St 17.
V Ljubljani, dne 13. aprila 1918.
Leto 1.
Uredništvo in uprav-niStvoi Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 6, II. nadstropje.
Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsako soboto.
Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna štev. 20 h.
Z norcem nikar veliko ne govori in z neumnežem ne hodi. Ogibaj se ga in boš pokoj našel in ne boš prišel v zadrego po njegovi neumnosti.
Sir. 22. 14—16.
Dani sel kvišku srcal
Deželni glavar dr. Šušteršič je za pretekli pondeljek povabil v svoje zasebno stanovanje nekaj zavednih katoliško-slovenskih mož iz vseh delov kranjske dežele, v svrho medsebojnih zaupljivih informacij. Njegovemu povabilu se je odzvalo nad 180 uglednih mož, duhovnikov in laji-kov, Mnogo se jih je opravičilo vsled služ benih ali osebnih zadržkov.
Sestanek, ki je bil strogo zasebnega značaja, se je razvil v velepomembno manifestacijo za stara In vedno mlada načela katoliškega slovenskega ljudstva in po-menja naravnost odrešenje v neznosnih razmerah sedajnih dni. V stari enodušnostl resnih, zavednih in značajnih mož so se storili velevažnl sklepi, ki po svoji jasnosti, resničnosti, možatosti in vzvišenosti morajo privesti do srečnega uspeha.
Evo v kratkih potezah potek sestanka z dne 8. aprila 1318.
Deželni glavar pozdravi kot hišni gospodar najprisrčneje vse, ki so se odzvali njegovemu vabilu in one, ki bi bili radi prišli, pa so bili neobhodno zadržani.
Nato obrazloži vzroke, ki so ga privedli, da je povabil ugledne katoliške može iz cele dežele na zasebni razgovor o perečih zadevah sedanjega časa. — Nemogoče je dalje čakati in križemrok gledati, kako se 'z nepremišljenosti, nevednosti in neizkušenosti ali iz frivolne samoljubnosti in brezvestnosti nekaternikov pripravlja našemu narodu katastrofa tako v verskem kakor v
narodnem oziru. — Govornik je to trditev podprl s točnimi podatki in nespodbojnimi razlogi. Liberalizem, da, naravnost frama-sonstvo prihaja pri nas na površje. Kala-lova .ljudska" stranka mu je najmočnejša opora. V nerazumljivi zaslepljenosti se razdira, kar smo skozi desetletja v trudapolnem delu gradili in odpirajo se vrata svobodomiselstvu. Časopisje, ki izhaja v „Katol. tiskarni", se ne razlikuje ne v bistvu ne v metodah od svobodomiselnega časopisju. „Prvo je narodnost" je klicala Kalanova stranka —stara in prazna liberalna fraza, ki goji versko popustljivost in brez-značajnost. Naš narod je ravno v svoji veri močan In je po svoji veri, v kateri je videl vslkdar najdražjo svetinjo, prestal najhujše viharje. Kdor dela z omenjeno liberalno frazo, pomaga liberalcem na vrh. Dejanski so danes svobodomisleci po zaslugi Kalanove stranke resnični voditelji našega trenotnega narodnega gibanja. Če gre tako naprej, je nova doba liberalnega gospod-stva pri nas neizogibna. Če ztnaga Avstrija, se bodo ojačenPsvobodomialcci zopet združili^ liberalnimi Nemci in obrnila se bo dotfa suženjstva našega katoliškega ljudstva. Če zmaga antanta in se odcepijo jugoslovanske dežele od habsburške monarhije, pade naš narod pod gospodstvc pravoslavne-svobodomiselne zveze, deloma pa pod frama-sonsko laško vlado. V enem kakor drugem slučajn bo udarjeno katoliško - slovensko ljudstvo. Zato je skrajni čas, da stopijo značajni in razsodni možje v ospredje In rešijo položaj.
Deželni glavar povdarja, da stoji odločno na stališču deklaracije z dne 30. maja 1917 (živahni klici: Mi tudil), katero je opetovano podpisal in zastopal na odličnih mestih. Odločno pa odklanja vsako potvorbo te znamenite deklaracije, zlasti pa zagrebško potvorbo z dne 3. marca 1.1. Ta potvorba je prava nesreča za naš narod, ker daje v svoji dvoumnosti orožje v roko našim narodnim nasprotnikom v monarhiji, vzbuja prazne nade pri naših sovražnikih izven monarhije in vzbuja dvome nad našim narodom na tistem mestu, brez katerega ne moremo nikdar doseči uresničenje naših narodnih uprav. Če bi bili to potvorbo zvršili brezpomembni ljudje, bi ne zgubil besede. Le da se je ta potvorba izvršila s sodelovanjem načelnika Jugoslov. kluba, ki jo je tudi podpisal — to ji daje oni nevarni pomen. Časopisje naših sovražnikov je to dvoumnost takoj izrabilo in podtika našemu narodu — velelzdajsko mišljenje, češ, da stavek v deklaraciji 30. maja, da hočemo združenje pod habsburško-lorenškim žezlom, sedaj ne velja več! In to daje sovražnikom novega poguma za nadaljevanje vojske, ker v svoji domišljiji računajo na »razpad Avstrije". — Tako podaljšujejo te slabo premišljene man festaclje — vojsko 1 Govornik dokazuje jasno in točno, da je srečna rešitev jugoslov- vprašanja za naš narod mogoč0, le v sporazumu z našim katoliškim vladarjem, pod habsburško-lorenškim žezlom, popolnoma v smislu deklaracije z dne 30. maja 1917 in da je izdajstvo nad narodom, da se potvarja in izdaja ta
LISTEK.
Čudne zgodbe in dogodbe.
Piše Janez Obglavljen.
XII.
Ustanovni narodni državni zbor pri Jelenjem studencu.
Prva polovica, ki je drugačna od druge.
V	torek po polni luni je oživel gozd °koli Jelenjega studenca. Prišli so od vseh vetrov in iz vseh krajev otroci ciganskega rodu, možje in ženske z otroci k velikemu narodnemu zborovanju. Stari znanci so si Po dolgem času stiskali roke in se pozdravljali. Neko slavnostno razpoloženje je vladalo med zborovalci, ker so si bili v svesti, da gre sedaj za velike reči.
Jožo Hudorovič je poklical na stran ve-deževalko Brljavo Sovo, ji je pomolil roko. ,r! jo prosil, naj mu po pravici prorokuje njegovo usodo. Brljava Sova je pregledala Vse poteze njegove roke in je prorokovala: »Jožo, ti boš velik in potem še višji med velikim šumom 1“
»Odkod pa ti, Miko Gavran", so pra-
ševali prijatelji slokega cigana žarečih črnih oči.
»Iz Rusije prihajam kot izmenjan invalid", je odgovoril Miko Gavran.
»Kako se ti je godilo tam?"
»Srečo sem imel. Pršel sem za kočijaža k ministru Trockemu. Vozil sem ga po shodih in zborovanjih. Vse sem slišal, kar je govoril in sem mu pomagal. Ko sem ga nekoč peljal proti Biestu Litovskemu, je konj izgubil podkev. Konj šepa, je dejal minister Trocki, kako bomo prišli o pravem času k seji? Jaz sem pa potegnil iz enega žepa podkev, iz drugega žeblje in sem konja kar na cesti podkoval. Minister Trocki je konju nogo držal. Reke! je: Ti, Miko Gavran, si izvrsten čloyek, ti boš mene vozil. In tako je bilo, dokler me niso izpustili pri izmenjavi vojnih jetnikov."
„Molk!“ je zaklical Jožo Hudorovič. »Zborovanje se začne!"
Jožo je stal na vzvišenem prostoru pod bukvijo in je začel:
»Pozdravljeni rojaki od blizu in od daleč, pozdravljeni vsi bratje in sestre našega rodu!"
»Pozdravljen Jožo!" so odgovarjali.
»Sklical sem vas, dragi moji, da v tem usodnem času, ko si vsak narod odloča
svojo usodo, tudi mi sklenemo, kaj in kako bodi z nami sedaj in v bodoče, ker tako, kakor doslej ne gre naprej 1“
»Res je, tako ne gre naprej," so mu pritrjevali.
»Gode se nam velike krivice."
»Krivice se nam gode, res je, Jožo ima prav."
»Ali vam naj naštejem vse neštete krivice, ki nas tlačijo? Naredili so postave brez nas in preko nas, ne da bi nas kaj vprašali. Razdelili so si zemljo med seboj in kar zapisali, to je tega, to je onega, in nas gonijo z zemljišč. Ali je to prav?"
»To je krivica! Zemlja je ravno tako naša 1“
»Zato postavimo mi kot prvo zahtevo, da moramo mi imeti na vsakem zemljišču ravno tisto pravico, kakor posestnik, ki pravi da je njegovo."
»Dobra je ta, prava je ta! Živio Jozol"
»Ker ne sme noben narod drugega zatirati, tudi nas ne smejo soditi drugorodni ljudje in nas zapirati v svoje temne luknje. Naš rod izhaja od velikega egiptovskega kralja Ramzesa, ki je imel sedemdeset žen in vsaka je imela sedem sinov. Ti so šli po svetu in so bili veliki in mogočni, dokler nas niso s silo vklonili pod svoje postave
edino prava deklaracija. — Na antanto mi sploh ne računamo, ker smo našemu cesarju zvesti. (Viharno pritrjevanje.) Antanta pa tudi zmagati ne more. Kako naj zmaga, ko še svoje lastne zemlje braniti ne more?! Danes je gotovo, da osredne sile ne bodo nikdar premagane. Zmaga antante bi pa bila tudi največja nesreča za naš narod, ki ga sploh more zadeti. Zmaga antante pomeni tudi zmago — Lahov. Lah pa bi obsegal naše najlepše jadranske pokrajine in »Jugosla-, vija bi živela le — od njega milosti, kolikor bi ji on, Lah, dovolil. Naš narod bi padel v najžalostneje suženstvo in revščino. Lah bi vzel smetano in maslo — za nas bi ostalo le pinjeno mleko! Toda, te zmage nikdar ne bo Antanta, ki je izzvala vojsko deloma zato, da razbije in razkosa Avstrijo
—	je definitivno odbita. Na tem tudi Amerika ne bo mogla nič spremeniti.
Naša prihodnost in zaslomba leži izključno v habsburški monarhiji, pod habs-burško-lorenškim žezlom. Pod našim katoliškim vladarjem in v sporazumu ž njim je večna in častna bodočnost našega naroda edino mogoča in zajamčena. Vse drugo je prazno govorjenje, ki zmeša trenotno marsikatero glavo, ki pa nikdar ne bo kaj dobrega rodilo.
