerem I diš^'' °ZaPuščenih tovarniških tračnic, skla-lvpr 'n, ru§'h stavb, ki močno spominjajo na |ki je ® 0sti zelo razvito železarsko industrijo, oil i ' 3 8'avna gospodarska panoga, saj je f. v Evr Xern^ur8 svojčas 8. proizvajalec železa 1' bok0°Pli.^ar!es^e kuxemburg država, ki je glo-Za oračila v postindustrijsko fazo, glavno
V imenu vseh osmih popotnikov bi se rad zahvalil našim pokroviteljem, ki so nam pomagali in olajšali pot v zeleno srce Evrope: Droga d.d. Portorož, Teles d.o.o., Občina Ilirska Bistrica, Po-liuretani-Plama d.o.o., Fotoatelje Maraž, Breza d.o.o., Klub študentov II. Bistrica, Prins d.o.o., KSPII. Bistrica, Območna obrtna zbornica II. Bistrica, Diskont Trnovo, Sadje Skrt, Zavarovalnica Triglav, Hevil d.o.o., Cramex d.o.o., Foto in ure ErikZele, Plaming d.o.o., Studio jacques Rosieres in CGS Koper. (KONEC) Marko Mršnik
TABORNIŠTVO
Kaj smo počeli
V decembru je bila bistriška taborniška dejavnost zelo pestra. Organizirali oziroma udeležili smo se različnih aktivnosti s področja družbenega in kulturnega življenja ilirskobistriške občine.
Med drugim smo naše mlade člane (medvedke in čebelice) razveselili s sobotnima pohodoma na Kozlek in v Drago, vodniki pa smo se v Črnem dolu posvetovali o nadaljnjih načrtih. Na tem sestanku smo si omislili nekaj zanimivih predavanj, s katerimi bi nevedneže seznanili z zgodovino ilirskobistriških tabornikov in jim s pomočjo diapozitivov prikazali desetdnevni obisk v Luxemburgu, ter kovali načrte za prihajajoče zimovanje.
Tik pred novim letom smo v duhu prijateljstva in medsebojnega sodelovanja na povabilo skavtov pospremili Luč miru iz Betlehema in v Domu starejših občanov s petjem in izraženimi dobrimi željami prijetno presenetili tamkajšnje varovance. Tudi taborniki smo bili deležni prednovoletnih radosti, saj nas je na čajanki obiskal dedek Mraz in nam z darovi polepšal večer. To nas je spodbudilo k skupnemu silvestrovanju v prelepem kotičku Črnega dola.
V posebno čast nam je bil tudi obisk gospoda Milka Okorna, predsednika Taborniške zveze Slovenije, ki je bil sicer uraden, vendar pa je srečanje potekalo v sproščenem vzdušju. Temu svečanemu dogodku je dala pečat zaprisega MČ in GG, ki bodo dali nov zagon naši organizaciji in s spoštovanjem taborniških načel pripomogli k boljšemu življenju Snežniških ruševcev v prihodnosti.
Rod Snežniških ruševcev
BRIDGE
Priljubljena miselna igra
Tekmovalni bridge (izg. bridž) je priljubljena miselna igra s kartami, ki ima svoje privržence tudi v Ilirski Bistrici. Nekateri jo imenujejo kar "šah s kartami". Za to igro imamo namreč vsaj toliko strokovne literature kot za šah. Kot pri vseh športnih panogah se privrženci te igre združujejo v društva, medobčinske in državne asociacije (v podzveze in republiško zvezo). Igralci merijo svoje moči (v parih in ekipno) na klubskih turnirjih, zanimivejša pa so tekmovanja na odprtih turnirjih, ki jih prirejajo v znanih turističnih mestih. Na teh turnirjih srečamo mlade in starejše igralce, dobre in slabe, in seveda - moške in ženske. Poglavje zase so državna prvenstva za pare in ekipe, evropska in svetovna prvenstva ter olimpijade.
Gre torej za pravo športno panogo. VII. Bistrici premoremo vsaj dvajset igralcev bridge-a. Pohvalimo se lahko, da smo to zagonetno in težko igro s kartami igrali prvi na Primorskem. Še pred vojno, zlasti pa v petdesetih in šestdesetih letih so jo igrali Aleksander Ličan, Anton Gržina, Karol Kanobel, dr. Franc Baša, Mile Šlenc, Julijan Gržina, Lucijan Saccomandi in drugi. Kmalu smo se jim pridružili še mlajši in leta 1968 ustanovili Bridge klub Ilirska Bistrica. Postali smo člani Bridge zveze Slovenije. Sledila so najuspešnejša leta našega kluba. Tudi v II. Bistrici smo prirejali turnirje, na katerih so nastopali najboljši igralci iz Slovenije, sosednje Hrvaške in Trsta. V sedemdesetih letih je bil najuspešnejši bistriški par brez dvoma par Lenarčič-Samsa, ki je II. Bistrico uspešno zastopal na republiških in državnih prvenstvih ter na turnirjih v tujini, zlasti v Italiji, ki je bila tedaj svetovni prvak. V teh letih sta po zaslugi Bistričanov nastala še bridge kluba na Reki in v Postojni. Slednji predstavlja danes močan igralski center v Sloveniji.
V osemdesetih letih pa je, po stari bistriški navadi, zamrlo navdušenje tudi za to igro, Le redkokdaj se je zbralo omizje in ob igri obujalo spomine na številne turnirje. Pred dvema letoma je ta športna zvrst ponovno oživela. Na tečajih smo vzgojili nove igralce. Status kluba sicer še ni urejen, a člani se redno zbiramo v učilnici
SLIKOVNA KRIŽANKA
Avtošole 'Breza1. Pogosto se udeležujemo turnirjev, ki jih skupaj s Postojnčani organiziramo v Postojni in II. Bistrici. V tej sezoni redno tekmuje osem parov. Najuspešnejši par sta Žni-daršič-Ujčič, sledijo pa pari Batista-Božič, Le-narčič-Kirn itd.
Vse, ki želijo sodelovati v našem klubu, vabimo na igralne dneve, ki se začnejo vsak ponedeljek ob 18. uri v učilnici Avtošole ‘Breza1 (Bazoviška cesta 4). Pridite, ne bo vam žal! Redna umska gimnastika vam bo gotovo koristila.
Dimitrij G rij
Snežnik
Nasloy uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič
Uredniški odbor: Dimitrij Bonano,
Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Ivko Spetič /predsednik/
Urednik, novinar in lektor: Branko Zidarič Urednik športne strani: Zdravko Debevc Tehnični urednik: Raymond Fabijanič
Tisk: "GA commerce“ Ilirska Bistrica Naklada: 1600 izvodov

