AN r PHIHDHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI - Štev. 108 (1499) TRST, torek 23. maja 1950 Cena 15 lir SZ smatra Trst kot drobiž za mešetarjenje J ■“ y*!SS kakor je v prvi fazi razgovorov o Avstriji bila Korošha Na včerajšnjem sestanku namestnikov zunanjih ministrov je sovjetski delegat Zarubin l2iavil, da je rešitev tržaškega vprašanja pogoj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo London, 22. — Po tret* u-brezuspešnih pogajanj se 'De namestniki za sestavo Dirovne pogodbe z Avstrijo ni-, mogli sporazumeti, kdaii naj ^ sklican prihodnji sestanek. 0 ie bil sestanek odgoden a nedoločen čas. lLL^b^in, predstavnik Sovjet-w.eze je namreč prišel na | rj1 s predlogom, da se seja ne I C? Vršiti, preden ne bodo 'de treh zahodnih sil odgovo-na sovjetsko noto Q trža-,*> vprašanju od 20. aprila Jr Znano je, da ie Sovjetska LZa naenkrat spomnila na ki k 2 Vprašanje kot sredstva, C .1 ji služilo za dosego ciljev Im ,ga zunanjepolitičnega merjenja. '}®eriški namestnik Samuel j?*r je označil sovjetsko za-.,eVo kot «enostransko prido- jj 4' n' m°gbče spre- L Britanski namestnik pa je Lr?je strani izjavil, da ima sovjetska delegacija v jan- ključ do nadaljnjih poga. Jo vprašanju mirovne po- .f^Lodni diplomati so sovjet-jtir.korak sedaj; na sestanku _ __________________ namestnikov označili kot So nL° izsiljevanje. Izjavili kotj‘m.re'. da Sovjetska zveza, hodn ■' računa na to. da za-ne sile nameravajo skleniti Žara?0 B°Bodbo z Avstrijo, tu ® tega skuša sebi v kotah* Seži> da bi sprejeli njene Zeipfjg® Slede Tržaškega d- strr>?rriGStniki zunanjih minL in rcx° 'mell do sedaj nič več kov mani nego’ 254 sestan-vBr’.na. katerih so razpravljali J®nle mirovne pogodbe z tskn Ki*kor na zadnjem, 3e tudi na današnjem k «t? . dioglo ugotoviti, da talp- v te pogodbe še zelo ltaf-7, Pogodba bi morala ob-jl iz 54 členov, toda še pet venov ■ ločjT' te spornih in o njih se iL^našnjem sestanku ni bil Loj _ brezkončne diskusije. na zadnjem kakor tudi ravljen noben korak naprej. F“Protno. dogajajo se stvari, ki yvPrašanje še bolj komplici- jAdo je kriv za zavlačevanje? J1 zahodne sile obtožujejo So-detsko zvezo kot krivca, a Jjskva vali vso krivdo na za- tožb e sile- Te vzaiemne ob' t so zanimive. narnu '■'keson minister za zu-tisko^deve ZDA, je na svoji stvar .'-bnterenci dejal, da vjetsko^^idno odvisi od So-taktik! Zveze». da je sovjetska končno Ja8anja preprečila Drejšnii ?kciio»- Čeprav je ta sDeši> ‘^hdonski sestanek po-to nanr0V^etskt delegat, ni bilo 'eno zato' da se stvar Acw ' ker — tako pravi je skl n- ^—’ “dobro je znano, da Pogoi?nitev avstrijske mirovne kiran- nekaj mesecev blo- s sovjetskimi dobavami in služnostmi«. Acheson tudi dolži Sovjetsko zvezo zaradi tega, ker je postavila tudi vprašanje denacifi-kacije in demilitarizacije Avstrije poskušajoč da se zopet obnovi razpravljanje o tem, o čemer se je že zaključilo. «To je bila nova, toda nepričakovana taktika« — pravi Acheson — zato da bi se zavlačevalo. Acheson trdi, da Amerika želi, da se stvar čim hitreje zaključi in da se odtegnejo okupacijske čete iz Avstrije in vzpostavi neodvisnost Avstrije v smislu moskovske izjave. S sovjetske strani pa se kriv. da vali na zahodne sile. Tudi s te strani se govori o ((taktiki zavlačevanja«; «Držeč se taktike da se ovira priprava sporazuma, so predstavniki zahodnih sil na prejšnjih sestankih odbili predlog sovjetske delegacije, ■naj bi se razpravljalo o neodobrenih členov načrta tega sporazuma... Govoriti, da Sovjetska zveza zavlačuje, nimajo pravice predstavniki zahodnih sil, katerih vlade kršijo sporazume, ki so jih same prej podpisale«. (Tass). Vprašanje sporazuma z Avstrijo je povezano s hladno vojno a ne eni ne drugi strani se ne mudi, da bi se iz Avstrije umaknile. Vzroki so jasni, in zato ni treba preiti na ugibanje, kdo je prav za prav kriv in kdo ni. Na zadnjem zasedanju pa se je dogodilo nekaj, kar je vredno zapisati. Na tem zasedanju je sovjetski delegat Zarubin za. čel razpravljanje z vprašanjem denacifikacije in demilitarizacije Avstrije. Nato pa je nastopil z drugim vzrokom, ki se do sedaj ni vnašal v diskusijo o Avstriji: z vprašanjem Trsta! Zahodni delegati so obdolžili Zarubina, da je z vprašanjem denacifikacije in_ demilitarizacije ponovno skušal zadevo zavleči, a Zarubin je odgovoril. da zahodne sile^ nimajo pravice do takih obtožb, ker so prav one krive za neizvrše; vanje mirovne pogodbe z Italijo in je po njihovi krivdi še danes odprto vprašanje Tržaškega ozemlja. Zarubin je nato prečital vso vsebino znane sovjetske note o Tržaškem ozemlju. Čeprav to zasedanje ni kompetentno in niti poklicano, da se bavi z vprašanjem Trsta, je Zarubin z določenim namenom povezal zadevo Avstrije in zadevo Trsta. Na to so odločno reagirali predstavniki zahodnih držav in je britanski delegat Malet izjavil, da «Trst nima nič skupnega z diskusijami o avstrijskem sporazumu in da je to nov dokaz, da ima Sovjetska zveza namen preprečiti sklenitev do- utemeljeno in neupravičeno«. Dalje je ameriški delegat dejal, da je treba tržaško vprašanje postaviti tja, kjer mu je mesto in da se z izgovorom o Trstu skuša opravičiti zavlačevanje. Iz komentarja « Fravde » o tem vprašanju se da razumeti, da postavlja Sovjetska zveza likvidiranje tr. žaškega vprašanja kot pogoj za njeno nadaljnje sodelovanje tudi v zadevi avstrijske mirovne pogodbe. To na je Zarubin na današnjem sestanku tudi jasno povedal. V mednarodni javnosti je vedno več glasov, ki trdijo, da je to mešetarjenje Sovjetske zveze, ki ne vo. govora«. Ameriški delegat je di računa c pravih interesih dejal, da je to postopanje «r.e-1 Trsta. Trst očitno predstavlja drobiž, kakor je bil v prejšnji fazi razgovorov o avstrijski mirovni pogodbi primer s Koroško. Medtem pa krožijo tudi taki glasovi, ki poudarjajo, da se Sovjetska zveza zaveda, da zahodne sile ne bodo šle na limanice in da se ne bodo umaknile iz Trsta ter ne bodo imenovale guvernerja in to bo opravičilo, da sovjetske čete še nadalje ostanejo v Avstriji, kakor tudi na Madžarskem in v CSR. Pri tem trgovanju, kakor nam kažejo izkušnje, ni sentimentalnosti. Toda v sovjetski diplomaciji danes ni načelnosti, če pa hočemo govoriti o doslednosti, se ta kažg samo v ignoriranju interesov malih narodov in držav. Uničena je zgodovinska prestolnica Indijancev El Cuzco BOGOTA, 22. — P.oročila, ki prihajajo iz F.c-ruja, pravijo, da je včerajšnji potres zahteval do sedaj 100 mrtvih in 200 ranjenih. Potres -je uničil večji del zgodovinskega mesta El Cuzco, bivšo prestolnico Indijancev Inkas. Reševalne skupine so morale mnogo hiš, ki jih je pretresel potres, porušiti, ker so predstavljale nevarnost. Krajevno letališče so uporabili ponoči za letala, ki so prinašala pomoč iz Lime. Največjo' škodo je potres povzročil v predmestju, kjer prebivajo do- i Kitaj HONG KONG, 22. — Oddelki ljudske vojske pod poveljstvom generala Lingpiaoa so sinoči osvobodili otok Manšan in Lap-sapmej ob izlivu Biserne reke nedaleč od Macaoa. Isti general pripravlja izkrcanje še na dru. gih otokih Manšana. Proslava dneva vojnega letalstva FLRJ Izjave maršala Tita - Prihod štafet s pozdravi maršalu Titu v Ljubljano - Sindikat prosvetnih delavcev FLRJ izstopil iz Mednarodne zveze sindikatov prosvetnih delavcev (Od našega poročevalca) LJUBLJANA, 22. — Včeraj je bilo ob 8. obletnici ustanovitve jugoslovanskega vojnega letalstva na ljubljanskem letališču aeromiting vojnih letalskih enot in Letalske zveze Slo. venije. Ko se je pravkar končal veliki letalski miting, so pritekle na letališče štafete, ki so tekle skoraj skozi vse večje kraje Slovenije, ter štafeti iz Tržaškega ozemlja in Koroških Slovencev ter štafete Jugoslovanske armade, ki nosijq pozdrave in čestitke za rojstni dan maršala Tita. Včeraj zjutraj je odšla z vrha Triglava glavna štafeta Slovenije. S severne meje, in sicer iz Dravograda, pa je odšla štafeta, ki je prinesla s seboj pismo Koroških Slovencev, v katerem ti zagotavljajo, da se bodo s podvojenimi sila-! sti maršala Tita pri našem mi zoperstavili poizkusom tujih imperialistov, avstrijske in domače reakcije ter informbi- Ijudstvu, posebno pa še pri Slovencih iz Koroške in Trsta. Glavni sekretar fizkulturne rojevskih škodljivcev, ki bi s j zveze Slovenije Vlado Juran-klevetanjem nove Jugoslavije j čič pa je prečital spomenico radi odtujili slovensko ljudstvo ] Osvobodilne fronte slovenskega od matičnega naroda v svobod-1 naroda za maršala Tita. V sponi in socialistični domovini. [ menici je med drugim rečeno; Štafeto s Tržaškega ozemlja j <(Tr‘ ie na-’; skupni praznik, ob so od Kopra dalje spremljali j katerem varn zagotavljamo, da tudi nosilci jugoslovanskega j b°P° z. zdru?enimi napori vseh vojnega letalstva ter konjeni-1 delovnih ljudi, z neomajnim ška štafeta. ; ustvarjalnim poletom še dalje Vse štafete, ki so skoraj EMPoaarske in kulturne hkrati pritekle na ljubljansko j !f“‘®Verbr^?8pese?° 5°?* * £ letališče, je na častni tribuni i ntrdWv -nase ^ ® pričakoval predsednik vMde! " ■ ■ njene obran LRS Miha Marinko in druge osebnosti. Ob velikem navduše- j , Ssmnh ° uaaa.jtvale niu 30.000 - glave množice je ?°‘ ~?,° ^“°b°ra. kjer bodo imel tov- Miha Marinko po- /Jir./ f(zL1turmt zdravni govor, - katerem ie i skita Lzkulturnikom. Zveza ugotavlja, da je vodstvo Meednarodne zveze sindikata prosvetnih delavcev s samovoljno odločitvijo o prekinitvi odnosov s sindikatom prosvetnih delavcev Jugoslavije grobo prekršilo določbe statuta. Na koncu poudarja plenum, da bo sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije tudi v bodoče, kakor do sedaj, ostal v prvih vrstah borbe za razvijanje in utrjevanje mednarodne solidarnosti delavcev in borbe za stvarno enakopravnost vseh delavskih demokratičnih gibanj. f katerem je j poudaril, da so te štafete, manifestacija, odraz priljubljeno- ta anS s sovjetskim odbijanjem kler alJevanje razgovorov, do-ne doseže dvostranski Dju . m z Avstrijo o vpra-s°vjetskih zahtev v zvezi Trj/gi/e Lie predlaga sestanek pcedstatnikop zahodnih in vzhodnih držav Ti predstavniki nai bi se sestali vsakikrat, ko bi nastala pereča mednarodna vprašanja • M Parizu se je Lie sestal tudi z Bidaultom, danes pa je odpotoval v London - Truman dolži SZ krivde za sedanjo krizo OZN Truman je označil ta sovjetski j QZN. Dopisnik tudi zanika ne- Na proslavi osme obletnice ustanovitve jugoslovanskega vojnega letalstva v Beogradu je bil navzoč tudi maršal Tito, ki je s krajšim govorom pozdravil letalce ter si nekaj časa ogledoval letala' domače konstrukcije, izdelana v domačih tovarnah, se razgovarjal s konstruktorji ter z letalskim osebjem. zz- — Z ukazom LDt Ja Ejudskp skupščine ie ^ z dne 20. maja leta 1950 ^ffl Šehovič poslanih , URI v Atenah P OGRAD. 