Govornik ostro ožigosa nastopanje jugoslovanskih uskokov, ki v sovražnih državah spletkarijo zoper*našo domovino. Ti ljudje, ki so brezvestndr zapustili domovino ravno takrat, ko so bili najbolj dolžni ostati doma, spletkarijo sedaj s framasonsko Italijo in prodajajo kos za kosom našo zemljo. Stavili so vse na eno karto: na zmago antante. Zgubljeni so, če te zmage ni. Zato hujskajo antantne države, naj ne odnehajo, naj nadaljujejo vojsko, češ, „saj bo Avstrija razpadla in potem bodete vendarle Vi zmagali!" In tako pomagajo ti izdajalci, da se vojska podaljšuje ig vsak dan vojska velja morje kron. Koliko naših poštenih mož in fantov imajo ti ljudje na vesti! In ker jih je
*	strah neizogibnega obračuna, iščejo vedno novih sredstev, da hujskajo sovražnike. V svojem obupu prodajajo Trst in Pulj, Reko in Gorico itd/ K sreči naše zemlje nimajo in je tedaj dati ne morejo. — Najodločneje odklanjamo početje teh desperadov in obsojamo s skrajnim ogorčenjem. Nikdo ni našemu narodu zadal hujših ran, kot ti nesrečneži. —
Položaj je skrajno resen. Čas je, da nastopi zopet stara garda, gre se za rešitev
našega naroda. Z diplomatiziranjem se nič ne doseže. Zato je čas preresen. Treba odločnih dejanj. Naša narodna prihodnost je problematična, kulturni boj nam je pa gotov. Storimo kar moremo, da rešimo naš pošteni narod in da se oborožimo za kulturni boj. — V stari zvestobi se združimo okoli našega ljubljenega vladarja, ki nam dobro hoče, ki je naš najboljši prijatelj in mogočni zaščitnik. Dvignimo našo staro, v vseh viharjih preizkušeno zastavo in idimo v boj po starem geslu našega naroda: Vse za vero, dom, cesarja!
Navzoči so izvajanjem dežel, glavarja
—	ktera zamoremo žal podati le v površnem izvlečku — sledili z napetostjo. Večkrat so ga prekinili z viharnim pritrjevanjem in ko je konča', se je staro in vedno novo geslo „Vse za vero, dom, cesarja!" sprejelo z iskrenim, viharno izraženim navdušenjem.
Naj še omenimo, da je deželni glavar tekom svojih izvajanj odločno zavrnil izvestne elemente, ki skušajo velika vprašanja našega naroda zavoditi na pot osebnosti. Z mahljajem je odbil od sebe nevredna osebna podtikanja in slovesno izjavil, da svojo osebo popolnoma žrtvuje in izključuje od vsake časti. Njemu se gre le za stvar. Stori le to, kar smatra kot svojo dolžnost na-pram narodu, ki mu je bil skozi toliko let poveril narodno vodstvo. Velik del ljudstva je danes zapeljan in se nahaja v težki zmoti. Zoper to nevarno zmoto danes nastopati, ni prijetno. Toda dolžnost zavednih mož je, da nosijo vse te neprijetnosti, da se ravnajo po svojem boljšem spoznanju. Naše plačilo bo zavest, da smo rešili narod pred njegovimi zavednimi ali nezavednimi zapeljivci.
Razvil se je na to živahen in temeljit razgovor, ki je še bolj pokazal enodušnost vseh navzočih. Bilo je kakor v starih časih mlade katoliško narodne stranke. — Zanimivi podatki so prišli na dan o zviti in napredni agitaciji liberalcev za svojo novo1 stranko J. D. S., ki je dobila od zavednih katoliških mož ime „Judež“.
Povdarjalo se je tudi, da se z nejevoljo opaža, da kranjski kmečki poslanci Jugoslovanskega kluba v zvezi cele takozvane ljudske stranke niso v gospodarskem oziru dosegli nikakšnega uspeha za našo deželo, najmanj pa za kmečki stan. Pokazali so svoj 3 popolno nesposobnost, zastopati tiste interese, ki so jim v prvi vrsti zaupani. Gospodarske razmere se slabšajo od dne do dne, poslanci
drugi narodi. A mi nismo njihovih postav nikdar priznali."
■„Nikdar“, je zagromel zbor, „in jih tudi ne bomo."
„In kakšne krivice nam še delajo! Izdali so povelje, da se morajo vsi na desno roko poročiti."
„Škandal!“
»Mi smo se pa vedno na levo roko poročili po svojih starih običajih."
„Tako jel*
»Potem zahtevajo, da mora biti vsak naš novorojeni otrok zapisan v njihove knjige."
„Nečuveno!“
„In v vojake nas jemljejo, da se moramo boriti, ne vedoč za kaj, gotovo ne za.naše, ampak le za koristi naših tlačiteljev."
»Sramota 1“
»Poslušajte, pomislite, rojaki moji! Sedaj se odločujejo narodi. Tudi mi se mora;r:o odločiti. Svet na katerem bivamo, bo pripadal dvema državama, ena bo Jugoslavija, druga bo Kočevija. Mi moramo priti v dve državi in v vsaki izvojevati svoje pravice. Zato sva že domenjena, jaz in dragi moj Stipe, da pojdeva vsak v eno državo. Odločila sva se in poslala vsak svojo dekla racijo. Naj se zgodi karkoli, mi hočemo biti
sami svoji v vsaki državi in se ravnati po naših postavah in običajih. Sedaj se odločite še vi, da bomo sporazumno branili pravice svojega naroda. Ne bodo nas več smeli zatirati. Izvojevali si bomo močno zastopstvo in ustvarili'samovlado, da se bomo pokorili samo takim postavam, ki jih mi sami med sabo sklenemo."
Vihar navdušenja je nastal po teh besedah.
Lepa Mara je pa zaklicala: „Jozo bodi naš kralj!"
»Živio kralj Jožo!" je zagrmelo iz množice. Dvignili so ga na rame in nosili po zborovališču. Odtrgali so veje z dreves in mahali ž njimi v pozdrav svojemu novemu izvoljencu.
Nato je sedel zopet Jožo pod bukvijo in dejal:
»Slavni zbor! Sedaj se začne podrobni razgovor o mojem predlogu."
»Kdo želi besede?"
K besedi se je oglasil Miko Gavran.
("Dalje prihodnjič.)
j Razširjajte .Resnico ! 1
pa mislijo, da zadostijo svojim dolžnostim' če vlagajo papirnate interpelacije in predloge ter nudijo ljudstvu v cenenih govorih prazne pretirane fraze.
Težišče sestanka pa leži v resolucijah, ki so bile naposled soglasno, ob velikem navdušenju sprejeti.
Resolucije* ki so bile predlagane od gg. Dr. Pegan, posl. P i b e r, župan Jan, posl. Dermastia in Dimnik se glase:
I.
Mi stojimo odločno in neomajno na stališču resolucij slov. katol. shodov. Obžalujemo in obsojam®, da se te resolucije zatajujejo od činiteljev, ki imajo svojo pozicijo v javnem življenju zahvaliti samo oživo-tvorjenju imenovanih resolucij med slovenskim ljudstvom in pa nezasluženemu zaupanju, katero se jim je svojedobno v dobri veri naklonilo.
Osobito obsojamo najodločneje postopanje kranjskih državnih poslancev S. L. S. v Jug. klubu,; ki so izgubili vsako pravico do zaupanja katoliškega slovenskega ljudstva. Ko dvigamo z današnjim dnem vnovič častitljivo, v bojih preizkušeno slovensko katoliško zastavo, izjavljamo, da hočemo pod tem zmagoslavnim praporom nadaljevati delo in boj za resnični L lagor poštenega, vernega slovenskega ljudstva po starem, blagoslovljenem geslu našega naroda:
Vse za vero, dom, cesarja!
II.
Držimo se kot en mož jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917, ki zahteva združenje vseh v habsburški monarhiji živečih Jugoslovanov v lastno, od vsakega drugo-rodnega gospodslva prosto državo pod žezlom naše prejasne habsburško-lorenske dinastije. Tem odločneje pro-testujemo zoper vsako pretvarjanje te deklaracije, zlasti odklanjamo z ogorčenjem zagrebško pretvorbo z dne 3- marca t. 1.
Mi hočemo ožitvorjenje svojih narodnih uzorov samo v sporazumu z našim katoliškim vladarjem, kateremu izrekamo zaupanje, ljubezen, zvestobo in uda-nost!	i
V tej smeri vidimo edino pot, po kateri je mogoče ustvariti srečno in častno bodočnost našega naroda
V radikalnih frazah in hujskarijah ter v dvoumnem pretvarjanju naše deklaracije z dne 30. maja 1917 pa spoznavamo naj večjo nevarnost za naše ljudstvo in vidimo v takem početju naravnost izdajstvo živ-Ijenskih interesov našega' naroda, kateremu je božja previdnost odkazala dom pod mogočno, v vseh viharjih preizkušeno zaščito habsburškega žezla. T a dom si hočemo pripravno in prijazno urediti in iz njega izključiti vsako drugorodno umeša-vanje. Vstrajamo pa zvesti in neupogljivi pod habsburško lorenskim žezlom in poživljamo katoliško slo-vensko ljudstvo, da se kot en mož združivstari zvestobi okolu' našega ljubljenega vladarja!
. --•1 I
»v
Odločno obsojamo in z ogorčenjem odklanjamo tiste Jugoslovane, ki so v teh težkih časih ubežali iz svoje domovine, da spletkarijo z našimi sovražniki ter s tem izdajalskim in hudodelskim početjem podaljšujejo vojsko, ko naš narod z vsemi močmi svoje duše hrepeni po blagru in blagoslovu miru.
Iz dna svoje duše izražamo rodoljubno ogorčenje še posebe nad brezvestnim spletkarjenjem izdajalskih Jugoslovanov s frama-zonsko Italijo, ki je najhujši sovražnik našega katoliškega naroda. — To izdajstvo se razvija čedalje bolj v pravo narodno prokletstvo, ker ogroža temelje našega na* rodnega obstanka.
Tem mučneje občutimo, da razni čini-teljit ki si prisvajajo v sedanjih časih vodstvo našega naroda, niso našli niti besede obsodbe za tako podlo za naš narod skrajno kvarno in sramotno početje, mesto tega pa preklinjajo može, ki so osiveli v mnogoletnem zvestem in značajno-doslednem ljudskem delu in ustvarjali temelj za zdravi razvoj našega naroda, medtem ko so drugi uživali in še danes uživajo zrele sadove njihovega težkega truda.
Zivljenski interes našega naroda zahteva in najskrajnejši čas je, da katoliško sloven* sko ljudstvo otrese z brezozbzirno energijo od sebe vsako podtikanje, kakor bi bilo ali hotelo biti v katerikoli zvezi s krivoprisežnimi Uskoki onkraj črnožoltih mejnikov. Mi se zanašamo za našo pravično stvar izključno na pomoč Vsegamogočnega, na pravicoljub-nost našega ljubljenega vladarja in na moralno silo našega katoliškega ljudstva. Vsakega pa, ki z dvoumnimi izjavami ali z zlobnim podtikanjem skuša vzbujati sum, kakor bi naš narod iskal kaka druga pota za uresničenje svojih narodnih uzorov, odločno odklanjamo in obsojamo kot brezvestnega škodljivca našega naroda.
IV.
Stranki, ki si danes prisvaja ime »Slovenske ljudske stranke", odrekamo vsako zaupanje, ker so si prilastili v njej odločilni vpliv ljudje, ki so se popolnoma izneverili vodilnim načelom stranke, ki nam je bila pod tem Imenom skozi desetletja modra in zanesljiva vodnica v vsem našem javnem delovanju, in ki je privedla katoliško slovensko ljudstvo od stopinje do stopinje do zdravega duševnega in gmotnega napredka. Tej pošteni, ugledni stranki so ti ljudje z zahrbtnim rovanjem, z doslednim izdajstvom in konečno upornostjo zoper pravila in sklepe stranke vzeli možnost življenja in jo v nepresežni verolomnosti iz zasede ubili.