• *-10
	
OGLASI
mm
mm
	
januar 1997
Občina
Ilirska Bistrica
v		s	
v	v	
		
z	N	r\
cppiama-pur
tj
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820
\

■ J

PIVKA
PIVKA
perutninski kombinat Neverke 30 6256 KOŠANA
CENJENE KUPCE VABIM0, DA OBIŠČEJO DELIKATESO IN AGROTRGOVINO NA KALU.
ZA VAS IMAMO:
■	široko paleto svežega in zamrznjenega piščančjega mesa
-	izdelke iz perutninskega mesa
-	konzumna jajca po izredno ugodni cenah
■	vse vrste peletiranih krmil za živali
■	dan stare piščance
Informacije po telefonu:
067/51-030 ali 067/55-810
POSTANITE IN OSTANITE NAŠI ZVESTI KUPCI!
TRUDIMO SE, DA BI PROIZVODNJA MESA ČIMPREJ STEKLA V NAŠI PRENOVLJENI KLAVNICI, DA BO PONUDBA ŠE PESTREJŠA IN KVALTETNEJŠA.
BODITE Z NAMI IN USPELO NAM BO!
-p/

LESONIT d.d.
Lesno kemična industrija 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547
J
Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
V
-Jj
TOVUS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
,
IJUD
transport
terminal
ilirska bistrica
v		j
X		v
		
r		X
ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7
■6

lRBIS d.o.o.
KOSEZE 32C
6250 ILIRSKA BISTRICA
TEL/FAX: +386 (0)67/41-082
... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE
Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog
URNIK
VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12
v


FIZIOTERAPIJA mcm IN TRGOVINA

Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
•	zelena zdravila
•	čaji in čajne mešanice
•	ortopedski pripomočki
•	ortopedski vzglavniki
•	madicinska kozmetika
»preventivne in terapevtske kompresjjske nogavice «obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana
Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte).
xr
Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA
dJ V
J _/
py primorje pj
VŠk ajdovščina iiS
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
N
COMMERCE
GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica
GRAFIČNI ATELJE IN
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40
tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077
4
z		-X	l
	PURč d.o.o. V*	^TEX
	Gradišče 51	PE PODGRAD
	6243 OBROV	Podgrad 110
	Telefon: 066/88-016	6244 PODGRAD
	Telefax: 066/88-033	Telefon: 067/85-031, 85-210
s						)
C
OSCAR

TVJT-JiVTTf-VJ
h
OSKAR SAMSA s p.
Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101
SERVISIRAMO VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDY, ZANUSSI ...)
C
DELOVNI ČAS
VSAK DAN OD 8™ DO 14°° URE IN OD 16” DO 18™ SOBOTA OD 8“ DO 12” URE

