St. 256 MUH lllfm T hmu Ml OMU 01 il HM
V Trstu, V Mf Mm St. oktobra 1923.
Po«aai«zi» številka 20 cent.
Letnik XLVIII
bhaja. IzvsemB portaijek. vaak 4« z|*tn|. Aaiikef« tt 20, L minlmpja. DopM rgg* pofeljafo pfaraa n m »prejemajo, rofcopiri J^^gE * Ant.a Oarbec. — Lastnik	Tlak tiskarn*
CMSa sa mesec L S mcs^jM^ pol leta L a-2a tsescmstvo mesečno 4 UrajreCTr— Telafoa uredništvi la
aHca sr.

i 1*7-
»6° 5

INOST
Številka v Trstu In okoHrf po 30 caot — Oglasi at računaj« f kolona (71 «.) — Oglasi fefovcar ln ofactnftev atm po 40 cenL zahvale, poslank« ta vabila po L L—, oglasi denaralk aavndov po L Z — MaH oglasi po 30 ccnt besed«, najmanj pa L Z — Oglasi naročnina in reklamacije sa poMjaJo iakljnčno opravi Edtnoad, v Trstu, nUca nt Prančiika Aatfkegi štev. 2Q, L nadatiopje. — Teleta« urtdnllhra in spava ll-A
i neutesna«
vtc I
Ž3 včeraj smo naglasili, da je izzvala j verjeli, ko ste dodali, da to niso fraze, odgodifev izvrševanja odlokov o dvoje- j temveč resnica- Obrnite se torej k nam,
mogočni gospod Mussolini, in odgovorite na grozno vprašanje: Ali je pravično, da se bo na tem skrajnem konca Italije vršil jjudskc-Šolski pouk za naše slovanske otroke v italijanskem jezika kakor v Siciliji ali v Apuliji, da je italijanski otrok deležen pouka v svojem materinem jezika, medtem ko bo sladka materinščina za slovanskega otroka potisnjena v ozadje in vržena v kot, kjer se bo trpela le kot nekaka stara šara, da se brcne popolnoma v
,_________„„.siran, čim se pojavi kakršnakoli pretveza,
fce ljudske šote-1 da se la šara proglasi za nepotrebno nad-a pouka, ki jo lego? Aii ne vidite 'n čutite, da se na ta "	"	način teptajo vzvišena pedagoška načela,
ki se spoštujejo povsod po svetu in ki predpisujejo, da naj se vrši Ijudskošolski
_____1 _ __JV« S^ailm IrA* IA 4 »iT* Ulla
zičnosti naših listov v nas čustvo zadoščenja radi zmage zdravega razuma. Na bi nam bilo torej zoprno, ko bi mogli tudi mi — kakor so sii>rili nekateri drugi listi — napisati slavospev na naslov Mussoli-nijeve modrosti, kateri da se imamo zahvalit*, ako je šel mimo nas kelžh trpl;e-
Sla, ki smo ga imeli, izprazniti do dna, e bi naxn bilo z c prao, toda mesto slavo-speva moramo pisati osmrtnico. Musso-Ijnijeva vlada nas je postavila istočasno ob sve^i grob največje ljubljenke našega naroda — naše siovansfc Preuredba ijudskošoUke^a je izdelal naučni minister Gentile, je postala te dni zakon in —" solze nam zalivajo to grozno ugotovitev — naša slo- t v a a s k a šola v Italiji ne obstoja! pouk v materinem jeziku, ker le taka šola več! Startna obsodba je izvršena, zavr- more odgovarjati svoji vzvišeni nalogi,
medtem ko vsaka drugačna odredba šolo le babi in kvari in jo spreminja v mučil-
njeni so bili vsi prizivi na čut človečan-stva in kulturnega dostojanstva mogočni-kov, ki imajo v rokah usodo velikega 40-jriil»jonskega naroda m našo, ošabno so nam bili odklonjeni naši upravičeni protesti — in danes plače na tisoče slovanskih malčkov ob grobu svoje nad vse
niče? Ali je pravično, da bo imel italijanski otrok učilnico, Id se bo lahko uredila na podlagi materinskega jezika v smislu modernih pedagoških načel, medtem ko bo moral njegov nežni in nedolžni
ljubljene in nepozabne kulturne matere — j sodržavljan hoditi v take pohabljene učfl-naše slovanske šole.	j nice-mučilnice? Z eno bese do, m ogo-
lu naša žalost in naša boi je neuiešna, I č n i gospod Mussolini, ali je kajti naše šole ni več! Ne moremo pravično, da se nam je^vzela nadaljevati, vrišč sirot naših otrok in n a ša slovanska šola, ki je bila obupno ihtenje naših slovanskih mater našadikain ponos inki bi lahko
I	*	V •	J • |	•	*	- g ' «
in očetov je premagalo tudi nas in izpre-minja to, kar smo hoteli napisati na naslov trdosrčnih gospodov v Rimu, v solze, jok in obupno ihtenje, ki se razlega od enega konca naše slovanske Julijske Krajine do drugega in postaja vsak hip čedalje silnejse in obupnejše!
Kaj Vam pravi to naše narodno žalo-
b i 1 a največja dika in največji ponos tudi ccje Italije?
Ali je to tista enakopravnost, ki ste sam jo obljubili z besedami «enake pravice in enake dolžnosti*? Mogočni gospod Mussolini, ali ste zares prepričani, da ste izpolnili in da izpolnjujete dane obljube s tem, da nam jemljete, kar je povsod dru-
vanje, kaj Vam pravijo te neusahljive' god nedotakljiva last vsakega naroda in solze, to nepomirljivo ihtenje na skrajnem! neodstopljiva dedščina — našo Šolo, sve-
robu Italije ob njeni severovzhodni meji? Mogočni gospod Mussolini, Vi, ki ste nam slovesno obljubili enake pravice in enake
t išče naše narodne kulture? Kako boste opravičili ta svoj čin pred svojo vestjo in pred vestjo civiliziranega sveta? S tem,
saj ste tudi Vi, mogočni gospod Mussolini, človek kakor vsak drugi in vsled tega je skrit v kakšni kotičku tudi Vašega srca oni občečloveški čut za pravičnost, ki je navadno tem bolj razvit v vsakem človeškem bitju, čim bolj je razvita njegova splo:ina kultura. Eii^.ke pravice in enake dolžnosti ste nam obljubili in mi smo Vam
Pili novo Mo zo Rensko ropuHIko
Splošna stavka v Dusseldorfu — Pred konferenco za rešitev odškodninskega vprašanja — Ebert za sporazum z Bavarsko
PARIZ, 27. c Journal* poroča iz MainzaJda bo bavarska vlada storila vse mogoče da je bila sestavljena vlada za progla- za dosego sporazuma z berlinsko vlado.
reno Rensko republiko. Ministrski pred- Medtem — nadaljuje poročilo _ je v.
sednik je Mathes, ministrstvo za zunanje Kahr naznanil, da se noče pogajati z ber-zadeve je prevzel Demetzen. Vlada sestoji J linsko vlado. Državna vlada oporeka v. iz šestih članov; mesto komisarja za bel-jKahru pravico podajati slične izjave, ker gijsko cono je zasedel Guthardt.	j ni za to pooblaščen. Državna vlada _
Finančni minister Renske republike zaključuje poročilo — preptišča nemškemu
Malterhof je obrazložil dopisniku lista	"
«Petit Parisien» svoj načrt; na podlagi tega načrta bo nova vlada izdala eno milijardo papirnatega denarja, tipa latinske zveze, ki bo zajamčen po zemljiški posesti. Listi poročajo z rezerviranastjo iz Diis-seldorfa, da je bila tam proglašena splošna stavka. V mestih Eietirken, Warding in Koelinswit.
Po vesteh, ki prihajajo iz Nemčije, obtožuje nemška vlada Francijo in Belgijo, da podpirata separatiste proti pristašem nemške vlade. Tako poroča Wolfov dopisni urad: Gerolstein je v posesti separa-tisto*'. V vsem Porenju zasedbene oblasti podpirajo separatiste. Začasni uspeh agitacije je treba pripisovati ukrepom francoskih oblasti. Vsi voditelji političnega in gospodarskega življenja so bili izgnani iz Porenja; Promet med Porenjem in Nemčijo je ustavljen, ker niso še vzpostavljene Železniške zveze. Kljub temu je prebivalstvo ostalo zvesto nemški domovini ter je prepričano, da se bo separatistični poizkus ponesrečil v najkrajšem času, Še posebno, ker separatisti ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi.
Posredovanje predsednika Eberta za rešitev spora med Bavarsko in Berlinom
BERLIN, 27. Včeraj je posegel v nem-Sko-bavarski spor predsednik nemške republike Ebert s tem, da je poslal bavar-SKerau ministrskemu predseaniku v Knil-lingu osebno pismo. Politični krogi pripisujejo temu koraku veliko važnost. l Z bavarskim vprašanjem se je včeraj bavil tudi ministrski svet, ki je baje zelo zadovoljen s potekom dogodkov in še posebno z zadržanjem bavarskega ministrskega predsednika. Med v. Knillingom in jdržavnim komisarjem v. Kahr-om obstoja namreč precejšnje nesoglasje, ker je /v. Kahr pod vplivom bavarskih nacijona-iistov, medtem ko je v. Knilling za sporazum z Berlinom, Sinoči je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je bavarski minister v Berlinu v. Preger izjavil,
Pogajanja o Raki
Jugoslovenska vlada zahteva pismeno formulacijo Mus3o4mijevih predlogo*
BEOGRAD, 27. Včeraj popoldne fcb 10.30 uri je bila seja ministrskega sveta pod predsedništvom kralja v novem dvoru. Seje so se udeležili vsi ministri razen ministra za notranje stvari Vupčiča. Na dnevnem redu so bila vprašanja zunanje politike. Ministrski predsednik Pašić je prečital Mussolinijev odgovor na njegovo pismo. Odgovor ni v obliki pisma, marveč v obliki poročila jugosl. rimskega poslanika, kateremu je Mussolini ustno razložil svoje stališče. Mussolinijev odgovor vsebuje nastopne predloge:
1.)	Reka Italiji,
2.)	Delta in Baroš kraljevini SHS, Ban-kin pa se odstopi v zakup,
3.)	Pripravljenost za korekturo meje pri Kastvu.	<
Kakor se doznavajte ministrski svet na ustni predlog Mussolinijev sklenil, da se iMussolini zaprosi za preciziranje predlogov.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se ti pogoji priobčijo posvetovalni komisiji, ki bo potem v sporazumu z jugoslov. člani paritetne komisije izdelala konkretne predloge, katere bo vlada pretresala.
Splošni položaj je povoljnejši ter so baje dane možnosti za določitev baze za sporazum. Potemtakem se sodi, da ni izključeno, da se Pašić sestane z Musso-linijem, ko bo vlada sklepala o predlogih paritetne komisije.
ODPOR GRŠKIH UPORNIKOV ZLOM-L JEN
Vladne Čete zasedle Korint
ATENE, 27. Letalci, ki so se včeraj povrnili s poizvedovalnega poleta, niso odkrili nikjer uporniških tolp. Vlada smatra, da je uporno gibale popolnoma udu-šeno, radi tega je dovolila, da smejo od včeraj dalje ladje popolnoma svobodno pluti ob obali Peloponeza ter je odredila, da se ukine zbiranje prostovoljcev. Letalo vladnih čet, ki je letalo nad Korintom, je bilo obstreljevano s topom Skodovega tipa. Eno izmed dveh letal, s katerimi so razpolagali uporniki, je padlo na tla ter zgorelo; drugo je neuporabno, ker nimajo uporniki bencina. Oklopnica «Lem no s» je obstreljevala kakih 100 mož broječ oddelek upornikov, ki je hotel prekoračiti ko-rintsko ožino. Oklopnica «Kilick» je obstreljevala druge upornike, ki so se nahajali na nasprotni st-ani ožine. Vladne čete so zasedle Korint.
OSTAVKA NIZOZEMSKE VLADE
HAAG, 27. Druga zbornica je s 50 proti 40 glasovom zavrnila zakonski načrt za zgradbo nove mornarice za Indijo. Spričo iega dejstva je vlada podala ostavko.
