List Tečaj XXXIV. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Yeîjajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljitfie po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. februarija 1876. O b S e g : Razglas, kako zopet spomladi in vse leto naprej ravnati, da se zatare lubadar ali podkožní crv v smrečevji Navod za pridelovanje lanu in prediva po Belgiškem načinu. (Dal.) edjeni po mesecih. (Dalje.) zmanjkalo Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta Učiteljev ljudskim šolam ne bode Recenzija , Latinske slovnice". (Dalje.) pa je s samostani (kloštri)? Mnogovrstne novice. (Dalje.) Naši dopis Novičar Statistične crtice o Bosni in Hercegovini Kako je ostrupljen mož se zopet oživel. No kako Mati ga izda Gospodarske stvari. Razglas 5 kako zopet spomladi in vse leto naprej ravnati, zatare lubadar ali podkožní crv v smrečevji da se spolnovala, in da bodo postopale brez prizanesbe proti zamudnikom in prestopnikom po cesarskem ukazu od 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96. C. k r. de že 1 n a vlada za Kranjsko v Ljubljani 20. januarija 1876. Da se v pravém Času v okom pride nevarnosti katera nam je že lánsko leto žugala po lubadarju je vzvidilo c. k. deželni vladi naravnati to-le: ; y se Vse smrekovo in mecesnovo lesovje, katero je posekáno, od větra podrto, od snega in na drugi način polomljeno, kakor tudi tisto, katero je zloženo na dvo- riščih ali cestah, ali katero se rabi za plotove, 3e mora v nizkih legah , to je do 600 metrov nadmorske viso-kosti, olubiti do srede aprila , in v viših legah , to je, čez 600 metrov nadmorske visokosti, najdalje do konec maja t. . Veje in slaběji vršički, ki se ne dajo lahko olu-se morajo v gori imenovanem obroku do dobrega ■I IP J a v ^ za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem načinu. Spisal Andrej Pis kar. (Dalje.) Delà po setvi y pletev, zoritev za predivo in za seme, spravilo. Ko je lan vsej an, je veče delo opravljeno. Vendar biti osmoditi ali pa sežgati. y je treba še marsikaj paziti in marsikaj opraviti, predno je lan zrel. Ako kmalu po setvi suša nastane, ali pa če se naredi, je treba skorja po njivi po močnem deževanji njivo povaljati, da zrak lože zeleni. Prva doba Ako bi se pri lubenju (majenju) lesovja poka- rasti je naj važne jša za lan. Posebno je treba, zala nekje zalega tega mrčesa, ali če bi se zapazil pre- da ima takrat dosti vlage in primerno gorkoto. zimeči lubadar, tedaj se mora lub (skorja) z mrčesom vred sežgati. 1 4. Te odvračilne naravnave spolnovati je dolžnost ne samo gozdnim posestnikom, ampak tudi kupcem lesa in pooblastencem sužnosti, katerim se izroči les, Ceravno je njiva za lan skrbno pripravljena in plevela očišćena, se plevel vendar še rad pokaže in takrat je treba ga pleti, kakor hitro dva ali tri palce da ni treba ki ze posekán y ter so prvi dolžni y če Je zapazili kako za- mudo , to ovaditi o pravém času politični okrajni ob- visok izraste. Pleti se mora prav skrbno večkrat ponavljati, pa hitro, da se brž opravi in da lan preveč ne odraste. Naj bolj ši za pletev so nedorasli otroci in dekleta lastniji. > in če Tista debla, katera se morajo v smislu odstavka tuvradnega oznanila od 30. maja 1875, št. óVGb, nastaviti kot lovke, se imajo tako položiti, da ležijo po svoji celi dolgosti toda morajo bosi biti, da manj škode napravijo je moč, naj plevice gredó proti vetru, da veter potlačeni lan zopet vzdigne. Ce se čedno pleve in če lan ni prevelik, se ves lepo vzdigne in poravná, če prav še centimetrov nad tlami y da za- mor ej o žuželke ob svojem času naleteti od vseh strani debla; vrh tega ima vsak gozdni posestnik dolžnost, te se malo potlači. Ce se pa pri pletvi ne pazi in se lan preveč v tla pomandra in pohodi, se mu pa škoda delà. po dežji, ko je zemlja Pleti xv.il se mora, če je moč, ^^ vlažna, da se plevél s koreninami izruje lovke imeti v razvidu. Kar se tiče obsekovanja (okleščevanja) y kro- zemlja ženja, smolarovanja in druzega poškodovanja debel, potem kar se tiče plotov narejenih iz smrekovih debel ali njih delov, se opominja zopet na razglašene ukaze. suha, se korenine potrgaj o y kaj ti ce je ovi««,, oo ivviuuuiv j/uugajy, plevel pa zopet raste, praliçami ni dobro pleti, ker se gostemu lanu škoda delà. Ce plevel sili, ga je treba večkrat pleti. Pleti se sme, dokier ni lan za malo ped visok y ce je viši, mu pa še škoduje. Ako je zemlja za lan prav Političnim oblastnijam J. stopinje se naroča, da izbrana in dobro obdelana , ter plevela čista, ni treba bodo čuvale nad tem, da se bo ta naravnava strogo veliko pleti; če pa zemlja ali pa seme ni dosti čisto i napravi pletev veliko delà. Zato se mora seme pred preje tem bolje, da se dobi vsaj lepo pređi setvijo skrbno čistiti, daje manj delà, ker se- vzrokuje mnogo s trosko v, in zato je treba sejati na čisto zemljo in pa čisto seme. ^ * v ^ Jl J J j ^v/il/jl * au piv^uly w , xy.v./1 o V- kajti pletev mena itak ni pričakovati. Ako se pa vidi, da seme lep ^ I M m. 0 trn. ^ m ^ A m m. m. A 1 ■ A _ _ kar Je moc zori in dosti dobička kaže , posebno če lan prav za prvi rasci mu poseb&o bollic skodujejo, rv^ , ucij oc i pu^u ataxic pupuiuumct mlade rastline perjiče poganjati, katere objedó dozoriti, da se dobi dobro ia lepo seme in tudi slabo ali ko seme sej in ako bi se vidělo, da morebiti še lakna ne bo ravno iepega naj se pa pusti seme popolnoma oy da pokvarijo vso setev, to pa posebno takrat, če morebiti srednje predi e pa lan je'suša in toplo vreme. Ko začnó rastline steblo delati, in se vidi, da bo lepo predivo pa tudi dobr jim bolhe vec ne škoduj ejo. Zato je vselej boljše lan menda naj bolj še, če ravnamo po izgledu Belgij ploh lepo raste seme y sejati plodi. y da ze nekoliko odraste, predno se ta mrčes za- pustimo lan zoriti do druge stopinj Tako imamo Ce je njiva gladka brez kep, se ta mrčes ne predivo , pa tudi dobr more skrivati in se manj razširja. Ako se bolhe zeló za y seme prednj in razš'rijo, svetujejo nekateri njivo s Česnjevo vodo o dvojni dobiček lep , katereg pa za setev adnj rn ' i lako bo v in lepo se rabi imajo lepem vremenu poškropiti, v deževji pa s pepelom ali šali in smo dobili lepo prediv Tako smo že tudi pri nas posku gipsom poštupati. Nekateri tudi svetujejo petrolej z vodo • V nic labej kot izvirno Rusko. pa tudi se e na oči zmesan. er lan lepo stori Z