22 [Lftj i« bi, tbsiJl.'btenovan za izrednega tist- lka in pooblaščenega mi-'ubli federativne ljudske re-*hif 5r 'Potovale v Jugoslavijo, y ok( • 0 delale na gradbiščih !!k(w;lni Petletke, so priredili ! °vrTovedali, da se ie do se-Ne i?iasUo za mladinske bri-a °0 mladincev. Pričaku-t7. j1 Pfijavo še onih. ki so že levili '*i na delu v Jugo-I koi,.0r8anizatorjii so obtoži-“k Jdmiormistične elemente, nauSe načlne skušajo ovi-u?Vijn d mladincev v Jugo-čt v tj Somo vodstvo franco-fc.. 1' že začelo odkrito KJ organizatorjem in ude- ilda SlU mladinci ,so pouda-. Wla *° že vzpostavili zvezo rifh ^T,slto in angleško mladi-.Mvj J,adino drugih držav za . Pjundinskih delovnih bri- PARIZ, 22. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie ee je danas razgovorjai s francoskimi diplo mati, katerim je predlagal, da bi napravili konec hladni vojni, tako da bi se sestali predstavniki Zahoda in Vzb0{J,a-Načrt T’rygve Liea določa, a bi se Truman, Attlee. Stalin m predstavniki drugih vlad, ki zastopane v Varnostnem s . sestali vsakokrat kadar m nastala pereča vprašanja. Eie •je zjutraj sestal s,Par°^sjL ' Klavnim tajnikom. *ran'“T fn ministra za zunanje zadeve: i Vincentom Boustro, ravna« 'r-deve"1^PoX pa i' EN«? S LifV. iz Severne Afrike tul!!} Prekomorskih posesti mladih delavcev, ki wV JUgoslavij‘o.UTudi"veliko ““cev ?‘b c % » -SitM^ancljl, je ustanovilo JL‘ za prijavljanje v bri- h ____ eiPoselnost v ZDA . cLev narašča ga",1 naj'bi* sV sestal s Stalinom in predstavnikom drugih sil da hi napravili konec Madni vojni. Lie sicer ni hotel dati nobene izjave v zvezi s ses an-kom Odgovoril je le, da bo dajal izjave šele potem, ko se bo vrnil v Ne\v YorkJco bo_ med potjo še obiskal Washington. Trvave Lie ie zvečfr ob 17. z vlakom odpotoval v Londtm. kamor bo prispel jutri'sjHtraJ-Tu bo v torek popoldne imel razgovore z Bevlnom m tleejem Tudi tem« dvema bo Lie predlagal sestanek s Sta« nom in Trumanom V sredo zvečer bo glavni tajnik OZN odpotoval iz Londona v New York. Potoval bo z letalom m ne z ladjo, kakor je prej na" meraval. V Washingtonu se bo sestal s Trumanom in Acneso- korak kot samovoljno zanife vanje dolžnosti, ki jih je sprejela sovjetska vlada. Trupi a n je dalje obtožil Sovjetsko zvezo, dg je zakrivila krizo OZN, dalje da je kriva, ker ni bil sklenjen sporazum o nadzorstvu nad atomsko energije in o ukinitvi oboroževalne tekme. Dalje, da je SZ preprečila sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko. V tej zvezi je Truman prvič govoril, da imajo sovjeti atomsko bom. bo, medtem ko je dosedaj govoril samo o atomski eksploziji. Truman je končal svoje pismo s trditvijo, da Sovjetska zveza ni iskreno sodelovala z drugimi državami pri reševanju spornih vprašanj. Truman jc končal, da se je napetost predvsem zaradi tega poostrila, ker Sovjetska zveza ni na noben način spremenila svojega stališča.. Dopisnik lista «New York Ti-tnes« OZN piše, da je iz dobro obveščenih krogov izvedel, da so trije zahodni ministri za zunanje zadeve sklenili v Londonu, da zaenkrat ne bodo p odvzeli nobenega ukrepa, ki bi olajšal sprejem LR Kitajske v francoski Ca'iu a , 22. - Na zbo- tifjstriif, avcev konfekcijske U i senMst VJa v ZDA obstoji ne-, glasila madžarske manjšine v LR Srbiji iz Novega sada. Pismo se glasi: «Uredništvu PRIMORSKE- GA DNEVNIKA)), Trst. — Ob Priliki pete obletnice vašega lista vam čestitam v imenu našega,: kolektiva in želim nadaljnje uspešno delo v borbi za obrambo načel marksizma-ler.i-nizma in izgradnjo bratstva med slovenskim in italijanskim ljudstvom Trsta! Smrt fašizmu - svoboda narodu! Za uredništvo: REHAK LASZLO' glavni urednik Novi Sad, 14. maja 1950 Iz Šempolaja Iz Sempolaja smo dobili sledeči pozdrav: ((Člani Osvobodilne fronte in prebivalci Sempolaja pošiljamo uredništvu «PRIMORSKEGA DNEVNIKAs borbene p ozdi a. ve. Pet let izhajanja ((Primorskega dnev.nika» je dokaz nase dosledne protiimperialistič-ne borbe za pravico in resnico. Ponosni smo na •(Primorski dnevnik», ker je v njem zapisa na naša slavna preteklost in mu ob petletnici izražamo svojo željo, da bi se V njem naša zgodovina še nadalje pisala z enako odločnostjo, v kar smo trdno prepričani. S svoje strani pa obljubljamo, da se bomo še bolj strnili v vrstah Osvobodilne fronte V borbi za obrambo naših nacionalnih pravic, z zmago slovansko-italijanskega bratstva nad šovinizmom in ko-minformističnim razbijaštvom. Iz Lonjerja-Katinare Partizani in aktivisti pod-sekcije LONJER-KATINARA, zbrani na množičnem sestanku, vam pošiljamo borbene pozdrave ob priliki vašega jubileja v prepričanju, da se bo cPrimorski dnevnik)) še nadalje boril za naše pravice, ki smo si jih pridobili z velikimi žrtvami v. trdi borbi proti na-cifašizmu, za bratstvo med na-i odi in proti imperializmu ter kominformističnim klevetam)). Od Sv. Jusla in Sv. Vida Člani prosvetnega društva ((SREČKO KOSOVEL)) ter čla-ni Osvobodilne fronte iz sektorjev Sv. Just in Sv. Vid, zbrani na, kulturno-družabnem večeru, pošiljajo ob priliki vašega jubileja najprisrčnejše in borbene pozdrave ter izražajo svoje prepričanje, da bo ((Primorski dnevnik« še v nadalje zastopal težnje demokratičnega prebivalstva naše cone, stal na braniku slovenske kulture in pravic, ki si jih je naš narod s krvjo pridobil proti vsakemu poizkusu imperializma in njegovih hlapcev! Smrt fašizmu! svoboda narodu! CSR se ne mrtvili pri nesreči v rudniku v delsenhirchenn Od leta 1911 je to naj večja rudarska nesreča v tem bazenu -V South Ambovu gori po eksploziji 20 ton fosforja velesejma v Chicagu WASHINGTON, 22. - Prireditveni odbor mednarodnega velesejma v Chicagu, ki bo od 7. do 20. avgusta, je včeraj sporočil, da je odbil češkoslovaško prošnjo za udeležbo oavee-sejmu. Pravtako je odbor od-mi. da bi vrnil 15 tisoč dolar jev, ki jih je položila CSR kot predujem za prostor, ki bi ga zasedla na velesejmu- Prireditveni odbor je pojasnil, da je povzel te korake, ker so na odredbo ameriške vlade zaprli dva češkoslovaška kon-zulata v ZDA. Republikanski predstavnik Sadleck je brzojavil državnemu tajniku in tajnikoma za trgovino in finance zahtevo, naj takoj prepovejo vsakrsen češkoslovaški uvoz v ZDA. MODENA, 22. — Med predvajanjem filma je nastal požar v nekem kinematografu v Modeni. Zaradi tega je nastala panika med gledalci. 1000 oseb se je zagnalo proti izhodom, kjer je prišlo do burnih prizorov. Ranjenih je bilo 20 gledalcev. Oblasti so uvedle preiskavo. GELSENKIRCHEN, 22. — Velika žalost in ganjenost je zajela Gelsenkirchen in ves po-rurski bazen, kjer so na rudnikih razobesili žalno zastavo. Reševalne skupine, ki so se v soboto takoj po eksploziji spustile v rove, so po napornem delu, ker je bilo treba pogasiti še požar, res privlekle na dan številne ranjene rudarje. Toda bilo je prekasno. Opekline, ki so jih dobili rudarji v rovu, so bile smrtne. Zjutraji je v bolnišnici podleglo poškodbam 14 rudarjev. Popoldne pa ie trije. S tem je rudarska katastrofa v Gelsenkirchenu. ki je ni bilo take že od leta 1911, ko je v nekem rudniku blizu mesta eksplozija jamskega plina ubila 100 rudarjlev, dosegla 72 žrtev. Več ranjenih pa se bori s smrtjo. Zaradi žalosti, ki ie zadelo mesto Gelsenkirchen, so bile odpovedane vse prireditve nočni lokali pa so zaprti. Pogreb žrtev bo v sredo ali v četrtek. *## SOUTH AMBOY, 22. — Ne daleč stran, kjer je v petek zvečer eksplodirala municija v South Amboyu in ubila 27 ljudi, je včeraj popoldne začelo goreti 20 ton fosforja. Fosfor, ki leži v skladiščih neke družbe, katera se bavi z izdelavo kemičnih izdelkov, če vedno gori. Oblasti pa trdijo, da zaenkrat ne predstavlja ta požar nobene nevarnosti. Drugače pa se v South Am-boyu po zadnji katastrofi poča- si normalizira življenje. Kljub temu pa bo treba ie nekaj dni, da bodo vojaški strokovnjaki očistili mesto min in granat, katere je eksplozija razgnala na vse strani. Do sedaj so pobrali 3.000 zemeljskih min. Predstavnik državnega de* partmana je danes izjavil, da je del tovora, pripravljenega na pomolih pristanišča South Ampoya, ki je v petek povzročil tragično eksplozija, sestav-ijal dinamit, namenjen v Afganistan. Dodal pa je, da bi služil gradbenim delom. Predstavnik je potrdil, da so drugi eksplozivni mateiial, ki bi moral biti prav tako vkrcan, sestavljale mine in drugo orožje, namenjeno v Pakistan, Predstavnik ie dodal še, da preiskava, ki jo voeji državni departman o tej katastrofi, ni dokazala nobene neredbosti pri izdajanju izvoznega dovoljenja tega materiala. Podadmiral Merlin O’ Neill, poveljnik pomorskih obalnih edinic je potrdil, da je bil material namenjen v Pakistan. Dodal je, da ie bila ta pošiljka 250 ton eksploziva ki bi moral biti vkrcan v South Amboyu zadnja od vseh pošiljk, ki bi morale biti vkrcane v lukah države New Jersey. Škodo, ki jo je prizadeljala eksplozija, znaša ‘20 milijonov dolarjev. Krita pa je samo za 4 milijone dolarjev. valstvo, iz pomožnega organa gospodarskega socialnega sveta. Na začetku seje ie sovjetski predstavnik predložil osnutek resolucije, s katero poziva komisijo, naj izključi predstavnika Kuomintanga. Samo jugoslovanska delegacija se je priključila predlogu sovjetskega predstavnika. Ker je bil sovjetski predlog, odbit, ie sovjetski delegat zapustil dvorano in izjavil, da njegova vlada ne bo sodelovala pri delih te komisije. dokler bo tam sedel delegat nacionalistične Kitajske. «Vuole Tito Villa Dečani, Maresego... ?» Diego de Castro, eden izmed tajnih tajnikov istrskega CLN-a piše v «Giomale di Trtesteu (v uvodnem članku) pod naslovom ((Skrajne me ie za pogajanja«: «... kajti maksimalne meje naših koncesij so precej jasne, One so: 1. gospodarske olajšave v tržaški luki... J. Verjetno je, da Slovani zahtevajo široke kulturne koncesije. Naletele bodo na velik odpor, tukaj v Trstu Joda ne bi smele povzročiti težkih nevarnosti, če bi bile sorazmerne z dejensko usebino slovanskega prebivalstva (consisten-za della popolazione slava). 