Italija sporazumna z angleškim predlogom, da se Amerika povabi na konferenco glede reparacij
RIM, 27 (uradno). Italijanska vlada je odgovorila povoljno na angleško noto, naj bi se poslalo vladi Zedinjenih držav skupno povabilo v smislu, naj se udeleži z zavezniki pri rešitvi reparacijskega vprašanja Zajutrek v čast Mussolini ju t Milanu MILAN, 27. Danes ob 11. je priredilo udruženje lombardijskih časnikarjev častni zajutrek svojemu članu, min. predsedniku Mussoliniju ter zastopnikom inozemskega tiska. Dasi je bil sprejem popolnoma zasebnega značaja, so se ga udeležile nekatere znane osebnosti. V imenu udruženja narodu sodbo o zadržanju glavnega ko- h govoril on. Janni; za njim je povzel be-misarja v Kahra	sedo Mussokm, ki je bil pozdravljen z bur-
p .. . „	. . ...	. nim ploskanjem. K zaključku je pozdravil
Predlog za vpeljavo pristojbine na tujce Mussolinija s toplimi besedami zastopnik na Francoskem umaknjen	argentinskega tiska
PARIZ, 27. «Matin» poroča, da je posl. Praznovanje obletnice iašistovskega \po-Taitinger j Umaknil predlog fea zakon, ki j	hoda na Rim
naj bi vpeljal pristojbino na tujce in to j CREMONA, 27. Danes zjutraj ob 9.45 po pogovoru s Pomcarejem, ki je baje so prispcli s posebnim vlakofll zastopniki poudaril, da bi sličen predlog ne napravil. via5e m fašizma, ki se bodo udeležili dobrega vtisa v sosednih državah.	j slavja. Na postaji so jih sprejeli on. Fari-
Nemška vlada odgovorila na belgijski nacci, župan in prefekt. Gosti so se podali
predlog	*	v mestni dom, kjer se je vršil častni spre-
RRTTYFTTFQ on T r» - u	jem ob čaši vermuta. Ministrski predsed-
BRUXELLES, 27 «La Derniere Heure* Mussolini ^ poslal on. Farinacciju br-
pravi da ,e nemški odpravnik poslov v ^ Tr rnu sporoča, da ne more
Bruxellesu izročil ministru Jasparju spo- p^Tv Cremono ter ga prisi, naj prečita
n"XgtY^Tl^eVlada °dgOVaria '"anim mesčano* nj£ pozdra/
O .	'	i Nov podmorski kabel med Italijo
Pomcare se je odzval Baklvvinovemu	in Francijo
vabil°	RIM, 27. Vsled dogovora med našo in
LONDON, 27. Minister za zunanje za- francosko vlade je bil položen pred Nizzo deve je popoldne prejel potom franco- in Genovo podmorski kabel, da se ohrani skega poslanika obvestilo, da je francoska zveza med tema dvema mestoma tudi v vlada sprejela predlog za sestanek izve- primeru, da bi bile druge zveze iz bodi-dencev, ki bi proučili plačilno zmožnost 'j sikakega vzroka pretrgane. Nemčije; toda te izvedence bo imenovala I	,
odžlrnrlninclra lmntf«» 5 {em je re£eno ' Ustanovitev novega modernega mesta
dolžnosti, obrnite se na hip proti temu Ida nas prisilite, da utihne naše ihtenje in koncu Italije, poslušajte, poglejte nam vida po žre m o naše solze? Kdo more udnšiti lice in oči in čitajte z naših obrazov i obupni vrišč zapuščenega otroka po iz* ono nemo in strašno govorico, ki se dru- gubljeni materi, kdo more prepovedati gače izraziti ne da in ne sme! Obrnite se, j solze in bol žalujočega ob grobu svojih poglejte, mogočni gospod Mussoiini, razu- j dragih? Ni ga takega lnogocnika, mogočni, meli boste to govorico, razumeli jo boste, I gospod Mussolini! In zato Vas Bo ta grozni
«-.-.: ~	XTi____: ~ • -C____J ■Kj-_____1' • I .1__I !__-1__• • . _ . .1___-____. f__T« _
las, ki prihaja iz iega skrajnega kota Italije in iz globin duše žalujočega slovanskega prebivalstva, preganjal kakor ma-ščevalka Funta, dokler nam ne povrnete tega, kar ste nam po krivici vzeli — našo slovansko ljudsko Šolo.
Naša bol je neutešna, kajti naše šole ni več!
odškodninska komisija, vprašanje, ali bo imel sestanek značaj plenarne izvršilne konference, ali se bo vršil sporažumno z odškodninsko komisijo.
WASHINGTON, 27. V vladnih krogih so mnenja, da se je našla pot za otvoritev pogajanj, ki bi znala privesti do praktičnega načrta za ureditev vojne odškodnine.
FRANCOSKO-ŠVICARSKI SPOR
BERN, 27. Skoro vsi listi stojijo na stališču, da je izključeno, da bi prišlo do direktnih pogajanj med Francijo in Švico, dokler ne bo francoska vlada nmaVnil^ svojega enostranskega sklepa. V tem trenutku torej ne preostaja drugega, kakor da razsodi spor Mednarodno razsodišče ali Društvo narodov.
t Afganistanu
KABUL (Afganistan), 26. V dolini Char Dehi, poleg stare prestolnice Kabul so pričeli z zidanjem novega modernega mesta. Temeljni kamen je položil afganistanski emir Amanulah. Novo mesto se bo imenovalo po emiru Dar el Arnan in bo zgrajeno po najmodernejših načrtih evropejskih in afganistanskih stavbnil^ mojstrov.
Novi ameriški podanik v Londoaa
WASHINGTON, 26. Za poslanika v Londonu je bi? imenovan Frank D. Kil-los.	, ,
Vprašanje Tange rja PARIZ, 27. Konferenca francoskih, an- branijo. gieških in španskih pooblaičenjev za se-' pignK> je bilo pisano, kakor kaže že da-stavo ustave za Tangpr, se bo sestala t um, pred odgoditvijo izvrševanja tozadevne danes ob 11. urL	Odredbe. Prip. ured.
Pismo iz JusoslavUe
Ljubljana, dne 25. oktobra 1923.
Nikdar si nisem pač mislil, da bom doživel to čast, da se bodo moja skromna pisma tiskala tudi v italijanskem jeziku. Sedaj me bo po vsej priliki ta čast doletela. Ampak moram že odkrito priznati, da nisem te časti prav nič vesel, zakaj preveč diši po nasilju. Tega se pa pač ne more veseliti noben žurnalist. Svoja pisma bom moral seveda skrajšati, vsaj še tako ne vem, če boste v stanu, da priobčite tudi skrajno reducirana pisma. V resnici.1 Občudovanja je vredna Vaša energija, gospod urednik, da morete pri takšnih razmerah sploh izdajati list. Vse priznanje Vam!*)
Kakor sem napovedal, tako se je tudi zgodilo. Opozicijonalni blok je slavno padel v vodo. In drugače iudi ni moglo biti. Kakor hitro je postalo gotovo, da Radičev-cev ne bo v skupščino, tedaj je tudi opozi-cionalni blok izgubil svoj raison d'etre. To je čutilo tudi vse in zato se je opozicija udeležila volitve predsedništva skupščine v tako majhnem številu, da je zbrala mesto 90 glasov samo 65. Pri volitvah v finančni odbor je si<?er opozicija še enkrat združila svoje sile, toda kljub dobri udeležbi ni mogla dobiti več ko 13 mandatov, dočim so si jih priborili radikali s pomočjo Dže-mieta 17 in Nemci enega, katerega je kortčno tudi prišteti k vladni večini, kakor je pokazala volitev finančnega odbora, ki je bil izvoljen tudi z nemškimi glasovi.
Situacija vlade se je vsled neuspeha opozicijonalnega bloka utrdila in običajna posledica tega je, da je napetost ponehala. Opozicija je izčrpala vsa svoja sredstva in nobena kombinacija ni več mogoča. Samo ena možnost še ostane, ta namreč, da bi v radikalnem klubu samem prišlo do nasprotij. V resnici se tudi že lansirajo tozadevne vesti. Mlajši člani radikalnega kluba da hočejo v zvezi s kmetskimi poslanci nastopiti proti korupciji in v tem zmislu zahtevati reorganizacijo vlade. In imenujejo se tudi že ministri, ki naj bi odleteli. V prvi vrsti seveda Janjič in Jankovič in in tudi Pašič sam naj bi se umaknil Pro-tiču. Istočasno bi se prevzel v vlado Jugoslovanski klub, ki naj bi radikalni boj proti korupciji podprl. Beležim te vesti le kot kronist, ker preočito nosijo na sebi pečat pobožne želje, da bi se izplačalo jih resno obravnavati. Pač pa je morebiti vredno zabeležiti drugo vest beograjskih listov. Po tej vesti so odklonili zemljorad-niki sodelovanje v opozicijonalnem klubu predvsem zaradi tega, ker se niso hoteli demokrati zavezati, da leto dni ne bodo pričeli nobenih pogajanj z radikali. Če je ta vest točna, m vse kaže, da je, potem se vidi, da ima Radič nekako prav, če računa s tem, da bi njegov prihod v skupščino povzročil radikalno demokratsko koalicijo.
čim bolj postaja mirno v skupščini, tem bolj strastno pa se vodi drug boj, ki sicer ni političen, ki pa lahko vsak hip poseže tudi na to polje. Mislim na boj, ki ga vodijo nekateri bančni krogi proti finančnemu ministru Stojadinoviču zaradi njegove de-flacijske politike. Vidno se je pokazal ta boj te dni na borzi, ko sta obe borzi, zagrebška in beograj., cenili dinar slabše ko pa tuje borze. S tem manevrom se je tud? v resnici posrečilo dinar trenutno malo znižati, ampak trajno to ne bo uspelo, ker je pozicija finančnega ministra trdna in ker tudi on ne misli odnehati. Zanimivo pa je, s kako lokavimi sredstvi se vabi finančni minister na pot inflacije. Eni kriče, da se naj izda za tisoč milijonov novih bankovcev, toda samo v investicijske namene. Na ta način bi se s papirjem ustvarjale nove vrednosti. V «Jugoslovenskem Lloydu» berem Še bolj zapeljiv predlog. Izda naj se za tisoč milijonov dinarjev novih bankovcev, s temi pa naj intervenira Narodna banka na borzi, da doseže tako dvojen namen. Prvič bi z intervencijo dvignila kur z dinarja, drugič pa povečala z nakupom deviz kovinsko podlogo. Predlog je v resnici zapeljiv, toda upam, da ga finančni minister ne bo usvojil, kajti nobena olepšava ne prikrije suhe resnice, da čim več papirja, tem manjša vrednost bankovcev. Čudim pa se, da noče nihče predlagati najbolj enostavnega, zato pa najbolj sigurnega predloga, da namreč država tako zelo poveča svoje dohodke in tako zelo zmanjša svoje izdatke, da bo v stanu odplačevati svoj dolg pri Narodni banki. Vrnjene bankovce pa naj porabi potem Narodna banka za izdajanje kreditov v industrijske svrhe. Toda ta predlog zahteva brezpogojno nove davke in zato noče nihče o njem ničesar slišati. Resnica je pri denarju še posebno neprijetna.
Se en neznaten prispevek k Radičevi politiki. Študenti Radičevih nazorov hočejo biti seveda boli papeški kakor je sam gospod Radič. In tako so kratkomalo proglasili, da sta bila Strossmayer in Rački anacionalna, ker sta propagirala jugoslo-slovensko misel. Zabloda Radičevskih omladince v je bila tako huda, da je čutil celo zajedničarski «Hrvat* potrebo, da nastopi proti pregorečim študentom in zato jih je posvaril, da naj ne trde stvari, ki jih še Radič ne odobrava. Razvoj gre torej svojo pravilno pot. Prišli smo končno do te postaje, da branijo separatisti jugoslo-venstvo. Vseeno, če hote ali ne, glavno je,
Pa še nove propagatorje jugoslovenstva smo dobili. Ti pa so pri vas tam doli. Po* sebno v zadnjem času so pridno na delu in njihova zasluga je, da raste vedno bolj na-gnenje za slogo med Jugoslovani. Da pa ne bo nesporazuma, moram ,te zaveznike imenovati. Pa vi ste jih gotovo itak že uganili. Ni nesreče brez sreče — velja tudi v politiki.	O. P.
Razredni W o mm
Ko se ladja potaplja, jo podgane zapuščajo. Ta starodavni mornariški pregovor se more danes prav tipično aplicirati na to, kar se danes godi v Nemčiji. Centrifugalne sile so prišle do vrhunca in nemška država se polagoma pa gotovo razkraja. Skoraj ni videti leka proti temu razkroju in Nemci očividno nimajo danes v svoji sredi moža, ki bi zamogel s krepko roko in sigurno smotrenosljo preprečiti dekadenco države.
Valutna katastrofa z vsemi svojimi pogubnimi gospodarskimi posledicami je zmajala še zadnje temelje nekoč tako trdne Bismarckove zgradbe. Posamezne pokrajine teže po osamosvojitvi, ker pričakujejo od tega rešitev iz absurdnega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja ljudstvo.
V tej sredobežni težnji se pokazuje razredni boj v novi luči. Trije sloji tvorijo sedanje ljudstvo Nemčije in to so: delavstvo, kmetje in industrialci. Vsak izmed teh slojev ima svoje individualne težnje in smotre in čim hujša postaja gospodarska kriza, tem večja postaja medsebojna diferencijacija teh slojev.
Napram sedanjemu razkrojevanju nemške države se ti različni razredi tudi različno obnašajo. Pri delavskem razredu, ki je zastopan po raznih delavskih strankah opazimo odpor proti razkroju države, v splošnem je torej delavstvo za centralizem, proti razkomadanju Nemčije. Konservativni kmetje podpirajo s svojo pasivnostjo in s svojo monarhistično duševnostjo separatizem bavarskih monarhistov in dajejo s tem slabe vzglede za separatiste v drugih pokr. Nemčije. Glede industijalce v strialcev pa se more mirne duše trditi, da pa se more mirne duše trditi, da so pripravljeni prodati vse interese skupnosti, da rešijo svoje bogastvo in svoje pozicijc. Zatorej se morejo smatrati za najjačji sredobežni faktor v današnjem kaosu Nemčije Posebno nazorno se je to pokazalo pri pogajanju nemških industrialcev v Porenju s Francozi. Oni so šli preko drŽave in s tem zadejali državi silovit udarec. Po takšnih demoralizujočih zgledih se ne smemo čuditi, če v zadnjem času tako močno uspevajo skrajne struje m se politični pustolovci množe v škodo naroda in države.
Sedanji položaj države v zvezi z razred-* nim bojem nam zanimivo predočuje socialist Paul Levi, ki je kakor znano levičar v socialističnem taboru. Njegova izvajanja, ^dasiravno pobarvana s strankarsko tendenco, vsebujejo mnogo resnice za vsakega objektivnega presojevalca sedanjih raz-r o Nemčiji. Naj posnamemo glavne odstavke iz enega njegovih zanimivah člankov.