Posledice niso izostale: Liberalizem, ki je bil po katoliškem ljudstvu potisnjen skozi dolgoletno dobo v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo in ima najzaneslivejšo oporo v takozvani novi ljudski stranki. Že se kaže na obzorju možnost in verjetnost nove liberalne dobe in . kulturnega boja, v veliko škodo katoliškemu slovenskemu ljudstvu in katoliški cerkvi na Slovenskem.
Zato poživljamo katoliško slovensko ljudstvo, duhovnike in lajike, da se združijo ž nami v novo, krepko katoliško organizacijo, da skupno branimo v javnem življenju najdražjo svetinjo našega naroda: sveto katoliško vero, in da močni v veri, izvo-jujemo uresničenje naših narodnih uzorov.
V.
Z največjim ogorčenjem obsojamo sedanjo pisavo večine v »Katoliški tiskarni" izhajajočih listov, ki se od svobodomiselnih in framazonskih listov razlikujejo le še v tem, da so slabše urejevani.
Ta pisava je nevredna katoliškega imena. Ker so vsi drugi mnogoštevilni koraki ostali brezuspešni, sklenemo, da se' ustanovi v Ljubljani nov dnevnik, ki bo zastopal preizkušena načela, ki so vodila staro slovensko ljudsko stranko, ves čas njenega obstoja.
Vse somišljenike poživljamo, da novi dnevnik podpirajo z vsemi močmi duševno In gmotno.
»Kat. tisk. društvo" pa poživljamo, da naredi red v svojih vrstah in da izvoli odbor, ki ho vodil tisk v smislu društvenih pravili Potem novega dnevnika ne bo več treba.
Vsem somišljenikom priporočamo, da delujejo za čim večje razširjanje tgd. „Resnlce“!
VI.
Da zagotovimo gmotno podlago novemu dnevniku in da pospešimo katoliški sloven-
ski tisk sploh, ustanovimo »Katoliški tiskovni sklad", čigar uprava se izroči »Zadružni tiskarni" v Ljubljani.
Ko se razmere v »Katoliški tiskarni" zadovoljivo urede, pripade ostanek tega zaklada »Kat. tisk. društvu" za povzdigo katol. tiska.
VII.
Da se naše namere čimprej uresničijo, ustvarimo potrebne politične in nepolitične organizacije!
Že danes sklenemo, da ustanovimo »Slovensko katoliško zvezo" s sedežem v Ljubljani, kot osrednje politično društvo, v kterem nai se zbero vsi naši somišljeniki, ki smejo po veljavnem društvenem zakonu biti člani političnih društev.
VIII.
» Ker se nahaja takozvana ljudska stranka pod neizkušenim vodstvom, ki s svojo docela zgrešeno taktiko vodi narod v katastrofo, poživljamo vse dobro misleče njene pristaše, da krenejo čimprej na pravo pot.
Pripravljeni smo se z vsakim, ki čuti katoliško in slovensko, pogajati, da se doseže resnična sprav a in potrebna edinost.
Vsi dobromisleči, v katoliških načelih utrjeni možje in žene, mladeniči in dekleta naj se pridružijo našemu delu!
Višji cerkveni oblasti izrekamo svojo udanost in pokorščino v vseh verskih zadevah.
V	političnih stvareh pa si varujemo po cerkvenih in državnih postavah nam zajamčeno svobodo. Izrekamo iskreno željo, da bi kakor v preteklosti skozi toliko let rako v kar najbližji bodočnosti tudi na političnem polju mogli delovati v popolnem soglasju z višjo cerkveno oblastjo.
Zato prosimo Vsegamogočnega in upamo da bo prej ali slej raztrgal umetno zaveso, ki nas brez naše krivde loči v nekterih necerkven, vprašanjih od našega duh, nadpastirja.
Končno se ie izvolil izvrševalni odbor čigar naloga je, skrbeti za izvršitev sklenjenih resolucij in voditi nadaljno akcijo. Predsednik je kanonik Msgr. dr. Lampe, ki je žel pri tem sestanku prisrčne ovacije.
Sestanek se je zaključil z viharnimi živio-klici na cesarja Karla.
Po sprejemu resolucij je moralo mnogo udeležnikov na vlak in tako niso mogli biti navzoči pri predlogu, ki je bil stavljen koncem seje, naj resolucije navzoči podpišejo. Ta 'predlog je bil soglasno sprejet z dostavkom, naj oni, ki niso bili navzoči in se z resolucijami strinjajo svoj podpis naknadno dopošljejo. Podpisali s' doslej resolucije:
Anžič Josip, eksposit, Sv. Jošt. Avsec Franc, župnik, Št. Juriji Bojanec Anton, eksposit, Nadanje selo. Borštnar Ivan, župnik, Sv. Gora. Berlan Engelbert, župnik, Zagradec. Bevc I., župan, ^t. Peter. Belec Anton, župan, Št. Vid. Burja Janez, župan, Boh. Bela. 'Blagne Ivan, župan, Šenčur. Bernik Franc, župnik, Domžale. Brešar Josip, župnik, Velesovo. Cuderman Josip, župnik, Št. Lambert. Cegnar Josip, župnik, Stranje. Cerkovnik Andrej, župan, Št. Rupert. P. Avguštin Čampa, župnik, Vič. Čebašek Janez, župnik, Polhov Gradec. Češarek Franc, župnik, Brezovica. Drolc Martin, župnik, Boh. Bela. Dolinar Franc, žmnik, Cerklje. Drobnič' Franc, deželni poslanec, Nova vas. Doltar Josip, župan, Črnomelj. Dimnik Jakob, župan, D. M. v Polju. Dimnik Miha, deželni poslanec, Jarše. Dermastia Karol, deželni poslanec, Ljubljana. Demšar Anton, kaplan, Moravče. Erjavec Jože, župan, Draga. Fertin Ignacij, župnik, Zasip. Gnjezda Janez, župnik, Velika Dolina. Hrib Štefan, posestnik, Vipava. Hauptman Peter,.župnik, Dobrova. Hybašek Vojteh, profesor, Št. Vid. Janc Peter, župnik, Vodice. Jaklič Karol, žuonik, Prežganje. Janežič Matija, župan, Domžale. Jan Jakob, župan, Gorje. Juvanec Josip, dekan, Cerknica. Jaklič Franc, deželni in državni
poslanec, Dobrepolje. Kanduč Franc, kaplan, Cerknica. .Knific Josip, župnik, Tomišelj. P, Vincenc Kunstelj, gvardijan, Kamnik. Končan Franc, posestnik, Domžale. Dr. Knific, Janez, profesor, Št. Vid. Krajec Andrej, župnik, Kranjska gora. Lesar Janez, župnik, Šmartin. Laznik Josip, župnik, Slavina. Lavrenčič Anton, župnik, Velike Poljane. Lovšin Janez, župnik, Planina. Logar Josip, župnik, Žiri. Dr. Lampe Evgen, deželni odbornik, Ljubljana. Franc Pirc, posestnik, Žimarice.
—	Lavtižar Josip, gerent, Kranjska gora. Mervec Janez, duhovni svetnik, Št.Rupert. Miiller Janez, župnik, Devic Marija v Polju. Marinko Vincenc, c. kr. profesor, Kranj. Mihelčič Alojzij, deželni poslanec, Lokvica. Nemanič Martin, župnik, Brusnice. Oblak Valentin, župnik, Kropa. Oražem Aleš, posestnik, Globelj. Osvvald Franc, gerent, Idrija. Poljak Martin, župnik, Sostro. Perko Ivan, župnik, Šmarjeta. Pokorn Franc, župnik, Besnica. Pristov Josip, župnik, Horjul. Povše Henrik, župnik, Čatež. Porenta Jakob, kanonik, Novo mesto. Dr. Pegan Vladislav, deželni odbornik, Ljubljana. Piber Ivan, župnik in deželni poslanec, Gorje. P. Gabriel Planinšek, katehet, Ljubljana. Rihtaršič Janez, župnik, Sv. Helena. Dr. Gvido Rant, profesor bogoslovja, Ljubljana. Rožnik Tomaž, župnik, Dobrnič. Rade Mihael, župan, Stari trg. Rebol Franc, profesor, Št. Vid. Sitar Valentin, župnik, £t. Gotard. Supjn Karol, župnik, Spod. Idrija. Svete Anton, župan, Tomišelj. Šušteršič Franc, kaplan, Prečina. Širaj Jakob, kaplan, Devic Marija v Polju. Šolar Josip, župnik, Lipoglav- Šiška Josip, kanonik, Ljubljana. Širaj Andrej, župnik, Sava.. Šinkovec Avguštin, župnik, Škofja loka. — .Šarec Alojzij, župnik, Šmartin. Traven Franc, župnik, -Šodražica. P. Teodor Tavčar, kaplan, Vič Turk Anton, župan, Bršljin. Trobec Josip, župan, Črni Vrh. Dr. Trdan Franc, profesor, Št. Vid. Vran kar Josip, župnik, Mirna. Vovko Franc, župnik, Šempeter. P. Benvenut Winkler, katehet, Ljubljana. Zupančič Franc, župjiik, Stari trg. Zupan Janez, župnik, Hrenovice. Dr. Zajec Ivan, deželni odbornik. Ljubljana. Zupan Simon, župnik, Ježica. Žavbi Janez, župnik, Ambrus. Dr. Iv. Šušteršič, dež. glavar. Pirc Fr., pos., Sodražica. ErčufJ Fr., pos., Dobrepolje. Skubic A., dekan, Ribnica. Češarek Jakob, pos., Dolenjavas. Zupančič J., župan, Višnja gora. ^Perme Matej, župan, Leskovec. Kutnar J., župan, Muljava. Ber'an M., župan, Luče. Gros J., obč. svet., Leskovce. ZavirŠek P., Krškavas. Mehle A., obč. svet., Draga. BašarJ., župan, Stražišče. Lavrič Iv., župan, Cerknica. Bukovec Alojzij, posestnik, Straža.
Te resolucije se naša katoliško-slo-venska deklaracija.
Sedaj pa vsi možje na krovi
Ljubezen do naroda.
Med najsvetejši mi čustvi človeškimi je ljubezen do naroda. Človek je kot član človeške družbe navezan na narod, na dražbo, iz katere je vzrasel, s katero ga spaja isti jezik, iz katere zajema svojo izobrazbo in kateri hoč§ koristiti, ker vidi v prospehu svojega naroda tudi svojo lastno rast in napredek svoje osebnosti in raznih možnosti, v katerih more doseči tudi zase višje smotre in dobrine’	1"
Ljubezen do naroda je tako naravna in neposredna da si skoro misliti ne moremo človeka, ki ne bi te ljubezni čutil bolj ali manj in je kazal tudi v dejanjih.
Največjo vlogo pa igra ljubezen do naroda v političnem 'življenju, in tu nastopa v najrazličnejših oblikah ter vodi človeka do tako različnih dejanj, da nastajajo spori in boji in si politiki med seboj celo odrekajo ljubezen do naroda, ker se kaže v tako različnih dejanjih.