3. Najbolj delikatna točka Pa so popravki meje. Brez dvoma so na Svobodnem ozemlju tudi Slovani. Tito, če jih hoče. naj si jih le vzame. Pri tem moramo biti realisti; danes se ne govori več o pri-rodnih mejah.. Gre za občine mestnim jedrom in za podeželje' prvo je stoodstotno italijansko; na podeželju pa so tudi dvojezični Slovani Hoče Tito Dekane, kjer je bilo odst. Italijanov, Marezige, 0 06? — Toda preko teh meja. Skozi sito in rešeto ni mogoče in se tudi ne sme absolutno iti...» Zakaj Diego de Castro ne doda še n. pr. Podgoro, Stan-drež. St. Peter Slovenov ob Nadiži, ali pa Trčmun, kjer slovenski otroci plačujejo italijanskemu učitelju Za vsako spregovorjeno slovensko besedo eno liro, da ne naštevamo ostalih goriških, beneških in kanalskih slovenskih vasi? Veste, zakaj Diego de Castro ne omenja teh va*i? Zato, ker je pravoveren ri-mokatolik, pravičen demokrat, kristjan itd. Predvsem pa zato, ker ni nacionalist, ali pa šovinist ali pa — bog ne daj! — celo fašist... «Michelitti laici» Kot smo že poročali je papeževo sveto leto velik dogodek tudi za Scelbovo policijo, ki tako marljivo duši stavke kmečkega proletariata v Italiji, policijo, pod katere brzostrelkami padajo italijanski delavci kot snopje. Papež je. namreč imenoval tej policiji za, patrona sv. Mihaela - ar-hangela. Policija bo imela tudi svetišče in sicer: San Mi-chele del Cargano. V poročilih tega svetišča piše mons. Quitadamo arhi-diakon imenovane cerkve; eNaj arhangel ■—- bojevnik brani oficirje, podo/icirje in stražarje javne varnosti Italije in njihove rodbine, naj skrči morilsko roko Satana in njegovih satelitov (l), ki hujskajo srce in oborožujejo roko ljudi proti tem plemenitim in vernim državljanom!)) Isto tam beremo tudi, da bo vsak agent policije nosil v svoji listnici posvečeno sliko in medaijico arhangela Mihaela. Mons. Quitadamo razglaša vse policaje Italije za — «Mi-chelitti laici«. Raj Italija Pred svojim povratkom * hujskaškega romanja po Italiji je Vidali govoril še v Vidmu, kjer je potrdil tamkajš- njim voditeljem kominformi-stične partije, da se imeli prav Jco so korakali ria cfctu manifestacijske povorke fašistov, ki je zahtevala Split, Za-d er in Dubrovnik. Po povratku v Trst pa je povedal, da bo šel 28. maja naravnost v Rim, kier bo v. pledaliiču «Adrianov u sami italijanski prestol-niči povedal, kako se Je treba boriti za priključitev Tržaškega ozemlia — italinnissimega — k Italiji. Povedal ie nadalje da italijanski kominformi-sli — ob navdušenju vseh slojev italijanskega prebivalstva prirejajo na tisoče zborovanj v znak solidarnosti s tržaškimi kominformisti in tržaško italijansko reakcijo, ki se bori za priključitev Vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, bodisi z zahtevo po realizaciji tristranske izjave imperialistov, bodisi z imenovanjem guvernerja. V zahtevi za takšno rešitev tržaškega vprašanja je dejal Vidali ima «v svojih rokah. iniciativo italijansko demokratično gibanje«. Posebno pa je poudaril Vidali. da so ga z največjim navdušenjem povsod poslušali številni istrski esuli, študenti, mu stiskali roko in mu povedali, da je re šitev, l:i jo je predlagal Vidali eedina pravična rešitev, ki jo je mogoče dati tržaškemu vprašanju)). Poudaril je še. da tržaško vprašanje zelo vznemirja italijansko ljudstvo, v kolikor danes Trst pomeni i-sto kol hladna vojna in mednarodna napetost, ki je tesno povezana z nacionalnimi vprašanji in z bodočnostjo italijanske republike». Skratka, bodočnost italijanske republike je torej predvsem odvisna od priključitve Tržaškega ozemlja k Italiji, ne pa od. uspešne borbe italijanskega delovnega ljudstva za vzpostavitev ljudske oblasti za pravično agrarno reformo itd. itd.. K0 bo Tržaško o-zemlje priključeno k Italiji bn torej italijanska republika tako rekoč postala raj na zemlji. O tem kominformisti prepričujejo italijansko ljudstvo na tisočih in tisočih zborovanj, medtem ko delavstvo v isti stav ki za zemljo in padajo pod svincem klerofašistič-ne policije, ki jo varuje sam arhangel Mihael, 15 otrok utonilo blizu Benetk BENETKE, 22. — Okrog 50 otrok, ki je bilo v procesiji je pred očmi svojih staršev padlo v neki prekop Cavarzere blizu Benetk. Zaradi prevelike obremenitve in pa zaradi slabe izdelave se je namreč podrl most. Po trenutni osuplosti prisotnih, ki so prisostvovali tej nesreči, so ljudje skočili v vodo in začeli v zmešnjavi, ki je takg nastala, reševati otroke. 38 otrok so sicer rešili, 15 otrok Pa je izginilo v vodi. Od teh so dosedaj potegnili iz vode 10 trupel. Potapljači pa še naprej iščejo trupla petih otrok. Med žrtvami je tudi 11 — mesečni otrok, katerega je imela v naročju njegova sestrica, ko je padla v vodo. Tri družine so pri tej nesreči izgubile vsaka po dva otroka. Zaradi žalosti so v Ca-varzere zaprli vse trgovine, bare in kinematografe. Oblasti pa so uvedle preiskavo, da u-gotovijo vzroke nesreče. SZ zapustila še en organ OZN LAKE SUCCESS. 22. — Danes se je Sovjetska zveza u-maknila iz komisije za prebi- Dželal Bajar novi predsednik turške republike ANKARA, 22. — Nova turška zbornica se je sestala popoldne. Potem ko sp poslanci prisegli, so izvolili za predsednika zbornice Refika Koralta-na in njegova dva podpredsednika, je zbornica nato izvolila novega predsednika turške republike, in sicer kandidata demokratske stranke Dželala Ba-jara. Bajar je dobil 387 glasov večine. Proti je glasovalo 64 poslancev. Zvečer je Dželal Bajar poveril Adrianu Mende-seu mandat za sestavo nove vlade, ki ho kmalu sestavljena. Verjetno je, da bo minister za zunanje zadeve Fuad Keuprolu Dželal Bajar je prvi predsednik turške republike, ki ne izhaja iz vojaških krogov. Do sedaj namreč sta bila oba predsednika turške republike bodisi Ataturk in Inoenu, generala. V zvezi z zadnjimi turškimi volitvami piš? glasilo . jugoslovanske KP ((Borba«, da ie zmaga turške demokratske stranke izraz demokratičnih želja turškega naroda. Dokaz, da se turški narod ni strinjal s politiko republikanske stranke, ki je vladala v Turčiji 17 let. Potem ko «Borba» opozarja, da so nesporazumi med demokratsko in republikansko stranko zadeval; le vprašanje notranje politike. piše, kako je turško ljudstvo z zmago republikanske stranke preprečilo, da bi se nadaljevala sedanja politika prikrite diktature. Zmaga opozicije obljublja, da bo spoštovala osnovne politične pravice, zaključuje «Borba». Nova turška vlada je takole sestavljena: predsednik Adnan Menderes, pravosodstvo Halli Euziuruk, zunanje zadeve Fuad Keuprulu, državna obramba Sefket Inge, notranje zadeve Ruknetin Nasiaglou, finance Halif Ajan, gospodarstvo Zuhtu Velibeke, šolstvo Avni Bahman. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 -3 23. maja 1950 SLftVA' PADLEMU BORCU Tou. Ciiali (Meti Pet let je minilo na današnji dan, ko je njegovo srce nehalo utripati Rodil se je ^5.,. avgusta 1923 na Kon-tovelu, kjer ie živijo njegovi starši: Ze zgodaj se je oklenil .OF in pričel v njej sodelovati. Kmalu je postal eden najbolj , požrtvovalnih mladincev v borbi trpečega naroda za svobodo. Avgusta 1943 je odšel v partizane, kjer ,je bil dodeljen Južno primorskemu odredu IX. korpusa. 23. maja 1945 je padel pri. Utovljah pri Tomaju na Krasu. Danes počivajo njegovi posmrtni ostanki v domači vaši skupno 5 ostalimi soborci. olrnieja uta pri Sv. Ani Na pobudo OF našega okraja so se slovenski starši in rodi-teljiski svet šolskega okoliša Sv. Ane pričeli zanimati za otvoritev slovenskega otroškega vrtca v tem okolišu, z e meseca marca so naše žene - matere sestavile in podpirale resolucijo, v kateri so zahtevale otvoritev tega vrtca, člani roditeljskega sveta pa so to resolucijo nesli v Ulico Galatti, kjer so še ustno tolmačili upravičene zahteve naših staršev. Odgovorili so jim, da je za otvoritev vrtca potrebno določeno število otrok, ki ga bodo obiskovali. Tudi to delo so naše zadevne in požrtvovalne tovarišice izvršile. V kratkem času so zbrale 57 otrok. Seznam teh otrok so predložile v Ulic* Galatti na O Al itr ponovno zahtevale, da se vrtec takoj odpre Po zaslugi ener^En&e borbe naših staršev in roditeljskega sveta se je otroški vrtec pri Sv. Ani pred mesecem dni res odprl v zadoščenje vsem poštenim demokratom. Značilno pri vsem tem pa je, da se slovenski kominformisti najmanj niso potrudili, da bi podprli to upravičeno zahtevo slovenskih staršev. Ravno tako so stali ob strani ljudje iz SDZ. Danes pa bi radi prikazali ljudstvu, da je njihova zasluga, če se bo ta otroški vrtec otvoril z začetkom prihodnjega šolskega leta. Za gospodo pri SDZ je res lahka borba za pravice slovenskega ljudstva. Nič ni lažjega kot lepo sedeti pri mizi in si prilaščati zasluge naših požrtvovalnih in poštevnih ljudi, ki nočejo imeti nikake zveze z izdajalci okrog SDZ. Ti naši ljudje so se znali vedno boriti za svoje pravice proti vsem so. vražnikom in izdajalcem in to brez nasvetov in podpore ljudi, ki jih je naše pošteno ljudstvo že davno izločilo iz svoje srede kot izdajalce lastnega naroda. Zato, gospodje, zapomnite si enkrat za vselej, da ne bomo dopuščali onečaščanja naše borbe z vaše strani. Zapomnite si tudi to, da se sramotni pečat izdajstva, katerega vam je slovensko ljudstvo vtisnilo, ne da nikdar več izbrisati. Za danes naj bo dovolj'! ..Resnicoljubnost Demokracije" V svoji zadnji številki je objavila »Demokracija« kratek članek Pod naslovom.