Kar je svetovna vojna započela, Lo je rurska vojna dovršila. V socialnem pogledu je dovršila tisto, kar je v vojnem času s pomočjo porajajočih se vojnih dobičkarjev začelo: nad širokim slojem pol brezposelnih delavcev, pol izstradanih proletarcev, malo buržoazijo in intelektualci brez eksistenčne možnosti, katerih življenje obstoja le še v spominu na preteklost — kraljuje lilika hiperkapitalistov, majhna po številu, toda močne volje, silno oborožena, polna ekonomske sile. Oni drže oblast v trdnih rokah in jo zamorejo uveljaviti po svoji volji.
V teh časih razkrajanja države se ponavlja staro poglavje nemške zgodovine. Zgodilo se je že nekoč, da je premoč ekonomskih sil zadušila državo: samo s tem razločkom, da kar so fevdalci v srednjem veku dosegli v več stoletjih, se je izvršilo v naši dobi v šestih mesecih. Kamen za kamnom so fevdalci industrije izpodnesli iz državne stavbe ter razrušili moč države; s padanjem valute so razbili moč davkov; s protidržavnimi organizacijami so uničili državno oblast ter razrušili enotnost države s finansiranjem separatizma na Bavarskem in v Porenju.
Vse so odvzeli tej državi; v šestih mesecih rurske vojne so si nagrmadili miljarde, ugrabili so državi in državljanom jopič in srajco. Zdaj ko ni kaj več pobrati, gredo k Francozom, da bi se ž njimi sporazumeli. Starodavna nemška slabost, ki se ponavlja dvanajstkrat v nemški zgodovini.
In še nekaj se ponavlja: kakor v srednjem veku, ko so bili kmetje branilci ogrožene državne ideje, ko so vprizarjali prevrate, da bi dobili močno oblast, ki naj bi jih branila proti plenilcem, tako je tudi danes državna ideja našla svoje edino pribežališče pri delavstvu.
Ne morda iz ljubezni do države in do njenih organov; ampak le iz tega vzroka, ker le močna država zamore ščititi delavca. Samo močna oblast zamore zagotoviti one pridobitve družabne eksistence, ki si jih je nemški delavski sloj priboril v bojih dveh pokoljenj, in ki so sedaj r nevarnosti. In tako je nemški delavski sloj postavljen pred dve nalogi: obraniti državo in braniti lastno družabno eksistenco.
jSospsdorskl ođnošnJI med teioraiko In MM
«Prag€r Presse» je priobčila članek, ki se ozira ca irvestna, Čehom neprijazna razpravljanja v nekaterih jugoslovenskih glasilih povodom prihoda čeških industri-jalcev v Jugoslavijo. Praški list se posebno obrača proti nizu člankov, ki jih je priobčilo beograjsko «Vreme» in ki so bili — kakor pravi — nenavadni toliko po obliki kolikor po vsebini. Posebno naglaša ♦Prager Presse», da so bile številke in dejstva v njih kriva. Dokazati hoče na podlagi objektivnih številk in dejstev, kako Šibka fe »podlaga izvajanj beograj-«kega lista. Baviti pa se hoče samo z vprašanji, ki se tičejo nar. gospodarstva.
Glavne zatožbe so naperjene proti češki carinski politiki. Ne trdi, da so sedanje češke carinske tarife ideal, priznava marveč, da bo treba ublažiti marsikatero ostrino. Povsem neosnovana pa je trditev, kakor da se je Čehoslovaška republika s svojimi tarifami obdala z zabranitvenim zidom ravno proti blagu, — posebno žitu in mlevskim izdelkom — ki se izvaža v republiko iz kraljevine SHS.
«Prager Presse» ugotavlja, da je uvoz vsega žita in vseh mlevskih izdelkov popolnoma svoboden, torej tudi carine prost. Tako je bilo že v letu 1922. Vendar je od 2,048.278 metrskih stotov, uvoženih v tem letu v čehoslovaško republiko, došlo iz Jugoslavije le 28.308 metrskih stotov. Po tem neznatnem odstotku zaključuje «Prager Presse», da morajo biti vzroki tega obžalovanja vrednega pojava drugje, nego pa v čehoslovaška republiki. Istolako je bilo s pšenico. Uvozilo se jo je 335.953 metrskih stotov, a od teh le 7225 iz Jugoslavije, dočim jo je došlo iz ameriških Zedinjenih držav
—	dasi jih svetovno morje loči od Evrope — 150.000 metrskih stotov.
Vemo dobro — nadaljuje praški list — da je vprašanje vina eno najresnejših in morda najboieslnejših gospodarskih vprašanj Jugoslavije. Zato se ravno to vprašanje najraje izrablja za demagoške napade na čehoslovaško republiko. Praški list priznava, da je Čehoslovaška pridržala v poini visočini prejšnje avstrijske carinske tarife na vino v toliko, da so stare postavke za vino v sodih določila koeficijcnt 7. Trgovska pogodba, sklenjena s Francijo, pa kaže, da je šla čehoslovaška republika izpod zaščitne carine, ki jo je bila Avstrija določila v zaščito vinogradniške produkcije. Zato je — pravi praški list — več nego krivično, Če se govori o prohibiciji (zabrani uvoza) že sedaj, ko se še-le pripravlja bodoča trgovska pogodba med Čehoslovaško in Jugoslavijo.
Pa tudi glede vina navaja 'praški list šetvilke. V letu 1922. se je uvozilo v Čehoslovaško 200.000 hektolitrov vina. Nad polovico ga je došlo iz Ogrske, potem po vrsti iz Italije, Avstrije, Romunske, Španske — in nazadnje iz Jugoslavije s 4.800 hektolitrov uvoženega vina. Torej isti pojav kakor pri žitu, samo da je še bolj kričeč v svojih številkah. * «Prager Presse» pripominja:
«Te številke so tako prepričevalne, da morajo pri vsakomer, ki mu je na srcu najtesnejša strnitev gospodarskih vezi med obema bratskima in zavezniškima narodoma, ustvariti željo, da se najdejo vzroki tega nerazveseljivega dejstva ter da se odstranijo vse ovire. Eno pa dokazujejo številke že sedaj: to namreč, da vzroki niso tam, kjer jih išče beogr. « Vreme*.
Tu opozarja praški list na potek in re--solucijo kongresa zadružnih zvez, ki se je vršil v letu 1922. in pa na kongres v Novem Sadu. Tam so navedli vse momente, ki so na potu uvozu jugosloven-skega vina. Vzgled, lc'ko vlogo igra tu dobra razprodajalna m prevozna organizacija, kaže slučaj izvoza grozdja trgovcev v Smederovem. Dočim so se v prejšnjem letu izvozili od tam na Češko le trije vagoni grozdja, je došlo letos skoro sto vagonov. In to le zato, ker se je to grozdje vozilo na brzih parnikih do Bra-tislavein od tam z brzovlaki v Prago, Ta slučaj — sicer neznaten za skupni izvoz
—	bi mogel (pravi praški list) našim ju-goslovenskim prijateljem pojasniti in razložiti marsikak neuspeh' njihovega izvoza. Naloga obeh vlad bo, da poskrbe za od-pomoč, posebno še, ker je že pred vojno obstojala pogodbena 'carina -med Čehoslovaško in Srbijo, o kateri se pač ne more trditi, da bi bila naperjena proti SHS.
«Pokazali smo tu — nadaljuje — na podlagi številk in dejstev, na kako krivih predpostavkah sloni argumentacija «Vremena Neutafljivo dejstvo je, da je čehe-slovask« trgovski promet z /Mngoslavijo aktiven! Čehoslovaška izvaža v Jugoslavijo več, nego dovaža od tam. Izvoz Če-hor-lovaške v Jugoslavijo je sicer v letu 1922. znašal le 4 odstotke skupnega izvoza, uvoz iz Jugoslavije na Češko pa le 2.26 djdstotkov skupnega fcvoza. !Ce pa primerjamo medsebojno trgovino po prevratu, moremo vendar ugotoviti razveseljivo dejstvo, da se uvoz JujJoslavije na Češko neprestano veča. Iz tega je razvidno, da ustvarjanje praktičnih gospodarskih stikov napreduje in da ves problem čehoslovaškega sodelovanja £ Jugoslavijo je tudi na gospodarskem polju. Ta problem pa se ne da rešiti z medsebojnimi grožnjami in obtožbami. Take grožnje z bojkotom in sličnim niso nikakor umestne. V obojestranskem interesu je, da se neprestano dela za čim intenzivnejše gospodarske odnošaje. Potovanje čehoslovaških industrijalcev v Jugoslavijo dokazuje to (dobro voljo. {Zato naj bi ne bilo v povod za tako slabo utemeljeno kampanjo. V gospodarskih stva^ reh škoduje predvsem svoji .Jastni stvari tisti, ki s krivimi podatki, frazami in špekulacijami deluje na zavedeno čustvo.*
DNEVNE VESTI
2) za bare, kavarne, ljudske kavarne in mle-karnice ob 6« urL
kategorije, bare in kavarne ob 24. uri; i. 2) za gostilne III. in IV. kategorije, bufeti, pivnice in sladolednice ob 23. uri;
3) za krčme s kuhinjo ali navadne likernice, ljudske kavarne in mlekarnice ob 21. ari. Omejitev glede prodaje alkoholnih pijač, ki
a 3 občinskega In pokrajinskega zakona fn lalilskf prefekti
Trije julijski prefekti — tržaški, istrski in furlanski — so se sklicevali v svojh naredbah o dvojezičnosti naših listov med drugim tudi čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona. S tem so hoteli utemeljiti	, _____r____f_______—
zakonitost svojega nezaslišanega nastopa i vsebujejo nad 21% alkohola, ostanejo v veljavi,
in sicer tako, da bo dovoljeno ob delavnikih od 8. do 21. ure, medtem ko je njih predaja ob nedeljah in praznikih in na dan upravnih in političnih volitev absolutno prepovedana.
Škrlatica v tržaških šolah
Znano je, da se je škrlatica, kakor drugod tako tudi v našem mesta z okolico prav neprijetno razpasla med šolsko mladino in da je magistrat radi tega ukazal zapreti vse ljudske in meščanske šole ter otroške vrtce do pon-deljka 5. novembra. Prepovedano je nadalje otrokom izpod 14 leta zahajati v kinematografe. Mestni zdravstveni urad fe objavil te dni primerna navodila za občinstvo, da se po možnosti prepreči nadaljnje širjenje te opasne nalezljive bolezni, katera sicer večinoma ni smrtonosna, ki pa more v neredkih slučajih in zlasti še po svojih posled.^ah vendar prav resno ogrožati zdravje in življenje otrok in celo odraslih ljudi. Te varnostne odredbe proti škr-latici kakor proti vsem nalezljivim boleznim sploh imajo ta določeni in jasni namen, da pre-tržejo do skrajne možnosti vsak neposredni in tudi posredni stik med obolelim in zdravim človekom, ker je le na tak način resnično onemogočeno prenašanje in prehajanje vsake okužljive snovi od človeka do človeka, kar pa ,se prav lahko dogaja ne samo polom dotikanja in približanja, ampak tudi potom perila, hrane posode in kateresibedi druge okolščine, ki se ne da včasih niti predvidevati in le tedaj razumevati, ako se pazljivo motri mnogovrstne načine medsebojnega občevanja in bivanja a stanovalcev, ki so stisnjeni v preozke prostore, a sc pa niti ne zavedajo trajne nevarnosti oku-ženja.
Z ozirom na sedanjo epidemijo škrlatice poroča zdravstveni urad, da so se doslej pač izvrševale v vseh prijavljenih slučajih primerne varnostne odredbe osami jenja bolnikov s potrebnim razkuženjem, a da se je kljub vsemu temu bolezen le dalje širila in sicer iz posebnega razloga: ker so se namreč pojavili večinoma tako lahki slučaji škrlatice, da se navadno niso naznanjali nikomur, ne zdravniku in tudi ne oblastvu. A te lahke in najlažje škrlatice, katerim se posvečuje bodisi glede zdravljenja, bodisi glede obvarovanja zdravih seveda premalo resne pažnje so pa vendar za okolico bolnika ravno tako nevarne in nalezljive, kakor vsi oni težji slučaji iste bolezni, za katere se običajno vprašuje zdravnika za svet in za pomoč. In teh za bolnika skoraj nedolžnih, a za druge posebno nevarnih slučajev škrlatice je bilo letos že izredno veliko število. Zdravniki so jih iztaknili večinoma le slučajno, komaj so takim lahkim bolnikom pogledali tudi v grlo aH pa opazili Iupečo se kožo na tistih, ki so bili sicer že ozdraveli,- oziroma ko so jih preiskali še le radi hujših posledic neopaženo prebolele škrlatice, namreč radi vnetja ušesa ali obisti.