CENIK OGLASOV
1. cela stran	28 x 35 cm	90.000 SIT
2. polovica strani	28 x 17 cm	45.000 SIT
3. četrtina strani	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. osmina strani	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
5. šestnajstina	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
strani
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite: "GA commerce",
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124
Snežnik
UREDNIŠTVO
6250 Mitska Bistrica, Bazoviška 40
NAROČILNICA
ime
priimek
se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
dne
podpis:

ianuar ,997
"

^ ,
ŠPORT
Lep jubilej telesne kulture na Bistriškem
130 let Ilirskega Šakala
Odkriti novi podatki o delovanju Telovadnega društva Sokol v Ilirski Bistrici • Ustanovljenoje bilo že v letu 1866 kot drugo tovrstno društvo na Slovenskem oziroma takoj za ljubljanskim Južnim Sokolom • Med Pobudniki tudi pesnik Miroslav Vilhar
Bralci časopisa 'Snežnik1, pa tudi 'Kraja-na'< njegovega predhodnika, se gotovo spo-rn,njajo zapisov o začetkih organizirane telo-Vadbe na Bistriškem. Ohranjeni zapisniki sej •n občnih zborov 'Ilirskega Sokola1, objavljena Poročila in članki o nastopih bistriških Sokolov doma, v okolici in celo izven meja domovine Pričajo o izredni uspešnosti, pa tudi požrtvo-valnosti tako organizatorjev, kot telovadcev: Ufedili so zasilno telovadnico v "Vencinovem rn*gacinu"\/ Gornjem kraju, z veliko telesno-kulturno prireditvijo so leta 1909 razvili pra-P°r. zgradili so Sokolski dom s prvo telovadnico v Bistrici, organizirali so Zlet "Idrijske sokolske župe" leta 1912, skratka, bistriško tele-Sno kulturo so povzdignili na zavidljivo raven. j bistriških Sokolov je bil pomemben tudi _y Pri organiziranju splošnega kulturnega in pro-svetnega življenja na Bistriškem, zato ne mo-remo mimo nekaterih imen organizatorjev bi-striškega sokolstva: Radovan Strnad, Janko Je-[ala, Albert Domladis, Anton Žnideršič (Ko-š°rnat) Josip Samsa, Viktor Tomšič (Kovalov), Janko Kolar, Janko Tomšič (Ivetov), Josip Hod-njk (Mehlinov), Robert Bilc, Franc Samsa (Žef-n'k), Lojze Zajc (tudi organizator Telovadnega °dseka Orel v Trnovem), Saša Ličan in drugi, j* telovadnih vrst pa še posebej izstopa vrhunski telovadec Janko Kovačič (Cvetanov), Smrjan, ki mu po vseh, tudi mednarodnih UsPehih še ni bilo enakega na Bistriškem. Našteti podatki zadevajo telesnokulturno , ^Pvnost 'Ilirskega Sokola'po letu 1904, ko ** Soi° uspešno obnovili in jo z velikim zanosom . sPravili na najvišjo raven. Zelo malo podatkov c Pa imamo o dejavnosti njegovega predhodni-a" bistriškega sokolskega društva 40 let prej. rav to obdobje zahteva dodatne, še skrbnejše raziskave, saj dogodkov tega časa ne pomni nit' najboljši spomin.
. Na predhodno in bogato sokolsko dejavnost le Bistričane na obnovitvenem sestanku 30. ° tobra 1904 opozoril že Radovan Strnad, avčni kontrolor in pobudnik obnovitve 'llir-* ega Sokola'. Za to priložnost je Leopold Ru-' katran iz Ljubljane poslal pozdravno in Pomenljivo pesem:
T^° sPal si mimo spanje,
° ^eta Sokol naš, al uresničijo se sanje:
°Pet, prapor vzplapolaš.
Črna jih £e zem\ja Kl ?0HH so nekdaj °kolsk° idejo, klije a' P^mcem še sedaj.
y ietu 1913 so se vsa slovenska sokolska dru-
z/ef'ZaVZet° PriPrav*ia*a na ve*'^ "Sokolski _ v Ljubljani. Na razstavo, ki naj bi pospre-
mila zlet s prikazom slovenske sokolske tradicije, so bistriški Sokoli poslali nekaj dragocenih predmetov, ki so pričali o starem bistriškem sokolskem društvu. Zal se je ohranil le spremni dopis, ki sta ga podpisala starosta Josip Samsa in tajnik Ivan Tomšič (Ivetov). V njem beremo:
“Ostalo je prav malo spominov na oni čas. Zastava katero so blagoslovili in razvili leta 1872je ob priliki požara ‘Prve kranjske tovarne testenin' pogorela, ker se je nahajala v shrambi županstva, ki je bilo v tovarni nastanjeno, ker je bil lastnik tovarne župan g. Žnideršič Anton. Ostala je le špica zastave, ki se je po požaru med razvalinami našla in smo Vam jo poslali z bratsko prošnjo, da bi jo razstavili, kakor tudi eno sliko, katero prilagamo današnjemu pismu iz leta 1889. Slika predstavlja br. Josipa Hodnika in Pavla Renkota kateri zadnji brat je edini še živ od našega nekdanjega Sokola. NA ZDARi..."
O tem, da so Bistričani v Ljubljano res poslali konico z nosilnega droga sokolskega prapora, priča tudi navedba v katalogu omenjene razstave, kjer so podatki o vsem, kar naj bi bilo na razstavi. Znano je, da so se avstroogrske oblasti ustrašile tako velikega zbora slovenskih Sokolov in zlet v Ljubljani zadnji hip preložile na drugo leto. Naslednje leto, 1914, pa je že "visel v zraku" velik spopad med državami na Balkanu. Zlet so oblasti dokončno prepovedale. Sledila je vojna, ki se je razrasla v svetovni spopad. Dragoceno gradivo starega bistriškega sokolskega društva se je izgubilo za zmeraj.
Zlet "Ljubljanskega Sokola" v Divači 1. septembra 1889. Udeležila so sega številna primorska sokolska in prosvetna društva. Med pet tisoč udeleženci so bili gotovo tudi bistriški Sokoli, saj je eden od petih praporov na sliki tudi prapor "Ilirskega Sokola". Originalno fotografijo hrani družina Valenčič iz Trnovega.
ra Renko našli podatek, ki dokazuje, da je bilo bistiško sokolsko društvo ustanovljeno med prvimi na Slovenskem. Zapisali sta: "Po iniciativi 'južnega Sokola' in kasneje 'Ljubljanskega Sokola' so se kot samostojna društva in obenem kot podružnica Ljubljanskega sokola ustanovili Sokoli v Kranju (1865), Ilirski Bistrici (1867), Postojni (1869), v Planini in Vipavi (1870)..." Bistriško telovadno društvo so
Ženska vrsta bistriškega sokolskega društva ob II. zletu Idrijske sokolske župe in otvoritvi Sokolskega donm v Ilirski Bistrici (9. jun. 1912). Z leve stojijo: Pepca Cerkvenik, ?, Mici Tomšič, Poldi Samsa, Karlina Ajšak, Pepica Krebelj, Minka Kovačič, Tanči Urbančič, ?; sedita: tajnik društva Ivan Tomšič (Ivetov) in starosta Josip Samsa.
Pri zbiranju gradiva za diplomsko delo na temo “Sokolstvo in orlovstvo v Ilirski Bistrici'1 sta profesorici Marica Hodnik Širca in Barba-
u stvo Telovadnega društva "Ilirski Sokol” Ilirska Bistrica pred hotelom Tomšič v __ 908. Z leve stojijo: Josip Barbiš, Albert Domladis, Franc Samsa, Anton Batista, k Ze Primc; sedijo: Viktor Tomšič (načelnik), Josip Samsa (starosta), Albert Bilc (od-rnik); ležijo: Jože Polh, Janez Kaučič (trobentač), Anton Zadel ali Franc Polh.
po teh podatkih ustanovili takoj za ljubljanskim in kranjskim. Neverjetno koliko življenjske moči in želje po napredku so imeli Bistričani v tem času. Po letu 1872 je društvo žal zamrlo.
Nedavno pa je podpisanemu prišel v roke nov dokaz, da je "bistriški Sokol" še starejši. Dnevni časopis Slovenski narod, št. 230, je 8. oktobra 1904 v rubriki 'Dopisi' objavil vest z naslovom "Sokolstvo na Notranjskem", ki je podpisan z inicialkama A. L. Gotovo gre za Aleksandra Ličana, znanega bistriškega posestnika, trgovca in sina Aleksandra Ličana, prvega predsednika "Bistriške narodne čitalnice'1.
Sokolstvo na Notranjskem.
Bilo je leta 1866, ko je prišel g. Vilhar s Kal-ca na prijazno povabilo bistriških naprednjakov v Bistrico. Pri "Kotežu" (sedaj hotel "Ilirija") seje zbralo dokaj za slovenstvo vnetih narodnih mož. Med drugimi govorniki je nastopil tudi g. Vilhar, ter s krepkimi, jedrnatimi besedami vnemal Bistričane za sveto narodno stvar. Z nepopisnim veseljem se je ustanovil - bistriški "Sokol" - in ako se ne
motim, je bil to za ljubljanskim Sokolom prvi na deželi ustanovljeni "Sokol" v celi Sloveniji. Seveda ni bistriških Sokolov pri nobeni narodni veselici manjkalo, in ko je bil leto pozneje na Tabru (Pivki) eden največjih narodnih shodov, veliki "tabor", opazil si med tisoči in tisoči čile bistriške Sokole.