- »Resnicoljubnost Primorskega dnevnika». Tako piše »resnicoljub-no» glasilo SDZ»; «Konec februarja t. I, je napadel «Primorski dnevnik» uglednega člana občinskega sveta občine Repentabor. Ni GA IMENOVAL KER SE JE BAL KAZENSKIH POSLEDIC, ALI GA JE TAKO OZNAČIL, DA JE VSAK TAKOJ SPOZNAL, KOGA JE MISLIL«. Nato pa: «Ko je pa bil «Primorski dnevniku pozvan, da naj ne obrekuje tjavendan, ampak da naj pride z imeni na dan, je molčal kot grob«. In še-«Tsak tak napad je najboljši znak, da ste komunizmu nevarni, je spričevalo vaše' odločnosti in možatosti«. Zdi se nam nepotrebno »z imeni na dan«. Kakor sama »Demokracija» priznuua, »je vsak takoj spoznal na koga je (Primorski dnevnik) mislil«. To potrjuje, da kar smo pisali, točno odgovarja resnici. Ce bi bile le izmišljotine in obrekovanja, ne bi nobeden spoznal, na koga smo mislili. »Demokracija« je s svojim posrečenim člankom sama pokazala, v katero skupino spada ta vrli »možak«, ko se je tako hrabro postavila v njegovo obrambo. Navdušenje pevcev iz Padrič in Saleža ki so se vrnili z dvodnevnega izleta v Mariboru . Težko , bi nam bilo opisati navdušenje, s katerim so 'se pevci in pevke iz Padrič in Saleža pripravljali na dvodnevni izlet v Maribor, katerega je organizirala Slovensko-hrvatska prosvetna zveza. Dan odhoda, ki je bil določen za 20. t. m., se kljub vsem mogočim pripravam ni in ni hotel približati, tako da so postajali izletniki že kar nestrpni- Cim večja je bila nestrpnost pevcev in pevk, tem večja je bila žalost vseh tistih, ki se izleta niso mogli udeležiti. Njihovo žalost bo prav gotovo lahko razumel vsakdo, ki je Maribor že obiskal in ki je bil že deležen gostoljubja, s katerim sprejemajo Mariborčani goste s Tržaškega ozemlja. Sprejem, ki so ga priredili Mariborčani pevcem iz Padrič in Saleža, je vse veselo izne-nadil. Vse.je bilo tako prisrčno, da so se takoj po prihodu počutili že domače. Na kolodvoru so pevce sprejeli predstavniki kulturnega društva «Angel Besednjak«, ki so jim želeli, da bi se v Mariboru čim bolje počutili ter ponesli s seboj kar nai-lepše spomine in vtise. O teh naj bi potem pripovedovali vsem Tržačanom, ki z zanima- njem spremljajo delo in vsakodnevne napore jugoslovanskega ljudstva v izgradnji socializma. Takoj po kosilu, ki ga je vod stvo društva «Angel Besednjaka pripravilo v hotelu «Orel». «0 si pevci ogledali ((Kmetijski tehnikum«, to je šolo, v kateri se vzgaja okrog 500 učencev in učenk v strokovnjake raznih panog kmetijstva. Po ogledu tega ogromnega poslopja, ki ie vzbudilo med pevci še posebno zanimanje, so odšli na že skoraj «tradicionalno» poskušnio štajerskih vin. Ni nam treba še posebej poudariti, da je ta pokušnja kar dobro vplivala na vse pevce in pevke, ki so se veseli vrnili v hotel, kjer so jih že pričakovali člani kulturnega društva «Angel Besed-njak» s pripravljenim banketom. Petja recitacij in seveda tudi plesa niso pogrešali. Pevci iz Saleža in Padrič so s svojim ubranim petjem dokazali, da jih pot ni preveč «zdelala»: za svoje petje so želi med navzočimi veliko odobravanje, kar jih je tako navdušilo, da so pozabili na trud in na neprespano noč ter zapeli Mariborčanom vse svoje najlepše pesmi. Za njimi niso hoteli zaostajati pevci društva »Angel Kominformistični zločin nad našimi otroki «Pozivamo vse slovenske in italijanske starše naj pri vpisovanju svojih otrok, v kolonije, zahtevajo letovanje v kolonijah Rdečega križa, da ne bi kdorkoli izrabil naših otrck v politične namene«, takole končuje «Delo» svoj sobotni članek o političnih kolonijah v Italiji, ki jih propagira in imenuje «zdrave in brez poli- Počilniške kolonije Poziv staršem Odbor za počitniške kolonije poziva starše otrok iz sledečih sektorjev: Barkov-Ije, Greta, Rojan, Skorklja, Belveder, Center mesta, Pod-lonjer, Skoljet, Sv. Ivan, Sv. Alojz, Vom, Porflci, Sv. Just in Sv. Vid, ki so že bili vpisani za počitniške kolonije v Sloveniji, da pripeljejo otroke v sredo 24. maja od 9. do 12. ure v Ulico R. Manna št. 29 na zdravniški pregled. S seboj naj prinesejo rojstni list. ODBOR ZA POČITNIŠKE KOLONIJE tičnih špekulacij«. Potrebno se mu je zdelo celo, da je prineslo te besede z mastnim tiskom, da bi našle tako pri starših večji odmev. Svoj poudarek je dalo na Rdeči križ, češ da naj starši vpisujejo svoje otroke v kolonije, ki jih organizira Rdeči križ. Na tan način hcče starše preslepiti in previdno zatajuje one organizacije, ki so tudi v sestavu odbora počitniških kolonij, ki jih organizira predsedstvo cene. Te organizacije so Lega nazionale, Democrazia cristiana, Pontilicia in vojaška uprava. Navaja jih v začetku članka, toda ne z mastnimi črkami in ko človek članek prečita dobi določen občutek, da bi teh organizacij najrajši ne imenovalo. Namen le tu prozoren. Staršem naj se prikrije smoter počitniških kolonij v Italiji, Ce bi s? z mastnimi črkami navedlo tudi druge organizacije, bi staršem postalo očito, da te kolonije niso nikakor apolitične, temveč imajo izraziti politični namen raznarodovanja in vplivajo s šovinistično miselnostjo na otroško vzgojo. V drugi obliki in z drugimi izraznimi sredstvi se ponavlja to, kar se dogaja že skoraj dve leti. Kominformisti v svojem zakrknjenem sovraštvu do Jugoslavije in do pravične rešit- ve tržaškega vprašanja, ki naj pospeši porast naprednih sil v svetu, stopajo v objem z najhujšo in z najbolj strupsno sovražnico slovenskega življa na Tržaškem - Lego nazio-nale in klsrcfašisti. To je tista resnica, ki jo hočejo oni ob vsaki priliki prikrivati, v sedanji pa še prav posebej. Za otroke gre, za našo novo po-kolenje, za našo bodečnest. Ni jim bilo dovolj izdajstva nad demokratičnim gibanji m, nad slovensko italijanskim brat-stvom, nad prosvetnimi društvi; šli so še dalje v njem. Posegli so tja, kamor je posegel tudi fašizem v raznarodovanju in ubijanju svobodne misli. Hočejo nam iztrgati naše otroke, hočejo, da bj postal' predmet potujčevanja in voljno testo v rokah neofašistov, pri tem pa hinavsko m prema, teno besedičijo, da te kolonije ne bedo politične in prikrivajo staršem resnico o njih. • Morda se bo katera mati tudi ujela na te spretno nastavljene 'limanice. Za to je skrbno preračunano in od tod potvarjanje dejstev. Vsaka naša mati pa bi morala predno se odlc-či za ta usodni korak, ki bo prav gotovo pustil t;žk' posledice v duši nje'ega otroka, iti malo sama vase. Naj samo malo premisli, kako je bilo, ko je ona doraščala, spomni naj se gorja, ki nas je pestilo nad dve desetletji. Ali naj vse to gorje pomaga klicati nazaj nad svoje otroke? Ni je matere, ki bi to storila, potem ko je vse to dobro premislila. Ni je, ki bi prevzela ta strašni greh nad svojim otrokom nase. Kominformisti so se umazali tudi s tem. Naj se; jih bedo vsaj tisti, ki jim v svoji nevednosti še verjamejo, čimprej spoznali. Lonjerski partizani za rojstni dan tov. Tita Partizani in aktivisti iz Lonjerja pošiljajo s svoje plenarne seje tov. Titu sledečo brzojavko: ((Partizani in aktivisti iz Lonjerja in Katinare pošiljamo tov. Titu ob priliki njegovega rojstnega dne svoje borbene pozdrave in iskrene čestitke. Dalje izjavljamo, da smo tudi danes kakor v preteklosti trdno ob strani jugoslovanskih borcev in njihovega voditelja tov. Tita. V tem duhu bomo nadaljevali vztrajno borbo tudi v bodočnosti. Smrt fašizmu — svobodo narodu !» Pogreb ponesrečenih deklic Nesrečna usoda dveh otrok, male Gizele in njene sestrične Lidije, ki sta padli z okna v Ulici Tarabocchi-j, jr ge.la vse mesto. V mrtvašnico v Ulici Pieta, kjer sta bili trupli dveh otrok, so prihajale skupi, ne meščanov, zlasti mater in otrpk. da se poslovijo od njiju. Včeraj popoldne, nekoliko po 16, uri, je bil pogreb. Na čelu sprevoda so bili šolski otroci, več vencev belega svetja, na belem mrtvaškem vozu pa krsti. Za vozom so šli starši in sorodniki ter dolga vrsta ljudi, v glavnem žena, spremljajoč na zadnji poti otroka, ki ju je kruta smrt na tako tragičen način iztrgala svojim roditeljem. Kakor sta bili Lidija in Gi-zela vedno skupaj v dnevih svojega prekratkega življenja, tako bosta skupaj združeni v večnem snu. V mestu vse govori o njihovi tragični smrti in obžaluje nesrečnei starše. Otroci se jih v svojih igrah spominjajo in pogovarjajo o njih, kot da bi bile njihove sestrice. Starši pa še bolj pazijo na svoje male, da ne bi tudi njih doletela nesreča. Ob ulicah, kjer se je razvil žalni sprevod, so se na pločnikih ustavljale gruče meščanov, globoko sočustvujoč s nesrečno prizadetimi starši. STRELSKE VAJE TRST, 18, (AIS) — Na bazoviškem strelišču bodo od Tl. do 'TI. maja vsak dan od 6. do 18. ure strelske vaje s karabinkami in z brzostielkami. Na openskem strelišču bodo od 22. do 27. maja vsak dan od 6. do 18. ure strelske vaje s puškami, z lahko strojnico in z brzostrelkami. Na bazoviškem strelišču bodo 28. maja od 13. do 16. ure strelske vaje s puškami. Na openskem strelišču bodo od 21. do 28. maja vsak dan od 13. do 19. ure strelske vaje s samokresi. I Besednjak«, ki so prav tako | zapeli vrsto lepih slovenskih j narodnih pesmi. V prijetnem kramljanju ter prepevanju je minil večer, ki bo ostal našim izletnikom prav gotovo v lepem spominu. V nedeljo zjutraj je sledil zajtrku ogled mariborskega muzeja. Pevci in pevke, od katerih je bil marsikdo prvič v muzeju, bi si bili prav radi mariborski muzej bolj natančno ogledali, a čas je tako pritiskal, da so se morali zadovoljiti le s površnim ogledom. Popoldne so se z avtobusom odpeljali na Tezno, kjer so si ogledali ogromno tovarno avtomobilov. Čudenju in navdušenju ni bilo konca ne kraja. «Da bi to tovarno lahko videli tisti, ki še nasedajo lažem kominformistov!