orite v ima zopet mnogo v sebi, in o tej vladaj o naj bi držali se Belgijske navade, da bi přidělovali Sploh bi bilo svetovati, da tam, različne misli. Zoritev se zamore sploh v 3 stopinje predivo in seme takém kraj razdeliti. Prva stopinja zoritve je prec po odcvetenji ne stori prav dobro, bilo bi bolj pa, če bi lan za lakno se držali se- X clliuulltl. jt 1 v ci UtV^liiJW ^V/IJIÏV J v> vv \j UUV T V/l/UUJl UV^ OIV11 * UUUi U j k/11.vj ijl UUlJOt/ ^ \j 1 o UI /iClU Í5C in lan dá v tej dobi krasno predivo , pa nič semena, mena in bi pustili lan popolnoma zoriti, da bi pridelo Druga stopinja zoritve je potem, ko začnejo glavice vali stno seme za setev. Tako bi si tudi naj lož rumeneti in perje od stébla večidel odpade. Takrat se pridobili in přidělali domaće seme dobro, in bi nam bilo dobi čvrsto predivo in seme za olje, včasi tudi za setev. , treba manj tujega semena kupovati odpade, steblo Tretja stopinja zoritve je tista, ko perje zrumeni, glavice postanejo rujave, seme trdo in svetlo-rujavo, predivo je hodno. bolj Sploh veljá pravilo, da lan v prvi zoritvi in zelen poru van dá lično in žlahno pre- pa lan bolj zrel ruje, je pa predivo hod-toda čvrsteje in dobi se seme od njega. divo, če se neje y Poglejmo te reči bolj na drob no. Lakno je naj lepše takrat, ko lan odcvete in nelia rasti; takrat postane lakno vlačoo in trdno. Ce se lan takrat poruje, se dobi najiičnejše predivo, ki se lepše beliti. Ako hoćemo posebno lepo predivo imeti in porujmo ga takrat, ko začnó peresa dá naj- y če lan lepo raste na dolnji strani stebla rumeneti in veneti. Takrat so glavice še zelene in seme nima nikake vrednosti. Ako pa hočemo dobiti blago srednje vrste, lan poruje v drugi dôbi, ko začnó glavice in steblo meniti in perje čez polovico stebla odspod proti vrhu zvene in odpade. Glavice so Jtakrat rumene in seme je Še trdljato in blede barve. Ce se tak lan pusti v gla- se ru- vicah posušiti, seme toliko dožene, da je za rabo. Ako lan rujemo v tej dobi, je predivo sicer nekoliko hodneje, ko v prvi dobi, vendar pa za navadno rabo dobro, ker je trdno, močno , pri tem pa še dosti lično. Pozneje pa že postane hodneje trdo in se ne- rado beli, kajti seme potegne pri zoritvi ves sok iz stebla na se in lakno zleseni; zraven pa vleče lakno pri zoritvi železnato kemične zveze v sebe in postane rujavo. Ce pa sejemo lan prav za seme, in če hočemo dobro seme pridelati, moramo pa pustiti, da lan popolnoma dozori. Lan je popolnoma zrel takrat, kedar perje od stebla odpade in steblo zrumeni, glavice so rujave in pa šumé, če se druga ob drugo drgnejo. Seme postane trdo in svetio rujavo. Kaj je zdaj naj boljše? Najprvo moramo gledati na gospodarsko stran. Gledati moramo, da vsaj eno pridelamo dobro, naj bo že predivo ali seme; če je pa mogoče dobiti oboje, je pa Belgijanci v líonstrijski okolici, kjer naj več se boljše. lanú pridelujejo, se držé srednje mere. Oni pusté zoriti lan do srednje dobe, ko začne steblo in glavice rumeneti in perje Čez sred stebla odpade. Tak lan še potem, ko se suši. toliko dožene, da je seme tudi za setev dobro. To nas mora že um in skušnja učiti, kako je naj boljše ravnati. Ce na pr lan po odcvetenji poleže y ali pa v ce hoče rijast postajati, takrat se poruje čem 4 % Tako ravnaj o tudi Angle in Belgij (Dalje prihodnjič i Kmetijski zgodovinski spornim vsega sveta vređjeni po mesecih. Po 7) Dne Leta Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca februarija. 1783. Veliki potres v Kalabriji in katerem je čez 50.00 ljudi smrt storilo, je grozna škoda zadela mesta in vasi deželi. po in po 1753. so začeli napravljati sloveči cesarski vrt v Schonbrunu poleg Dunaja pod cesarjem Francem 1758. je Hanoveranski lajtenant Jacobi v Hohen- h a u s u prvi učil umetno ribštvo > ki ga je potem po svetu razglasil grof Go Iste in, veliki komornik \ojvodstva Julich in Berg v Parizu. Prve veče poskušnje z umetnim rib- Štvom so začeli delati leta 1790 v Lippeškem. 1864. je umri kmetiiski svétnik Daniel Fried. M aas v Ketzlinu, eden najimenitnejših ovcjerejcev na Nemškem y ki je vpeljal 1859. Spanjsko pleme Negretti-ovac v severní Nemčij i. 3e umri na Dunaji vitez Karol K ley le, c. k. minÍ8terski svetnik, ki je razun druzih kme- 10 1860 11 1777 tijskih orodij iznašel po matematičnih pra-vilih narejeni in po njem imenovani Kleylov plug. prva Slezkarazstavaovac v Herren- stadtu na Pruskem. je bil na nasvet me3tnih zdravnikov v Heil- bronu krompir za živež človeáki pre-povedan na Virtemberškem zato, ker so tr-dili, da ljudje po njegovem vžitku za ko- 11 1844. za m i zbolijo ! ! Je umrl v Koblencu Janez Nepomuk pl. Schwerz, slavni učitelj kmetijstva, vodja kmetijske sole v Hohenheimu prví ki y je po svetu razglasi! imenitni Hohenheimski plug, ki se po njem tudi imenuje Schwerzov plu (T. O (Dal. prih.) * Gospodarske novice. Gnojno sol. Po ukazu finanžnega ministerstva od 1. januarija t. 1. se ima zopet prodajati gnojna sol in sicer 100 kilogramov po 1 gold. 34 kr. Goveje kuge je na Hrvaškem in Ogerskem povsod konec, zato je, kakor smo že zadnjič omenili, nehala zap rt ij a naših dežel proti meji Ilrvaški. Al v Dal- V se macij i se te pošasti, zanešene iz Turškega bojišca, niso znebili; še jo imajo v več krajih Kotarskego in Dubrovniškega okraj a. Postava Kove postave. o stavbah na Kranjskem III. razdeleb. Fabrikna poslopj a, katera se neposrednje mejij z enacimi fabriknimi napravami in med katerimi je sa moten prostor od 19 m motni leg 7 padaj poslopjem na sa Tla cest in železnic in struge rek in vodá se všte vai v Na dalj mlj y ki je potrebno za osamotenje, se ne sme i } čeravno preide v last katerega drugega posestnika postaviti kaka stavba , katera bi uničevala samotenje, dokier se poslopje, ki se ima osamotiti, ni djalo v tak stan / ki - ^w azdelek) přikladen splošnim stavbenim predpisom 78 traj kaj tacega prizida Ako se pri kakem samotném poslopju zno- 7 kar Je v 76 omenjeno > m treba za to nobene privolitve. Samo naznanilo se mora poslati, s katerim je ravnati po (Dalje prihodnjič.) 76. Olajšave pri stavbah. (Dalje.) Obrtnijske stavbě na samotni legi. Pri tišti h poslopjih, katera so namenjena za obrtnijske ali rudarske in plavžarske izdelalnice in se nali aja jo na osamoteni legi, utegne gosposka na prošnjo stavbenega gospodarja dovoliti, da se od spiošnih stav-benih predpisov (II. razdelek), toliko odstopiti sme, kolikor to ni na škodo trdnosti poslopja in javni varnosti. Podeljene olajšave se morajo vtrditi v komisijskem protokolu in v stavbeni privolitvi zapisati točka za točko. Stavbeno privolitev je razglasiti kakor ^„^.