Čim je pred tedni zopet začel redni pouk v Šolah, kjer je prišlo toliko tisočev otrok medsebojno v najtesnejšo dotiko, se je omenjena 6krito tleča škrlatica nakrat silne je razvnela; sedaj po odrejenem zapretju Kol bomo pač videli, ali je ta oblastvena naredbo dosegla pričakovani uspeh zadovoljivega zdravstvenega položaja med šolsko mladino. Navedeni razglas priporoča na koncu še starišem, da naj pridržijo po možnosti svoje otroke doma in ločene od tujih otrok; sicer naj jih ne pustijo na nikaka zbirališča, ne v kinematograf, ne v tramvaj, ne v cirkuse, ne na igranje po cestah in ulicah. Če se bodo matere resno ravnale po teh nasvetih smejo upati da Šolskim otrokom ne preti več tolika nevarnost okuženja s škrlatico. Za obolele otroke naj pa pokličejo zdravnika, posebno če jih boli grlo,. imajo mrzlico, mečejo i z sebe, če je koža zarudela ali pa se celo že lupi. Potrebno je, da tudi ljudstvo pomaga in sodeluje vsaj v domaČem kraju pri zatiranju nalezljive bolezni. Toliko na kratko povedano, kar objavlja obširni uradni razglas v občo korist vsega prebivalstva. Od svoje strani priporočamo te nauke prav toplo v uvaževanje tudi našemu občinstvu, kateremu nismo mogli še radi znane oblastvene skrčitve prostora ničesar priobčiti. Bojimo se pa le, da vse te lepe odredbe ne bodo mnogo hasnile v očigled toIik;h drugih zdravstvenih nedostaikov, ki jih splošno opažamo. Predvsem moramo tu pokazati na splošno nesnago, tblje na očito poslabšanje marsikaterih zdravstvenih naprav, na splošno draginjo, na naraščajoče obubožanje itd. Prosimo, le oglejte si malo razna dvorišča stopnjišča in drugo zakotje v hišah, kjer stanujejo ubožnejši ljudje! Hišni gospodarji zanemarjajo vsako snaženje manj vidnih prostorov, ker vedo, da se nimajo nikogar več bati! Kako nehigijenič-no se sedaj zbirajo in odnašajo smeti! In koliko lačnih brska še po smetiščih, da si z zbi ranjem kosti, oanirša. čresini. kovinastih "
tTov. Kazimir Markon. Kakor je večini Balkanašev že znano, je pokojni tov. Miro doživel več hudih udarcev ravno v zadnjem času pred odhodom na svojo fakulteto v Ljubljano. Med temi je bil najhujši smrt ljubljene
B) Zapiranje: 1) za hotele, gostilne L in U.'?JiteJe' k?tero j« pokopal 2 dni prej ko je pri-i____i_______i. ___s.	sel v svoje univerzitetno mesto. Kljub vsem
proti svobodi slovanskih listov v Julijski Krajini. Podajamo tu vsled tega naši javnosti celotni prevod omenjenega člena.
«Prefekt — pravi čl. 3. obč. in pokr. zak. — predstavlja Izvršilno oblast v celi pokrajini. Deluje v področju, ki mu ga po* Terja zakon, in čuva ohranitev pravic upravnega ob last va, izdajajoč, kjer je potrebno, pravila glede področja upravnega in sodnega oblastva v smislu v smislu zakona od 1. marca 1877.t št. 3771 (ser. 2.). Skrbi za obenanjevanje in izvrševanje zakonov. Nadzoruje poslovanje vseh javnih uprav in izdaja v slučaju sile ukrepe, ki jih smatra v posameznih panogah službe za neobhodno potrebne. Je predsednik pokrajinskega upravnega odbora. Nadzoruje javno varnost ter ima pravico razpolagati zjavno silo in zahtevati pomoč oborožene sile. Je odvisen od ministra za notranje zadeve in izvršuje njegova navodila,»
Tako se glasi dobesedno tisti 61. 3.r s katerim so hoteli julijski prefekti utemeljiti svoj ukaz naperjen proti slovanskim listom. Vprašanje je, s katerim odstavkom in sploh s katero besedo tega člena občinskega in pokrajinskega zakona bi se dale utemeljiti omenjene gorostasne odredbe! Ni je niti ene besede, ki bi se mogla toknačiti v tem smislu. Nasprotno področje in oblast prefektov je s tem členom tako točne določena, da je za vsakogar očividno na prvi pogled, da so prefekti Julijske Krajine zlorabljali določbe občinskega in pokrajinskega zakona in da je bila njihova odredba o dvojezičnosti naših listov popolnoma nezakonita v vsakem oziru, kajti kot predstavniki izvršilne oblasti imajo le tiste pravice, ki jim jih dajejo obstoječi zakoni, nikakor pa pravice, da bi te zakone — pa naj gre tudi le za zakon o tisku — izpreminjali ali ga nadomeščali s svojimi samovoljnimi odredbami. Slovite odredbe julijskih prefektov nam nudijo tore; nov dokaz, da se niti odgovorni upravni činitelji ne plašijo nezakonitega postopanja, kadar se jim zahoče udariti po nas julijskih Slovanih in naših pravicah.
Le v enem slučaju bi bili naši prefekti kriti, če so namreč dobili višji ukaz od ministrstva za notranje zadeve v Rimu, dasi bi bila taka navodila tudi protizakonita. Kljub temu pa bi bili prefekti kriti, kakor rečeno. Toda dejstvo, da je minister za notranje zadeve Mussolini preklical njihove odredbe, jim jemlje tudi to opravičilo in je torej njihovo postopaje skozin-skoz neustavno, obenem pa tudi kvarno za ugled oblastva med prizadetim prebivalstvom, in to na tako kočljivih točkah, kakršne so obmejne in narodno mešane pokrajine, kjer bi morala biti skrb za čim večji ugled oblastev ena najslavnejših skrbi predstavnikov izvršilne oblasti
Izvrševanje famoznih odredb je sedaj ustavljeno, toda slovansko ljudstvo s tem še ni zadovoljno. Odredbe naj se končno prekličejo, tudi če bi se s tem prefekti javno dezavuirali. Saj bi bile to le najblažje posledice, ki bi jih zadele radi njihovega protizakonitega postopanja!
Dvojezičnost sMskib liste«
Bn tržaški laiki tisk
Proslule odredbe naših pokrajinskih prefektov je sprejel tržaški italijanski tisk na dvojen način: «11 Popolo di Trieste* nas je na vse mogoče načine zasmehoval, j vsi ostali listi so molčali ko grob. Omejili so se na suha poročila z obelodanjen jem besedila prefektovskih odlokov. O kaki kritiki ne duha ne sluha, izvzemši mnenje «Popola», ki je seveda popolnoma odobraval odloke. Sedaj pa, ko je prišel iz Rima nasprotni ukaz, je zadržanje tržaških listov naravnost zanimivo. «Popolo» je smatral za svojo dolžnost, ker je prej toliko pisal o odlokih, da tudi sedaj nudi svojim čitateljem člančič. Ta člančič je izpolnil z nekoliko prav malo duhovitimi dovtipi na račun imena »Goriške Straže*, češ, kako smešno je zvenelo ime «Straža» v italijanščini, ker «straza» pomeni v tržaškem narečju — cunja. In s tem — mirna Bosna. — «Picco!o» pa je napisal v včerajšnji jutranji izdaji nekoliko dolgih kolon in je ponosno zatrjeval, da se on ni strinjal s prefelctovskimi odredbami, da je bil proti niim, da je vedel, da tako ne bo šlo itd. Samo na nekaj je pozabil «Piccolo»: časopis misli črno na belem, njegove misli pa so ostale v tinti. Lahko je misliti potem, ko je Mussolini izdal svoj ukaz! Nočemo se hvaliti, tudi mi smo ljudje s človeškimi napakami. Toda vendar opozarjamo «Piccolo», naj si prečita naš članek, ki smo ga spisali tedaj, ko je beograjska
udarcem se je odločil za nadaljevanje študija Prišel je med svoje tovariše 6. t. m. duševno pobit in telesno izmučen. Že v soboto je tožil, da bi rad počival in v resnici je legel v posteljo, iz katere mu ni bilo več dano vstati k študiju in skupnemu delu. Medtem ko so njegovi tovariši pripisovali njegovo utrujenost zadnjim udarcem usode, se je v njem razvijala zavratna bolezen, katera nam ga je ugrabila. Poklicani zdravnik ga je po dolgem preiskovanju pozval, naj se nemudoma poda v bolnico, ker ima baje vnetje slepiča. Ponoči so ga tovariši prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer sta ga navzoča zdravnika takoj preiskala in se izrekla za takojšnjo operacijo. Po dovršeni operaciji sta nam zatrdila, da je imel v resnici vnetje slepiča in da je bil še pravočasno operiran. Mrzlice je imel pred operacijo 40.2°, katera se je $oiem znižala na 37.8--38.60. Dva dni pozneje pa so ga prepeljali v interni oddelek bolnice, ker je medtem izbruhnil tifus. Čeprav je bolnik tožil, da 'je popolnoma izmučen, ga vendar ni zapustila dobra volja, vsled česar smo bili mnenju, da je izven vsake nevarnosti. V četrtek 18. t. m. je mrzlica narastla za par aesetink stopinje. Nastopila je kriza, katera naj bi odloČila po zdravniškem mnenju o bitju ali nebitju dragega Mirota v petek. Medtem sino ga tovariši potrti obiskovali, da bi mu vsaj deloma lajšali trpljenje, V petek ponoči se je hipoma raznesla vest: «Miro je mrtev:>. Brzo-javili smo takoj domov in društvu, ki ga je pokojnik kot Tržačan najraje imel. Ko je umiral, ni bilo pri njegovi postelji nobenega njegovih ožjih prijateljev. Hotel je govoriti s svojim
Sedaj pa poglejmo, kaj odgovarja «G»ornale di Udine», prijatelj Slovencev in zaveznik go-. riške «Nove Dobea na te odkrite in poštene besede:
« Narav no, da nismo vzeli za resne znanstvene ugotovitve pisca — tudi če bi bil en znansivenik intimen zaveznik gromovnika Jupitra — kakor nismo tudi svoječasno dali nikakega pomena lažnjivim in tendencijoznim zaključkom mednarodne (?) preiskave, ker imamo na svoji strani goriško in videmsko pla-. ninsko zvezo, poslednjo vsled spisov, ki jih je objavil njen predsednika
V nadaijnem ironizira «Giornale di Udine na prav malo duhovit način člankarja, ki mora biti priznan planinski pisatelj. Iz gornjih citatov mora pač biti vsakomur jasno, da ni «GiornaIe di Udine* niti najmanj opovrgel mnenja strokovnjaka-planinca, izraženega v gornjem odstavku.
Sicer pa je «Giornale di Udinc», ko je objavil uradno vest o razrušitvi krnskega spo-t menika, dodal opazko, da bo objavil razsodbo goriškega tribunala, s katero so bili obsojeni krnski pastirji, če "bo slovenski list uporabil ,to vest v dokaz, da. je tudi lanskega leta poškodovala spomenik strela. Čeravno so slo venski listi to naredili, videmski list ni izpolnil svoje « grožnje*. Pa tudi če bi jo izpolnil, nam zadostuje razsodba nebes, strokovno mnenj« mednarodne komisije in mnenja poštenjakov, ki gledajo na svet in s tem tudi na nas s čistih višav, ne pa iz brezdna zlobe in sovraštva, kakor dela «Giornale di Udine».
U sode polna igra. Vsled neprestanega dežja sta zapustila 22-lctni Mužina Andrej iz Šle-Verjana in 24-letni Beltram Peter iz Bukovice, ki sta bila zaposlena pri zbiranju vojnega stre-, liva v Bovcu, nekega deževnega dne delo i» sta se podala v gostilno. Mužina je vzel s seboj neeksplodirano granato in sc je pričel » njo igrati v gostilni. Beltram, ki je to nevarne
prijateljem in društv. zastopnikom tov. V. M.; igro opazil, mu jo je hotel iztrgati iz rok,
Anžlovarjem. Ko se mu ni moglo takoj ugoditi, je zahteval polo papirja, da napiše svoje zadnje pismo. Začel je z besedami: «Dragi Vla...» in tam je — končal. Usoda je taka. Umrl je potrt pri polni zavesti vsled notranjega izkrvav-ljenja ob 11% ponoči brez vsake tolažbe. Težka je bila njegova pot. —
Pogreb se je prenesel na našo prošnjo od sobote na nedeljo, da je bila dana možnost tudi njegovim domaČim, da so sc udeležili pogreba. Pogreb fe bil lep. Pred deželno bolnico so se tovariši zbirali že pred 15. uro. Vsako uro sc je obnavljala pred mrtvaškim odrom častna straža akademikov.
Krsta je bila zakrita z mnogimi venci in šopki cvetlic posameznikov in akad. društev, kjer je pokojnik deloval kot član. Po duhovnih obredih so pevci-akademiki zapeli pred mrtvašnico: «Vigred se povrne...»
Razvil se je dolg sprevod. Vence so nosili zastopniki društev. Sledila je krsta, ob katere strani so stopali zastopniki akad. društev, in jugosl. tehnikov. Za krsto je stopal pokojnikov oče, katerega sta spremljala tov. G., najboljši pokojnikov prijatelj in star očetov znanec.
Nji»a so sledili dekan tehniške fakultete g. ^ ____
prof. Foerster, vodja elcktrotelm. oddelka dr. ing. Vidmar in redni prof. dr. ing. Kralj kot za-,— si opni k profesorskega zbora tehniške fakultete. Nadalje smo videli ravnatelja akad. kolegija prof. Jerana in zdravnika kolegija dr. Av-ramoviča. Nato polnoštevilno klub J. N. A. iz Itali>e, za njimi pevci in nato ostali akademiki. V sprevod se je uvrstilo mnogo občinstva, med njimi posebno mnogo Primorcev in zastopnikov udruženj in klubov.