« Vsem je bilo žal le, da je bila' nedelja ter si niso mogli ogledati tovarn« v polnem obratovanju. Čeprav se je bližala ura odhoda, so si vendarle želeli ogledati še kopališče na Mariborskem otoku in pa mariborsko hidrocentralo Ker je bila vročina že kar neznosna, je, bilo marsikomu žal, da si ni mogel privoščiti osvežujoče kopeli v kopališču, ki ne slovi zaman kot eno najlepših kopališč v Jugoslaviji. Navdušeni nad vsem, kar so videli, so se pevci in pevke odpravili na kolodvor, kamor so jih spremili nad vse gostoljubni člani kulturnega društva «Angel Besednjak«. Slovo je bilo zelo prisrčno. Pevci iz Saleža in Padrič so vso dolgo pot do doma obujali spomine na prekratko, a tako prijetno bivanje v Mariboru, kamor bi se hoteli čim prej vrniti. Daljše poročilo o izletu pevcev iz Padrič in Saleža v Mariboru, bomo objavili na četrti strani v eni izmed naših prihodnjih številk. TRST - 11. JUNIJ 1950 Dan slovenske kulture Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu, naša kulturna in prosvetna matica, bo pripravila za 11. junij t. I. revijo in nastop slovenskih narodnih noš ter pevski koncert na stadionu «Prvi maj«. Kot uvod v ta »dan slovenske kulture« bo nastopilo Slovensko narodno gledališče z. igro Mire Pucove «Ogenj in pepel» v soboto 10. junija ob 20.30. Naslednji dan, to je 11. junija ob 16, se bo pričel z revijo dela našega narodnega bogastva, to je z narodnimi nošami iz Koroške, iz Rezije, z Goriškega, iz Istre, z Gorenjskega, iz Beie Krajine, iz Prekmurja in Trsta (škedenj-ske, barkovljanske, katinar-ske itd.). Zatem bo do zadonele naše pesmi, najpreje bratskih pevskih zborov Korošcev, beneških Slovencev, Goričanov in Koprčanov, nato domači iz Doline, Barko-v.elj in Sv. Ivana. Ob koncu prvega dela programa bodo združeni pevski zbori zapeli tri pesmi. Brez dvoma bo največje zanimanje za drugi del programa, Za folklorni nastop. Pokazali se bodo Korošci s svojim štehvanjem, visokim rejom in svatbenim rejom, deloma - slični Gorenjci, nato Belokranjci, Prekmurci in Istrani z znanim brskim opa-silom. Tržaški folkloristični plesalci bodo pridni bolj kot kdaj koli prej. Prikazali nam bodo tržaške, hrvatske in srbske narodne plese ter ponovili »Raj Ped mlajem», ki je žel toliko odobravanja pri nastopu 1. maja. Zadnja točka bo zaključna polka in mimohod. IZ TRŽAŠKE NABREŽINA M. uprava na; uredi zadevo z najemnikom „Cave Romane" Delavci v Nabrežini in okolici so zelo zaskrbljeni zaradi razmer in poslovanja v kamnolomu «Cave Romane«. Pred dnevi so delavci, ki so zaposleni v tem kamnolomu, stopili v stavko zaradi nerodnosti pri izplačevanju zaslužka. O tem smo obširno poročali v našem listu. Na zadnji občinski seji pa smo še izvedeli, da omenjeno podjetje, oziroma najemnik g. Sonzogno dolguje nabrežin-ski občini 250.000 lir, t. j. vso najemnino enega leta, in da so vsa prizadevanja občinske uprave za izterjanje dolga naletela do sedaj na gluha ušesa. Kaj misli g. Sonzogno? Čudno in nerazumljivo pa je vse to, če pomislimo, da je lani g. Sonzogno prejel iz fondov ERP kar 35 milijonov lir. Nabrežinci so zelo zaskrbljeni in zahtevajo od občinske uprave, da posreduje in stori potrebne korake, da se zadeva čim prej reši v korist občine in delavstva, saj so kamnolomi občinska last in glavni vir zaslužka za domače delavce. Dežja še ni dovolj Pred dnevi je padel rahel dež, prav potreben je bil. Zemlja sicer ni še presuha; spodaj je še vlaga, toda zgoraj se je bila napravila po njivah trda skorja in ogrožala rast poljedeljskih pridelkov in trave. Kmetje so bili v skrbeh in se bali, da bo letos prezgodaj nastopila suša. Zaenkrat jim je odleglo, vendar bi bilo treba še dežja, da bo letina dobra in živina brez skrbi. Češnje, ki zdaj lepo rdečijo v nižjih predelih in zorijo po Krasu, ga seveda ne marajo, tudi trti utegnejo rose škodovati. Toda koristi, ki bi jih prinesla mokrota pri ostalih pridelkih, se ne dajo primerjati z rahlo škodo na češnjah in tako si po Krasu in Istri žele ponovno nekoliko dežja, kajpada, brez toče in neurij. Dolinski pevci so gostovali v Istri Člani Pevskega društva «Vodnik« jz Doline smo gostovali v nedeljo 21. t. m. v Istri Poleg pevskih nastopov $mo se nekoliko razgledali po Istri in se med drugim ustavili y Bujah, kjer so si zgradili nov zadružni dom. Zašli smo tudi v vinsko klet s kapaciteto 12.000 hi ki predstavlja res napredno pridobitev za istrsko vinogradništvo. Kajpada se nismo odrekli pokušnji vina. Toda povedali so nam. da ima Istrsko okrožje več takih kleti z zmogljivostjo 50000 hi. Najbolj pa nas ie presenetilo veliko delo zadružnega doma s krasno dvorano, ki bo dokaj pripo- mogla h kulturnem razvoju tamkajšnjih Hrvatov jn Italijanov. Ob 14. smo nadaljevali pot v Umag. Med potjo smo se mora-li'začuditi, da ima tudi Matera-da svoj zadružni dom, čeprav j je to le manjša vas. Tud: v H-magu si gradijo novo vinsko klet, ki bo celo večja kakor v Bujah in bodo v njej . lahko hranili do 20.000 hi vina Po dveh urah smo se vrnili v Buje, kjer smo rneli pevski koncert. Pred Koncertom nas je pozdravil član italijanskega kulturnega krožka ‘ov Posar Silvano, pri čemer je poudaril pomen slovansko italijanskega bratstva v Istri. V imenu našega zbora pa je vrnil pozdrave tov. Sturman ter poudaril, da je tudi ljudstvo cone A še vedno v borbi proti imperializmu, ki je vsekakor manj prijetna nego borba za socializem v Istri. V dvorani zadružnega doma smo nato zapeli dvajset narodnih pesmi ter želi pri nastopu navdušeno odobravanje množic. Z najlepšimi vtisi o istrskih krajih in istrskem ljudstvu smo se po koncertu vrnili domov. OF v Gropadi V nedeljo Je bil v Gropadi dobro obiskan sestanek Osvobodilne fronte. Politični pregled je podal tov. Joco, ki jte v svojih izvajanjih razkrinkal kominformistično stališče do Tržaškega ozemlja in primerjal njihovo stališče S stališčem De Gasperijeve vlade in demo-kristjanske reakcije do tržaškega vprašanja. Poudaril je. da Vidali prednjači v besu proti ljudski oblasti y coni B in se na vse mogoče načine trudi, da bi čimprej bilo vse Tržaško ozemlje priključeno k ((Italiji«. V ta namen hodi P° italijanskih mestih ter poziva Italijanske delavce, naj za božjo voljo pomagajo rešiti Trst pred invazijo titovcev. Nadalje se Je dotaknil vprašanja stališča Jugoslavije do Tržaškega ozemlja, ki je edino pravilno, t. j., naj se jugoslovanski in italijanski narod sporazumeta med seboj brez vmešavanja zunanjih priganjačev. Dotaknil se je tudi razkroja kominformističnih vrst v Trstu, Italiji, Franciji in drugod ter pozval navzoče, naj1 strnejo vrste v obrambo slovenskega šolstva, slovenske kulture, slo-vansko-italijanskega bratstva ter v borbi proti nakanam kominformistov in ostalih iredentistov ter imperialistov, ki hočejo prikriti resnico, da je tržaška okolica popolnoma slovenska. V diskusiji se Je oglasilo več tovarišev, ki so odobravali izvajanja govornika IZ KICMANJ Jasni se ••• Kominformisti so se svo* čas zelo bahali, da imajo v Ric-manjih svojo brško trdnjavo. .Vse pa kaže, da se tudi ta njihova »trdnjava« maje in ruši. Mnogi so zaceli odpirati oči zlasti po znani izjavi italijanskega kominformističnega poslanca Pajette še bolj pa po izjavah, ki jih je na občinski seji podal v zvezi s tfem kominformistični dolinski župan Lovriha. Ne bodo mti pomagali več nobeni izgovori o ((interna-cionalizmu«,' nobeno kričanje in blatenje nove Jugoslavije. Ljudstvo spoznava in zapušča svoje zapeljivce. To je presneto občutil dolinski župan, ko je pred dnevi imel javni sestanek v Ricmanjih. Udeležilo se ga je točno 14 oseb. Nekateri si ne upajo še jasno M. članice in mladina I Vabimo vse .člane in članice ter vso v ZAM organizirano mladino tržaških mestnih okrajev, da se čim prej prijavijo v pisarnah ZDTV (UCEF) ali pa ZAM (UGA) Ul. Machiavelli 13, II zaradi informacij glede ne. posrednih telovadnih nastopov in gostovanj. Telovadni odsek ZDTV in mestni odbor ZAM11. pokazati svojega nezadovoljstva s kominformističnim vod. stvom, zlasti delavci, ki sc zaposleni v tržaških tovarnah, ker so še terorizirani od peščice domačih vidalijevskih pretepačev. Vsakemu, ki namerava zapustiti njihove vrste, grozijo, da bo odpuščen z dela v tovarni, kjer bo «njihov tovarniški odbor že namignil gospodarju, koga naj ob priliki odpusti z dela«. Da bi obdržali svoje postojanke, se kominformistični prvaki v vasi poslužujejo ustrahovalnih metod in skupine pre. tepačev, ki jo sestavljajo nekateri ((nadebudni« mladeniči. Tako so tudi ob priliki priprav za proslavo 1. maja najeli skupino 10—15 poklicnih škvadri-stov, ki so delali «rondo» po vasi in trgali naše prvomajske lepake. Tej skupini, ki je imela svoj brlog in prenočišče na sedežu demokratičnih organizacij, katerega so se po resoluciji polastili kominformisti, so se pri-diuževala g v nočnih pohodih« tudi nekatera mlada dekleta. Ni mogoče reči, da so jim starši to dopustili iz ljubezni do kominformističnega ((internaeio-nalizma« ali iz strahu pred vrlimi (ikominformističnimi mladinci«! Takih ustrahovanj in gro ženj naj se Rtomanjcl, zlasti pa oeJavci, ne prestrašijo. Zapustijo naj razbijače delavskega gibanja, ki delajo sramoto našemu narodu. Pridružijo naj se poštenim demokratom, ki hočejo, da bo naše delovno ljudstvo imelo zopet udarno in odločilno moč kot v preteklosti in bo gradilo s pospešeni mi koraki svojo narodno kulturo in delavsko zavednost. KOLEDAR Q.iedalidče - 'dOm- - IflaAio- TOREK 23. maja Deziderij, Milorad Sonce vzide ob 4.27, zatone °b 19.37. Dolžina dneva 15.10. Luna vzide ob 9.40, zatone ob, 0.32, Jutri sreda 24. maja Kristina, Cveta SPOMINSKI DNEVI 21. V. 1942 so fašisti ustrelili narodnega heroja Toneta Tomšiča- OF ; SPORED MNOŽIČNIH SESTANKOV OF V sredo 24. t. m. seja izvršilnega odbora za okraj Nabrežina v Nabrežini na sedežu ob 20. uri. V petek 26. t. m- množični sestanek OB’ na sedežu ob 20. uri. V sredo 24. t. m. množični sestanek OF ob 20. uri. Seja okrajnega odbora OB’ za IV. okraj bo v torek 23. t. m. ob '20. uri na sedežu. ZPP Krajevni odbor Zveze partizanov STO-ja za Nabrežino obvešča svoje člane, partizane, invalide in vdove, da uraduje v prostorih sedeža OF (Duhova hiša) vsak petek od 19. do 21. ure. V tem času se člani lahko obrnejo na odbor za razna pojasnila in druge zadeve. IZLET NA NANOS Planinsko društvo v Trstu priredi 4. junija izlet na Nanos. Vpisovanje pri Pircu, Ul Sette-fontane 3, in pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 do vključno 23. maja. PROSVETNA DRUŠTVA PD ((Ivan Cankar. Danes ob 20 30 je v običajnih prostorih pevska vaja moškega zbora. Udeležite se je polnoštevilno! IZPITI 113 nižji srednji šoli v Irslu Na slovenski nižji sredn-ji šoli v Trstu, Ul. della Scuola Nuova 14, bodo v juniju naslednji izpiti: I. SPREJEMNI IZPIT. Začetek 16. junija. Vsak učenec naj vloži do 31. maja prešnjo na kclkovanem papirju za 24 lir in ji priloži; 1. rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24 lirami; 2. potrdilo o ponovnem Cepljenju; 4. potrdilo o plačani taksi 150 lir. V pisarni pa plača 100 lir za kolek na diplomi, papir in izpitne stroške. II. NIŽJI