^UV, v/iivv y jv, iai.8«a0«ii , »»^i je Y navada, in tudi pri gosposki očitno pribiti in jo přibito pustiti. (§. 10.) Vsakako pa mora gosposka pri takošnih poslopjih tudi na to gledati : Da se iz vseh viših nadstropij lahko pride na prosto po ognja varnih stopnicah v zidanih ohišjih, katera imajo strope ali nadsvetlobe (nadprezore) iz ognja varne tvarine, ali lesene strope, ki so posuti in ometani. Stopnice, Če so lesene, morajo imeti nadobok. Daljina od enih stopnic do druzih ne sme v nobenem kraju poslopja veča biti, nego 40 m. Stopnice, ako niso samo za to namenjene majhnega delalnega prostora v druzega v kraju dni Šolske stvari. Učiteljev ljudskim solam ne bode zmanjkaio. Preteklo leto se je preskušnjam ljudskih in me- ščanskih šol v našem delu Avstrije podvrglo 955 pri- 252 pravnikov in sicer 703 za ljudske, ske šole, med katerimi je bilo potrjenih 770. Za Sta- pa za mescan- jarsko je preskušenih 26 za ljudske, 6 pa za meščan- 7 ske šole meščanske ščanske šole ščanske 7 7 7 za Kranjsko 14 za ljudske, 4 pa za za Koroško 13 za ljudske, 1 za me-za Tržaško 9 za ljudske, 5 za me- in za za Goriško 17 za ljudske šole 7 I s ter s ko 63 za ljudske, 2 za meščanske šole. . * Slovstvene stvari Recenzija „Latinske slovnice « Sintaksa. Naslednji 136 (Dalje.) 157. do gl. XII. obravnavajo a se včasi pride iz enega pomen in rabo časov (teinpora), in sicer A) v glav- morajo ako so nih v slučaju nevarnosti za 50 oseb, in so ravne, najmanj teij 7 ) B) v odvisnih stavkih. 139. omeni pisa- da se perfekt rabi kot gnomični aorist. Ta 11 dm. široke biti, ako so pa krive, najmanj 16 dm."; opomba je sama na sebi čisto prava (ganz ricbtig), za vsacih 50 oseb več se pa mora 16 cm. širokosti vendar pa brez določneje razlage za učenca neumljiva dodjati. Da so vsi dimniki in kuriša sezidana ogn ja varna in osamotena od vsacega lesovja (§§. 34. do 37.) ; jgrški aor. gnom. mora biti že znan; raba sloven, do- vršnika tudi, Janežič 387. 389.]. 140. ni dovolj naglašeno, da služi imperfekt za značenje . 149.), da se postavi jo parni kotli, kolikor je mogoče, ravnočasnosti jednega dejanja z drugim [glej daleč proč od tacih prostorov, v katerih navadno delà in razioček med pomenom perfekta in imperfekta veče število oseb (§. 40.); 4. da se kakoršni koli odpadki in nesnažne teko- v pripovedovanji ni dosti markiran, fe k tu m Plusquamper- 14:?.) in futur, exact. (§. 145.) bila bi čine dajo odpeljevati brez nadlege obližju. Ali se smejo primerneje obravnavati v oddelku B), ker služita za dopuščati kanali in gnojne jame aii ne, to se ravná po dejanje , katero je v razmeri z drugim; toraj samo v legi (§. 53) ; odvisnih stavkih. 144. pravi pisatelj : >> za ízra- prezracenje ; da dobijo fabrikni prostori primerne duške za ženje futura rabijo se v slovenščini često do vršni glagoli v obliki sedanjika." Referent meni, da bi mo- da se vse konečne stene obrtnijskih stavb, katere rala ta raba bolj natanko določena biti, da učenec vé i stopijo na javno cesto, prav močno (debelo) sezidajo. kedaj ima prestavijati latinski futur s sedanjikovo obliko 77. Na samotni legi se imenuje tako poslopje, dovrsnika, in kedaj s sestavljeno obliko nedovršnika. Consecutio temporum je jasno in določno razlá- katero je na viših stranéh oddaljeno od druzih poslopij in od sosednje meje najmanj 20 m. Ako se nahaja v okrožju osamotenja posebno poslopje taistega stavbenega gospodarja, se mora tisto ali §. 159. moral bi se razioček rabe za praes. imperf. popolnoma ognja varno sezidati, ali se zavarovati proti ali perf. indik. pri glagolih licet, potest, oportet gana (mit Klarheit und Bestimmtheit). Glava XII. ima nauk o naklonih (moduslehre). V vnetju, kakor je to predpisano v 68. ali pa mora debet, necesse est, bolje prar-cisirati. 160. Je ravno tako oddaljeno biti od druzih poslopij najmanj pomen konjunktiva sicer dobro (richtig) naznanjen, referent bi vendar želei, da bi se bolj natančno raz- 20 m. loži! Morda bi ae reklo tako le: In dika t klon (modus) nepogojene, konjunktiv pogojene iz- vsaj ne toliko, da bi vredno je na- govor tudi v resnici od češeme ne razlikuje močno in ilo ločiti se v slovstvu od jave (unbedingte — bedingte) Aussage) pisatel) te gramatike pomen konjunkti nego Schmidt v svoji gramatíki potent izjavo Drugaôe bolj Razlag pa je razložil, konj jin stevilnejsih nasproti tudi in prednijih bratov. To edinstvo kemu slovstvu služilo v malo po ni ubjekti popolna, če je rečeno, da se rabi za Šafařik in Jan K vzdigo, kar dovolj pričujeta že sami slavni imeni Pavel misii moralo še: Konjunkti služi dotieneg slučaj ptat. pa je čisto pov lichkeit) konj. o h o r t a t. nikavnic rat. stavkih jaâno in natančno ťerent meni, pridati bi se (Móg- za i ZJ (dejanja) ? mogočosti Nitro ? pogresa isto Drugi ťe r e n t potrebne Razp 163. age letu 1842 začel svojo , nem česko-slovenskem narećji. Ali poznej Tako je bil tudi Hurb dajati v občnem knj ka o srecna zmota njega in njegove češčini slovo davši se o abi > tovariše nagnila i da ne-80 opomniti pri §. 165. konj. del i be-. obravnavajo konjunktiv v odvisnih fttolicah (županijah) ) i; poprijeli slovaškega po raznih ičneg jezika Da peh ni bil ugoden, vemo dobro in kaže med drugimi tudi Hur banovo vabilo, izda v Globokem XV. ima přidej o p o g XIV pra je razpi o rabi t a v k m p e r a t katerim po dolgem prestanku skličuj januarij 1876, s kov na t a v k in se v to . XVI. R e ťe r e n t mora „Nitro", ter naznanj } da bod e ,.Nitro (c opet in to v českem jeziku na svetio dajal. Ne mogoč ne pohvaliti iz tej ti redbi pač priznavati (billi od češčine — da slovenščina (slovaški jezi prav domača na ogerskih tleh rastoča bil zamaši usta našim Prot. konj. praes. ali perf. Apod. indik. praes. futur, impet pametnim in setletno prizadevanj rlim zopernikom. Ali tride kega da ni mogl tega > si velit Kar se tiče poterit potest) želel dikativnih pogojnikov vult t men od drugih bolj referent ločil } bil pisatelj njihov po- da je to panslavsk doseči ; za vsako slovaško pisano knjigo, kaj pravim knjigo, za vsako slovaško pesmico letelo je v židovsko madjarskih in