Na pokopališču pri Sv. Krištofu je po običajnem obredu imel tov. Kosovel pretresljivo nagrobnico, katero priobči časopis «Viaov-dan >. Zadnjič so mu zapeli pevci: »Blagor mu...» in koncem je govoril še g. Zadnek kot zastopnik tehnikov. —
Tov. Miro je mrtev. Pokopan je in nc bomo ga videli več. Mrtve pa niso njegove misli in ideje, ki jih je razvijal z nami, mrtev ni spomin nanj in ta naj ostane večen med nami! Naj bi vsak izmed nas nosil in skril v sebi vse, kar je žalostnega — tako je delal pok. Miro — in kazal svojo veselo in zadovoljno stran! Balka-naši, ne pozabimo ga! Ti pa, dragi Miro počivaj v miru v svobodni zemlji pri Sv. Krištofu! Tvoji družini pa naše najiskrenejše sožalje ob bridki izgubil
Sov. akad. fer. društvo «Balk&n».
toda ravno v tem trenutku je granata eksplodirala. Od drobcev sta bila ranjena ona dva, [vendar ne težko, zato pa je bil ranjen 22-lelni "Tavanja Matija, ki sc je slučajno nahajal v gostilni, precej težko.
Zanimiv kazenski proces. V ponedeljek so je pričel pred goriškim tribunalom kazenski proces Gentili-Rossati radi goljufije, izvršeno na škodo turinske tvrdkc Mussano in Mrnotti. 'Razprava jc trajala ves pondeljek in torek, v sredo so imeli govoriti državni pravdnik in zagovorniki, pa je bila razprava vsled ne-i nadne bolezni državnega pravdnika žc drugič preložena in to na 3. novembra, katerega dna bo govoril državni pravdnik in zagovornihl ter bo proglašena razsodba.
Zanimiv je proccs vsled višine povzroči. škode in ker zagovarjata obtoženca tudi tržaški odvetnik Pompco Robba in odvetnik CarnicluUi, profesor na padovanski univerzi ter predsednik komisije za reformo zakonikov.
Spomenik zmage. Te dni je "bil razstavljen v Reichmannovi cvetlični trgovini na Korzu načrt za spomenik zmage, ki naj bi se postavil v Gorici in ki naj bi nadomesti! projektirani spomenik na vrhu sv. Mihaela. Po tem načrtu, je izdelal rimski arhitekt Armando Brasini, bi spomenik obstojaj iz širokih stopnic, razdeljenih na tri dele, ki bi peljale s Travnika na obnovljeni goriški grad. Med drugim in tretjim stopnjiščem bi kazala iz "barvanega mrnmorja sestavljena zvezda smeri najznamenitejših bojišč. Za grajsko ozidje bi se prišlo skozi triumfalna vrata, postavljena na četverokotnem temelju in s kipom zrnate ha vsakem kotu. Krog in krog grada, med zunanjim grajskim ozidjem in gradom, pa bi sc s časom izkopale grobnice za kosti padlih vo-ialčov. V gradu samem pa bi sc nahajal muzej goriške dežele.
Če se ta lepi načrt tudi uresniči, bo prido-'bila Gorica veliko na lepoti, znamenitosti in tudi kolikortoliko gospodarsko, ker bi potem postala pravo romarsko ine3to. Toda «če«!
Društvene vssSS
«KoIo*. Danes v nedeljo in prihodnji četrtek odpade pevska vaja.
Odvadftr^, kdor ima knjige doma, naj jih vrne odboru čimprej! — Arhivar.
in
anjem kosti, papirj^ črepinj, kovinas drugih odpadkov zasluži svoj kruh. Z najpotrebnejšo vodo za vsakdanje snaženje in pranje, kako štedijo ubožnejši ž njo do skrajnosti, da se jim nc bi kar breaobzirno zaprla, ako jo ne bi mogli pravočasno plačati. Koliko ljudi se mora stiskati v ozka stanovanja, ker posamezna rodbina nc more najti več ccnc strehe. Kateri mali posestnik (in iek ni malo v naši občini) si more še dovolili nekdanjo udobnost, da bi oddai bolnika v bolnišnico, z ozirom na ogromne stroške, ki se neusmiljeno tamkaj iz-tirjajo. Da bi vsaj za nalezljive bolezni veljala nekdanja zakonska določba, da za občenevarne bolezni prevzame vse stroške država. Poslušajte malo pritožbe bolnikov glede postrežbe in hrane v bolnišnici; priznavanao da je mnogo
vlada prepovedala «Piccolo» v Jugoslaviji. 1Iiail_ v
Tudi mi smo takrat »mislili*, a svojo misel J pretirailcga a ne, da je vse to brez podlage smo tudi korajžno napisali. Marsikaj ."je v «Popolovih» in «Piccolcrvih» izvajanjih, kar kliče po polemiki, toda takrat jim odrekamo «junački mejdan». Naj bo to naše maščevanje.
ODPIRANJE IN ZAPIRANJE JAVNIH LOKALOV.
. Tukajšnja kr. k ves tura javlja, da stopi s 1. novembra t. 1. v veljavo po celi triaški pokrajini zimski urnik za odpiranje in zapiranje sledečih javnih lokalov:
A) Odpiranje: 1) hoteli in gostilne L. H., III. in IV. kategorije, bufeti, pivnice, sladolednice, krčme s kuhinjo in navadne, likernice • pravico podajanja kave ali brez te pravice ob 8. vi;
Kdo si more privoščiti 5e zdravila in razkužila, ko smejo lekarnarji dan za dnem le višati svoje cene, češ da so tudi ti davki in kolki
povečani!
Kfiko je poskrbljeno z zdravniško oskrbo za tolike neimenovite ljudi, ki lriso še vpisani za občinske uboge ali niso bas pristojni v to občino? t
Da, čujemo veliko lepih besed jn aaukov, ali potrebnih pogojev za resnično ozdravljenje in zboljšanje življenjskih razmer te velike občine, teh ne vidimo nikjer.
Danes ob 17. url „Veleja* D« K. D. pri Sv. Jakobu.
v dvorani
Tatovi v cerkvi. V noči cd 26. na 27. t. m. bo neznani tatovi hoteli opleniti cerkev v Ro-"'janu. Potom ponarejenih ključev so se splazili v »akristijo, odkoder so zlikovci hoteli priti v notranjost cerkve, kjer so menili, da najdejo ■na oltarju dragoceno cerkveno posodo. Njih zla nakana pa se ni posrečila, kajti niso mogli odpreti notranjih vrat, ki ločijo notranjost cerkve od 'zakristije. Da ne bi pa odšli praznih rok, so zlikovci pobrali v zakristiji dva prta v vrednosti 70 lir. Včeraj zjutraj je cerkovnik odkril tatvino ter jo naznanil orožnikom v ul. Tor San Piero. — Tudi če bi se zlikovcem posrečilo priti k oltarju, nc bi imeli kaj odnesti, ker dragoceno cerkveno posodo hrani župnik doma.
Pcsknšen samomor brezposelnega mladeniča. Radi revščine, v kateri se je nahajal vsJed brezposelnosti, si je snoči hotel vzeti življenje fotograf Peter Gori, star 22 let, stanujoč v ul. Ce sare Battisii 5t. Okoli 19. ure se je na neki klopi na obrežju Tre novembre porezal z brivno britvo po levem zapestju. Čudno naključje je naneslo, da je šel isti hip tam mimo nek prijatelj Gorija. Priskočil je k njemu, mu iztrgal britvo iz rok ter s tem preprečil, da se /li mladenič storil kaj hujšega. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, je Gioriju obvezal dve precej globoki a ne opasni rani na zapestju, nato so ranjenen-ca z avtomobilom rešilne postaje prepeljali v mestno bolnišnico:
Vesli x Goriikega
Spomenik na Krao. Kakor posnemamo iz polemičnega članka v «Giornale di Udinc», jc prinesel pred kratkim videmski list «11 Friuli* izpod peresa planinca, ki je — kakor sam pravi — vajen na višavah opazovati svet z visokega dol« članek o krnskem spomeniku. V tem članku te nahaja tudi sledeči odstavek, katerega «Giornale di Udine* nikakor ne nore prebaviti:
* «Tudi v preteklem leta je bil spomenik zadet od strele, kot eem jaz dokazal s historičnimi dokumenti in kot je ugotovila mednarodna preiskavam
Istre
Iz Marezig. Otroci iz vasi Mali in Veli Ceni tur ter iz vasi Babiči so zahajali v šolo v Ma-rezige ker jc tam slovenska in italijanska šola. V Babičih je le italijanska šola. Včeraj jc učiteljica dobila ukaz, da ne sme tukaj poučevati "otroke v slovenski šoli, ker da morajo zahajati v italijanskeo šolo v Babiče. Vsili skupaj je 21 otrok. Včeraj so otroci plakali, ko so prišli iz šole. Od Centur do Marezig jc pol ure, od Centur do Babiče v četrt ure, a od Babice v ^o Marezig tudi četrt ure. s Stariši teli otrok prosijo, da jim se dovoli, da pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo v Ma-Vezige. * -
Dne 30. t. m. je bila deputacija stariiev pri "nadzorniku v Kopru, kateri jim je rekel, da lahko pošiljajo svoje otroke v šolo, kjer so />h vpisali. Včeraj pa, ko so bili vsi starši {izvzemši dva) pri nadzorniku, jim jc pa rekel, da morajo pošiljati otroke v ital. šolo v Babiče, ker da morajo drugače vložiti prošnjo na Prove-diioriat v Trstu.
Dne 19. t. m. jc povabil občinski komisar Padovan iz Marezig tri može in eno žensko, katerim je zagrozil, da morajo pošiljati otroke v italijansko šolo v Babiče. Vsi so mu odgovorili, da so eni gospodarji svojih otrok, ca jih oni hranijo,, ter da jih hočejo pošiljali v šolo, kamor sami hočejo. Nato je pograbil komisar Matijo Krmca ter ga jc vrgel na hodnik. Sledil mu je tudi na hodnik ter ga sunil na ulico.
St^-isi (Ženske in moško) so izjavili včeraj komisarju, da hočejo pošiljati svoje otroke v slovensko šolo, pa tudi če bi bila oddaljena tri ure od njihove vasi.
tC^jlževiiGšf tssneta©st
Novi Rod. V časih, ko imamo le malo še, na kar smo lahko ponosni, je naša dolžnost, da to vzdržiaio z vsemi svojimi močmi. In *Novi Rod» ni samo naš ponos, ampak je tudi naša potreba. Novi Rod^ je kakor materino mleko, ubožec otrok, ki ga ni deležen, -Novi Rod* je kot materina beseda, kupa ljubezni, radosti in jada. «Novi Rod» pelje otroka prve korake v svet, zazibije ga v opojnost pravljic, vdahne mu hrepenenje, odpira mu oči. V Novi Rod pišejo najboljši naši pesniki in pisatelji, od Zupančiča pa do pok. Cankarja, ki se mu predstavlja tu s svojo še ne objavljeno zapuščino, in od Levstika, Golarja do Milčin-skega in Preglja. Zraven teh sodeluje pri «No-vem Rodu» še lepo število pisateljev, katerih imena stojijo že visoko v slovenski literaturi. Nič šibkejši ni slikarski del, kjer prihajajo do izraza naši najboljši graiiki. Zraven tega ima »Novi Rod* Še. kotiček za smeh, za izredno zanimiv drobiž, razpisuje pa tudi nagrade za naj-bolj§e sKke, za najboljše spise otrok, posebne ie ugankarje. Tri leta je šel «Novi Rod» navzgor, četrto ne pojde navzdol. Uredništvo skr-bi, da bo list čim boljši, Čim lepši. Vi pa, očetje in matere! Če lfabite svoje otroke, če hočete, da se ohrani naša beseda, če hočete, da se dvigne naš ponos, naročite se na «Novi Rodi*
Ante Kovač: ^Impresije £» jedne epoht». Jedan iz najpopularnijih ju£osL dobrov. oficira g. Ante Kovač (u literaturi poznat i
pod pseudonimom Pfificus) izdao je svoje impresije*sa puta kroz zemlje i gradove, kada je za vreme rata putovao kroz Rusiju, Englesku, Francusku, Italiju, Grčku i Afriku, a učestvovao je i u borbama na solunskom frontu. Ovo je prva knjiga, iz koje doznajemo-, kako se jedan inteligentan i patriotičan Hrvat snalazio u ratu medju Srbijancima i medju saveznicima. Ovi nadasve interesantni zapisi puni su finih psiholoških opažanja, a osim literarno-umetničke vrednosti sadrže u sebi mnogo historijskih dokumenata iz velike ratne epohe, dosad nepoznatih.
Čudesne slike svetske panorame redaju se jedna za drugom, pa se knjiga čita na dušak. Ima u njoj i komičnih i tragičniji scena, što sve skupa daje jednu zaokruženu literarnu celinu. Nad svim dominira jedna apsolutna otvorenost i iskrenost, možda nekome i neugodna, no ona je svakako uz živahan stil najglavnija odlika ove knjige. Cena je delu sa piščevom fotografijom i potpisom 25 dinara, a naručuje se kod Hrvatskog Štamparskog Zavoda, Nakladno Odelenje, Zagreb, Marov-ska ulica 30 ili kod samog autora, Uredništvo ► Pokreta*, Zagreb, Marovska ulica 28. Pre-prodavaoci imaju uobičajeni rabat.
Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino.
Sedmi zvezek. Pripovedni spisi. Last in založba « Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta;*. Cena vez. izvodu 18 Din, elegantno vezana 20 Din.