TEČAJNI IZPIT: 7ačetek 21. junija. Prošnjo je treba vložiti do 5. junija. Taksa znaša 350 iir, izpitni stroški 200 lir. III. PRIVATNI VSTOPNI IZPIT: v drugi polovici junija. Prošnjo je treba vložiti do 1. junija. Taksa znaša 300 lir. Vse takse se plačajo na pošti na položnici za šolske takse c. c. 11-124. RAVNATELJSTVO RAZPRAVA PROTI POLICISTOM Včeraj se je ves dan do poznega večera nadaljevala pred okrajnim sodiščem V Trstu razprava proti štirim policistom, od lrater'h sta narednik Centis in agent Mazza obtožena. da sta fri zasliševanju pretepala 14. aprila lani aretiranega Zidaricha, inšpektorja Piša in Casilli pa, ker sta to dopustila. Vsi štirje so dalje obtoženi, da. so zlorabili službene pravice. Včerajšnja razprava, ki je i-mela svoj pričetek ob 10 dopoldne, se je pričela z govorom zastopnika zasebne stranke odvetnika Zennara, ki je v svoiem vsestransko cdličnem govoru ožigosal nekatere člane civilne policije, ki y izvrševanju svoje službe zlorabljajo po 'zakonu jim dano meč. S podrobno analizo dejanja je odvetnik Zennaro pondvno o-svetlil vso krivdo, ki jo nosijo obtoženci, ki so se pri zasliševanju Zidaricha spozabili tako daleč, da so ga n'a vse mogoče načine s pretepanjem, brcanjem in pestenjiem silili, da bi priznal nekaj, česar ni nikdar zakrivil. Svoj govor je končal z zahtevo, da sedišče spozna za kriva r ' -rednika Centisa in a-genta Mazzo ter ju dejanju, ki sta ga zagrešila, primerno kaznuje, inšpektorja Piso in Ca-sillija pa oprosti, ker ju Zida-rich ni nikdar obtožil, da bi z njim slabo ravnala. Javni tožilec Ambrosio, ki je govoril za odvetnikom Zenna-rom, je od okrajnega sodnika Rossija zahteval, da vse obtožence oprosti, ker manjka ju-ridična osnova za obsodbo. Priznal je sicer, da je popolnoma dokazano, da so na policiji Zidaricha pretepali, da pa manjka tožnik, ker gre v tem primeru za pretepanje in poškodbe, ne pa za zlorabo službenih pravic. Ker gre torej za pomanjkljivost v sestavi obtožbe, naj sodišče v«e -tiri obtožence oprosl' Za njim so po sledečem vrstnem redu spregovorili branilci odvetniki Carbonc, Morgera, Nardi in Annoscia. V vseh njihovih obrambnih govorih se je kot rdeča nit vleklo čudno nu-migavanje na komuniste, kot da bi bili ljudje, ki jim ni zaupali. Prišli so celo tako daleč, da so omenili, da jie bila vsa Zidaricheva zadeva inscenira-na po Zidarichu in komunistični partiji, katere član je. Seveda so se na vso moc trudili, da bi zmanjšali ali onemogočili vse priče obtožbe od zdravnika Verka do Zidarlchevega polbrata Prodana, ki jc bil in je še član civilne policiie. Poskusili so vse tpr se oprijeli vsake bilke, da bi dokazali, da se Zidaricha na policija ni nihče dotaknil. Odvetnik Annoscia je celo namignil, da si je Zidarich sam prizadejal poškodbe in to zaradi njegovega «strastnega sovraštva do policije«. Skratka, govori obrambe, predvsem pa še odvetnika An-noscie, so bili tako izumetničeni. da so nehote pri poslušalcih napravili vtis. kot da bi bili iz trte izviti Ko je odvetnik Annoscia končal, je kazalec na uri kazal že 20 uro. Na tej točki je zaradi pozne ure odvetnik Zennaro predlagal, da bi proces od-godili. čemur pa so se. ng vemo iz kakšnega razloga, vendar pa zelo nekorektno, uprli vsi branilci ter zahtevali njegov takojšnji odgovor. Ker je bil tudi sodnik Rossi istega mnenja kot odv. Zennaro, je preteklo precej minut predno Jc spregovoril zastopnik zasebne stranke, ki je s svojimi logičnimi izvajanji zopet pobil branilce ter seveda tudi juri-dično oporekal javnemu tožilcu. dokazujoč, da je ta primer za vzor zlorabljanja službenih pravic. Ponovno je zahteval, da sodišče obtožence spozna za krive, ker je to v interesu vsega prebivalstva. Njemu ie v imenu obrambnega kolegija odgovoril še branilec odvetnik Morgera, nakar je okrajni sodnik Rossi (ura je bila že 21.30) razpravo zopet odgodil do petka 26, t. m. ob 10 dopoldne, ko ho govoril še javni tožilec, nakar bo izrečena sodba. 15 dni bolnice zaradi opeklin Kot vsak dan tako je tudi včeraj delal v tovarni «Alabar-da» v Ul. Conti 28 njen 19-letnj nameščenec Constantini Bruno iz Ul. R. Sanzio 8. Včeraj je bil zaposlen pri prenašanju ■posod, v katerih je bila vrela mezga. K0 je okrog 14.30 nesel iz enega tovarniškega prostora ,v drugi vpolno posodo, z zgoraj omenjeno vrelo tekočino, je po naključju padel, po obeh rokah pa se je polila mezga ter ga tako hudo opekla, da je moral v tržaško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno 1-5 dni. Kolesar jo je podrl V ajubulancj glavne bolnišnice so včeraj nudili prvo zdravniško pomoč 74-letni Bcrnetti-ni Mariji iz Ul. San Nicold 29, ki je imela široko rano na čelu. Zdravniškemu osebju je povedala, da se ji je pripetila nesreča m-alo prei v Ul. Maurizio, kjer jo je podrl kolesar Gentili Klavdij iz Ul. Pggliericci 62. Ko je namreč hotela ponesrc-Čenka prekoračit; cesto, je privozil zgoraj omenjeni kolesar, se v njo zaletel ter jo podrl na tla. 1> ve nesreči V nedeljo ob 11.55 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 88-letnega Jenena Jakoba iz Ul. Pascoli 31. Starček je malo prej po naklučju padel P°d Ro. jamskim mostom ter si pri padcu zlomil zapestje desne roke ter poškodoval čelo, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 30 dni. Ob 19.15 pa so v bolnišnico sprejeli Ž2 letnega Apollonija Silvija iz Kopra, ki si je pred 15 dnevi pri oranju s plugom poškodoval nogo. Ker se rana le ni hotela zaceliti, se je končno odločil, da je odšel v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, cva ima zatrupljenje po tetanusu, Zdrav bo zopet v 30 dneh. SI.IIVEIVISKU 11 /ui minil (iLHIl/II.IŠČE Tržaško u/Bmljg za V četrlek 25. t. m. ob 29. uri gostovanje v gledališču v KOPRU z Molierovo komedijo: „TARTUFFE“ »ADRIA - EXPRESS> iifi IZLETI 4. junija enodnevni u PaMaii/Mt Vpisovanje do 23. ^ 10.-11. junija dvodnevni S** i' X,jfiftlfmi# Vpisovanje do 26. ®8ia' Nekaj mest je še prostih za DVODNEVNI IZLET i' lllu'iil'o'1 Celic 28. in 29. MAž-A' lil TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6950-7000, P? pirnati šterling 1590. dolar ' J 635, dolar (telegrafski) 100 francoskih frankov ■II RADIOII* JUG0SL. CONE TRSI* (Oddaja na srednjih valu*1 212.4 m ali 1412 kc) TOREK 23. 5. 1959 6.30: Jutranja glasba; 6.45: TJ ročila v ital.; in objava sporf,: 7.00: Napoved časa - poroča3 slov.; 7.15: Jutranja glasba. # 12.00: Opoldanski koncert; Španski simfonični plesi; Poročila v ital. in objava SP«; da; 13.00: Napoved časa - PV! čila v ital.; 13.15: Pester 8l3Lr ni spored; 13.45: Kulturni 5,, gled (ital.); 14.00: Italija®*) operna glasba: Poje sopran1**) Ksenija Vidali, orkester «•' ( Ljubljana: 14-30: Pregled ti*3, ital.; 14.45: pregled tiska,v stjji 17.30: Politične aktual"*. (ital.); 17.45: Poje Enzo A«i: ri; 18.00: Ljudska univerza-t'1' 18.15: Iz francoskega irri r.fzma: 18.45: Poročila v K ni; 19.00: Glasbena m' 19.15: Poročila v ital.: 19>-, ročila v slov.; 19.45: KU*1 pregled (slov.): Edgar Alan-Izdajalsko srce; 20.00: O p* Jakov Gotovac: Eros onoga* 22.00: Plesna glasba: 22.30: ni koncert; 23.00: Zadnja P° la v ital.: 23.05: Zadnja pt" v slov.: 23.10: Objava dre'., sporeda za naslednji dar 3 Plesna glasba. KINO Hcssetti. 16.30: »Okrutni UuD ei», Dorothy Lamour. ...m Excelstor. 16.00: »Zlati konJlC' B. Grable, tehnikolor. - 1 Penice. 16.30: ((Sneguljčica 1,1 tatov«, Micha Awer. 1’ilodrammatico. 15.30: #OjnJ nebo«, Gregory Peck. Alabarda. 16.00: «Pustolov5iil1 Don Juana«, Errol Flynn. M Garibaldi. 15.30: ((Zaznam0* Jim«, Paul Henveid Ideale. 16.00: «Kapitan 'T nova«. h0ji- Impero. 15.30: ((Ponižana V nja», Maria Felix, A. 6° doba. .Betr ltalia. 15.30: «Prva žena« ka), Joan Fontaine. Viaie. 16.00: «Rdeča zarja b8«,,, kanu«, G. Raimond, M. FjLjf Vlttorio Veneto. 16.00: mož«. Alida Valli, J. C°tw, • Adua. 15.00: «Zoro» ,f-1' Armonia. 15.30: «Leteči v« Macario. Azzurro. 16.00: «Mornar S'3 D. Fairbanks Belvedere. 16.00: «Moji Grant. .j/ Sv. Vid. 16.30: «Dama iz v crista«, Sonja Hevje str LUmiere. 16.30: ((AmeriU0 rešil«, Bob Hope. «Ob morju«. 14.30: ((Izd31 John Ford, Mc Langlen. , 8' Marconi. J6.00: «Beli vr3* Brazzi. Massimo. 16.00: ((PustoloV5°!|io Vallechiari«, Stanlio in coUF Novo Cine. 16.00: «Zakon r Hooda«. tjlK®- Odeon. 16.00: ((Mehiška borba«. pF' Radio. 16.00: »Nasilje«. caster. 5>|i Savcna. 15.00: »Hiša naših Myrna Loy. . loVC1’’ Venezia. «Tarzan in beli rea2stJVe= Prostora zavzema na L*~Vl zadruga mizarskih ■ja 'kOy iz Solkana. Razstav-I fisaBaln‘C0’ kuhinjsko opremo, I EiiV^ko sobo, a vajenci VJk C’b‘b učnih dob so razsla-tazne vrste miz. , Ni dvo-S° to najlepši lesni iz-Vj *' ki so bili razstavljeni. obiskovalec je kar stjr-sltijjdad spalnico, nad mojstr-'kfen.. *°m mizarjev. S takimi d... ki ^ šipa je že na mestu. Poprej so Se bavili le s stavbenim mizarstvom, letos pa so začeli serijsko izdelovati kuhinjske opreme. Takole so napisali ob razstavljenih premetih: kov« iz Kanala ob, Soči razstavlja cevi za kanalizacijo in cementne ograje, oboje zelo solidne izdelave. Med kotlarstvom zavzema najbolj vidno mesto Jože Se- ■ he samo kjerkoli v dr- io '.'edive£ tudi v inozemstvu *>jk ni serijska prolzvod- <>,; kkže pa visoke strokovne -1 Sn- ‘ ‘n Pl'av t0 Jara'5i' *tV(,jhudi njihovi serijski pro-vaju ’ ki iih zadruga proiz-dj ^kakovostno na višini. Tu. Silane, različnih dob so s *S1k '.'' Proizvodi pokazali, da uvrenca Kompara, obra- V hi w, “ u aiipuiu, • ’ “ * " s nv. Q,at'ru*s mizarskih i brt-huVa ,'.. l,'oj sicer n, iznajdba, 'le nje gova eno-ta v- - it?’ na n,:vo u-tanovlje- ‘z Cepovana je P°d- jih izvažajo. Okrajno elektroinstalatersko podjetje prikazuje na grafiko-mi, da so od osvoboditve do danes napeljali ali še napeljujejo elektriko v 41 krnje . Vasice so dobile to. kar so pod Italijo zaman pričakovale, ker se kapitalistom napeljava ni klali pa so imeli le ma-Kgt so nckstcrc brez stp>kqvnega po obnovi V,* Potrebe ..................... kNča i1' bila med vojno po- kakšno izredno do-‘‘tet,, Penaši n. tgg Se sic'er ne Otu »ati, vendar so si 117' dov amis|ili nekaj nnve-{i** tšiDinaŽin vstavljanja ste-. 'ker . v Vrata Jn okna_ tr ier %, i ki ^'Pe^vsn!'