slovaško najemnih listih obrekovanj * tem. da velí, z indikativnimi niti o ) niti o mogočo8ti, ne izraža člověk svoje misli dozdevnosti ali nedozdevnosti (Moglichkeit Izp knjiga ; panslavska pesem se je vendar ta faoatizem bil polastil samo pri vatnih k rogo v in naj šolske katedre ; ali ustavna Wahr- vlada tako zvanih Deako scheinlichkeit) dejanja: pri drugih pa zreka člověk v avoje mne nj bodi si o nemogočosti (IV. obi.) ) bodi svoj pertorij ter o mogočo8ti (II. obi.) in celó o dozdevnosti rodoljubov naudarjala pečat kat Dalj kako opomniti pravi da raba Sch v P svoj in fut d slovaške srednj šole cev sprejela je ta fanatizem uradoma delovanju slovaških „panslavizma" , podiraje z našimi denarji ustanovlj in vzdrževane veliki gramatiki ) tukaj nima nič opraviti s pomenom načina (lliodus) ampak da se naravi i to ? bij da ti časovi tudi tukaj po nastopnica njena, samozvana pod načelstvom Tisze, podrla je še Matico, kot panslavsko gnjezdo ter pravi se tud kega naroda več ni vlada svobodomiselna slovaško proglasivši, da slo- naše gotove v "'".lYJ ř'**"* v a o a a u a i u u a » u ti u i , aasc^ia je uaac ti u bu vc v brez pogoja rabili tako v národno omiko in izobraženje nabrane denarje ter ve- samostojnem stavku , vsled česar so v latinském vrste pogojnikov possit, si ult i» ai v un —- potôstj — u• OA 8iuviisiii , aiuvčfts&i rum ILI Uet — posset. [Naše mnenje je mnenje madjarske svobodomiselnosti si velit lela oddati jih v prazne deželske blagajnice. Napredek slovaški, slovaški rod in um zapadli so torej zaprtiji si Grysarjevo, ki je Schulz a in druge zavrgeij. Zategadel je „Nitra" primorana iskati svojih prvotnih Ravno tako so po misli referenta tudi v sloven- tal ter bode zopet pravila svoje pripovedke, pela avoje ki J® Sch in druge zavrgeij Zategadel je Nitra primorana iskati svojih prvotnih ščini samo 3 strogo različne oblike pogojnih stavkov, in pesmi v jeziku naroda po domovini češki, moravski, ne [če ne gramatično strogo locene, po logičnem sleški in slovaški razširjenega. Cehov, Moravanov pomenu pa so oblike] To nam kažejo že naši členki po našem pohlevnem mnenji. zanov in Slovakov, da so ) Sle vsaj ne bode II III IV če (objekti der ubjektive Wirklichkeit) pod T ni sam go Kál m ikaval > (objektive Moglichkeit) ) 17 22.) (subjektive Wahrscheinlichkeiť), « (objektive Nichtwirklichkeit), kakor kaže , 1852. str. da smo v slovnici od- Folitlène stvari. naša obširneja razprava o tej reči (Glasnik Samo to nam je žal crtice Bosni in Hercegovini. stopili od reda Curt > ter vzeli red Nag bach (IV za II.) J ker utegn to Po poročilu Thoemmelovem od leta 1866 je redu kateri je vajen Curtijevemu datno mnenje; v Gr š ke m pa so res 4 različne vrste : cf. Curtius (Dal. prih.) motiti člověka, število prebivalcev v Bosni iznašalo 861.802 ftedaj To kot neiz- blizo dvakrat več kakor število prebivalcev na Kranj- pogojnih stavkov po obliki in pomenu . 536. 537, 545, 546 skem) v Hercegovini pa 207.970 (tedaj še več kot na orvvui 7 v LlVl^V^VTlUi J^MI f »v i v f ^^ v ~ pol manj, kakor na Kranjskem), in med temi je Srbov (starovercev) v obeh deželah 491.808, dance v 381.020, katoličanov 188.504 in judov 11.000. m u h a m e- ciganov Slovansko slovstvo. Nitra", slovaški almanah Miroslava Jožefa leto pa se je še le pravo število prebivalcev izvedelo v Po preiskavah nekega učenega Dalmatinca lansko j J JL™ 1 Dl €W y uikj r mut*u li u u i m f cv v v ^ * ^ ^ t »1 * 1 Hurb an a. Znano je, da so Slovaci pred letom 1848 Bosni in Hercegovini po razločku vere. On je z ve- spi8avali knjige v českem jeziku ; ke i jim se domači likim trudom potoval iz kraja v kraj ter natanko iz vedel, da število katoličanov v teh deželah je mnogo više, kakor se je dozdaj mislilo. Število katoličanov po teh preiskavah iznaša v obeh deželah nad 300.000, pravoslavnih (starovercev) 500.000, muhamedancev pa tudi 500.000. Po takem je število starovercev in muhamedancev blizo enako, zato se dandanes boj v Bosni in Hercegovini poglavitno suée okoli Turkov in Srbov (starovercev); katoličani se tega boja udeležujejo veliko manj, ker so oni bolj po kmetih poljedelci in voj nega orožja manj vajeni, kakor staroverci, ki stanujejo po mestih in so trgovci, drugi pa tudi pastirji, orožja bolj vajeni. No, kako pa je s samostani (kloštri)? Po besedah ViktorHugo-ta. Pesnik Anastazij Griin (grof Anton Auersperg), neizmerno liberalen v pesmih in govorih, pred 1848. letom pa podložnim kmetom sila oster grajščak , se je strašansko iznosel nad m en i h i, ko se je unidan v zbornici gospôski obravnavala glasovita ,,klošterska postava". Njemu nasproti pa misli drug mož, Francoz Viktor Hugo, tudi li ber ale c prve vrste, vse dru-gače o samostanih (kloštrih) , kakor je „Vaterland" v svojem listu te dni poročal. Ker smo prepričani, da bode naše bralce zanimalo mnenje Viktor Hugo-ta, naj ga priobčimo tudi v našem listu. Hugo o samostanih piše tako-le: „Ljudje se združi j o in bivaj o skupa j ; po kateri pravici? Po pravici svobodnega združevanja. — Oni se ločijo od svetá; po kateri pravici? Po pravici, ki jo vsak člověk ima, da svoja vrata zapre in odpre. — Oni ne gredó iz hiše; po kateri pravici? Po tišti pravici, ki jo ima vsak člověk, da gre in pride, potem pa tudi pravico ima, domá ostati. Tam v hiši, kaj pa delajo menihi tam? Oni govo-rijo tiho; pobešajo oči; delajo. Odpovedujejo se svetu, mestom, njih vžitkom, veselicam, nečimurnostim, ča-stilakomnosti, sebičnosti. Oblačijo se v hodno platno ali grobo sukno. Nobeden izmed njih nima nič svojega ; v8t0pivši v samostan postane reven, kdor je bil prej přemožen. Kar ima, daruje vsem. On, ki je nekdaj bil žlahen gospod, je zdaj enak onemu, ki je bil kmet. Celica je enaka vsem. Vsi si dadó ostřiči lasé, vsi nosijo enako obleko, vsi jedó isti Črni kruh, vsi ležijo na isti slami, — vsi umrjó enako; vsi imajo enak žakelj pod hrbtom , isti konopec okoli pasa. — * Če samostanski red zapoveduje, da hodijo bosi, bo-dijo vsi bosi. V samostanu zginejo vsi častni naslovi, vsa rodovinska imena. Vsi imajo le krstna imena; me-seno rodovino so zapustili in spadajo v skupnost duhovne družine. Oni nimajo nikakoršnih druzih starišev, kakor vsi drugi ljudje. Oni hitijo ubogim na pomoč, strežejo bol-nikom. Oni volijo te, katerim so podložni, in drug dru-gemu pravijo: ,,brate moj." Oni molijo. Koga? — Boga. Površni