Priznani mladinski pisatelj Engelbert GangI je podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral in izdal je sedmi zvezek spisov za mladino in jih izdal v bogato ilustrirani izdaji. V knjižici so zbrane basni, legende in drobne povesti, berivo, ki je otrokom najpriijubljenejša snov. Knjiga se odlikuje po čistem in izbranem jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lepe ilustracije, katerih je na 90 straneh dvajset. Ganglovi mladinski spisi so lepo darilcc mladini ob vsaki priliki. Dobi se v vseh knjigarnah.
Ivan Zoreč: Pcmenki. Dobi se v založbi
Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Strani 183. Cena 11 Din.
Vsebina: V sobi štev. 12. — Domačija ob Temenici. — Mana. — Na polpotu. — Za doto. — Francka. — Njena pot. Vsebina je zabavna in je knjiga prikladna za vsako javno, ljudsko in tudi domačo knjižnico ter nudi tudi privatniku mnogo zabave.
Učiteljski koledar za 1. 1924. — Udruženje jugosl. učiteljstva izda z decembrom svoj koledar, ki bo obsegal poleg običajne vsebine tudi: članke najznamenitejših sodobnih jugosl. pedagogov, slike jugosl. pedagogov, njih biografije in bibliograiično navedena pedagoška dela: aforizme svetovnih in jugoslovanskih pedagogov; pedagoške < Matice* v Jugoslaviji in dela, ki so jih izdale; slike sodobnih učiteljskih prosvetnih in organizačnih delavcev; statistiko jugoslovenskih šol, učiteljstva in dece v kraljevini in izven nje; nastavo šolskih in prosvetnih zakonov in naredb, ki so v veljavi v posameznih pokrajinah in izčrpki iz onih, ki so v veljavi za vso državo; bibliografija sodobnih jugoslov. pedagoških in šolskih knjig, pedagoških in mladinskih listov; naslovi in kraji šolskih oblastev in nadzornikov: iz-črpek iz zakona o taksah itd. itd. — Koledar je važna podlaga za bodočo jugoslovensko pedagoško enciklopedijo, za biografski leksikon jugoslovenskih pedagogov in za zbiranje jugoslovenske pedagoške bibliografije. — Opozarjamo že danes na to delo.	_
KAJ BO Z NAŠIM VINOM?
To vprašanje je že staro; postavil si ga je vsak najbolj priprost vinogradnik že tedaj, ko
izvedel, da ga je rapalska pogodba priključila Italiji. A vsak si je mislil: bo že šlo na kak način dalje, še posebno, ker so bile cene takoj po vojni razmeroma zelo visoke.
Kratka doba petih let pa je prinesla razočaranje tudi največjim črnogledem. Vinska kriza ha Krasu je za letos že « rešena»: letošnji pridelek ne doseže niti polovice lanskega. V Istri, kolikor nam je znano, in Vipavskem, je bila letina vsaj tako dobra kakor lanska, v nekaterih krajih precej boljša. A čudno, letos nisi slišal po Vipavskem onega veselega petja fantov kakor druga leta, ko so se vračali iz vinogradov ob vozovih polnih grozdja. Pri mašče-nju, stiskanju, nalivanju v sode nisi opazil več tiste skrbi kakor druga leta, da bi se pač nobena kapljica vina ne izgubila. Prišli smo tako daleč, da kmet ne ccni več ploda trudapolnega dela, da ne ceni več pridelka, za katerega se je tresel vse leto. Nič čudnega: v isti vrsti kakor sodi z novim vinom so postavljeni sodi, polni starega vina, ki še čaka kupca. Na Vipavskem jc gotovo več tisoč hektolitrov vina ostalo neprodanega.	,
Ni pač ireba poudarjati, kako hudo je s tem zadeto gospodarstvo naših vinogradnikov. Toda pozabiti ne smemo, da vinska kriza ne preti s polomom samo našemu gospodarstvu, ampak ogroža sploh telesni obstoj in moralo našega naroda v teh krajih! Žalibog, da smo do sedaj pozabljali na ta drugi moment tega vprašanja, ki ni prav gotovo nič manj važen kakor zgolj gospodarski. Ako se nc najde izhod, da naš kmet na kak način odda^ svoje vino. sc bo moral prisilien vdati pijači! in koliko je naš narod v zadnjih letih nazadoval v ,tcm oziruf
Oglejmo si v kratkem že itak znane vzroke današnje domače vinske krize, nakar nam bo lahko dognati sredstva, s katerimi bomo lahko uspešno pobijali krizo. Iz dejstva« da smo bili priključeni k drŽavi, ki je bogata na vinu, izvira pač glavni prvotni vzrok krize. Priznamo, da vlada v vseh vinorodnih državah in v Italiji sploh precej občutna kriza; a tfotovO je, da ni noben kraj tako prizadet kakor ravno naš. Sprijazniti se moramo z resničnostjo. Prišli smo iz države, ki je štela kakih 50 milijonov prebivalcev in pridelala kakih 9 milijonov hektolitrov vina, pod državo, ki šteje 40 milijonov prebivalcev in pridela od 40—50 milijonov vina letno. V prejšnji državi smo se nahajali na jugu, v novi čisto na severu, (kolikega pomena za vinogradništvo je zemljepisna lega, je pač. znano.) Poleg tega je Avstrija z nagradami, brezobrestnimi posojili itd, pospeševala vinogradništvo. Vprašanje, s kakimi nameni je to delala, ne izpremeni dejstva. Nova država ne pospešuje vinogradništva, ker ima vina že itak preveč in ker v njenih krajih tudi ni treba toliko truda za gojenje trte; tu vlada najhujša konkurenca. In v ta vrtinec konkurenčnega boja je prišel naš mali kmet popolnoma nepripravljen. Mogp»čnim industrijskim podjetjem, z velikanskimi kletmi in študira-nimi kletarji, ki skrbijo za barvo, okus in moč vina, je postavil nasproti samega sebe ^ pri tem je razpolagal edino s poštenim srcem in žulja-vimi rokami ter s tako kapljico kakor mu jo je 'dala narava. Kaj je on vedel takrat o svetovnih cenah, o borzi?
Velikih vinarskih podjetij torej nimamo; pojma «kletarstvo» do sedaj sploh nismo poznali, o enotnih (ne govorimo samo o enem, ker je nemogoč), tipih vina, ni govora. Kdo naj vse to ustvari? Edino zadruge s svojo zvezo.
V	Gorici že obstoji Zveza vinarskih zadrug, ki stremi za dosego teh ciljev. A kako težko sc je porodila; morala je priti sila. K zvezi je pristopilo kakih 5 zadrug; in druge kaj čakajo? Kako potrebne so nam vinarske zadruge z zvezo, nam je pač dovolj nazorno pokazalo to leto: koliko iskanja vinske posode bi si lahko prihranili, koliko manj vina bi se med letom pokvarilo! Koliko manj ponujanja in prosjačenja bi bilo po mestnih gostilnah! In pa vprašanje cen!? Kako naj se posamezni kmet zanima za svetovno proizvodnjo, za svetovne cene, po katerih se ravna ccna domačemu pridelku! Odtod ta zbeganost [radi cen!
Izgubili smo namah tuji, oziroma enkrat za nas domači trg. V zadnjem času se opaža v tem pogledu malo boljšanje in to vsled ustalitve avstrijske in češke krone; sicer pa za letos bržkone ne smemo še dosti računati z izvozom v inozemstvo.
Radi tega pa moramo toliko bolj napeti vse sile, da si ohranimo svoj domači trg in da i po možnosti spet pridobimo v tem ozirti, kar j smo že izgubili. In izgubili smo že veliko in i mnogo po lastni krivdi. Da je ostalo letos ve-liko vina neprodanega, je res v veliki meri krivo pojemanje izplačevanja vojne odškodnine in dejstvo, da bo vzpostavitveno delo t kmalu pri kraju, ter konkurenca italijanskih vin. A nič manjši del krivde na tem nosijo gostilničarji! Povejte nam, v kolikih gostilnah v Trstu, v Gorici in drugih večjih krajih dobite kozarec pristnega «Vipavca *? So izjeme in tem vsa čast, Se posebno, ker so redke. Drugod pa sama mešanica z italijanskimi vini. Tu je treba odločnega nastopal Nikdo nima pravice točiti pod imenom «vipavec» druga, sicer močnejša, a nepristnega vina. Zakaj se naše zadruge ne oglasijo?
* Dalje so cene, po katerih točijo^ gostilničarji,
V	primeri z nakupno ceno previsoke. Saj ie danes cena vinu v gostilnah skoro ravno tako 'visoka kakor takrat, ko so gostilničarji kupovali vipavsko vino po 300 fir hI, medtem ko ga danes dobijo po 120 lir.
Slednjič naj pridemo še na najhujše breme, ki tare našega vinogradnika, t. j. vinski da-"vek, ki znaša 20 lir od hI. To breme postaja od leta do leta težje. Ko si prodal vino po 280 lir hI, si plačal 20 lir, ko si ga prodal po 200 lir si plačal tudi 20 lir, in letos, ko ga boš prodal po 100 lir, boš plačal tudi 20 lir! V slučaju, da si pridelal nad 40 hI vina, moraš pla-1 čati 20 lir od hI tudi za ono vino, ki so ga popili delavci in družina. Bil se je precej hud boj, in se še bije, za odpravo tega davka, ki bi bil moral ostati v veljavi samo za eno leto, a dosedaj zaman.
Odgovoriti na vprašanje: <Kaj bo z našim vinom,« je pač težko. A gotovo je, da smo danes na višku krize; kajti najhujše smo men-*da preživeli: to je strašen padec cen od 280 na i00 lir. Seveda gospodarske posledice tega padca bomo občutili šele tekom prihodnjega leta. Na vsak način se bomo morali sprijazniti s temi cenami in tem primerno uravnati svoje izdatke ali boljše povedano: pričeti bo treba z varčevanjem. Gotovo je tudi, da bi se s primerno vzgojo in organizacijo konsumentov, ki so večinoma samo domačini, z nekoliko večjo reklamo dalo marsikaj doseči v konkurenčnem boju z italijanskimi vini, še posebno, icer so naša vina, čeravno šibkejša, odlikujejo se po posebnem «aromu». ...
Dr. L Berce.
Hoiaki! Ne zabite na Šolsko društvo!
Iz straM ur potresne nesreče
na Japonskem
Strašna potresna nesreča na Japonskem presega po svojem obsegu in po svojih žrtvah potresne nesreče vseh časov in krajev. Mi, ki smo tako oddaljeni od kraja te velike katastrofe, si zamoremo le s težavo predočiti prizore, ki so se odigravali ob urali največjih in najusodnejših podzemeljskih sunkih. Poročila, ki jih pošiljajo očividci v Evropo, nam odkrivajo še-le zdaj vso grozoto onih ur in dni. Tako-le poročilo posnemamo danes v izvlečku — po eni zadnjih številk dunajskega lista «Neue Freie Presse».
Že v jutranjih urah so se ljudje menili, da pride bržkone tajfun. Bilo je silno soparno, nebo pokrito z gostimi oblaki, zrak negiben, gost in vlažen kakor je navadno pred tajfunom.
Zadnja leta so neprestano šle govorice, da bo bržkone močan potres zajel pokrajine okoli Tokija in Jokobame. Šibki sunki, ki so pred tem potresali zemljo vsak drugi dan, so izostali, zato pa so se pojavili močnejši sunki v večjih presledkih. Tako na pr. prošle jeseni, ko so nekatere ogromne amerikanske stavbe zadobile precejšnje razpoke, in zadnji sunek je bil v aprilu tega leta. Pričakovanje velikega potresa je navdajalo ljudstvo z vedno večjo skrbjo, in tudi časopisi so v dolgih Člankih razpravljali o predstoječi nevarnosti. Končno pa je profesor Omori, fevetovnoznana avtoriteta v potresni znanosti javno razglasil, da x ni treba ničesar bati za dobo desetih let. Tako so duhovi množic kolebali med strahom in pomirjenjem, dokler ni vsakdanje življensko vrvenje dovedlo do pozabljenja teh strahotnih govoric in slutenj.
Onega kritičnega dne je postajalo proti poldnevu vedno bolj soparno in hkratu se je pojavil veter, ki je kazal, da se bo izpolnilo prerokovanje o tajfunu, Vsled vročine so se ljudje utrujeni in zaspani udali onemu letar-giČnemu bdenju, ko se poloti vseh ravnodušnost in postane edina želja: mir in počitek. Tudi je bila sobota, torej dan pred počitkom. Opoldne se konča utrudljivo delo po pisarnah, kjer se ljudje tope od vročine — tako so dejaii trgovci. Naslonili so se na stole in se udali prijetnim mielim. Opoldne pohite v svoje poletne hiše ob obali, ali pa se popeljejo k ženi v gore. Opoldne pojdejo domov ter bodo uživali na verandi hlad morskega vetriča oblečeni v tanko platneno obleko. In še-le v pondeljek sc povrnejo v vročo pisarnico. Za* kaj bila je sobota. In hišne gospodinje so pripravljale kosilo, pogrinjale mizo ter pomislile: opoldne pride domov in ostane pri meni ves dan — zakaj jutri je nedelja I
Toda dve minuti pred to rešitvijo se je ugodilo nekaj, o čemer je človek čul pripovedovati kvečjemu v strašnih grozotnih bajkah. Možje v pisarnah so že pospravljali knjige ter jih zapirali v omare ter si umivali roke: Doma pa so žene pokušavale jedi in si popravljale frizuro.
Konec Jokohame.