Politično delovanje ni samo plod čuv-stvovanja, ampak se ravna po mišljenju, prepričanju, po izobrazbi in po prevdarnosti, in vsled tega vladajo v politiki stranke in svetovna naziranja. Napačno umevanje političnih razmer, pomanjkanje politične izob-rabe in zlasti pomanjkanje resnosti je krivo, da posamezni politiki zaidejo na stranske poti, po katerih jim narod ne sme slediti, tudi če mu govore najblesteče narodne fraze in pametnim politikom, ki imajo resne cilje pred očmi, odrekajo narodno čuvstvovanje.
Politika je tako človeško delovanje, ki zahteva največ izkušenj, ki zahteva jasen in bister razum ter krepak, nevročen značaj, ki se ne da preslepiti niti od fraz niti ustrašiti od težav.
Danes pa vidimo takozvane politične »voditelje", ki iščejo v politiki pred vsem Svoje lastne reklame in pozabljajo na to, da je prva moralna dolžnost vsakega v javnem življenju stoječega moža, da svojemu narodu v dejanju kaj Koristnega doseže. Kdor se'le s frazami l^ska narodu, ga zapeljuje in mu povzroči ogromno škodo zlasti pri mladini, ki je sprejemljiva za vse, kar se blišči in ne ve, da je pravo delo težko, mučno in na videz skromno. Po sijajnih frazah in bučnih demonstracijah rada glava boli, uspeh je pa ravno nasproten od tega, kar se zahteva.
Pri nas Slovencih so se pa polastili plemenite narodne ideje ljudje nečistih namenov. Pod pretvezo, da agitirajo za narodnost, so zanašali laži in obrekovanja med ljudstvo. Slednjič se ne gre za nič drugega, nego da se pod krinko narodnosti zanese svobodomiselnost med ljudi v toliki meri, da bi strmoglavili staro preizkušeno katoliško organizacijo, kateri se ima slovenski narod zahvaliti za vse pridobitve zadnjega časa.
Saj pomnimo še dobro liberalno slovensko-nemško zvezo, ki jo je razbilo naše organizatorično delo. Ta zveza se je zopet pokazala pri prizadevanju zoper našo ljudsko avtonomijo, in zraven so sodelovali pristaši Kalanove stranke.
Liberalci so vedno drugače govorili in drugače delali. V javnost so metali radikalne narodne fraze, za hrbtom so se pa vezali z Nemci.
To pa ni ljubezen do naroda. To je politična sleparija.
Dolžnost vsakega pravega narodnjaka je, da se značajno in odločno v bran postavi takemu početju, ki je v največjo škodo našemu narodu!
Paradiž norcev/
Bivši ameriški predsednik Taft piše: „Mi smo živeli v pravem paradižu norcev. Marsikdo izmed nas je pričakoval, da bodo nasprotstvh notranjih sil v Avstriji in Nemčiji vojaškim operacijam na Francoskem naredile konec. Stavili smo svoje upanje na to, da se posreči z medenimi besedami poriniti klin med cesarja in ljudstvo. Velika ofenziva pa nas jč nemilo vzdramila. Sedaj si manemo oči in se vprašujemo, kaj bi bil odgovor, če bi Nemci prodrli. Dejansko bi bili potem sovražniku nagi izročeni". Taft na to pozivlje narod, naj podvoji svoje vojne napore.
Roosevvelt zahteva petmilijonsko armado in opominja, da se mora Nemcem pokazati, da znajo Amerikanci še bolje streljati kakor kričati.
To je res „paradiž norcev*, kakor ga je Taft imenoval. Torej vsa antanta je upala da bodo notranje razprtije razgnale osrednje sile v razsulu. Ne na lastno moč, nego na slabost nasprotnika so stavili svoje nade. Upali so, da bo Avstrija razpadla na narodnih nasprotstvih, o Nemčiji so pa upali, da bo socialna demokracija dvignila revolucijo
proti cesarstvu. A obe nadi sta se izjalovili, kajti avstrijski narodi so ostali vendarle skupaj in pojavi veleizdaje, ki so se v antantnih krogih silno pretiravali, so ostali tako osamljeni, da je danes Avstrija na zunaj in na znotraj močnejša kakor je bila pred vojsko.
Taft pravi, da se je sedaj zbudil v „ paradižu norcev", v katerem se je nahajal. A zakaj ne zapusti tega za politike jako nevarnega bivalšča, ampak takoj sanja nove sanje o potrebi nadaljnega prelivanja krvi? Če so antanto goljufali njeni računi na notranji razpad osrednjih sil, jo morajo ravno tako goljufati njeni vojaški računi. Kajti v resnici je danes antanta tepena na vseh bojiščih. Roosevvelt, ki se v paradižu norcev očividno še ni zbudil, zahteva kar novih pet milijonov vojakov, da bi rešil izgubljeno stvar. A tudi če bi jih dobil, ž njimi sploh ne more čez morje, ali če pride bo pre-pozno.To bospoznal tudi gostobesedni Wilson.
Tako vpitje iz antantnih krogov naj bi dalo pogum notranjim sovražnikom monarhije, ravno tako, kakor naj hrupno rovanje gotovih avstrijskih politikov vzpodbuja sovražniku za podaljšavanje vojske. V resnici pa stvari tako stoje, da se bodo vsi skupaj jako neprijetno vzdramili v tem „paradižu norcev".
3usoslovansko vprašanje.
Jugoslovani v Švici
napadajo dr. Trumbiča, načelnika Jugoslovanskega odbora, da premalo dela. »Srbski list", izhajajoč v Ženevi, poživlja dr. Trumbiča, da naj sedaj, „ko naši junaški čestiti prvaki Jugoslovanstva v domovini tako edinstveno moško in tako veličastno dosledno zastopajo narodne interese, tudi mi tu v tujini ne ostanemo le pri tesnosrčnem politiziranju, ampak da napnemo vse sile, da bomo mogli vrnivši se k našim ognjiščem, svetlega obraza objeti one složne naše so trpine." Napadajo dr. Trumbiča, zakaj ne sprejema v Jugoslovanski odbor sposobnih ljudi le zato, „ker so nekaterim koterijam in intrigantom nevšečni." Zakaj niso Črnogorci zastopani v Jugoslovanskem odboru. Ali misli dr. Trumbič, da je krfska deklaracija popolna, ako manjka pri nji Črnogorcev? Zakaj ni izdelana enciklopedija, ki bi vso antanto poučila o jugoslovanstvu? Zakaj ni izpeljana v Švico jugoslovanska časnikarska agencija, ki bi vsemu svetu dajala poročila o jugoslovanskem gibanju?
Srbi v Bosni.
Voditelj Srbov v Bosni dr. Dimovič je imel daljši razgovor s skupnim finančnim ministrom Burianom radi gospodarskih zadev v Bosni in Hercegovini. Rekel je: „Baron Burian ima dobro srce in mnogo umevanja za trpljenje dežele. Politika je tačas-v Bosni in Hercegovini popolnoma izločena." Tako Srb o — Burianu! Kaj pa Jugoslavija?
Mažarl zoper jugoslovansko propagando.
»Hrvatski list" piše: Zaradi podpisovanja jugoslovanske deklaracije so odpovedali Mažari veliko delavcom delo v ladjedelnicah na Reki, in sicer zaradi »slovanske propagande". Taki ljudje pridejo pozneje v druge službe, toda tamkaj so že označeni kot politično sumljivi in se nahajajo pod policijskim ali orožniškim nadzorstvom.
Srbski partlkularisti.
V	Švici izhajajoča »La Yougoslavie“ se jezi nad „partikularisti“ okoli »Srbskega lista", ki zastopajo zopet nov skrčen jugoslovanski program. Ta obsega le točko: Zedinjenje Srbije s Črno goro, ker bi tako dobila Srbija dohod k morju. Srbi bi pač radi zase i rešili, kar se da.
Zopet nova deklaracija.
»Glas SHS" v Zagrebu piše, ko se krega z grofom Černinom:
»Mi nikakor od svojega cilja ne pustimo in odklanjamo vsako delno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Resolucija, sklenjena dne 3. marca 1918. v Zagrebu, je minimum naših zahtev."
Najprej je bila dunajska deklaracija z dne 30. maja 1917, za katero smo vsi-Potem je rekel dr. Korošec, da to še ni ves program, ampak le naš minimum. V Zagrebu so sklenili dr. Korošec, dr. Izidor Cankar in dr. Kramer od nikoder pooblaščeni zagrebško resolucijo, v kateri zahtevajo združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov brez ozira na monarhijo na podlagi popolnoma proste samoodločbe narodov.
Zdaj pa pravi »Glas SHS", da to tudi še ni vse, ampak je le minimum.
Kaj hočejo ti Jugoslovani torej v resnici, ali se le igrajo s tako resnimi stvarmi kakor otroci z ognjem?
Nadškof dr. Stadler za hrvaško državo.
Iz Zagreba poročajo: Na čestitko saborskega kluba stranke prava povodom godu nadškofa dr. Stadlerja je nadškof dr. Stadler poslancu dr. Prebegu o Veliki noči poslal naslenjo brzojavko:
»Vama i Čelik borcima saborskoga kluba stranke prava srdačna hvala za čestitku k mojem imendanu. Dao Bog, da Hrvatska iz svojih dugotranjnih stoljetnih patnja uzkrsne kao hrvatsko kraljestvo na nov život te u blagostanju u svakom pogledu procvate, poraste i vjekoma potraja tako, da mu što prije uzmognemo kliknuti: Felix alleluja!
Pašlčeva izjava.
Srbski ministrski predsednik Pašič je podal naslednjo izjavo v skupštini na Krfu. »Po svetu so se razširile neopravičene govorice, z namenom, omajati srbsko naklonjenost do skupnih ciljev antante. Srbija ostane zvesta svojim zaveznikom do konca. Le država Srbov, Hrvatov in Slovencev v tesni zvezi z Italijo se more ustavljati v bodoče nemškemu imperializmu. Srbija zahteva ravno tako, kakor njeni zavezniki le pravičnost. Naše geslo se glasi: Italijo Italijanom, Rumunija Rumuncem in Grško Grkom. Ako ne dosežemo svojih postavnih ciljev, moramo biti pripravljeni na nova krvoprelitja." Zbornica je soglasno odobrila predsednikovo izjavo. Eksminister Trivkovič je predlagal, da se odpošlje angleškemu in francoskemu parlamentu izjavo priznanja in simpatij z ozirom na sijajno obrambo francoskih in angleških armad na zapadnem bojišču.
Zanimivo je da Pašič to novo državo tako imenuje, kakor jo imenuje nova zagrebška deklaracija in kakor jo imenuje dr. Korošec: S. H. S.
Zanimiva odkritja o jugoslovanski armadi.
Za danes priobčujemo s‘trašne informacije »Srbskega lista", ki izhaja v Ženevi in ki piše pod naslovofn »Srbska vlada in Jugoslovani" o jugoslovanski armadi v Rusiji med drugim piše tudi tole:
Jugoslovani so imeli v Rusiji večjo armado nego Poljaki in Čehi. Nad 60000 ujetih Srbov, Hrvatov in Slovencev iz Avstrije se je uvrstilo v to narodno vojsko. Ime te armade ni bilo »Jugoslov. armada", kot so to legionarji zahtevali, ampak »Vojska srbskih prostovoljcev". In organ srbske vlade »Samouprava" ni opustil niti ene prilike da ne bi to izrabljal, češ kako si Hrvatje in Slovenci žele, da se bore za veliko Srbijo. Ko so nekateri inteligentni Hrvatje in Slovenci hoteli, da prisežejo »kralju Petru I. jugoslov.", a ne »srbskemu", je poveljnik te armade general Živ-kovič odredil, da se ustrele. Razočaranje je bilo veliko v vrstah prostovvljcev, a srbska vlada ni hotela ničesar izpreminjati.