ljudje, ljudje brez prevdarka pravijo: Cemu pa so te kamnitne podobe poleg svetišča? Čemu so? Kaj delajo? Vsaj vendar ni velečastnejega delà memo onega, ki ga duše doprinašajo. Vsaj ni koristnejega del a, kakor je ono, ki ga te duše opravljajo. Oni ne-prenehoma molijo namesti tistib, ki — nikoli ne molijo." Kaj neki reče nemški liberalec Grún k temu, kar Francoski liberalec Hugo pravi? Se vé, da Nemški liberalec se ni obotavljal z oběma rokama seči po naslovu — ekscelenca, — Francoski pa je šel — v prognanstvo! iWnogovrstne novice, * Na Pruskem y to je tišti državi, ki se „césarstvo božjega strahu in pobožnega življenja" kliče , je če-dalje več raznoterih hudodelstev. Časnik ,,Deutsche Landes-Zeitg." kaže nam statistiko pregreškov in hudodelstev od leta 1874 v primeri z letom 1873 tako-le : Kaznovanih zarad upora vladi je bilo 1874. leta 5912 memo 4787 od prejšnjega leta, — zavoljo kaljenja javnega reda Í2.237 memo 9201, — zavoljo krive prisege 767 memo €59, — zavoljo raz žaljenja javne nravnosti 1371 memo 1262, — zavoljo razžaljenja časti 7078 memo 4389, — zavoljo tele8nega poškodovanja 13206 memo 9906, zavoljo doprinešenega ali poskušenega umora 836 memo 591. V tej primeri so se množila tudi hu- dodelstva goljufij, požiganja, odrtij, ponarejanja javnih pišem itd. — To je maslo hvalisane nemške kulture! * Kdor na Pruskem razzali cerkvene kljucarje, se huje kaznuje. kakor tak, ki žali Boga. Pl. Nathu-sius-Ludom, glavni vrednik časnika ,?Kreuzzeitg.", je bil nedavno na 6 mesecev ječe obsojen zato, ker je vise cerkvene kljucarje v svojem časniku razžalil, — Pavel Lind au pa je bil le na 14 dni v zápor obsojen, ki je Boga prekiinjal Î * Žene se poganjajo za obstanek mnogozenstva (po-ligamije). Kdor ne verjame tega, naj bere sledeče: Vlada v severni Ameriki si zeló prizadeva, da bi zatrla rano-goženstvo Mormon o v in da bi tako resila ženstvo po-nižanja, katero je z mnogoženstvom sklenjeno. Vsakdo bi mislil, da bodo M o r m o n ki n j e za to vladi hvaležne, al temu ni tako; one so celó vladi vložile prošnjo za daljni obstanek mnogozenstva, to je, da mož sme imeti več žen. To prošnjo je podpisalo 26.626 M or m on- kin j, žen in deklet, ki sega celo tako daleč, da bi se mnogoženstvo ne omejilo samo na okrajino Utah, te- muč razširilo na vso severno Ameriko. V prošnji svoji povdarjajo celó to, da ne en podpis ni prisiljen ali ogoljufan, in da nobeno dekle pod 12 leti te prošnje ni smelo podpisati. * Grof Lonyay na Ogerskem je bankovee za 100 gld. zmenjal za desetake; na enem teh desetakov so bile zapisane 3 številke. Lonyay je stavil na te številke 10 gold, v loterijo, sreča ga je zadela tako, da je dobil 48.000 vgold. * Zeleznica iz Celja v Dravburg se bo gotovo zidala, prvo leto bo stala 700.000 gold. Zabavno berilo. Kako je ostrupljen mož se zopet oživel. Po eni strani žalostna, po drugi smešna dogodba. ■v v. ■ i V Ceskem mesticu S u ma v i — tako piše časnik ,,Deutsche Yolksztg." — se je nedavno pripetila sledeča dogodba: Zena nekega spoštovanega meščana je prišla v lékárno (apoteko) in zahtevala bele mišice, da přežene podgane, ki so se vgnjezdile po biši. Lekar sumi hudodelstvo in ženi reče, naj pride čez nekoliko ur, da zahtevani strup napravi. Med tem posije po njenega moža, in ko ta doide, mu razodene, kar je žena njegova zahtevala. Mož pa reče, da v njegovi hiši ni podgan, in da žena njegova želistrupa, da ostrupi koga druzega, a ne podgan, morebiti celó njega saraega. Lekarnik pomiri vstrašenega moža in mu reče, naj mirno povžije vse, kar mu bo dala ,,ljubeznjiva" njegova žena, med tem pa naj misli na dobro in izdatno zdravilo. — Lekarnik razdrobi zdaj košček sladkorja (cukra) v droben prah. Kmalu potem pride žena po strup in lekarnik jej ga dá brez ugovora prijazna z mozem rek s i Drugi dan bila je ona posebno kmalu se me loti zaspanec, katereg , da mu je pripravila njegovo najljubšo jed — digance, pa jih je dobro posula s prahom, ki ga je za strup kupila v lekarni. Mož se kaže gati, in tako zadremljem Zbudi me na pol gl ne morem prema Cemu ste sem prišli, mati?" se pogovor blizo mene uvlu, u» JV. ^C* ohmj^ » '^«i"'« \j ci OC rvrtùu „vy Clil U SIC SCLIl Uiittii , zarad tega jako veselega in si dá digance dobro disati, katerega brz za baronoveg cuj moški gla Ona mu prijazno prigovarja, naj le veliko jé. Al kmalu v potem začne mož žalostno gledati, že nagrizeni diganec vrže na tla in se zgrabi za trebuh. Podoba b 1 iž nj moji ne smete pokazat spoznam. ,,Saj veste, da se i Bi me tudi ne bilo sem" da vije strašen krč, ker začne vpiti od boleČin. je > Zena ga pa katerega sem moral tudi V ze ? nekj zlasti za staro ženo, kakor sem odgovarja ženski glas slišati, „pot je dolga 7 f jaz. Al tega ne morem začne zdajci tuliti, pričakovaje, da bode mož kmalu več trpeti, da bi ti svoj denar zapravljal s to žensko mrtev. Brž potem pa, ko je na videz izdihnil dušo, in jej kar stotake v podobi obleke in lišpa na život postala je reva ? „vdova" jako vesela, štrik), žebelj, oběsil. Al še ni zategnila konopca „umrli" mož, gre po konopec obešal. Si mar zato da boš kar s to nič Je mu ga ovije okoli vrata in pri veže na najbližji razločiti v ta namen, da bi ljudje mislili, da se je mož vse pognal? Kaj bo pa potem? tu sledilo, nisem mogel vredno babo v par letih ko se probudí v N/V • UUJ Kf\J Ui bUiXL • -LT JLíullo j U Cl like kar na drevesih rastejo? Kratko malo da take pri izdrgne konopec z vrata, zgrabi svojo žensko, ali pa zgini sam od tod in loti se podi cesa, kar je prestrašeno ženo za vratnik in jo tako pošteno našeška s konopcem, da je v medlevico padla, iz katere se izbu-divši je izvedela, da se bo imela pri sodniji zagovarjati kaj, to pa ni mć „Mislim, . kako za strup zoper podgane. briga niste dali groša mati", odgovarja baron y f) da vas me ne jaz te denar zapravljam. Saj ni vaš, vi mi » sodnijskega življenja. Ali brez mene bi ga vendar ne bil dobil, zato me pač briga, kako ž njim ravnaš. Zakaj si sploh ostal tu? zakaj nisi šel v Ameriko, kakor si mi obljubil?" Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. V. Mati ga izdá. (Dalje.) Pogovor pri mizi se je sukal okoli nekega izleta na bližnjo goro, ki se je pod vodstvom nekega profe-sorja imel prihodnji četrtek napraviti, toraj me ni po- „Zato, ker nite, da ni ravno je bilo to za me naj bolj ne varno. katerih se vozij po lukah, iz Me ladij v Ameriko, največ pastí nastavljenih bilo? Da je tu varno za me, to vidite sami, zlasti odkar sem postal baron." (Dal. prih.) V 3 sebno mikal. Tudi mojega soseda pri mizi, že bolj po- • t nije Gorici 13. febr. predsednik, dvorni staranega gospoda, kateremu je gotovo putka večkrat dopisi. Tukajšnje c. k. okrožne sod- župan, svetovalec, bivši mestni dr. Alojzij vitez Visini, je šel v pokoj; cesar ga nagajala, vse to ni rnikalo, ker je mahnil z roko memo je o tej priliki poslavil z vitežkim redom Leopoldovim. ušes in oči, kakor da bi hotel braniti besedám v ušesa. Govori se, da bode njegov naslednik apelacijski sveto- Potem se obrne proti meni in reče : „Vi ste gotovo tujec in ravnokar došli, ker vas še nisem videl. Vas je volja tu dalje časa bivati?" vavec v Trstu tu čaj en zna. Pavel Sbisà (Istrijan) y moz zna- samo slovenski ne Ne (( odgovorim nekoliko razveseljen, „Í.1C , UUgUVUiim n^ivvmvu iaíir^wjwi^ oum za dan ali dva sem bolj iz radovednosti in da bi si přišel sem krátil čas y ko iz potrebe. ee Toraj kakor gospod baron in gospá baroninja, ki naiVUl CvA \j A* ZH ^VB sta prišla menda sem denar zapravljat. „Vi govorite o onem-le gospodu in gospej? vim jaz, kazaje gori omenjena tujca in vesel, , zmožen in poštenjak , Odbor tukajšnjega katoliško-politiškega društva je sklenil poslati cesarju adreso, v kateri prosi, da naj bi Nj. vel. načrtov postav samostanske in zakonske ne potrdilo. Tako je tudi poslal vošcilno adreso kardinalu Ledohovskemu, izpuščenemu iz ee ječe Ostrovské. Deželnemu odboru Isterskemu je da pra učiteljsko izobraževališče v Kopru (v kterem moj sosed sam se lotil sprožiti. reci, katero sem hotel Je slovanski element prevaguje) tak trn v peti ? da Je skle- Da! Ju ne poznate? Saj tu ravno jaz nil prositi vlado, naj bi italijansko-slovensko učiteljišče přestavila raji v Gorico. Tržaški deželni odbor pa bi vse 2 J k-s cat • u JLI vj £j JUL Cl L V^ m \)\a. T Ov \j JLJ J i jul ^VT VH« Povsod sta prva, napravljata izlete in gostije in tako o njih govori, rad imel ital. izobraževališče v Trstu. Ne bo dal ! Užitninski d o h o d k i lanskega leta znašajo v Gorici se vse krog nju vrti in suce. Mora biti nezmerno (mestu): od vina čez 62 tisuč, od piva čez 15 tisuč, i li Yirwi lik nrvvxl^ (ć A M Vfl ti U Q 19 ti a ti A \7i*ia in a a m torí-ni \7aliirn tra/í bogat ta baron Kronberg. y> Kronberg Kronberg?" iščem jaz po spominu y od meaá 12 tisuč. Vina in piva se je tedaj veliko več popilo, „meni je znano dokaj plemenitih rodovin bergť > ali Kron- užilo. ko leta 1874, me?á pa le nekaj malega več po-Sriega imamo po hribib veliko, po obmestni dolini prav malo, po ulicah mestnih nič veó. To Bo kak žid po rodu, ki je pridobivši bogastvo si res, da ni Gorica še imela take zime, kakor letos. pa nL „^ 1Y.CV IV ťVJ XVVm, XVX JV, kupil tudi plemstvo", pojasnuje moj sosed. tílí^__u kaj let že res smo imeli snega prav malo ali nic y Ne- nek- Mogoče, mogoče," nadalj ujem jaz, „gotovo ne bo daj pa so bile zime vendar hujše , ko zdaj; sneg do kolena ni bila reclka rec pred 20—40 leti. Mraza je Avstrijanec?" „Tega ne vem, vendar kedar hitreje govori, uide kaka beseda s popolno judovskim povdarkom". mu bilo davi 4° R. To je že nekaj sred februarija! tem se vzdigne gospoda y čes y da hoče piti kavo rekoč, da na vrtu. Moj sosed se poslovi od mene kakor ima navado, uro časa malo dremat, jaz pa, nisem bil z nikomur znan, sklenem ogledati kraj gre, ker in hlev naši Kamnje na (íoriskem 10. sveč. (Javna zahvala.) Dne sta mi pogorela hiša in 16. septembra lanskega leta sè senom in slamo vredo Dobro, da sem bil pri Sloveniji" zavarovan. Ker mi je si. vodstvo banke y y yy Slovenije" vso škodo, kojo je komisija spoznala y šetati po prijetnih sprehajališčih njegovih. Ko sem se mudoma pošteno plačalo , čutim se dolžnega y tudi tega malo naveličal, sedem ali prav za prav ležem v javno prav lepo zahvaliti se si. vodstvu. Zdaj gorko senco za grmovje, vzamem v roke knjižico, katero sem čutim , kako dobro je pod piaščem take mile matere bil za krajši čas sabo vzel, in jamem prebirati jo. Ali biti. Toraj vsem dragim kmetovalcem in posestnikora »ašo banko „Slovenijo" živo priporocam, da bode denarjem) potolažen, komur dimo domaći pri domaćih! se nesreća pripetí. t bo- tijska pozivlja svoje mnenje izreći: ali naj bi se občini v Smartnu pri Litiji dovolila še dva sejma, vladi priporočiti duvoljenje naprošenih dveh sejmov Gosp. Kraja na Hrvaskem l. sveč. Anton Vodopivec, vitezu Gutmansthalu, ki gre kot zastopnik družbe posestnik v Kamnjih his. štev. 8. kmetijske Kranjske vzborvinorejcev v Maribor, se kot strokovnjaku v vinorejstvu, kí razmere cele naše bel sneg po- kriva polje krog in krog; kupčije ni nic. Tri leta sem dežele pozná, přepustí, da po svoji dobri vednosti po- prihaja zima pri nas čedalje huja; po sv. kralj i h smo sluje v imenovanem zboru. Predlog odbornika gosp O. D e te le y obrniti se do c. k. financnega ministerstva imeli po R. 20 stopinj mraza, česar ne pomnijo najsta-reji ljudjé. Spomladi ne bo krme ne stelje za domačo o nekih za posestnike gozdov nevarnih gozdnih za- naso živino podoba jako , kaj pa DC JC U U y - «*C»CW* J uk, cjka.t*j v » ** " , J« uy^iwouu "^^J^1* UU« Otrt kjllc* V zarad homatij na Turskem pride veliko vo- družbo kmetijsko sprejeta gosp. Jož. Tomek, inženir se bo ce kakor je že zdaj deva h, je bil soglasno sprejet. Za uda sta bila v v v nase kraje. Cena vina in žita bode se potem in posestnik Rakovníka Iz Ogerskega Banata pri Ljubljani, in pa gosp Franc podražila, i to nam bode drago, slišimo, da vino zdaj ondi nima skor nobene cene; vedro (stare mere) izvrstnega vina se pri vincarjih v goricah lahko dobi po 2 gold. 50 kr. Škofje Loke 12. sveč. in bora) so pri kraji, naša tako sijajna, niso vriniti mogli, čeravno so se da ( Volitve obcinskega od- razredu je Mal li, posestnik in usnjarski fabrikant v Ljubljani. (Iz seje deželnega odbora 12 februarija.) Skle- nilo se je, da se prihodnjemu deželnemu zboru naznani dopis deželne vlade o tem , po katerem načinu naj bi se pričela bila zmaga » v vv v .