Tedaj je zatrepetala zemlja iz svojih globin in silovit sunek od spodaj je. vzdignil celo mesto, in takoj so se pogreznila tla Jokohame za tri črevije ter pokala, se trgala in drobila. Pokazale so se luknje tako velike, da bi Šel cel avto noter, odprle so se, se pomikale sem in tja, se zopet zaprle, in te zemeljske razpoke so valovele po tleh kakor besni valovi po oceanu. In med tem časom si čutil pod seboj strašno udarjanje, a zgoraj se jc vse rušilo kakor od nevidne zločeste roke.
Celo mesto Jokohama se je porušilo že pri prvem sunku. Veliki kvadrat hiš trgovskega dela mesta, večinoma kamenite stavbe, so se zrušile z gromovitim ropotom in zadelale ulice s svojimi razvalinami. Kitajski del s svojimi umazanimi kolibami se je pogreznil kakor v prah in veliko japonsko mesto se je kar poleglo na tla.
Spredaj ob pristanišču so padali veliki tri-nadstropni hoteli na goste. Ulica pred njimi se je razklala po vsej dolgosti; iz betoniranega cementa sezidani obrežni nasip se je zagugal naprej in nazaj in končno je pljusknil v morje; celo izkrcevališče s svojimi carinskimi poslopji, avtomobili, ročnimi vozički in z ljudmi, ki so se z mahanjem robcev poslavljali, se je pogreznilo pred očmi potnikov nekega par-nika, ki je ravnokar odhajal v Ameriko, in voda je skočila iz zaliva požrešno preko hišnih ruševin daleč noter na kopno. Ker so se tla pogreznila, je udarila iz vseh razpok in odprtin voda gori in v desetih minutah so bile ulice v višini 20 centimetrov pod vodo. Grič pri Jokohami, kjer so se dvigale razkošno opremljene stanovanjske hiše bogatih inozem-cev in Japoncev, je s svojimi hišami in vrtovi zdrknil navzdol ter se s svojim severnim delom zvrnil v morje. Tam kjer se je nahajala široka avtomobilska cesta, si videl sedaj ozko stezo, ki se je vila ob nastalih prepadih. Celo veliko, v nekaterih deiih tako lepo mesto Jokohama se jc izprcmenilo v 30 sekundah v pusto groblje.
Kaos ruševin, črez katere je imela izbruhniti še druga nesreča, namreč ogenjl Kmalu po prvem velikem sunku je začel bruhati in plapolati na vseh koncih in krajih, v kratkem so se valili gosti oblaki dima nad pustim grobljem. Tanki olja so pokali tu in tam ter pričeli goreti, razvijajoč ogromne oblake dima, ali pa so se izlili v morje; in ladje v pristanišču so bile hkratu obdane od plamenov, iz katerih so se le z veliko težavo rešile na prosto morje.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
lm roga) oL Manfai. — lastna palača.
Delitiika glavnica In rezervni zahled K Č. SI. 223,090.W8
IznSflja ketesto ?sa Wm ii neajalnita toakdia.
Uradne ur« od 9-?3 ----
Maii oglasi
H računejo po 20 .Slot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debela črk« 40 stot beseda. — Naimaafša pristojbina L 4—^ Kdor Kče službo. pLe£a polovično eesa
ANTON 0!L
klesarski mojster v BarMah
je odprl v VIPAVI št. 5
pri gospe Mariji Stran car — zalogo —
SOBICO, zračno, v sredini mesta in hrano iščem pri mali družini. Ponudbe pod «De-lavec» na upravni&tvo.	2516
ENONADSTROPNA hiša, močno zidana, lepo urejena, s trgovino in vsem inventarjem, se
Eroda radi selitve. V hiši je 8 prostorov, veko podstrešje, klet pripravna za vinsko trgovino, obširno dvorišče in krasen vrt. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu.	(1511)
SOBO* zračno, s prostim vhodom, oddam. Via ' Enrico Toti 14/11, 10.	1512
12—16 letno dekle, z ljudsko Šolo, za trgovino, se išče. Prednost imajo sirote z dežele. Jančar, Divača.	1513
KUPUJEM cunje in vrvi po 40 in 150. Moli-
1505
no Grande 20.
KDOR HOČE imeti po nizki ceni krasne zimske obleke, plašče in vsakovrstne modele, naj se oglasi pri dobro znani šivilji Antoniji Mermolja — Rieger, via Commerciale 3.
1515
2LMNICE izdelujem, pridem tudi na dom. Via Moise Luzzaiio 3/IV.	1514
GRAMOFON s ploščami se proda po nizki ce-1 ni. Corso Vittorio Em. III 21/1, desno.
(1517)
G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. VeHka zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ut valčkov raznih velikosti lastnega izdelka,	90
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme ca dragulje, Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KOVAČ PURIČ v via Mcdia št. 6 izdeluje štedilnike in železne ruletes po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej.
(59)
KRONE 1.80, goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate L 88.— Večja množina — cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1.	44
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Največja snaga, tajnost zajamčena, govori slovensko. Corso Garibaldi 23/1.	1506
KRONE, goldinarje, plačam stotinko dražje na objavljenih cenah. Kronske zlate L 89.— Zlatarna Ponte della Fabbra, (blizu Piazza Goldoni.	1509
URADNIK, vešč v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega hrvatskega in nemškega jezika, verziran knjigovodja in korespon-dent, išče službe pod zmernimi pogoji. Cenjene ponudbe na upravništvo pod ^Marljiva.
1492
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29.
1413
PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupS uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Molino-4 a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila iii uglaševanje po zmernih cenah.	61
vsake vrste.
Delo solidno in čedno. Cene zmerne.
Pohištvo
moderno	solidno
po zelo znižanih conah.
Oglejte si naša skladišča
STEINER
DraSba s o. z.
Via Geppa 17 - Wa Pauliona 1 (Piazza Mm
Skrbi se za embalažo in pošiljanje na deželo
Skladišča v prosti luki, brez carine
Oves
Otrobi
Proso
Pšenična moka Koruzna moka Fižol
Mast
Paradižnikova kons.
Sladkor
Poper
Soda
Milo
Neapeljske testenine	Sveče
Ječmen	Petrolej
Grah	Mazilo za vozove Riž itd. Itd. itd.
Skladišče na debelo
Anton Ganibel - Trst
Via Coroneo IL 1 a
m

ŠEL
za leto 1924.
Zaloga za Trst: -
J. štoko, Via Hiiano stev. 37.
Za Gorico:	bi t
Kot. tlsfi. društvo, Via Cardacc! itev. 2.
Na drobno pri vseh trgovcih na dežeft
I GIUSEPPE SPECHAR
' TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah
Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO
m ELiiA m v mm
it. D naznanja tem najboljših in svetov. - "o - cT -
£ w U» 5 «
U, U. _ S &
U» M, UL u
SL = N ^ c S
Z" T."
potom slav. občinstvu, tla je šivalnih strojev „PFAFF"*
■	^ »s S5
i SJ p • <« « i; E « g £ — N-ag>
1*2« ' S «
N > M . S ° v
■	ETO ii —	t:
« " -« ti-g
"oSiJ- = .
ta <r-> n T3 c
vi'___
ic > n ti
z, ^
-J5 V
rr,
S«s5 2.38 S"? g-g >
Se toplo priporoča ELIJA CUK, sodni izvedenec Piazsa Cavour 9.
PODLISTEK
Ljudmila Pivko var
fCHiHiNAL
(18)
Z napetostjo, z nezaupanjem pričakujeta
odgovor, a jaz jima odgovarjam smehljaje in mimo:
.Moj mož je takšen. — Koliko je že preizkusil v vojni — in poznam ga, da si ne morem misliti, da bi ga mogel kdo ujeti. Rehabilito-fvala sem si ga na ta način, da sem si dopovedovala ako jc v Italiji, je odšel prostovoljno, 'ne prisiljen, ne premagan. Tako je po mojih psiholoških in logiških sklepih pravilno.*
Dr. Steer je zadovoljen in narekuje pro-r tokol.
«V dnevniku Čitam, kakšno veselje je imela Ela ob novici, da je Ljudevit ujet.»
«Lahko nam je umeti. K meni so prihajali čestitat mnogi in mnogi, da imam moža iz vseh nevarnosti fronte. Ne da se tajiti tak občutek, ki ga izražajo znanci radi, dasi se vam vcinim sodnikom morehiti ne zdi pravilen in
niti dovoljen. Moja sestra se je radovala še iz drugih vzrokov: sanjala je vedno o Italiji, Tožila se je tja in sedaj se ji je zdelo, da je njen svak v kraju njenih sanj.*
S tem so bila pojasnjena važnejša mesta mojega dnevnika. VpraSevali so me Še o Roublku, Izjavili sem, da jc Roubik mlad mož, vzoren v vsakem oziru, izboren dijak, vzoren sin. Njegova e^ina nesreča je sedaj, da ne more dovršiti svojih študij, ker je vojak in služi.
Bilo je ob pol osmih, ko smo končali. Odhajajoč sem prosila dr. Steera, naj nas posije domov. Pravil je, da tega ne more, a da hoče storiti, kar more, — pospešiti preiskavo. Zahvaljevala sem ga, tudi za to, da ni gledal name kakor na zločinko. On je hipoma nabral uradno hladno lice, kakor bi mu bilo žal, da sem konstatovala, da je ravnal človeški z menoj. Bila bi mn ie hotela povedati, da je na ta način dosegel ▼ polni meri, kar je imel doseči.
Na hodniku sem videla očeta. Naročil je bil večerjo zame, ki je čakala že mrzla.
V celici se ie moje navdušeno razpoloženje nekoliko ohladilo. Bil je zopet prostor, kjer so se mi vsiljevale raznovrstne misli, a jasnih ift veselih malo. Toda zavest« da je bil mtetigen-ten človek« ki ima mojo zadevo v rokah« me
je vendar zadovoljevala. Storjen je korak naprej, korak k osvoboditvi. Omamovali smo se s tem vsak dan, ponavljajoč si, da smo z vsakim dnevom bliže svobodi. To je uteha krimi-nalnikov, resnična, ki ni obljuba, katera bi mogla prevariti — a nekoliko bridka je.
Oče je dal Veri «lahko noč*, vzajemno sva se tolažila in želela sem si, da bi moja pomirjena zavest prešla tudi na ubogo sestro, ki je trpela enako kakor midva, in na soseda Roubika.
V napeti utrujenosti in velikem razburjenju zasliševanja, ki je zahtevalo velike duševne pozornosti, nisem mogla zaspati Neprenehoma sem razmišljala o vseh svojih izpovedbah in bilo mi je tesno, ali jih niso krivo tuneli in kako jih bodo umevali, kadar jih bodo čitali drugi vojaški sodniki.
13. Prevoz.
Drugi dan je bila zopet nedelja. Dopoldne je bilo nastavljeno zasliševanje Ele, nas je pa čakala selitev, ne le mene in Vero, temveč tudi očeta.
Prišel je zopet komisar Bienert z obvestilom, da se lahko opoldne odpeljemo, ako nam fe drago. Temu nimamo kaj oporekati. Nimamo svobodne volje, — naj delajo z menoj, kar ho-
FlaCal* sem ženi-strežnici, nagradila vse
službe postrežijivega jetniškega osobia. samo
da nisem vedela, ali jim ponujam preveč ali
premah). ^ ^ ^ polastil poseben, neodoljiv nemir: Ela je bila pri zaslišanju. Videla sera jo skozi odprtino v vratih, ko je šla. Bila je taRo jasna slika, katere popisati nisem zmožna. Držanje glave in hoja — več nisem videla — to je govorilo in izražalo vse stopnje čustev samozavesti, ki nima nič skupnega s to okolico, in da je bila zopet zmota, ki jo je spravila v ječo, kamor ne spada. Nemir se je stopnjeval, kajti od desete ure, ko so jo bili klicali, sta pretekli že 2 uri, a ona se ni vračala.
O čem jo morejo zasliševati?
Moje drobno dete mi je bilo dobrotnica, ker sem se morala vsaj tupatam iztrgati iz misli, kajti dete ni dovoljevalo, da bi pozabila nan-nje. Imela sem že vse zloženo in prevezano, pripravljeno na odhod; določen na 12. uro.
V tem se je vrnila Ela, a žal, nisem je videla.	_	* i
Prišel je pome detektiv, ki je imel preskrbeti moj transport, — vzela sem Vero, svežnje je pa nesel nek kaznjenec — in šli smo.
Na hodniku sva se ločila z očetom z dolgim pogledom. Zvedela sem, da prepeljejo očeta v vojaško jetnišnico, ▼ novo poslopje, ki je baje lepo urejeno; Ela pa pojde baje tja, kamor jaz.
Prišli smo doli v isto sobo, kjer so me sprejeli pred 12 dnevi, — v «Auinahme», kjer se
je pričela vrsta ponižujočih dojmov. Ta lanccS; se vleče dosiej, kara in kako dolgo? O ten^ nisem premišljala, toda streslo me jc, da sem, danes tukaj kakor dobra znanka, da me nič več nc ponižuje in da sc tako radovedno ozi-^ ram, kako je pri njih vse urejeno, kakšni so. napisi, kje jc «kuhinja» itd. Ali propadam tako? Vpliv ječe? Privadila sem se takoj hitro!
Morala sem čakati, dolgo Čakati, ker niso mogl: dobiti izvoščeka. Nič me ni motilo. Gle-t dala sem skozi okno na ulico z očmi otroka< ki je bil 14 dni bolan in z zavidnimi očmi. Za^ dovoljna sem bila ob zavesti, da vidim nekaj drugega, ne samo svoje 4 zidove.