Iz tega pisanja »Srbskega lista" je jasno kaj nam hočejo nekateri pripraviti: ali veliko srbstvo ali pod puško.
Napram »Srbskemu listu“ moramo po-vdariti Še nekaj. Mnogi Slovenci so bili prisiljeni, da so vstopili v to armado. Nekateri češki in slovenski častniki dezerterji so jih dali pretepati in jih vrgli v ječo, kjer jim niso dali 14 dni nič jesti, da bi klonili. Velika večina ujetih Slovencev se kljub temu ni udala in je izjavljala, da ostane zvesta svojemu cesarju. Iz Rusije dohajajoči ujet-, niki pripovedujejo, da je posebno grdo ravnal neki častnik Peter Mikuž iz Ljubljane.
Politični pregled.
Čehi.
*	Med Čehi se pripravlja nova politična orientacija. V strankarskem oziru se vrše Velike izpremembe.
Maja meseca lanskega leta je zavladala v vsem češkem narodu dr. Kramareva antantna politika z ostro ostjo proti monarhiji. Sedaj se pa krha. Klofač je zapustil Kra-niarevo družbo, je razdružil narodno-socialno stranko in je prestopil v internacionalno socialno demokracijo. Zelo poučen izgled narodnega radikalizma 1 Najbesnejši narodni radikalec se ni pomišljal postati mednaroden rdečkar, ko mu politično bolje kaže. Tudi na Slovenskem so taki značaji! Katoliško-narodni Čehi, ki so se pustili vleči seboj od splošne struje, so tudi izprevideli, da tako ne gre naprej, in iščejo poti k Avstriji nazaj.
Sedaj je pa preobrat tudi v mladočeškem taboru. Dr. Kramar se je polastil Narodnih listov, glavnega mladočeškega glasila. Pisanje tega lista pa ni po godu drugim treznejšim elementom, in Mladočehi sami bodo začeli Proti Narodnim listom izdajati nov list. Na Čelu te akcije stoji bivši minister dr. Fiedler.
Nova češka socialistična stranka, ki je Sestavljena iz narodnih soc alistov in Čeških socialnih demokratov, namerava v državnem zborn ustanoviti enoten klub vseh čeških socialističnih poslancev.
. Masaryk je iz Kijeva ušel v Moskvo odkoder je v družbi nekaterih čeških častnikov dezerterjev pobegnil v Nowočerkavsk.
Bitka na zapadu odločilnega pomena.
Glasilo francoskega ministrskega predsednika „Homme libre" piše: Sedanja bitka na zapadu bo odločila usodo sveta. Tudi ko oo končana, se bo vojna morebiti nadaljevala, ker nobeden izmed nasprotnikov ne oo še popolnoma onemogel. A temelj usode svetovne vojne bo vendarle položen.
Kdo je doslej zmagovalec?
Antanta ceni po svojih lastnih uradnih Poročilih, da so osrednje sile od 1. decembra 1917 do 1. marca 1918 izgubile skupno: “656 ujetnikov, 17 topov, 322 strojnih pušk, obrambnih priprav za strelske jarke. V 'Stem času so osrednje sile, ki so se borile Proti mnogoštevilnejšemu sovražniku dobile vstevši svoje uspehe proti rdeči gardi na Ruskem: 120.443 ujetnikov, 3633 topov, '103 strojnih pušk, 86 obrambnih priprav 2a strelske jarke, 128.000 pušk. Poleg tega ^eč tisoč vozjl (med temi 500 avtomobilov, 11 oklopnih avtomobilov), več miljonov kosov strelske municije, 47 oklopnih, motornih ln lazaretnih čolnov, 22 letal (brez onih, ki so bila sestreljena), nad 800 lokomotiv in °Q00 železniških vgz, večinoma obloženih s Provijantom, poleg tega neštevilno vojnih kuhinj z vsem, kar spada poleg in še mnogo druzega. Nemški plen pri sedanji ofenzivi na zahodu tu ni vštet.
Vojni stroški Evrope znaŠajo doslej nad 500 miljard, od teh od-
pade na antanto najmanj 370 milijard, skupino osrednjih sil in- njihovih zaveznikov 180 milijard. V Nemčiji pride na posameznika okroglo 1600 mark, na Angleškem nad 2400 mark, na Francoskem 2500 mark, v Italiji so vojni stroški dosegli že približno višino avstrijskih vojnih stroškov.
Novo vrsto podmorskih čolnov
imajo Nemci. Periskop se dviga samo 17 cm iz vode, tako, da ga sovražnik le težko opazi in more tak podmorski čoln torpedirati iz največje bližine. Ti podmorski čolni vozijo pod vodo 12 km na uro, vsak ima seboj 20 torpedov in more pod vodo voziti 160 km daleč. Izstreljen torpedo nese 20 km daleč.
Upi antante.
„Temzs“ poroča iz Genfa: Resna znamenja hočejo, da se bo Avstrija tekom dveh mesecev nahajala v takih notranjih težavah, da ji bo nadaljevanje vojske nemogoče. Zato Nemčija tako hiti z ofenzivz na zahodu.
Besarabija in Rumunija.
Besarabski dež. zbor je sklenil združitev Besarabije z Rumunijo.
Posredovanje Španske za mir?
Španska diplomacija namerava storiti korake, da se ustavijo sovražnosti in da se sklene premirje.
Boji Nemcev.
Nemci so z vspehom napadli na 20 km dolgi bojni črti pri Lille’ med kanalom La Bassee in Armentieres. Prve črte so že v nemških rokah. Nemci so tu ujeli 10000 mož, med temi tudi nekaj Portugalcev in zaplenili 100 topov. Gre se za usodo Armentieresa in Arrasa, ki sta še v sovražnih rokah. Nemci so med Armentieresom in Estairesom prekoračili Lys.
Pri Oisi so Nemci Francozom prostora vzeli 20 km dolžine in 12 km globočine. Francozi so tu izgubili nad 2000 ujetnikov in imajo zelo veliko ranjenih in mrtvih. Sovražnik je vržen preko Oise Aisne kanala. Pri Amiensu Nemci napredujejo. V Amiens pade vsako uro 20 nemških granat.
Pri Noyonu udarjajo nemške topovske krogle 20 km daleč za fronto. Francoske čete se umikajo na glavna obrambna opi-rališča.
Soissons in Compiegne sta v ognju težkih nemških topov. Reims so popolnoma izpraznili. Izumitelj dalekosežnega topa, ki še vedno obstroljuje Pariz je ogrski strojni inženir Bostozy iz- Temesvara.
Dne ll.t. m. so Nemci udrli že v predmestja Armentiersa in južno od Estairesa prekoračili Lavro. Pri Arrasu so Nemci na en dan vrgli 60 000 plinovih granat.
Od 29. marca do 5. aprila so izgubili Angleži nad pol milijona mož. »United Press" pravi: Nemci so poslali doslej v boj 100 divizij, a imajo pripravljenih še 100 novih divizij. Nemci so ujeli v tej ofenzivi že nad
100.000	sovražnikov in zaplenili nad 1400 topov.
V	angleški spodnji zbornici je govoril Lloyd Georges, ki je sodil, da so Angleži in Francozi zvezo med francosko in angleško armado zopet vpostavili in da se Nemcem ni posrečilo armadi razkrojiti. Govoril je o predlogih vlade, ki namerava vojno službeno dolžnost zvišati do 50 leta, v posebnih slučajih celo do 55 leta in raztegniti vojno dolžnost tudi na Irsko. Irci se organizirajo na odpor.
Lord Curzon je v zgornji zbornici dejal: Če Nemčija v sedanji bitki ne zmaga, je prusaštvo ubito. Grozil je, da bo vojna trajala še leto 1919. „Morning Post“ pa pravi: Prihodnji dnevi morajo prinesti odločitev. Na vsak način bo leto 1918 zadnje leto v evropski vojni. List poziva sedanjo angleško
vlado naj odstopi, češ, da je nezmožna. »Kolnische Zeitung“ poroča, da je v zadnji seji angleškega ministrskega sveta padla beseda: „Mi smo vojno izgubili!" Slaba poročila je ministerski svet dobil iz Indije. V londonskih političnih krogih se govori o odstopu angleškega kabineta in Lloyd Georgea.
Odposlanstvo flanderskega sveta bo ponudilo nemškemu cesarju naslov velikega vojvoda Flandrije.
Nemci so v Ukrajini zasedli Harkov. Harkov šteje 400.000 prebivalcev. S tem je Ukrajina skoro očiščena boljševikov.
Na „složno“ delo se pripravljajo ...
Glavno zborovanje „Jug. dem. stranke" je določeno za binkoštne praznike 19. in 20. maja v Ljubljano. Zborovali bodo odseki, sprejel se organizacijski red in program, ka-tega že sedaj razpošiljajo po deželi. »Domovina" kliče: »Zberite svojo moč po krajevnih skupinah, po vaseh in občinah." Isti list poroča, da se bo vršil velik tabor v Vižmarjih, na istem prostoru kakor 1. 1869.
Dnevne vesti.
Slovenska katoliška zveza, ki se je ustanovila dne 8. marca t. 1. bo družila vse Slovence, ki stoje na starem preizkušenem katoliško - narodnem načelu slovenskega naroda. V tej zvezi je prostora za vse stanove. Slovenska kmečka stranka ostane kot zastopnica kmetijskih interesov in se pridruži zvezi, v katero vstopijo tudi ostale stanovske organizacije, ki pa ohranijo svojo popolno samostojnost. Slovenska in katoliška zavest je, kar bo družilo zastopnike vseh stanov v eno potrebno edinost, ki je potrebna za skupni politični nastop v narodnih in kulturnih zadevah.
Popolnoma zlagano poročilo o sestanku, na katerem se je sklenila ustanovitev Slovenske katoliške zveze, je prinesel „S!o-venec". S tem je pač dokazal, da je res potreben — nov dnevnik.
Jasnosti v načelih je treba! Vsi slovenski katoliški shodi so se vršili pod glavnim vodilnim geslom: „Vse za vero, dom, cesarja!" To trojstvo je bilo doslej vsakemu vernemu Slovencu sveto, nedotakljivo. Ničesar se iz tega trojstva ne da izločiti, ničesar s čim drugim nadomestiti! Kdor hoče tu kaj spreminjati, se izloči iz vrst onih vernih Slovencev, kakoršne hočejo imeti sklepi katoliških shodov. Ker se vedno in vedno očita nam „starinom“, da smo razbili S. L. S. in da so sedanji Kalanovci pravi pristaši S. L. S., moramo ugotoviti, da je ob času, ko je še obstojala stara enotna S. L. S. glavni govornik »mladine" v imenu »opozicije" izjavil na pristojnem mestu, da se »mladini" bore za geslo: »Vse za vero, dom, demokracijo 1" To je treba pribiti v dokaz, da so se od prave stare S. L. S. ločili tisti, ki so na svojo pest zapustili geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!