V tistih časih je bila Bistrica gotovo najbolj živahen kraj na Notranjskem. Lesna trgovina je bila v najlepšem cvetu, delalo seje s krasnimi dobički, zidala seje železnica iz Sv. Petra na Reko in lahko verujemo starim, še živečim Bistričanom, daje bilo denarja kot peska. Bistrica je bila mali "Monte-Carlo"! Nemško "kazino" je pobrala sušica. "Sokol" jo je spravil s sveta "leseverein" seje spremenil v "Narodno čitalnico"; "novice" in "Glasnik" prebujala sta zaspane Slovence...
Pisec članka v nadaljevanju predstavlja življenje v Bistrici in piše o silnem bogastvu, ko je bilo sredi stoletja, zahvaljujoč številnim mlinom in žagam, trgovanju z lesom in gradnji železnice "denarja kot peska". Vse to je omogočilo ustanovitev narodne čitalnice in Sokola oziroma -"Bistrica je bila v tistih časih najbolj živahen kraj na Notranjskem!" Zadnja desetletja pred iztekom stoletja pa se je vse spremenilo. Gospodarstvo je začelo propadati, cena lesa je silno padla.
Zastalo je tudi kulturno in drugo javno življenje kraja. "... s tolikim narodnim ponosom ustanovljeni bistriški 'Sokol' je zaspal, in spal, žal, do današnjega dne.
Njegova krasna zastava, okrašena z dragocenim trakom pa plesni v podstrešju, ... izmed 'Sokolov' ni danes niti enega več med živimi."
Pisec članka z veseljem ugotavlja, daje Bistrica v zadnjem času znova lepo napredovala. "Vesel napredek se kaže povsod. Le premalo narodni smo! ... In letos, ko je ljubljanski 'Sokol' v beli Ljubljani povabil 'Sokole' iz vseh slovenskih pokrajin, se je zbudil v marsikaterem narodni ponos in marsikdo si je želel i v svojem okraju svojega Sokola ... Pred tednom dni je
sklical začasni odbor v Bistrici vnete mladeniče, da se prezgodaj umrli 'Sokol'zopet ustanovi, kar upamo, da se v najkrajšem času tudi zgodi! Ker se čuje, da se tudi na Pivki ustanavlja 'Sokol', bi bil pač velik naroden praznik, ko bi se pivško-bistriški 'Sokol' kaj kmalu ustanovil."
Tokrat so imeli bistriški Sokoli več sreče, predvsem pa veliko volje in uspešnih organizacijskih sposobnosti. Sokolska dejavnost se je silno razmahnila in dosegla svoj vrh prav v letih pred prvo svetovno vojno.
Po vojni se je obnovljena sokolska dejavnost znova uspešno razvila, kljub načrtnemu omejevanju dejavnosti s strani novih italijanskih oblasti. Sokolstvo je združilo vso mladino iz Bistrice, Trnovega in okolice ter dobilo nov močan narodnoobrambni naboj, ki je vse bolj motil nove oblastnike. Po letu 1922 so oblasti bistriški Sokol prepovedale, zaplenile njegovo imovino, vodje Sokola, starosto Franca Samso (Žefnika) in načelnika Lojzeta Zajca (Zajčevega), pa pregnale čez državno mejo v Ljubljano.
Eden izmed zadnjih telovadnih nastopov bistriških Sokolov na Pivki (Št. Peter), 11. septembra 1921 - sokolskipodmadek izvaja vajo na drogu pod vodstvom načelnika Lojzeta Zajca.
Sokolski dom, ponos bistriških sokolov je v kratkem postal "Časa delfascio". Domačo mladino so začeli siliti v italijanske športne organizacije ... Sledi živahne sokolske dejavnosti na Bistriškem je za dolgo prekril mrak pozabe.
Vojko Čeligoj
Trije
dvoranski državni prvaki
Odprto državno prvenstvo INDOOR 18 m za mladinske in veteranske kategorije, ki je potekalo 19. januarja 1997 v Škofji Loki, je prineslo bistriškemu lokostrelstvu 11 novih kolajn, od tega 3 naslove državnih prvakov. Iz Lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica se je tekmovanja udeležilo 15 mladih tekmovalcev in 2 veterana - vsi so si nastop priborili z izpolnjenimi normami v predhodnih tekmovanjih.
Prva mesta so osvojili: BOŠTJAN KALUŽA med dečki v ol impijskem slogu, TOMAŽ ROJC, dečki goli lok, in LADO ČELIGOJ, veterani goli lok.