* y I « w^vi v tu ii(4Ui u u jjcv i KJ& v dr. Raf. Vicentini-evi knjižici nasve- nemčurji nam ne enega svojih pehali na vse kriplje y tovana delà za obrambo povodinj na Notranjskem ter da se stavi nasvèt, da bi se omenjena Vicentini eva knjižica převedla v slovenski in nemški jezik. — Na in tudi z vmazanimi sredstvi. Reči se zamore posebno zanikavni odlok ministerstva na vlogo zoper domovin- gledé na volitev v razr edu : Danes a rila kakošne može hoče imeti za svoje zastopnike. Loka govo- stvo Tržaške najdenke M. M. v občioi P.....e se je .„„4._____ I. ^ (i a Ir I û ni 1 A /í a a miniof rtunftTii rin n r» lr m a n. » 1 /\ X Á sklenilo, da se ministerstvu še enkrat razložé okolišine, 1 liu j fv ck íy uoii v iuu/ju uuuv/ luiutl lluf w t vju ^ — ^^ v v f vilici uv i wuíuwu vaviioluuj Naš dosedanji župan g. Mohar je dobil ta dan častno ki jasno govoré, da ta najdenka, ki je po boleznih svojih že sila velike stroške prizadela Kranjskemu de- zaupnico naših meščanov za marsikatere bridke ure, ki jih je v županovanji svojem doživel. Tudi v 1. razredu žeinemu zakladu, nima v občini P..... bi bili mi zmagali ) ako UUA1 V^l« JL UUI V 4 • îa^iUUU «viuvix^v» j ^ * m w ▼ \s ks kj x la k volivci narodne stranke po- na Kranjskem domovinske pravice in sploh ne polnoma razumeli prislovico , da ,,v edinoati je moc. u Narodna stranka (kajti domačini v domaći ali bolje reči, domaći možje deželni odbor pritrdi: Deželnemu šol- skemu svetu se na njegove dotične dopise odgovori, da biši ne morejo biti ,,Parteiu a se Franc Vrančić v učiteljski službi v Hotiču definitivno potrdi, 2) da se ljud- ali stránka) imajo tedaj zopet većino v mestnem odboru, ska sola v Senožečah v prihodnjih ki si bo kmalu župana in svetovalca volil. Kdo vživa zaupanje za županstvo in ga je tudi zaslužil, treba bralcem se le dopovedovati. letih razširi na ni mi Da je pri volitvah 4 razrede, ter da se plače učiteljev te šole ustanové ena s 600 gold., ena s 500 gold., dve pa po 400 gold; da se v proračun normalno-šolakega zaklada od 1876 přetekle dni veliki nemčurski zvonec nosil znani čok- naprej za čas potrebe stavi 260 gold, podpore za pri- ijati možicelj, ki je privandral v Skofjo Loko ni samo po sebi nobeno čudo, ker take ljudi imate tudi valno solo; živez pravljavno solo za vstop v mestno obrtnijsko nadalje- da se postavi v proračun normalnošol- v Ljubljani, vek more na limanice da se ta kim prerokom domač čio- skega zaklada za leto 1877 in 1878 po 1000 gold, pod- čudno — prečudno ! pore za zidanje nove šole v Dolskem. — Občini Col V8esti, to je Novomesto 13. sveč. (V občnem zboru tukajsnjega se dovoli poberanje 25% občinske přiklade na direktne podpornega društva za dijake) objavil je predsednik 0 davke za leto 1876, mestni občini Kranjski pa pobe- gimn odborovo. direktor gosp. Fischer družbenikom poslovanje ranje 20%^ občinske přiklade za vžitnino. Občini Dol pri Crnomlji se na njeno prošnjo odgovori da 1 U V Vi v & j/ii VAUUUIAJ1 WW uw ujvuv pi VOUJV/ UUg kj v kj l lj kx ck DâJ Društvo ima 6d stalnih in 31 časno prikladajočih se za povračilo kordonskih stroškov obrne na okrajno udov , w stalni so odstopili, 3 se niso plaćali. v, ionu- Dobodkov je bilo izkazanih 627 gold. 86 kr. goto- škov občine za kordon, ki se po postavi od leta 1868 tovine in 50 gold, v obligaciji; stroškov pa 626 gold, imajo pDplačati iz državne blagajnice. glavarstvo kateremu naj predloži nadrobni izkaz stro- 49 krajc. Ker bo prihodnjega meseca nova volitev ne- Preteklega leta in tekočega dalo se je 59 učencem katerih mestnih odbornikov, zato naj ne zamudijo naši obleke, obutve, deloma placila na stanovino kar vrisi^n.^ , WL4.VTV,, wuiuui» yiovua, ua oiciuu v , aai je ""MJV * "JWW,J"UI » v * • • M vr f* « * 7 "MUUJJ stalo 321 gold. 58 kr.; učne knjige za 35 učencev zna- cas do 26. svečana t. 1. pregledat iti pri magistratu mescani, ki imajo v Ljubljani volilno pravico, zadnji šajo 105 gold. 81 kr. ; vpisnina in šolnina za 8 učencev razpoloženi imenik volilcev 73 gold. 20 kr. Ostanek 74 gold. 36 kr. se je potrosil na tiskovine in druge potrebščine. f da vidijo, ali so zapisani v ta imenik, in v pravi razred, pa tudi to. ali ni kdo za- ) 9 e se ima kdo v eni ali drugi za- učencev v pisan, ki nima volilne pravice, ali pa kdo izpuščen, ki ima pravico voliti. Koliko pripomore podpiranje, to kaže množenje devi pritožiti, mora to pritožbo (reklamacijo) do gori razredu. So učenci, ki bi brez podpore imenovanega dne pismeno ali ustmeno magistratu na ne mogli študirati, in ravno podpornjenci so med pr- znanje dati; pozneje pritožbe ne veljajo več. vimi dijaki. Naj bi se množilo na korist mladeži in (Nova stavbena (zidarska) družba) se je ustano- pa domovine tudi število podpornikov, zlasti meci po- vila tukaj pod imenom ,,Bauverein Sogl Wurzbacha dena skih dars sestniki in duhovniki! Ljubljane. bil naj 3 seje družbe kmetijske 6. dne t. m přejet predlog predsednika g. baron se h razločku od že nekatera leta obstojeće „Baugesellschafť\ Na čelu tej novi družbi, ki sprejema veča in manjša zidanja vsake vrste, stoji dobro zoani F. Faleschini. podp mlade za odposlanje enega aii Ljubljanska naprosi na don ko šolo f da si tako po t pridobi sposobnih učitelj kakošno vnanjo višo kmetijsko Kranj- C. kr. nadsodnije Graške svétnik gosp. Hein-richer pride za predsednika okrajne sodnije v Celje. Laibacherica" čestita Celjanom o tem imenovanji; Slo- L i (j V lO'J řv ULI CU JořVVJ ^WiCí ,, vjvyv Li LCV VVjlJ CtiiWllJ vj DVUJ 1IJJ.VUU V MilJ j â , kjm.\j~ dežela naša za prihod- vencev ondašnjih ta čestitka menda ne more razveseliti. Sklenilo se je na prihodnjim mesecem začne v Celovcu izhajati c. deželne vlade, v katerem se družb kme- nov nemšk časnik, naše gore list pod imenom : 71 Kárntner Volksstimme" po dvakrat na teden. Živo potreben jeta pravne stranke za to so razločni: liberalna stranka se časnik, ki bode vredovan v duhu žalibog zamrlega Blatť ( ^rxMvw , v deželi, kjer je ia„j. iu-orvo xvu^ , — v^ger»*.» uiiuisira i isza in ozeii sia ona za- so ti. dne t. m. v Celovcu z demonstrativno pohvalo rad Ogerakih zadev nekoliko dni na Dunaji, pa 10. dne celójíes. kralj, uradniki ploskali pesmi„die Wacht t. m. zopet se vrnila v Pest. Kaj se bode skuhalo o ....... je pela v koncertu, napravljenem ondi jako važnih Avstrijsko-Ogerskih zadevah , še nobena yy toliko „Pruske kuge Kàrnt. da <6 boji padca tega ministerstva, pravna pa ga žeH. Ogerska ministra Tisza in S z ell sta bila za- Rhein", ki se od muzične bande južno-železniške delavnice Mariborske ! živa duša zdaj ne vé. Česko. Iz Prage. O velicih nesrečah