»Slovenca" je strah? »Slovenec" z dne 10. aprila taji zagrebško deklaracijo, češ, da je bil v Zagrebu le posvet o konsolidaciji strank. Zagrebško izjavo s podpisi je vendar Jugoslovan" priobčil na prvem mestu in ta izjava se ni krila z besedilom majniške deklaracije, ampak je bila podobna
—	krfski. Zakaj se gospoda na zagrebškem sestanku za izjavo ni poslužila besedila majniške deklaracije, ampak je v zagrebški izjavi za svoje skupno delo za jugoslovansko državo izpustila hrvaško pravo in okvir habsburške monarhije?! Ali sedaj ta gospoda že ntorda čuti, da ji naš narod ne bo dolgo časa pustil, da.se igra z njegovimi najsvetejšimi čustvi?
Za novi dnevnik! Pozivamo, naj se nam takoj iz vsakega kraja do-pošljejo naslovi onih, na katere naj pošljemo novi dnevnik na ogled. Takoj
na agitacijo za novi dnevnik. — Zadružna tiskarna.
Resnica ni vedno prijetna, zato se nekateri jeze nad „Resnico“, češ da je premalo narodna, da je'denunciatorična, »Slovenec” in „Domoljub“ celo tarnata, da ju dolžimo veleizdaje itd. A mi smo narodni bolj od druzega slovenskega časopisja, ker mi hočemo slovenskemu narodu res pomagati v dejanju v tej važni dobi in sicer s politiko, ki more edina Slovencem pripomoči do večje veljave, nego so jo imeli doslej. Politika vihravih mladinov pa je vpo-rabna edino le za to, da nas osramoti pred svetom in da nam izpodnese še tisto veljavo, ki smo si jo po trezni politiki zadnjih let pridobili. Mi prinašamo, kolikor nam obseg dopušča, objektivna poročila tudi taka, ki jih drugo časopisje zamolčuje. Da posvečamo svojo pozornost delovanju Jugoslovanov v deželah antante, je naša dolžnost ker ravno to je eden najvažnejših političnih fak torjev, ki vpliva na podaljšanje vojske in ki bo vrgel svojo senco tudi na našo bodočnost. Zato pa — mirno kri in resnica nad vse, bodisi prijetna ali ne!
Dr. Triller vabi učiteljstvo. Deželni odbornik dr. Triller ostro napada v »jugoslovanskem demokratskem tedniku" večino deželnega odbora radi učiteljskih plač. To je jako ceno, kajti učiteljske plače so res tako slabe, da je skrajni č«s, da država izpolni svoje dolžnosti proti učiteljstvu, ki je od vojnih razmer tako prizadeto. Da je to dolžnost države, je pač jasno, saj so vsled vojske padli deželni dohodki. Kranjska dežela je v draginjskih dokladah lani pokazala, da gre do meje svoje zmožnosti, tudi svoj prispevek bo brez dvoma dala k državni draginjski podDori, ki naj se čimprej sklene! Dr. Trillerju pa svetujemo nekaj drugega. Vsa večja mesta sklepajo posebne draginjske doklade za učiteljstvo, potem naj izposluje vsaj ljubljanskemu učiteljstvi občinsko draginjsko doklado. Mnoga deželna stolna mesta so dala že lepe zglede, celo posamezne občine po deželi so že ponekod to storile. Zakaj pa ljubljanska mestna občina nič ne stori v tem pogledu, g. ljubljanski podžupan?
Najnovejši „uspeh“ Jugoslovanskega kluba. Razni poslanci Jugoslovanskega kluba imajo silno veliko časa za razne dirindaje in kozolce. Tam pa, kjer je treba tihega in napornega deia za ljudsko korist, jih dosledno manjka. Tako delo za velike »državnike* in visoke „politike“, kakoršni hočejo ti duševni »velikani" biti morda — predolgo-časno. — Tako so nekateri teh »ljudskih" poslancev sicer veliko vpili na shodih zoper rekvizicijo živine — na merodajnem mestu so pa opustili vsako pametno akcijo, za katero jim manjka zmožnosti. Kmete so hujskali, naj „Dežel. mestu" živine nikari ne dajo, s to hujskarijo so odišli, naredili pa sicer prav nič. — Sedaj so nastopile posledice: Kakor smo že poročali, je vojaška oblast odločila, da se bo po hlevih rekvi-riralo z vojaško silo. In kar se bo rekviri-ralo, se bo plačalo za eno krono kilogram ceneje, kot kar odda kmetovalec sam „Dež. mestu". Razume se, da se bo rekvizicija vršila v prvi vrsti v tistih krajih, ki so doslej razmeroma manj živine dali. Čuje se, da se rekvizicija začne tudi na Kranjskem prav v kratkem. — Svojo zgubo naj pa iščejo-kmetje pri tistih poslancih, ki so tako nespametno hujskali in lagali, a nič storili!
Oboževanje Belgrada. Dr. Lenard citira v sobotnem ^Slovencu" iz »Vzajemnosti": »Kaico bo z našo protialkoholno rečjo v naši bodoči samostojni Jugoslaviji" in — opisuje treznostno gibanje v Belgradu. Vidi se, da je dr. Lenard zagrebško deklaracijo prav razumel.
»Kako bo s protialkoholno stvarjo v
bodoči samostojni Jugoslaviji" na to bi
urednik »Vzajemnosti* dobil lahko najboljši odgovor, ako se potrudi na unionske veselice šentpeterskega prosvetnega društva, pri katerem imajo glavno besedo mladini. Na te veselice se posebno vabi s povdarkom da bo ^dovelj pijače", izpije se pa vina po več hektov. Dočim morajo gostilničarji zapreti gostilne ob 10. razgrajajo in se objemajo v »Unionovi" dvorani ljudje do Va 1 ure zjutraj. Tako mladini v času splošnega pomanjkanja. Iz tega lahko sklepamo, da bodo mlalini policijsko uro v bodoči samostojni Jugoslaviji popolnoma odpravili.
Ljubljansko gledališče, — »Slovenec" in kmet. »Slovenec" je priobčil oklic za nabiranje prispevkov za zopetno otvoritev slo-venkega gledališča v Ljubljani. V tem oklicu pravi Kalanov »Slovenec*: Hiostratska beseda, ki je bila izročena pred leti: „Ako hoče Ljubljana gledališča, naj si ga vzdržuje sama; kaj ima kranjska dežela, kaj ima naš kmet od ljubljanskega gledališča? — Naj-surovejši materializem je izgovoril to besedo. Kulturo tako posnoviti, duha tako vprosto-riti! “ — Lepi prijatelji kmeta ti gospodje pri »Slovencu". V Ljubljani živi vse polno ljudi, ki jih je vojna napravila za milijonarje, mnogo je v Ljubljani večkratnih milijonarjev in ti ljudje ne bi mogli sami spraviti za proslav-ljano kulturo toliko skupaj, da bi si mogli otvoriti gledališče. Lepa »rodoljubnost", ako toliko ljubljanskih milijonarjev ne zamore, da bi si sami vzdržali gledališče in da bi jih moral tudi tu podpirati povsod od njih izmozgavani kmet.
Svoj gospod na svoji zemlji! Občina Devic Marija v Polju je ondotni občinski lov sama zdražila za 3355 K. Lov ima obsežnost 2900 ha in so ga doslej imeli nekateri ljubljanski nemški gospodje za 1000 K. S tem da je občinski odbor z županom Dimnikom na čelu zdražil za občino lov, je pokazal praktično delo, kako je treba izvrševati po-ziv^pesnika preroka, da povsod postane naš kmet »svoj gospod na svoji zemlji".
Liberalna in Kalanova stranka. »Slovenec" in »Domoljub" sta vabila na shod na Brezovici, koder je ynel govoriti urednik »Slovenskega Naroda", svobodomiselni dr. Kramer. Govornik je prišel, a shod se ni vršil, kef*— poslušlcev ni bilo.
Zakaj je bil v nedeljo liberalni shod v Kranju prepovedan. Dr. Ivan Tavčar je bil malokedaj v tako veliki zadregi, kakor minoli teden. V Kranj je svojim političnim somišljenikom obljubil iti na shod, v trnovsko župnišče ga je pa vleklo vabilo novega župnika na nedeljski instalacijski obed. Razume se, da je trnovsko vabilo prevladalo čutenje g. ljubljanskega župana. Iz te mučne situacije ga. je rešila vlada. Osrednja vlada je namreč sporočila v Ljubljano, da javni ljudski shodi nikakor še niso dovoljeni, pač pa samo društveni. Tu je dr. Tavčarju šinila v glavu misel: Nedeljski shodi naj bodo kar prepovedani, naznanil ne kaže izpreminjati
—	in trnovski obed je rešen. Tako se'je tudi zgodilo. Mal košček papirja na dež. vlado bi zadoščal, pa bi bili nedeljski shodi rešeni. Namesto tega je dr. Tavčar v »Narod" napisal ogorčeno notico proti vladi — pred očmi mu je pa takrat migljala dobro obložena trnovska farovška miza. Tako se je zgodilo, da- sta si v nedeljo v Trnovem na-pijala prelat Kalan in dr. Tavčar.
Žalostna resnica o shodih Kalanove stranke. Na shodu Kalanove stranke pri Dev. Mariji v Polju je bilo z otroci 83 oSeb, med temi 43 liberalcev, 16 soc. dem. jn samo b volilcev stare S. L. S. Otroci so na shodu tako ropotali da je bil govornik par-krat prekinjen. Jarc je na shodu posebno tožil o preganjanju Srbov v Bosni. Navzoči župan Dimnik se govornikom za taka iz--vajanja niti z besedico ni zahvalil. — Na
shodu v Gorjah je predsedoval shodu Kalanove stranke liberalni blejski Peternel. Vitez Pogačnik je to na shodu takole opravičeval: »Peternelov oča, še nobenega klerikalca ni snedel, jaz pa tudi nobenega liberalca ne!“ Na shod je vabil pos. Jan po dom. Maček, ki je bil pri raznih volitvah hud nasprotnik
S.	L S. Podpisal se je na vabila samo Jan, da bi ljudje mislili, da jih vabi občespošto-vani gorjanski župan Jan. Za razbistrenje pojmov so ti shodi jako koristi. Ljudje gledajo družbo Kalanovcev in — spregledujejo.
Liberalni omladinašl kupujejo Blasni-kovo tiskarno v Ljubljani. Govore o visoki kupčiji baje 300.000 tisoč kron. Izdajati nameravajo nov radikalen list.
Socialni demokrat Abditus o dr. Kreku.
V	»Ljubljanskem Zvonu" je priobčil znani socialnodemokraški pisatelj »Nekaj spominov na dr. Janeza Ev. Kreka", v katerih pripoveduje o svojih razgovorih z dr. Krekom. Mi samo citiramo. Abditus pravi: Načelno je bil za to, da se loči cerkev od države.
— ,0 svojih zadnjih strankarsko političnih doživljajih je menil: Že leta 1895, najpozneje 1896 bi bil moral prelomiti s to stranko. Vidim, da ima premočno obiležje enega samega stanu. Zato sem vabil vanjo mlade, pametne posvetnjake; saj veste tudi marksiste sem javno pozval, naj pi idejo k nam.“
— Abditus pripoveduje o raznih dr. Krekovih načrtih in pravi „Ob slovesu mi je dejal: Zdi se mi potrebno, reči vam: delajte na to, da bi se enkrat sešli pametni, res demokratično čuteči ljudje vseh struj na razgovor o vseh teh silno važnih rečeh. Jaz bom poleg. Če najdemo miselno edinost in skupnost vsaj v nekaterih poglavitnih točkan, pa mojem mnenju je to mogoče ustvarimo tako zelo potrebni blok slovenske umstvene, realistične demokracije."