Druga mesta so si pristreljali: ROBERT JAKSETIČ, dečki olimpijski slog, URŠKA HRVATIN, kadetinje goli lok, in SANJA ŠTEMBERGAR, deklice goli tok. :	^
Tretjih mest so se veselili: DUNJA ŠTEMBERGAR, kadetinje olimpijski lok, NINA ROLIH, deklice goli lok, JAN ŠUŠTAR, dečki goli lok, MAJA ŠTEFANČIČ, deklice com-pound, in IGOR RUDEŽ, mladinci com-pound.
Mladi bistriški lokostrelci so z odličnimi rezultati na začetku sezone potrdili, da spadajo v sam državni vrh, zato upravičeno računajo na ekipni naslov v letošnjem tekmovanju za Slovenski pokal. Z. D.
Še vedno tujci v domačem okolju!
V Murski Soboti se je 21. decembra 1996 odvijal največji karate turnir v Sloveniji. Sodelovalo je 7 državnih reprezentanc in kar 220 karateistov državnega ranga. Vendar to ni bil samo močan mednarodni turnir, ampak tudi zaključek dela Karate zveze Slovenije v lanskem letu. V prisotnosti članov nacionalnega olimpijskega komiteja in ministrstva za šolstvo in šport je Karate zveza Slovenije podelila tudi klubska in posamezna priznanja za tekmovalne uspehe v letu 1996. Karate klub Ilirska Bistrica je v letu 1996 zasedel 2. mesto.
Gospoda župana Stanislava Prosena, gospe svetnice in gospode svetnike Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica bi rad na tem mestu seznanil z naslednjmi dejstvi: • Karate klub Ilirska Bistrica je to visoko uvrstitev dosegel v konkurenci 56 klubov, • tekmovali smo v šestih starostnih kategorijah z 48 uradno registriranimi tekmovalci pri Karate zvezi Slovenije, • lani smo dvakrat osvojili državni naslov, • naši člani so postali že tretjič državni prvaki in v Evropi dosegli 13. mesto, • na neuradnem evropskem prvenstvu v Nemčiji sta naša mladinca dosegla 3. in 5. mesto, • imamo 4 kategorizirane športnike, • za nami je 6 državnih prvenstev, 2 pokalni tekmi, dve evropski prvenstvi, 6 mednarodnih turnirjev in še veliko regijskih in klubskih turnirjev.
Uspehe torej imamo, še vedno pa nimamo svojih prostorov. Naši kategorizirani športniki in državni prvaki še vedno trenirajo v prostoru brez ogrevanja, brez garderob, brez toaletnih
prostorov za ženske, brez predpisanih blazin. Rok za prijavo na republiški razpis za ureditev borilnice je bil zamujen, klub pa razen članari-
ne nima nobenih drugih dohodkov, ne od vstopnin ne od bifeja (kako je s sponzorji v naši občini vsi dobro vemo).
Na koncu vam postavljamo vprašanje: kaj še moramo doseči za normalne pogoje delovanja, kot jih imajo skoraj vsi ostali klubi v ilirskobistriški občini? Stojan Šestan
Samuraji osvojili pokal 'Zgonik 96'
25. decembra 1996 je bil v Zgoniku (Italija) že 7. mednarodni karate pokal Zgonik 96. Sodelovali so karateisti iz štirih držav, tekmovalo pa se je po starostnih kategorijah in strokovnih stopnjah. V dopoldanskem delu so nastopali mlajši, popoldne pa še starejši karateisti.
Naši tekmovalci so po tekmovalnih skupinah dosegli naslednje uvrstitve: Matea Dogančič, Lea Božeglav, Sandi Berginc, Domen Hrabar, Alen Kontelj in Marko Kreševič so osvojili 3. mesto; Nejc Glavaš, Mladen Kablar, Marjanca Šajn in Monika Kontelj 2. mesto; Mirislav De-rajič, Špela Muha in Leon Živec pa so premoč-
no zmagali. Pokal Zgonik 96 so osvojili "samuraji", drugo mesto je pripadlo Karate klubu San-kaku iz Gorice, tretje pa Karate klubu Trst. Na sliki: z leve stojijo Alen Kontelj, Mirislav De-rajič, Marko Kreševič in Leon Živec, čepijo Monika Kontelj, Špela Muha in Marjanca Šajn.
Stojan Šestan
KEGUANJE
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
Bistričani na Slovaškem