??0 delovnega ča K., 4 hvj! ‘‘‘Iti ill UK|lal in "anlio kit ki ga ni khi,Z8Dra?S*'?vliajo od Pne stra-0f da h- PPfinejo navzdol, 1 kapiral predal, in plačala lo dobička vasice majhne. Poleg razstavljenega električnega materiala je razstavljen tudi univerzalni aparat za merjenje elektronk in indikator izhoda za radijske aparate, oba delo Zorka Baruta. delavca podjetja. Russo Gaetan iz Mirna je razstavil vodno črpalko z električnim motorjem, ki ima zmogljivost 180 l vede na minuto. Tako črpalko, kakor električni motor, je izdelal raz-stavljalec sam. Tovarna čevljev v Mirnu slovi po kakovosti izdelkov pa tudi izbor čevljev je dokaj velik. ((Industrija cementnih izdel- stavljenih proizvodov se vidi da vlaga mnogo truda pri delu, zato izdeluje zelo kakovostne in lepe predmete, od kotla za kuhanje žganja pa do rožnih vaz, ki imajo celo umetniške odtenke. Za svoje delo je bil lani nagrajen na zagrebškem velesejmu. Med razstavljalce živil spadata kmečki delovni zadrugi «Car» iz Bilj in Bukovica. Pozornost je vzbudil sadež, ki ga poznamo pod imenom ameri-kanski lešnik ali kikiriki, ki sta ga zadrugi lani prvič pridelali in ki dobro uspeva. Jože Bolčina iz Predmeje ima zelo lepo izdelane raznovrstne okraske iz roževine. Na zagrebškem velesejmu je bil nagrajen. Vladimir Hmeljak nastopa s kipi iz žgane barvane gline, a Davorin Zvan z raznimi vrstami igrač iz plastike. Tudi solkanski filatelisti so razstavljali poštne znamke. Modelarstvo je bilo zastopano z več tipi letal, a pomorsko brodarsko društvo s kajaki in jadrnicami. Krojaštvo je zastopano po zadrugah’ iz Šempetra in Kanala. Zaradi velike udeležbe gostov ima ta razstava medokraj-ni značaj. Med podjetji drugih okrajev je treba omeniti okrajno čevljarsko podjetje iz Tolmina. Delovni kolektiv tega podjetja si prizadeva, da bi čim bolj pomnožil vrsto svojih čevljev, pri čemer ima tudi lepe uspehe. Razstavil je več vrst dobro izdelanih čevljev. Za prizadevanje in uspehe mu je ministrstvo za komunalne zadeve LRS dalo v znak priznanja diplcmo in 25.000 din nagrade. Ob razstavljenih čevljih visi tudi prehodna zastava. Vsak se je ob tem paviljonu ustavil delj časa in ogledoval razstavljene izdelke. To podjetje zasluži pravico razstavljati svoje izdelke na republiški razstavi lokalne' ga gospodarstva, ki bo letos v Ljubljani Razstava v Solkanu je pokazala pravilno sliko, kako naša lokalna podjetja skrbe, da bi dala našemu dslovnemu človeku čim več. Zato imajo veliko vlogo v. dopolnilni preskrbi po izbiri izdelkov in tudi po kakovosti. Ta razstava kaže veliko ustvarjalnost in pr.budnost naših ljudi od podpori ljudske oblasti. bili spričevalo in bodo razporejeni po raznih gradiliščih okraja Koper. Za vso dobo tečaja bodo tečajniki oskrbljeni brezplačno s stanovanjem, hrano in učnimi potrebščinami. Za. časa trajanja tečaja sg bodo poleg teoretičnih predavanj izvajala tudi praktična dela na gradiliščih. Kandidati za tečaj naj vložijo pismeno prošnjo pri krajevnem ljudskem odboru najkasneje do 25. maja 1950. Vsa ostala pojasnila lahko dobijo interesenti pri KLO ali okrajnem poverjeništvu za delo v Kopru. Ze lansko leto je bil podoben tečaj v Semedeli. Gojenci tečaja so pokazali velike sposobnosti in sedaj uspešno pomagajo pri naših gradbenih objektih. To naj bi bilo v izpodbudo našim mladincem, ki naj bi se v velikem številu odzvali pozivu okrajnega poverjeništva za delo. Ce pomislimo samo na čas, ko je tod še vladal fašizem, imamo na dlani položaj mladine. Potrebno je bilo nič koliko prošenj na kolkovanem papirju, če je naš človek hotel doseči sprejem v šolo. Toda to je bil šele začetek. Hujše je šele prišlo. Potreba je bilo dati — kun denar- Pevske vaje PD „0. Župančič" v Kopru Prosvetno društvo «0. Zupančič« v Kopru obvešča vse Člane pevskega zbora, da bodo pevske vaje redno vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v mali dvorani gledališča. Pevci, ki želijo sodelovati, naj se vpišejo in redno udeležujejo pevskih vaj. Akademija na časi rojstnemu dnevu maršala Tita Jutri, v sredo 24. maja ob 20, uri bo v koprskem gledališču akademija v proslavo rojstnega dne maršala Tita- O življenju in delu tovariša Tita bosta govora v slovenščini in italijanščini. Sodelovala bo vojaška godba iz Portoroža. Na sporedu so tudi recitacije. liščih. Tega naj se mladina dobro zaveda. Gradnja objektov, od katerih bp imelo vse prebivalstvo y okrožju velike koristi, vinske kleti v Škocjanu in Umagu, regulacija Rokave v Sečjolah, namakalne naprave v dolini Mirne, cesta Križišče -Rižana, tržnica in ribarnica v Kopru in še polno drugega, zahtevajo dobrih in strokovno sposobnih moči. Prav zato je bil namen vodstva z razpisom tega tečaja pomagati na dve strani: mladini do strokovne izobrazbe in po drugi strani odpomoči vsaj delno za strokovno silo. Mladina, odgovori na to z veliko udeležbo! Telovadna akademija v počastitev rojstnega dne maršala Tita V sredo 24. maja ob 21.30 uri bo v Kopru na Titovem trgu v počastitev rojstnega dne maršala Tita telovadna akademija z naslednjim sporedom: h Nagovor. 2. Nastop pionirjev 6-10 let. 3. Nastop naraščajnic nadaljevalnega tečaja iz Kopra. 4- Nastop pionirjev 10-14 let. 5. Nastop članic na visoki gredi. 6. Nastop članov s prvomajskimi vajami. 7. Nastop članic s prvomajskimi vajami. 8. Prikaz boksa italijanskih gimnazijcev iz Kopra. 9. Nastop članov s preskoki čez konja. 10. Nastop naraščajnic nadaljevalnega tečaja iz Pirana. 11. Nastop članic na nizki gredi. 12. Vaje članic iz Portoroža. 13. Folklorni nastop članov ih članic iz Trsta. 14. Vaje članov na bradlji. 15. Vaje članic na dvovišinski bradlji. 16. Vgje navtične šole iz Pirana. 17. Parterna telovadba članov in. članic- 18. Balet. 19. Vaje z obroči članic iz Trsta. 20. Vaje na zaprekah članic iz Kopra. 21. Zaključna skupina. Manšan Imeli bomo izredno dobro lelino za pšenico Izredno dobra letina za pše nico Se obeta v našem kraju kot tudi po vsej Kcprščini. Pšenica, vrste Mentana, ki so jo posejali v prvih dveh jesenskih setvenih dobah in katera ni imela samo dušičnatih gnojil, bo godna za žetev že prvo polovico prihodnjega meseca rožnika. Vsi posevki so zelo zdravi in ni opaziti najmanjše ga sledu rje ali kake druge bolezni. Naj bi odgovorni na okraj nem poverjeništvu za kmetijstvo pravočasno preskrbelj vse potrebno orodje pri žetvi in mlatvi, kot tudi za delovno silo. Pšenica bo zaradi ugodne, ga vremena prej dozorila kot lani. To ie po mojem za sedaj najvažnejše gospodarsko vprašanje. Tudi oljke se že pripravljajo na cvetenje in prav tako dobro kažejo. Ze naprej bedimo pripravljeni na morebiten pojav oljčne mušice, da jo bomo takoj napadli — m>. F. A. Sv. ANTON Pozdrav naše vasi tov. Titu Naš: ljubljeni Tito nas je kot-voditelj narodnoosvobodilne borbe rešil iz krempljev fašizma. To dejstvo živo občuti Vse ljudstvo Istre, zato svojo hvaležnost dokazuj^ z delom. V nedeljo' zjutraj je odpotovala iz naše vasi štafeta, ki je nosila napisane vse misli in voščila ljudstva naše in okoliških vasi. Pred zadružnim domom je vihrala naša zastava s peterokrako zvezdo. Na mizi sta bili pripravljeni dve štafetni palici, okrog zastave je bilo zbranih 25 tovarišev, ki so na čast štafeti udarniško delali pri zadružnem domu. Zbranih je bilo tudi polno drugih vaščanov, ki so pričakovali odhoda štafete. V trenutku odhoda je tovariš Turk, okrajni odposlanec, spregovoril nekaj besed pozdrava. Dejal je: «Mi vsi smo dočakali, kar smo želeli; svobodo in ljudsko oblast. Zato ima glavne zasluge naš maršal Tito, brez katerega ne bi bilo svobode. Danes nimamo še vsega, kar bi rabili in kar gre delovnemu človeku. To pa zato, ker smo mi prvi, ki ustvarjamo sami na tej zemlji boljše življenjske pogoje delovnemu človeku, to. in zato ker popravljamo kar nam je fašizem uničil in izropal. Tovariš Tito nam zagotavlja, da bomo v nekaj letih lahko ustvarili človeka vredno življenje skupno za vse Slovence, Italijane in Hrvate tega ozemlja. Po zidovih naših obnovljenih hiš je zapisano: Titom v borbi — s Titom svobodi! To je naš pozdrav in naše voščilo tovarišu Titu za 58. rojstni dan«. Nato jg tovariš Turk preči-tal vsebino voščilnih štafet m uspehe udarniškega dela v T lovem tekmovanju: napiavili smo v ta namen 1080 prostovoljnih ur. Vsi navzoči so navdušenim ploskanjem spre jieli ta pozdrav z vzklikom: Naj živi tovariš Tito! Tovariši Fi-kon Rado, Muženič Marij, Bordon Edvin in Jerman Milan so nato sprejeli štafetne palice in med pozdravljanjem vseh pri-stotnih odbrzeli proti Kopru. To so dokazi, da bomo vztrajno nadaljevali borbo proti vsem obrekovalcem ljudske oblasti skupno s tovarišem Titom kot za časa NOB. Prav tako bomo nadaljevali z delom za uresničenje našega enoletnega plana. Naslednji depis smo prejeli od mladega dijaka iz Sv. Antona. Objavljamo ga v celoti, ker je v njem jasno iziaženo občutje mladega človeka, kateremu je NOB kot neštevil-nim dru-gim nadarjenim sinol voni delavcev odprla pot v šole. Z vso preprostostjo je prikazal prejšnji kapitalistični sistem šolanja. Istočasno pa so te preproste besede ostra obsodba današnjega stanja šolstva v Slovenski Benečiji. Naš mladi dopisnik pravi: iiSlove- nec ni smel govoriti v svojem materinem jeziku. Ce se je to zgodilo, je bil kaznovan». To je bilo v Istri pod fašizmom. V Vipavsk; dolini je jetični fašist — ne učitelj — pljunil slovenskemu otroku v usta, ker ni mogel slišati na-e govorice. V Materadi v Hr-vatski Istri so že takoj cb prihodu požgali fašisti hrvatsko šolo. Vzeli so nam bili vse ča-opise in vse knjige. Več nam vzeti niso mogli. Kaj pa je danes v Slovenski Benečiji?! Učenci morajo plačevati celo denarne kazni, če spregovorijo v svojem materinem jeziku. Kaj je to?! Naj De Gasperi in Sforza (seveda Sforza ne more drugače govoriti ker je pač — grof —). še tako trobentata po Italiji, po radiu in po Londonu, iz naše strani ne moremo drugače zapisati kot to: To je fašizem, če ne še kaj hujšega! Naj govori sedaj naš mladi dopisnik: Ce pogledamo, kako je bilo šolstvom pod fašistično Italije in kako je danes pod ljudsko oblastjo, vidimo tole: V nekdanji šoli Slovenec ni smel več spregovoriti v svojem materinem jeziku, še manj pa se ga