se nam poroča iz dežele, ki _ w Starocehi so razposlali imenik jih delajo neizmerni kupi snegá po strešjih (cimprih). poslance v, katere~naj 21. in 24. dne t. m. voli Česki Ubogi ti či, zajci itd. pa ginejo glada in mraza. ^ narod v deželni zbor. „Mladočehi" bodo po svoji na- (Pred porotniki) je bila přetekli teden tri dni vadi zopet s svojim razporom drečali vmes in se bia- trajajoča s^odnijska obravnava zoper petero oseb zavoljo mirali kakor vselej, kajti narod Česki vé iz večletnih goljuíije. S tir je zatoženci so bili tudi obsojeni. Do go- skušinj, da more zaupati le svojim potrjenim voditeljem ljufije so te ljudi kolikor toliko pripravili tišti nesramni oderuhi, ki jemljo kakor nedavno Aristotelovko f od posojenega denarja po 8 do .12 od sto na me sec. Oboinstvo bilo bi rajše videlo te oderuhe na klopi za-tožencev in je močno obžalovalo, da je postava zoper oderuhe ob veljavo. (Slovensko gledišče,) Maj hne igre ne mikajo našega občinstva, to se je zopet v pondeljek jasno pokazalo. igralo se je sploh dobro, zlasti je gosp. Kaj zel j kot briô silil k smehu v igrici „Kje je meja?" Ta burka je po obsegu in zadržaju bolj za manjše čitalniške odre ko za naše gledišče. Namesto burke „Samo zapreke se je ponavljala spevoigra „Dokler pravega ni" ne pa petelinom, ki se obračajo po sapi, ki vleče od brezverskega liberalizma. Iz Tirolskega. Inspruku je 10. dne t. m. p a- triotično društvo imelo zbor, v katerem se je glede na oktobersko diplomo od leta 1860 in na deželno ustavo od leta 1861 med drugim sklenilo: izreci trdno zaupanje, da bode prihodnji deželni zbor se poslužil vseb postavnih sredstev za obrambo dežel-nega prava Tirolskega. > u Ogersko. Iz Pešta. Minister za Hrvaško grot Ce grof in sicer prav povoljno občinstvu; gospá Odijeva, gospodična Nam ret ova in pa gospoda Meden in Trnovec so torek 22. t. m. bo zaslužili in přejeli pohvale. zopet predstava in sicer daljše igre „Cvrček" po nemški Die Grille" poslovenjene. yy Peter Pajačevic se je odpovedal ministerstvu. Pejačević obstoji na svoji odpovědi, se govori, da utegne Mažuranić postati minister, kapitan garde Fr at riče vic pa ban Hrvaški, ali pa, ker Mažuranić ni trden Magjarskega jezika, Živković. Deaku piše „Reform" nasproti pretiranemu entuzijazmu Magjarskemu in nemškemu med drugim sledeče tehtne besede: „KoFerenz Deak, v čegar glavi Novićar iz domaćih in ptujih kakor „Neue freie Presse" pravi đežel. Iz Dunaj seje, sedanje Avstrijske države, kralja Ogerskega, bil bi bi rodila misel bil umrl po kronanji sklepom od 27. januarija je pre- v věčnost; al zdaj z višine svoje slave se y preselil ko je videi propad svojega delà, je svitli césar potrdil postavo, po kateri se ima za letošnje to mu pač še povečalo srčno bolezen njegovo u leto nabrati 54.541 no vin ce v (rekrutov) za stalno ar-mado, 5454 pa za namestno reservo. Iz Turskega hojisca. Andrassy-evi reformni na- na Cesarski patent skličuje vse dežel dan prihodnjega meseca. državnem zboru 10. dne t. m. b o priliki ko je šio za potrjenje volitev še nekaterih Ceskih po y crti menda ne bodo imeli nobenega vspeha. Turčija jih je sicer v principu sprejela, a ustajniki ne marajo za-nje in so odlocno izrekli, da na umirjenje ni misliti pod 111 UV/ V VI 1 V7 V U V7 XUJL V iv JL jl j NA iJLJL VI 11* IX J V J ^^ X drugimi pogoji, nego če se Turek izžene iz Evrope 8Íancev v državn bor Ustaj a se ne vzdržuje, ampak čedalje krepkejša po- ? zopet naš Herman poprijel staja; vsled tega rastejo denarne zadrege Turčije. Crna-besedo in gledé na to, da mu je unidan zbornice pred- g0ra je odločno odbila od sebe vse ponudbe Turške in sednik besedo ustavil, oštro šiba! predsednikovo obna- ostane še dalje na strani ustajnikov. K vsemu temu pa sanje, taftu, ivaaui u«, ui puoiauu um uv^cuvi, picuoouma. pnae se porocno iz xvumumje, au je ja urn uiiij a ou pupa šoimašter. Predsednik je svoje postopanje zagovarjal vedala Turčiji davek (tribut), katerega je plačevala do istimi puhlimi razlogi kakor unidan. Naposled je zdaj za Turško varstvo. Turska vlada je namreč zahte-Herrnan rekel: „Načjn, kako je bilo Cesko vprašanje vala 60.000 zlatov naprej, a dobila je odgovor, da Ru- tako, kakor da bi poslanci bili učenci, predsednik se poročilo iz Rumunije, da je Rumu ni ja odpo- tukaj sprejeto, naj je Cehom dokaz, česa se imajo Čehi de jati ce jihovi posl , ~ ~ • «— ^ muni i a ne ic Util uc , flmpaa. liv; uu v*«jm11w vwsjvj v to zbornico prišli; sploli nobenega davka več. Opira se ta odpoved na teh ne plača ampak ne bo dajala odslej Česki narod si je vsakako izvolil najprid spoštovaje samega sebe ostal ma del To rekši in se to, da se Rumunija tako ne sme nadjati nobenega var- se vsedel stopanje Herm stva od Turčije, če bi ga potřebovala, ker še ustajnikov Staročeski klub je sklenil za možato po- ne more ukrotiti. Čemu tedaj bi plačevala dalje tribut? >> Mlade"' pa poslat m zahval > ki )) arm in m a gredó z mrzi to, da Herman ne trobi v njihov votli rog adreso. Tudi mora Rumunskému knezu, členu nemške vladarske stavoverci, rodovine Hohenzollernske, odvisnost od Turčije nepri- Parlamentarno težišče ni vec v zbo poslan cev jetna biti, zato bi se gotovo rad postavil popolnoma na lastne noge. — Na Kreti se je pričelo tudi že gibati. ampak v klubih ustavoverske stranke; ondi se Tam ste dve stranki, ena bi rada otok spravila pod sklepajo in dajejo predpisi ministerstvu, kako naj po- Angleško, druga pod Grško oblast. Obe pa hočete otresti stop ustanoviti se ima celó odbor, ki ima nadzorovati Turški jarm. »"'Y 5 uoinuuMU a\-> ' lij c. V-vív vwuvi, »» * . ^ ~ • ^ v. X UI ft IVI j cll *. namene in delà ministerská. Ministerstvo tedaj še zmi- ljaio velike m m m.. m « 1 I I fl w • 1 • • J 1/ " reci rom umira, umrlo še ni. Liberalci hočej y da y miD1- baron Rodić, Dalmatinski deželni Pe vsem tem se za spomlad priprav-to je sklepati tudi iz tega, da se je sterstvo na vsak način ima tako dolgo ostati, dokler pondeljek podal na Dunaj , najbrže po niso obravnave z Ogri dognane. Podobaje, da se stem tedai v iako nujnih in važnih zadevah. namestnik, přetekli višem Podoba j pokliču r sklada tudi P stranka y ne motiti Ogerskih obravnav kajt Al tem sklenila y tudi ona je razlogi liberalne in tedaj v jako nujnih in važnih zadevah. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Jožef Blazuifcovih dedicev v Ljublj