Na povabilo Zveze slepih in slabovidnih iz Košič na Slovaškem se je kegljaška sekcija pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih iz Kopra (MDSiS) udeležila osmega tradicionalnega mednarodnega turnirja slepih in slabovidnih za veliki pokal mesta 'KOŠIČE 97', ki se je odvijal 18. januarja 1997 v drugem največjem slovaškem mestu. Tekmovanja se je udeležilo 24 društev iz sedmih evropskih držav (Hrvaška, Madžarska, Romunija, Češka, Slovenija, Nemčija in Slovaška). Kegljaška ekipa MDSiS iz Kopra je bila edini predstavnik Slovenije, sestavljali pa so jo člani društva iz Ilirske Bistrice Franc Perovič, Dušan Saje in Drago Šajn.
Tekmovanje je štelo za ekipno in posamezno razvrstitev. Tekmovalci so bili po pravilih organizatorja razvrščeni v tri kategorije: B1, B2 in B3. V kategorijo B1 spadajo člani društev s 100%-no izgubo vida, v kategorijo B2 in B3 pa slabovidni z večjo in manjšo izgubo vida. Vsi tekmovalci so imeli na voljo 2x50 metov. Pravila tekmovanja določajo, da se doseženemu številu podrtih kegljev doda dogovorjeni odstotek kegljev glede na kategorijo in spol. Kategoriji B1 se doda 25%, kategoriji B2 5%, ženskim tekmovalkam 2%.
torej ekipno uvrstili na sredino razpredelnice.
Vsi doseženi rezultati so šteli tudi za razvrstitev posamezno. V konkurenci kategorije B1 se je Bistričan Franc Perovič uvrstil na odlično, a nehvaležno četrto mesto, saj se mu je lepa nagrada izmuznila le za pet kegljev. Preostala člana ekipe pa sta se v konkurenci B3 uvrstila na solidna mesta na sredini razpredelnice: Dušan Saje na 17. mesto (491 kegljev), Drago Šajn pa na 21. mesto (480 kegljev).
Glede na to, da tekmovalci MDSiS iz Kopra nimajo izkušenj v mednarodnih tekmovanjih,
Ml f I I
Ekipa MDSiS Koper pred kegljiščem v Košicah. Z leve: Dimitrij Grlj (trener in spremljevalec) ter tekmovalci Franc Perovič, Drago Šajn in Dušan Saje.
Rezultati nekaterih ekip: 1. mesto Spoje Bratislava (1614 podrtih kegljev), 2. Lokomotiva Ingstav Brno (1610), 3. Lokomotiva Košiče (1595), 4. USP GŽ Rijeka (1562), 14. MDSiS Koper (1474), 24. ANDR FJ Bacau (Romunija) (1293) podrtih kegljev.
Tekmovalci, ki so zastopali Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Kopra so se
so na tem turnirju dosegli solidne rezultate. Še enkrat velja poudariti odlično organizacijo turnirja, pa tudi veliko širšo podporo, ki jo družba nudi slepim in slabovidnim v sosednjih državah. Vodstvo MDSiS Koper se zahvaljuje Športni zvezi Ilirska Bistrica za delno kritje stroškov, ki jih je imela ekipa za sodelovanje na tem odličnem turnirju.	Dimitrij Grlj
Sto novih smučarjev
V ponedeljek, 27. januarja, smo se iz zimske šole v naravi vrnili udeleženci zadje, tretje izmene. Letošnjega programa v organizaciji Športne zveze Ilirska Bistrica, osnovnih šol in Občine Ilirska Bistrica se je udeležilo 133 otrok iz petih razredov vseh osnovnih šol, razen iz OŠ R. Mahniča-Brkinca Pregarje, 13 vaditeljev in 8 učiteljic. Zastavljene cilje smo letos v celoti izpeljali v vseh treh izmenah (od 12. do 27. januarja). Po začetnih ocenah je primerno osnovno znanje smučanja obvladalo le okrog 20% učencev. Na koncu so vsi presmučali lažje proge v plužnem ali celo paralelnem zavoju.
Slabi snežni pogoji so v zadnjih letih očitno pustil i precejšnjo praznino v znanju otrok. Temu primerno je imela svojo opremo le dobra petina učencev. Športna zveza Ilirska Bistrica in šole smo se zato konec lanskega leta prijavili na razpis ministrstva za šolstvo in šport ter v akciji, ki jo je podprl še Elan iz Begunj, pridobili 15 parov smuči za šole in 8 parov za vrtce. Kupiti smo morali še 23 kompletov vezi in pal ic ter opremo za šole in vrtce dopolniti z novimi smučarskimi čevlji. Polovico sredstev za nabavo bomo zagotovili z izposojo opreme, s sredstvi vrtcev in iz programa športa mladih pri ŠZ, za pomoč pa smo zaprosili tudi občino oziroma župana, saj je njena vrednost skoraj 400.000 SIT. S tem bo zaključena zamenjava stare in neprimerne smučarske opreme za zimsko šolo v naravi. V naslednjih letih jo bomo obnavljali z najemnino.