Ko seje pripeljal izvošček, so sc pogajali z* plačilo. Jaz sem pa zagledala v tem trenotku Elo, prihajajočo z drugim detektivom. Bila je videti zdrava, rdeča. Zasmejala sva se druga na drugo. Mnogo besed ,bi bilo in mnogo smehu, če bi smeli govoriti. Nekdo je opazil« da se smejeva in takoj so nama zabranili. Se-*
veda!	. . , . ,
Pogodili so se s fiakrom, Vera, jaz m detek^ tiv smo sedli v voz in peljali smo se, Po Pragi smo se peljali.	....'„V.
Skoda, da samo kratko. Pri deželnem sodišču na Karlovem trgu se je ustavil voz in izstopili smo. Kmalo so zopet zaprli težka vrata za menoj.
ko«.
; Kaj pa so počeli ljudje? Nič, zakaj niso imeli časa, da bi se zavedali te grozote. Kolikor jih
ni bilo pokopanih pod tramovi, zidovi in str«-, harai, so tekali brezumno sem in tja, zakaj vse poti so bile zagrajene. Strašen krik se je razlegal po prvem zrušenju poslopij. Nato je postalo tiho, kajti ogromni oblaki prahu, ki so v kratkem napolnili zrak s težko temo, so Jemali sapo ljudem. Zaman so hiteli nesrečneži proti izhodiščem ulic, zakaj tudi tam je bil že ogenj, ki je segal po njih.
S sklenjenimi rokami so poklekali nekateri na tla, ali si zakrili obraze, ali pa objeli svoje drage in so tako večinoma našli hitro smrt. Tisoči so umrli ocTognja in ognjenih plinov. Nekateri so se izmuzali skozi vse nevarnosti ter se zbirali v parku, ki pa je stal globoko pod vodo. In na ta način so si mnogi rešili življenje, ker so se ubranili plamenov, ki so švigali od vseh strani nad njimi. Drugi so skočili v kanale ali pa v morje, se oklepali po cele ure stebrov ter se z eno roko oblivali po glavi, da jih ni plamen oplazil. Nekatere so povlekli ven popolnoma oslepele.
Naslednjega dne je ležal nad celim mestom Strašen duh po zažganem človeškem mesu. In po ce'.cm mestu so ležali mrtveci v najrazličnejših položajih. Večinoma so bila trupla gola, ker so jih roparji slekli. In solnce je obsevalo vso to grozoto. Kdor je napravil izprehod po J tem mrtvem mestu, kdor je hodil po teh gorah razvalin črez zemeljske razpoke, luknje, črez goste štrene žic električnih napeljav, ne bo nikoli tega pozabil.
Tokijo v plamenih.
Tako je bilo v Jokohami, kjer je potres ta- j '•toj v prvem trenutku vse uničil. Jokohama, bivališče in delavnica tolikih narodov, cvetoče pristaniško mesto je pač za vselej umrlo. V glavnem mestu Tokijo je bil potres manj močan in je tudi drugače nastopil. Začel je kakor že poprej večkrat z lahnim valovanjem, ki se je hkratu izpremeilo v močne sunke. To vertikalno tresenje je bilo zdaj dosti močnejše nego po navadi in se je v kratkih presledkih ponovilo trikrat. Malokatero izmed velikih kamenitih poslopij se je zrušilo, dasi so bila močno poškodovana. Tudi med japonskimi hišami so se zrušile le slabo zidane ali pa napol podrte hiše. Prokletstvo Tokija je bil ogenj, ki navadno vsako zimo požre kakšen del mesta. V soboto popoldne so še ljudje na ulicah opazovali, kako so gorela nekaier i glavna poslopja trgovskega dela mesta. Še-le proti večeru, ko je posamezne majhne ognje veter razpihovat, so ljudje spoznali pravi pomen teh požarov. In tako je Tokijo gorelo v vsej svoji razsežnosti od jugozapada proti severovzhodu celo nedeljo. Pondeljek so končno močan dež in napori gasilcev ukrotili ogenj, toda več nego polovica hiš glavnega japonskega .mesta je bila izpremenjena v pepel. In sicer so zgoreli tisti deli mesta in tista poslopja, ki so tvorila prestolico. Le nekatera vladna poslopja še stoje; ni pa nobenega gledališča več, ne trgovskih hiš, ne univerze, ne šol, skoraj nobene banke, ne inozemskih poslaništev, in tudi cesarsko palačo so oblizali plameni. Danes Tokija ni več; zakaj to, kar danes še stoji, je raztrgana vas brez živil, brez vode, luči in prometnih sredstev, kjer je nekaj časa vladalo morenje in ropanje. Zdaj je vlada proglasila obsedno stanje črez vso pokrajino. Ljudje prebivajo v parkih, v ulicah, v železniških stavbah predmestja, v nekaterih velikih poslopjih, ki so še ostala, ali pa se sele na deželo k sorodnikom. Vse zveze z zunanjim svetom so bile takorekoč pretrgane, velika glavna železniška proga proti jugu je po mnenju strokovnjakov za dobo več mesecev neuporabna; od danes ni več ne železnic, ne telegrafa, ne pošte, ue elektrike, ne plina.
O posledicah in pomenu te nesreče za bodočnost japonskega glavnega mesta se ne da nič prerokovati. Govori se, da bi preložili glavno mesto v Kioto. Cesarska družina se je • tpreselila. Pokrajina, kjer je stalo mesto /Tokijo, je najbolj izpostavljena potresom.
Po ostalih krajih.
Osemnajst milj dolga cesta, ki veže Tokijo z Jokohamo in ki je bila ob obeh strani posejana z velikimi tvornicami, ladjedelnicami, go-sto obljudena od poljedelskih in industrijskih j deiavcev, je uničena. In vse ceste in železnice ■ v tem kraju so izginile. Veliko vojno pristani- j šče Jokosuka ne eksistira več. Ce pomislimo, da je potres razsajal v obsegu 35 milj, na ; •ozemlju, kjer se je nahajalo miljonsko mesto, industrijska središča, številna manjša mesta, znameniti zgodovinski in umetniški kraji, svetovna pristanišča, da so živeli tu mi'ijoi gesto naseljenega ljudstva, tedaj se more reči, da je bila to največja potresna katastrofa, kar jih je svet doživel,	_
Loterijske Številke
V počastitev spomina pok. Vike Dtnltr daruje g. Joaip Fraaetifi L 15.— «Sokkem« dr.» in 5 Lir «Dijaiki Matici. Srčna hvala!
Kume daruj« L 10.— »Šolskemu društvu* v isti namen daruje N. N. 5 L za storjeno mu
uslugo v upravniitvu.
Mesto venca na grob pok. Frana Nusdor-ferja darujejo njegovi prijatelji Lir 100.— »Šolskemu društvu*. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala!
— Na poslovilnem večeru v čast odhajajočemu g. Josipu Puhalj prokuristu Ljubljanske kred. banke v Gorici, se je nabralo v društvu kolegov in prijateljev 252 L za «Šolsko društvo*. — Mesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. Antona Guštin darujejo «Šolskemu društvu*: Jožef MiliČ Zgonik 15 L, Edvard Milič, Repnič 20 L, Anton MiUč kovač, Salež 20 L, Jožef MiliČ, Salež 15 L, Grilanc Rajmund gostilničar, Salež 15 L, J ust Kadram, Zgonik 10 L. Nabralo se med pevci ▼ isti namen 45 L; skupaj 140 L. — Ivan Gustin iz Zgonika daruje «Šolskemu društvu* v Trstu 10 L mesto pogrebcem, ki so plačilo odklonili ob priliki smrti svojega sina Antona. — Za delno prehrano najrevnejše dece na «Sloven-ski zasebni Šoli* pri Sv. Jakobu v Trstu so darovali vaščani vasi: Orehek 617 kg krompirja, Grobišče 546 kg, Selce 458 kg, Koče 372 kg krompirja in 30 zeljnatih glav, Mate-njavas 362 kg, Rakitnik 297 kg in Žeje 152 kg krompirja; skupaj torej 3121 kg krompirja in 30 kg zelja, kar je bilo odposlano na označen naslov. V imenu revnih otrok se vsem blagim darovalcem in darovalkam, kakor tudi' onim, ki so Šli pri nabiranju na roko, priporočujoč se za naprej — najtoplejše zahvaljujemo. — G. V. Slapšak daruje 5 L mesto krompirja.
Borsna ooroCIla*
Valuta na tržaške« trgu.
ogrske krone « • . • * # • • • • 0*12 avstrijske krone	0.0312
češkoslovaške krone • «•...« 66.25 dinarji # « • *.«•«..... —.—
lejl ••«•••••••••••• 10.75
marke, ....... » miliardo — 10
dolarji ••••••••••••• 22.05
francoski franki • •••*.... 130.75
švicarski franki • ......•« —
angleški funti papirnati ...........
Tečaji: - -4 TM
Cosultch .......*
Dalmatia *•••••••••••»••••
GeroHmich
T J bera Triestina •••••••••••••
Lloyd • .».......»*...«.•
Lussino ........*•... ••••
Marti nolich • •■•»*«...».•«..
Ocean ia
Premuda •»*••••••••*•****
Tripcovich
Ampelea •••!•••»••#••••••
Cement Dalmatia • ••«..«....•.
Cement Spalato • •••..••..«.• •
0*14 0.0317 65.75 26 40 11.25 I.— 22.20 131.26 397 — 99*70
•	375
•	215
•	1130
•	381 .1415 . 550
•	133 . 115
•	565 . 278
•	465
•	320
•	216
Oglasi o .edinosti'
imalo rsM uspeh
mm
izžrebane	dne 27, oktobra			1923.	
Bari	26	67	75	83	84
Firenze	10	46	42	87	31
Milano	82	46	60	3	35
Napoli	62	24	90	7	50
Palermo	23	28	10	26	71
Rcvtna	90	65	20	28	81
Torino	77	42	67	52	70
Venezia	82	43	24	63	6
i
v Trstu
rsgistrovsns zadr. s neomejenim jamstvom
ona Mer Luigi da Nestrina it 4. L
0&rsstQ|e cavađHS firaĐilae vlege pa
vloge, vezane na trimesečno odpoved po S1///, ako znašajo 20-30.000 Lit po 67, ako znašajo 30-40.000 „ po 67,% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na. poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	TeL št 16-04.
Znana slovenska tvrdka
Josip Kertevoni
(omu - stsini bi itn. 9 Hesn) - sosiu
S mehanik, puSkar in trgovec
se priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mundlos nemških tovaren, katare jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in šivanju. — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Colambia ameriških to varen za katero jamčim 2 leti, ter v3e dele spadajoče v mehanično in puškarsko stroko. (56)
===== Delavnica in popravljalnlca, Gorica« Stola! trg Stav. S	——
Trst, Uiti S. Frnncesco
Hl SFERZA iSESk
rnnceseo đ'flssifl 6. . 'i'i'i'i'i'i'j—
Zulc-^a Sr tedeldvalstica maioltfnih in Jeznih pači fin Štedilnikov.
?zbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, "vrat in pečic za ognjišča.
lzbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov.	(50)

rntmm
Zastonj so bile včeraj vse prošnje in vsa vzdihovanja, da bi ji omehčal srce. Oči so ji biie uprte v tla in v svoje medle čevlje. Danes pa, to čutim, bom gotovo lepo sprejet, ker sem očistil čevlje z BRILLOM.
	-iT V	> i ZršJ&ž&ž 'v .i 3		
r.	. -K?	: ^ - -"£' •" ■»■'j - jsSb^rv-«-' -i		
je čistilo, ki zasluži prednost. Rabljeno v najmanjši količini, == da čevljem hitro in brez truda neprekcsljivo svetlost in po-
troji trpežnost obuvala.	||j
UUIUlSilftUIXIU2ftllllIlllSlJJIKIIIlllfIIIIIlllIlllfII3lllllllllfIll2IllIIIIIUilli8£HlillIUlV1inai^
T-BI-i* II H
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 31
3C
x
UE
J L
sirite „edinost
Si
»iiil«Hln«maaiiaiai
Tržaška posojilnica In hranilnica
reg is trovana zadrega 1 omejenim poroštvom
uraduft v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Sprejema navadne hranilne vlog* na knjižice, vloge na tekoči račun in vloga za čekovni promet, ter Jih obrestuj«
večje in stalne vloge po dogovora.
Daje posoJHa na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Ornfst ue 21 stnmfci Id § đo 13.
Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt St tclcL 25-47»
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CuniCOlI 8, na drobno in za družine Via Glulfanl 32.
Priporoča se lastnik (684)	FR. iTRANCAR.
\nmm nmm n
i
i
r
i i
S
Šivalni stroji ,Slnger* s petletnim jamstvom poL 350.—, s centralno ladjico 500,—,za-klopnl stroji, najfinejše vrste L 700.—.
Pcšiljatve na deželo.
Delavnica Ceroelinl, Trst, Via Vašari
Ljubljanska kreditna banka i
Podružnica v Trstu.
Uogol ulo VolM) 11 — Uia 30 ottobre
IzvrSuJe vse bantne posle«
Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja In kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru.
Vloge na knjižice v Lirah obrestuje
po netto H
Vloge na tekoče račune po 4,12°|0
Vazam vloga obrastale fKtfugodnaUa po dogovoru.
Glavni sedel banka: LJUBLJANA.
podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković
Novlsad, Ptuj, Santfevo, Split Dtmiika glavnica Pinarlev 25,000.000.— gnarva: Dinarja v 30|Q00.000i_
TeL St 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 12% in od 14l/, do 16.
11 i
07UPU! !  "!""     !U7P7U " "PU""  ""PPUPUUUU "@U7PU7U77PP7PP7PPPPPU7
484853532353485348234823534848535353532353534848235353235353