Odbor za »Vojaške domove" v Ljubljani nam poroča, da razpošilja ravnokar proši.je uglednim posameznikom in prosi, da bi gospodje, ki so te prošnje dobili svoj prispevek blagohotno takoj odposlali. V častni knjigi naše dežele, ki se predloži Njegovemu Veličanstvu, naj med darovalci ne manjka noben uglednejši mož!
Popularni žurnallsti. Nova socialistična revija „Demokracija" piše: Človeku je, kot da bi ga razžalil kdo v dno duše, ako čita, kako nekateri pišejo, kadar hočejo biti popularni. Tako se govori s Krjavljem, strašilom brez razuma in duše. A tisti, ki tako pišejo se silno motijo, ako smatrajo Krjavlja za tip našega človeka. Zunanjost našega človeka je včasi morda res Krjavljeva, a za njo bo našel človek, ki zna prodreti preko postranskih stvari du bistva, tudi srce in razum. Znabiti celo več srca in razuma, kakor ga ima popularni pisar.
Novi železniški načrti na Štajerskem. Deželna zveza za tujski promet v Gradcu je je v zadnji seji sklenila, da se zavzame za nove železniške načrte. Veščaki so v tozadevne špecijalne karte za Štajersko že zarisali posamezne kraje, ki se imajo nanovo zgraditi ali pa se pregrade.	•
Nemškularjenje na dolenjski železnici. Z Dolenjskega se nam sporoča, da se mora na vsak vozni list zapisati nemško ime, sicer ga ne sprejmejo; pri telefonah smejo uslužbenci rabiti nemška krajevna imena, slovensko ime rabiti je strogo prepovedano.
Anarhija pri nekaterih poštnih, uradih-
Preganjanje „Resnice" je na nekaterih poštnih uradih bilo doslej tako, da smo se odločili krivce resno prijeti. Za enkrat bomo za dva slučaja zahtevali odločnega zadoščenja. Do-tičui osebi naj se za posledice zahvalita tisti gospodi, ki ju je nahujskala, da sta grešili proti svoji, službeni dolžnosti. Obsodbo z imeni' bomo objavili v »Resnici". Ako odslej še ne bo reda, bomo v vsakem slučaju
■t
i
najstrožje postopali. Red mora biti. Še smo v Avstriji, v kateri anarhije pri nradih ne bomo trpeli 1
4 Nemce In 1 Slovenca je imenovalo c; kr. deželno predsedstvo v okrajno komisijo za preživlj mje v Kočevju. Ker je v Kočevskem političnem okraju dve tretjini Slovencev in le pičla tretjina Nemcev, kar je menda splošno znano, je oči-vidno, da je imenovanje članov v gori omenjenem razmerju naravj-nost »pravično". Sumimo, da hodi c. kr.' deželno predsedstvo po navodila v nemški kazino. '
Spodnještajerska deputaclja nemških mest in trgov je bila te dni samo pri ministrskem predsedniku Šeidlerju protestirat proti jugoslovanski deklaraciji. v Državni zbor bo baje zopet sklican na dan 23. aprila ali pa šele maja.
Konec šolskega leta bo za srednje šole, dekliške liceje, učiteljišča, trgovske in navtične šole 28. junija,
Beneški Slovenci so se, kakor čitamo v nemških listih, izjavili za manjniško deklaracijo. Dobrodošli bratje zopet p o d h a b s-burško žezlo!
Novoimenovana škofa. Cesar je imenoval dr. Jurija Cariča za škofa v Splitu in Luka Popofova za škofa 'na Hvaru. Dr. Caric je bil doslej prošt pri katedralni cerkvi v Makarski in pomožni škof za škofijo Makarsko, ki je združena s Splitom. Rojen je bil 1. 1867. Popofova je bil od
1.	1912 škof v Šibeniku in je doma na Hvaru. Oba sta v dušnem pastirstvu odlična in zaslužna za organizacijo ljudstva v katoliškem smislu.
Samomor. V Zomboru se je obesil Ivo Balassa, profesor realne gimnazije. Bil je hud mažaron in je delal za mažarstvo v Bosni. Bil je rojen Hrvat in se je pisal Jozič. Iz Joziča je postal Balassa.
Iščejo se častniki, ki znajo bolgarsko, za pouk bolgarskim kadetom.
Ruski ujetniki niso nič več — ujetniki. V kratkem izide ministerska naredba, ki bo določila, da se mora postopati z ruskimi ujetniki tako kakor z najetimi delavskimi močmi in v bodoče ne bodo vezani izvrševati dela kot ujetniki. V bodoče se bodo smeli svobodno gibati, obiskovati kavarne, gostilne, gledišča itd. V roku dveh do treh mesecev bodo poslali tiste, ki to žele, nazaj ■ v Rusijo, dočim bodo izdali za tiste, ki nameravajo ostati pri nas, posebna navodila.
Gospodarske vesti.
Rekvlzlclja krompirja v Dobrejpoljah.
Oddaja se vrši ta teden. Pred cerkvijo se je razglasilo, da ga morajo kmetovalci zvoziti v Velike Lašče. Imamo sicer železniško postajo doma, a ker je v Velike Lašče od nas bolj daleč kakor na domačo postajo, jevojno-žitni zavod odredil, da se vozi tja, ter se tako kmetovalcem ustreže. Vsekako bi bil pa vojno-žitni zavod ljudem bolj ustregel, ako bi bil odredil, da bi morali Dobrepoljci voziti krompir kar na Kurešček.
Kako usnje izginja. Znano je, da razdeli trgovska zbornica ljubljanskim in okoliškim krošnjarjem usnje po primeroma nizki ceni okrog 13 K kg. 'Tako bi prebivalstvo dobilo vsaj nekaj obutali pri črevljarjih ozir. bi dali nekaj obutali popraviti, ako bi hoteli Črevljarji usnje prav porabiti. Toda kaj se godi. Te dni se je usnje zopet razdeljevalo. Neki črevljar je dobil usnja za 150 K, prinesel ga je v gostilno k belemu volku in v tam ga je prodal takoj naprej za 600 K. Brez vsega truda je lepo zaslužil, a jasno je, da iz tega usnja njegovi odjemalci ne bodo dobili nobenega črevlja, tisti pa, ki je usnje drago plačal, bo pa obutal, ki jo bo izdelal še dražje zaračunal.
Zaplemba moke v mlinu J. Mustarja na Rušlci. Časniki poročajo, da se je v Mustarjevem mlinu zaplenilo 1350 kg moke, ki je bila last Stružancev, Kompoljcev in Podgorcev. Po teh poročilih se je moka že razdelila v Kočevju. Vse to se označuje kot velik vspeh žitnega nadzornika češ, glejte zalogo moke, ki je bila skrita! Kako je pa v resnici? Mlinar Mustar hodi z vozom po žito v gori omenjene kraje in dovaža nazaj moko. Ko so prišle mlevske karte, se mlinar ni zmenil za nje, se ni držal odredb, in ako mu je kdo z žitom vred karto ponudil, jo je odklonil. Mlel je brez kart, ljudje so se navadili in niso več tako pazili na odredbe in sedaj so ob moko. V resnici je kriv seveda mlinar, ne pa kmetje. Pri deželni vladi se je posredovalo, da bi dobili kmetje moko nazaj. To se je tudi obljubilo. Toda kaj pomagal Prego eči uradniki vojno-žitnega zavoda so iz skrbi za Kočevarje prepeljali moko v Kočevje in jo hitro razprodali. Kočevar je bil vesel, ko je moko dobil, Stružanec pa žalosten in srdit, ker jo o praznikih ni imel. Pač so kmetje dobili odloke, da dobe žito plačano po maksimalnih cenah. To bi naposled še bilo, ko bi cene bile primerne, in ko bi imeli dovolj žita. Toda, kar so jim sedaj pobrali, bo manjkalo. Vmes so pa tudi taki, ki so žito za drag denar kupili, ki so komaj čakali na moko in trpe zaradi zaplembe škodo in pomanjkanje. Ali ni to krivica?
„Toda se še godi? Občine iz Podgore, Kompolj in Strug dobavajo mlevske karte glaseče se na mlin Mustarjev, četudi niso nikdar dajali tja v »malei", To kaže, da žitno nad-zorništvo namenoma pošilja ljudi tja, da jih naposled spravi v škodo. — Pozivljemo deželno vlado,'ki ima nadzorstvo, da napravi v Kočevju red, da bodo ljudje, ki nadzorujejo preživljanje imeli vendar nekaj smisla za potrebe prebivalstva — ne pa samo smisej za dijete.
Še vedno bel kruh v Budimpešti? Zadnje dni je izšla naredba, ki prepoveduje, da bi se nadalje pekel in prodajal bel kruh, ki ga tudi javni lokali ne bodo smeli več prodajati. Kdor prestopi novo naredbo, bo kaznovan z zaporom dveh mesecev in denarno globo 600 K.
Prostovoljna ponudba. Občinski za-stop mesta Zente na Ogrskem je sklenil ponuditi ministru za prehrano prostovoljno
40.000	meterskih stotov žita, pod pogojem, da v Zenti ne bodo rekvirirali.	,
Vojaške rekvizlcije živine v celi državi. Vojno ministerstvo- je z ukazom št. 38.107 telegrafično odredilo, da se po celi Avstriji začno vršiti rekvizicije živine z vojaško pomočjo, ker se z lepa ne more do biti podpisanega števila klavne živine. »Deželnim mestom" v posameznih kronovinah pridelil se je poseben častnik, ki bo nadzoroval in odrejal dobave živine po deželi. Ta častnik bo imel na razpolago večje vojaške oddelke, ki bodo v slučaju, ako se ne bo po zaupnikih »Deželnih mest" dobavilo predpisano število živine, takoj nastopilo z oboroženo silo in bo spravilo- samo živino k dobavam. Za vso živino, ki jo bo vojaštvo samo spravilo k dobavam, se bo plačevala znižana cena oz. prejšnja stara cena, toraj K 1 manj za kg žive teže, kot sicer, po vrhu pa se bodo odbili še rekvizicijski stroški. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" se je že zdavnaj balo, da bo prišla navedena odredba vojnega mini-sterstva, ker je v nekaterih ktajih zelo veliko živine manjkalo ter so bile dobave brezuspešne. »Deželno mesto" se je branilo, kolikor časa se je dalo vojaških rekvizicij ter svetovalo in prosilo kmetovalce naj rajše dajo prostovoljno živino, kakor z vojaško silo. Žalibog, da so nastopali različni hujskači, ki so odgovarjali ljudem, naj ne dajo
predpisanega števila živine za vojaštvo. Ako zaupniki »Deželnega mesta" ne bi določili pri rejcih predpisanega števila za odvzem, bodo morali takoj nastopiti župani uradno ter sami določiti, katera živina naj se odvzame in sodelovati pri rekvizicijah .brezplačno. »Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" sedaj druzega nasveta ne more dati rejcem, kakor tega, da oddajo, ako kak zaupnik določi kako žival za oddajo, isto ob pravem času brez izgovora k dobavi. Zaupniki bodo vzeli tisto živino, ki se razmeroma, čeprav težko, pa vendar najložje pogreša. Brez žrtev pa itak ne gre. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
»Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" sporoča, da so nastale pri uvozu mladih plemenskih prašičev na Kranjsko ovire. Rejci, ki so naročili mlade plemenske prašiče pri »Kranj. dež. mestu za vnovč. živine v Ljubljani" naj se toraj nikar brezpogojno ne zanašajo, da bi se mogla njih naročila izvršiti ter naj si iste, če mogoče sami preskrbijo. »Kranjsko deželno mesto" bo storilo pač vse, kar bo v njega moči, da vsaj nekaj mladih plemenskih prašičev dobi na Kranjsko. Sigurno pa niti za manjše število ne more garantirati.