Končno oceno izvedbe in rezultatov šole v naravi še pripravljamo, očitno pa je, da so vaditelji smučanja s pospešenim programom vadbe
v štirih ali petih dneh usposobili vse otroke za samostojno smučanje in varno uporabo smučarskih naprav. Večina skupin je na koncu vadila že zahtevnejše prvine smučanja na nekoliko težjem in bolj strmem terenu.
Pogoje bivanja in smučišče moramo pohvaliti tudi letos, za kar gredo zasluge predvsem hotelu Cerkno in Smučarskemu centru Črni vrh. Vremenski pogoji so bili v prvi skupini res idealni, ponagajali pa so otrokom in njihovim spremljevalcem v drugi izmeni, ki je izgubila cel dan vadbe zaradi dežja. So pa zato obiskali idrijski rudnik in si ogledali delček izjemno dolgih podzemnih rovov.
V vseh treh izmenah ni bilo večjih zdravstvenih težav ali poškodb, razen v zadnji, ko smo morali peljati eno izmed učenk na rentgensko slikanje v Ljubljano. Na srečo se je izkazalo, da je dobila samo močnejši udarec.
Iz povedanega se da zaključiti, da so bili s programom zadovoljni učenci, organizatorji pa tudi z rezultati.	Z. Debevc
Mladi športniki po sledeh vzornikov
V	preteklem letuje delo z mladimi športni!
preseglo vsa pričakovanja športne javnosti, d* ne rečem tudi organizacijskih in finančni1 zmožnosti posameznih klubov, v katerih sez> vedajo, da bo le z organiziranim in strokovni delom od najmlajših naprej možno zagotovi osnove za razvoj posameznikov v uspešne tek$ movalce. Široko bazo si počasi zagotavljaj| tudi klubi v igrah z žogo, saj se zavedajo, d je napredovanje v športu mogoče le z vlagi njem v lasten igralski kader.	^
Dejstvo je, da mladi športniki"najlažje" sežejo visoko uvrstitev v individualnih športih saj jim nekateri tekmovalni sistemi omogočaji® udeležbo na državnih prvenstvih, pa tudi sameznik se s talentom in delom lahko prebij11 prav do vrha. Na drugi strani je kaj podobne^ nemogoče pri igrah z žogo: prvič zaradi dragi2 sistemov tekmovanj v državnem merilu, dmgis' zato, ker je potrebno za dobro ekipo zbrati najemanj deset odličnih igralcev, zagotoviti primerne in s tem drage objekte ter precej večja finali P čna sredstva.	*■'
Glede na prehojeno športno pot v lanskef ' letu se lahko z najboljšimi rezultati pohvalijlU lokostrelci, karateisti in kolesarji.	n
jan Šuštar in Urška Hrvatin sta končal zmagovalca serije tekmovanj za Slovenski pos kal v svoji kategoriji. O njunih dosežkih so 1° kostrelci pisali že v prejšnji številki Snežnik» 0
V	tekmah za državno prvenstvo sta si nai^ državnih dvoranskih prvakov za leto 1996 pli 1 streljala Urška Hrvatin in Tomaž Rojc v disliL plini instinktivno. Državna prvaka varrovvM2 adu sta postala Urška Hrvatin (instinktivno) hr Nejc Belušič (olimpijski stil), jan Šuštar (instij r ktivno), Nejc Belušič (olimpijski stil) in Alj#L Simonič (compound) so državni prvaki radr dečki v disciplini 900 krogov. Odličja za 2.3 v 3. mesto je osvojilo še 6 mladih lokostrelcev
jan Šuštar je lastnik državnega rekorda za de c čke v disciplini indoor 18 m (goli lok) z doS?1 ženimi 489 krogi, kar ga v absolutni član$r konkurenci uvršča celo na 8. mesto.
Karateisti se v konkurenci dečkov lahko f hvalijo z Andrejem Primcem, državnim pd‘ ' kom v borbah do 55 kg. Na 2. ali 3. mesto se j | v posamičnih in ekipnih konkurencah uvrstil1 še nekaj mladih tekmovalcev in tekmovalk.
V	individualnih športih sta v državnem rej rilu dosegla solidne rezultate še Simon Gnij' in Klemen Vičič, ki sta zastopala Kolesarik1 društvo Bistre na cestnem oziroma gorskem d žavnem prvenstvu za dečke.
Z. Deber
	
	
LESTVICA OBČINSKE	
KOŠARKARSKE LICE '9?	
3. krog A SKUPINA	
1. KLUB ŠTUDENTOV	+ 81 6
2. ŠPORT BAR	+ 60 6 -	14 5 + 3 ^ -44 3 -	69 3
3.GGIL. BISTRICA	
4. PLAMA-PUR ml.	
5. HO	
6. VEL. BUKOVICA	
B SKUPINA	
1. KNEŽAK	+ 33 ^
2. KOČAN IJA	+ 37 5 - 14 5
3. PALETE	
4. BITNJA	+ 19 ^
5. TRNOVO	+ 14 ^
6.GLUMCI	- 53 3.
7. OLD B0YS	- 33 ^