Kranjsko deželno mesto za vnoifljfvanje živine v Ljubljani.
Kaj je bilo novega pretekli teden?
Prejeli so: nadrevident Alojzij Vehovec zlat zaslužni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje; adjunkta Teodor Defrance-schi in Leopold Gruden žlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Katehetoma na madžarski šoli na Reki gg. Sl. Šporerju in J. Baniču so za mesec marec ustavili plačo, ker sta osumljena, da sta podpisala jugoslovansko deklaracijo. — Suplenta su-šaške gimnazije A Malasoviča, starešino »Domagoja", so odstavili iz službe. — Dne
11.	t. m. izročita ljubljanski župan in podžupan v imenu Ljubljane v bivališču 2. gorskega polka na fronti polku srebrni rog.
Te dni je obiskal cesar Gorico, Tolmin in Sežano. Iz Gorice se je peljal cesar v Krniin in v Istro. Obnovitev Gorice zelo počasi napreduje. Sedaj popravljajo vojašnice. Po mnogih ulicah je še vse polno žičnih ovir. Marsikateri zid grozi, da 3e pogrezne.
—	Graščino Bled z jezerom, gradom, več vilami in gospodarskimi poslopji je kupil Slovenec Ivan Kenda, hotelir v Sofiji. Kenda je že lastnik hotelov Mallner in Triglav na Bledu. — V petič je bil odlikovan praporščak 17. pp. Stanko Fajdiga. — Poročil se je profesor Matko Dolenc, sedaj v Mariboru z gdčno Marijo Logarjevo iz Ajdovščine. — Z Dunaja je prišlo poročilo, da se v kratkem uvedejo karte za tobak. — Na goriškem kolodvoru je bilo-- goriškemu nadškofu ukradeno mnogo blaga, obleke, srebrnega namiznega orodja in drugih stvari. — Poročil se je rezervni poročnik Zdenek Beneš z Erno Flaissovo v Šturjah pri Avdovščini.—Josip Godec, oče pisatelja Ivana Godec, je kupil hotel »pri zlatem jagnjetu" v bližini mariborskega glavnega kolodvora. — V Zagrebu se pripravlja stavka stavcev. — Iz ruskega ujetništva sta pobegnila in dospela v Avstrijo Anton Sfiligoj iz Gorice in neki Kuštrin iz Slapa ob Idriji. — Poročil se je Lorene Kozin s Staje z gdčno Marijo Kočarjevo z Obrij. — Vlak je povozil pri Škofljici 861et-nega Antona Strniša iz Lanišč v šmarski župniji. — Na planini Dobrči pri Tržiču so našli zmrznjenega 18 letnega Josipa Zecha sina tovarniškega uradnika. Pogrešali so ga že dalj časa. >— Na Dobravi se je vnela
obleka šestletni posestnikovi hčerki Angeli Peternel. Umrla je na poškodbah. — Padel je v boju z angleškimi letalci na tirolski bojni črti rez. poročnik Stanko Crobath iz Kranja.
V okolici Cerkelj na Dolenjskem je bilo zopet več potresnih sunkov. — V Oseku na Goriškem je vojak Janez Rožič hotel na dvorišču s silo odpreti granato, ki se je razpočila in ubila vojaka, 7 letno Leopoldino Mladovan, močno ranjen je pa 11 letni Al. Mervič. Več okolu stoječih otrok je pa lahko ranjenih. — Na črti Krakov Kijev vodi zračno pošto slovenski pilot Janko Grampovčan z Vrhnike. — Dr. Potočnjak je živ v Ženevi.
V Petrogradu je bil ubit le njegov sorodnik.
—	Poročil se je v Ljubljani Ivan Sušnik z Ribnice z Reziko Medvem iz Zatičine.
Prejel je železni zaslužni križec in bronasto hrabrostno svetinjo Peregrin Cepuder, posestnik in gostilničar iz Lukovice pri Domžalah. — Na graški električni železnici se je minuli petek zgodila velika nesreča. Na progi blizu južnega kolodvora sta trčila vsled napačnega menjalnika dva električna vozova skupaj. Pri tem je bilo troje oseb težko ranjenih. — Ravno tisti dan je na drugem delu mesta pri sklopljenju vozov neki iz-prevodnici izpodrsnilo in ji je pufar zmečkal spodnji del telesa. — Iz vlaka je padel dne
6.	aprila' blizu postaje Spielfeld 62 let stari poštni kočijaž Stefan Midorica iz Ljubljane. Pretresel si je možgane, vrhutega je dobil rane na glavi in ra levi roki. — Na Pragerskem je vlak do smrti povozil premikača Martina Soba, očeta šesterilT otrok. — V Trstu je mlada vdova Karla Jertz svojemu novemu ljubimcu E. Umeku zaradi ljubosumnosti in intimnih prepirov zadala z britvijo dve rani na vratu in sama je takoj popila 100 gramov strupa'. Oba so prenesli v bol-niščnico, kjer je vdova kmalu na to umrla.
Za suplentinjo v Studenem je nameščena Josipina Blumauer. Ana Dovgan v Trnovem, začasno šolsko vodstvo tamkaj je poverjeno učitelju Fortunatu Lampretu, za suplenta v Tržiču je nameščen Ivan Golmajer. — V Splitu je neka rodbina v skrajni bedi ubila svojega psa in ga pojedla. — Učiteljska kandidatinja na samostanski šoli v Mariboru Muršec je bila o praznikih v Osjeku pri stariših. Ko se je vračala, ji je postalo slabo.
V Mariboru je v bolnici umrla na za^trup-ljenju. Iz Osjeka je prišlo poročilo, da je istočasno umrl na zastrupljenju njen oče podpolkovnik Muršec. — V Zagrebu so bile velike demonstracije. Neka Alojzija Čuček je prosila stražnika, naj ji pomaga, ker jo mož pretepa. Ko je stražnik hotel prijeti moža, se je množica zanj postavila. Na došle stražnike so metali kamenje in so streljali. Več oseb je aretiranih; — Ročna granata je ubila Adolfa Strgulca iz Bovca. — V Ota-
vicah pri Ribnici je neki 17 letni fant pri Spičku s sekiro umoril 65 let staro posestnico in njeno svakinjo, pobral na to več stotakov in dve hranilni knjižici, kateri je vrgel na begu proč. Morilec je pred leti služil na tej kmetiji. Morilec je skoro gotovo pobegnil na Hrvaško. — Poročil se je v Ljubljani narednik Ladislav Rakovec z gdč. Pavlo Verbajsovo. — Poročil se je Franc Jereb z gdčno Vido Ogorelčevo iz Škofljice.
— Z železniškega mostu pri Borovnici sta padla zidarja Jos. Kovačič in Jos. Stražišar ter se močno poškodovala. — V Št. Janžu pri Sp. Dravogradu je imel dr. Korošec shod. Prišlo je do hudega pretepa med Slovenci in Nemci. — Ruski sovjet je sklenil ime Petrograd spremeniti v Peterburg. — 15 letna Ana Zupan v Ljubljani je prilivala petrolej na slabi ogenj. Steklenica je eksplodirala in dekle je dobilo take poškodbe, da je umrlo.
— V Adlešičih so imeli 8. t. m. valovit potres. — Drugič odlikovana sta desetnik Alojzij Pezdirc iz Semiča in Ljubljančan Jože Gorjanc z železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje.
Umrli so: V Preserju velezaslužni župnik E. M Geržin; v bolnišnici pri Vidmu c. kr. gozdar Josip Burja iz Zasipa pri Bledu; v Dravljah trgovec in posestnik Ivan Babnik; v Bojah na Vipavskem posestnik Ivan Pečenka; v ruskem ujetništvu trgovec Mihael Plevnik iz Trebnjega; v Šiški Josip Hribernik; v Celovcu major Fr. Arzolini; v Vopov-ljah mlinar in posetnik Jožef Erzar; v Tržiču hišna posestnica Leopoldina Ceme, sestra pokojnega župnika Karla Černeta; na Dunaju rudarski nadsvetnik dr. Karl Horiak; v Ljubljani: Marija Gregorka, vdova brzojavnega
paznika; Amalija Belšak, šivilja; Frančiška Kratochvvill, soproga orožniškega stražmoj-stra; Tomaž Likar, mizarski pomočnik; Franc Weber, strojnik tob. tovarne v pok.; Josipina Hostnik, posestnica; Herman Lesjak, absolv. trgovske šole; Alojzij Mohorič, slikar; Ivan Čufar, policijski nadstražnik; Uršula Zorme, posestnikova žena; v Novem Mestu Hedviga Sare, učiteljica v Moravčah; v Lobčeku Mihael Snoj; v Zagradecu posestnica Ana Hrovat; v Škofji Loki v samostanu novinka S. Cecilija Cimolini, na Igu Slavko Minatti, star 20 let; v Gorici oče goriškega deželnega glavarja 98 let stari Peter Fajdutti, v Ljubljani Jakob Pušavec, sluga g. J. Luckmanna, v Gradcu pešec 17. pešp. Valentin Masterle, v Šmartnem pri Kamniku Mihael Eržen, krojaški mojster, v Ljubljani c. kr. carinski nadzornik v pok. Alojzij Biber, v Trbovljah posestnik Josip Počivavšek, v neki voj. bolnici Jožef Burja, c. kr. gozdar v Boh. Bistrici in raČ. podčastnik, v Ljubljani profesor Lederhas Ludvik, v Zatičini Henrik Kastelic, v deželni bolnici Frančiška Goršič, učiteljica glasbe Hani Lampe, stara 23 let.
Strašne številke o vojnih žrtvah.
»Berner Tagb!att“ poroča, da znašajo antantne žrtve, vštevši Rumunijo, Srbijo in Italijo, mrtvih okoli 11 milijonov. Anglija je izgubila en milijon mož, Francija 2 milijona, Rusov je padlo šest milijonov.
Osješki „Jug“ začasno ustavljen.
Hrvatska vlada je ustavila osješki „Jug“ za 14 dni, češ, da način pisanja tega lista ogrožava državne interese.
Kranjska deželna banka
; v Ljubljani.
Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v pupilarno-varnih 4V«0/« zastavnih listih in 47.% komunalnih zadolžnicah Kraniske deželne banke. Letne obresti čistih 4%% brez odbitka kakršnegakoli davka.
* r,-
Daje hipotekarna in komunalna posojila. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun pod najugodnejšimi pogoji.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tira menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru. *
Odgovorni urednik: Vojteh Jeločnik. — Tisk »Zadružne tiskarne" v Ljubliani. — Založil konzorcij.