učiti. Ce pa je spre govoril, j-e bil za to kaznovan Učitelji so ga neusmiljeno pretepali, zmerjali in zasramoval pred ostalimi učenci v razredu Odnosi učiteljev do u-čencev so bili taki: če jg bil učenec sin bogatega trgovca ali premožnega fašističnega kmeta ki sta imela doma veliko kokoši in klobas, je bilo vse v redu. Sin ubožnega delavca in kmeta pa je bil zanemarjan in zapostavljan v vsem. Dobri re, di so se, ravnali po številu ko koši in klobas, ki jih je dobil učitelj. Fašistična Italija je postavila italijanske šole celo po tistih' vaseh, kjer n; bilo nobenega Italijana. Otroci delovnega ljudstva niso mogli do šolanja in študija, ker je bila šolnina zanje previsoka. Študirali so lahko samo sinovi tistih, ki so izkoriščali delavski razred. Ker je imela fašistična Ita lija načrt poitalijančiti vse istrske Slovence, ni pustila niti ene nižje slovenske še manj pa srednje ali višje šole. To so tudi glavni vzroki zaostalosti istrskih Slovencev. Narodnoosvobodilna borba je pometla s takim sistemom Ljudstvo, ki je 25 let trpelo najhujše suženjstvo, je vzelo oblast iz rok zatiralcev in kapitalistov in si postavilo svojo — ljudsko oblast. V pogojih te oblasti, ki daje možnosti iZ' obrazbe vsem:- sinovom delav cev in kmetov pa naj bodo Slovenci, Italijani ali Hrvati Učitelji učijo z lepo besedo ker vedo, da bodo na tak način vzgojili dijake v prave gradi telje, ki bodo ščitili koristi de lovnega ljudstva in veliko pripomogli pri razvoju socializma. tvoritev kopališk ;u Nova jugoslovanska armada ni samo čuvar, temveč tudi graditelj socialistične domovine, je izjavil tov. upravnik ob slovesni otvoritvi / V nedeljo 14. t. m. je bila slovesna " otvoritev kopališke sezone in obnovljenega kopališča- v Portorožu, ki, ji je prisostvovalo precejšnje ■ število domačinov in gostov, ki so tam na oddihu, kakor tudi pred-tavniki vojske, edinica JA majorja Safarja ter vojaška godba. Kopališče, ki je nekoč.služilo nekdanjim oblastnikom, je bilo v preteklosti dokaj zane- nič,mdnjši\meri kot ta požrtvovalna 'edinica; pa so doprinesli svoj delež pri obnovitvi kopa,-iišča tudi člani Ljudske fronte ter ostalih množičnih organizacij, ki so pripravili' nad 300 m3 , peska za plažo in tako omogočili hitro obnovitev 'kol pališča. Ob slovesni otvoritvi kopališke -sezone, kakor tudi obnovljenega kopališča-, se je upravnik tov. Rado Eolak zahvalil marjeno ,in ga je bilo treba za, letcšnjo kopališko sezono temeljito obnoviti. Urava hotela »Central«, ki upravlja tudi kopališče, je sklenila le-to obnoviti še pred pričetkom letošnje sezone in ga pripraviti-za sprejem tiso-čev delovnih ljudi, ki bodo prihajali na oddih iz con-e B in ostalih krajevi Slovenije, kakor tud; za turiste. Največ zaslug za to, da so se obnovitvena dela pravočasno izvršila, ima nedvomno edinica inženircev maj-orja Safarja, ki se je prostovoljno udeležila del na obnovitvi kopališča. Tako je zgradila 120 dolg popolnoma nov pcmol y,sredini zaliva kopališkega dela luke. V ediniči majorja Safarja ;n ostalim prostovoljnim delavcem za njihovo požrtvovalno. delo. Prisrčnost slovesnosti pa je, dosegla višek, ko je pionirka,Lai djca izročila oficirju JA-šopek cvetja. , , Prvi dan kopališke sezone je bilo v kopališču veliko število kopalcev. Poleg domačinov so kopališče cbiskali številnj, sindikati istrskega okrožja, «Puinik» pa je organiziral več avtobusnih izletov iz ' Ljubljane in ostalih krajev Slovenije. Obnovljeno kopališče bo, .vsak. dan bolj .služilo svojemu name, nu: Nuditi delovnim ljudem, prijetni oddih na našem sinjeni Jadranu. k. Izlet v Brda V soboto 27. in v nedeljo 28. maja bo že napovedani izlet v Brda (Vipolže), združen z obiranjem češenj. Odhod iz Kopra v. soboto 27. maja točno ob 13.30 uri izpred Taverne. Vožnja bo s pokritim kamionom skozi Sežano, Štanjel, Rihemberk, Gorico in Plavij v Brda. Povratek bo v nedeljo popoldne (zvečer). Udeleženci naj sg še dane? torek in najkasneje do 10. ute v sredo 24. t. m. priglasijo pri tov. sodniku Strahu, ki jim bo sporočil vse podrobnosti. Brtonigla Tovariši zaščitniki se učijo in delajo Tovariši naše ljudske zaščite so vedno pripravljeni pomagati ljudstvu. Tako so pred dnevi pomagali delovnim za--drugam v Bujah, Bračaniji in v Novi vasi. V nedeljo pa so šli. pomagat kmečki delovni zadrugi v Kovri. Napravili so 49 prostovoljnih ur pri košnji trave. V prvomajskem tekmovanju so napravili 270 prostovoljnih ur. Prav tako so vsi naročeni na «Hrvatski glas« in druge demokratične liste. Pri vsem tem pa se pridno učijo. Vsi obiskujejo izobraževalni tečaj že od novembra 1949 Tečaj vodi tovariš Mrz-ljak. Glavni učni predmeti so: hrvatski jezik, zemljepis, matematika, prirodopis in drugo. Tečaj je trikrat na teden v prostoru, ki so ga zaščitniki v ta namen okrasili. SNG v Kopru Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje bo gostova. Korle Uspeh prvomajskega tekmovanja Vaščani v Kortah so zgrabili s pravo udarniško voljo za krampe in- lopate. Vsi delajo okoli stavbe zadružnega ddma, zato ni čudno, če je 87 prostovoljcev iz Kort,- Medošev in Gočanov izkopalo 30- metrov zemlje, nalomilo v kamnolomu 60 metrov kamna in od'te količine zvozilo na stavbeni prostor okoli 45 metrov. Pri tem delu je pomagalo tudi 6'vozov, tako so vsi skupaj doprinesli 688 deldvnih ur. Isto tako so se izkazale 'naše domače žene. ki sp v glavnem popravljale cesto, ki vodi do vodnjaka na Frato. Od njih se je udeležilo prostovoljnega dela 28 tovarišic. Vsaka je prispevala po dve uri, s čemer so dosegle aktiva 56 ur. Eni kot drugi'so hoteli s tem prispevati k proslavi Titovega rojstnega dne in se tako vsaj'v malem oddolžiti svojemu voditelju iz narodne osvobodilne borbe; lo v četrtek 25. maja ob 20. uri P^ddVdlljc 0 fldŠih gOFflh v koprskem gledališču z Mo-lierovo komedijo aTartuffeii. Prodaja vstopnic bo v četrtek od 10. do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Danes zvečer ob 20. uri bp v koprskem gledališču predavanje s skioptičnimi slikami '«0 lepotah naših gora«. Predaval bo univerzitetni profesor tov. Ahčin, PRIMORSKI DNflVJMIK 23, maja 1950 NOGOMETNO PRVENSTVO SE BLIŽA KONCU Hfrluni irdm na nruem maslu Nedeljski izidi: Arrigoni - Brtonigla 2-0 (forfait) Sv. Ivan - Ponzianina 5-3 Ja A H K A ATLETIKA Gregorič, Govorčin in Gombač na prvih mesi na tradicionalni progi Trst - Lovec NOGOMETNA ENAJSTORICA SV. IVANA, KI JE V. NEDELJO PREMAGALA PONZIANINO Z e tradicionalni tek na progi Trst — Levec zavzema vsako leto večji uspeh in privablja vedno več tekmovalcev, da se med seboj pomerijo na tej težki progi polni vzpetin. Tudi v nedeljo so se atleti raznih športnih društev zbrali, da se v plemeniti borbi Po skusijo in pridobijo pokal, ki ga je zmagovalni ekipi dal na razpolago ZDTV. Ta pokal je prešel v roke agilnim tekačem Bazovice, ki so si znali postaviti še pred mečnim. Sv.lvanom, v katerih vrstah sta tekla znana Govorčin in Gombač. V začetku je Govorčin prešel na prvo mesto. Vendar je kmalu občutil utrujenost, kar je Gregorič izrabil m se Postavil na prvo mesto in obenem zavzel precejšnjo razdaljo tako, da se mu ni bilo treba bati presenečenj. Govorčin je sicer opazil Gregoričeve namene, vendar je bil0 že prepozno, kajti Gregorič je prišel ob burnem pleskanju gledalcev sam na cilj. Vrstni red je sdeleč: 1. Gre- gorič (Bazovica) 14’47”; 2. Govorčin (Sv. Ivan) 15’2”, 3. Gombač (Sv. Ivan) 15’20”, 4. Skibin (Bazovica), 5. Poikar (Bazovica), 6. Marsič (Bazovica), 7. Gregorič (Bazovica), S. Macco (Skedenj), 9. Žagar (Bazovica), 10. Kalci (Bazovica) itd. Pokal si je zaslužila Bazovica s 33 točkami pred Sv. Ivanom z 19 in Skednjem s 3. Vsekakor moramo priznali, da je ta tekma popolnoma uspela. 20 atletov se je odzvalo pozivu lahkoatletske sekcije ZDTV, ki je zadnje čase zelo agilna in se iz dneva v dan veča in dosega nemajhne uspehe. Posebna zahvala in pohvala gre Govorči-nu, ki stoji na čelu sekcije in je tudi on sam izbral progo za ne-deljski tek. »Pokal 25. maja» Tržaškemu Velo Clubu Colja še vedno nepremagan V nedeljo je bila v Kopru kolesarska dirka Za »Pokal 25. majav, katere se je udeležilo veli- ko število več ali manj znanih dirkačev poleg naših «velikanov». Zmagal je Colja v zadnjem trenutku, ko je vsak mislil, da bo prišel prvi na cilj Sclauzero. Vrstni red prihoda na cilj je sledeč: 1. Celja Boris (Proleter, Koper), ki je pretekel 105 km v 3 urah 12’ 22” s povprečno hitrostjo 32.749 km na uro, 2. Sclauzero (VC Trst), 3. Fontano:: (VC Trst), 4. Rinaldi (VC Trst), 5. Gardoc (Proleter), 6. Danieli (Proleter), 7. Brojnik (Proleter) itd. »Pokal 25. ma-,a» si je zaslužil Tržaški Velo Club po zaslugi Sclauzera, Fontanota in Ri-naldija. ♦ Vitalij Ušakov je na plavalnem tekmovanju v Moskvi postavil nov sovjetski rekord na 301) m prosto s 3.25.2. prejšnji rekord je imel od leta 1941 Meškov s 3:26:5. Nekaj o džungli ameriškega športa Zakaj se evropski boksarji ne morejo boriti za naslov svetovnega prvaka? George Ra.fta — «lastnika» i čanja z La Motto, katerega je Okoli svetovnega boksarskega prvenstva y srednji kategoriji je vedno vladala skrivnostna tema, katero je malokdo poskušal razsvetliti. Ce hočemo pri tem kaj razumeti, moramo vedeti kaj se dogaja onstran Atlantika. Trije gospodje, ki so pred kratkim prispeli v Pariz, Georg Saller, Louis Pollini ja. Frank Verden, pripadajo mračni sredini severoameriškega boksa. Prvi je bivša desna roka Jim Norma naslednika Mike Jacob-sa v vodstvu Madison Square Gardena. Drugi je bil pred več leti «temna visokost« in pomočnik Frankija Carboja, znanega gangsterja, ki ie imel monopol nad lastništvom hazardnih avtomatov, obenem pa je bil eden najbolj sloveoin ameriških lastnikov številnih ((čistokrvnih« boksarjev Jimmy Flooda, Tony. Janirja Steve, Bellojseja, Don Ellisa, Jake La Motte in Ruy Sugar Robinsona. Tretji je bivši tehnični svetovalec znanega filmskega igralca Humphery Bogarta.ki je v boks vložil težke dolarje, sledeč stopinjam Z velikimi koraki se nogometno prvenstvo približuje svojemu koncu. Arrigoni si je znal letos sestaviti dobro enajsterico, ki bo brez dvoma zasedla prvo mesto v lestvici. Lanskoletni prvak Aurora pa se bo po vsej verjetnosti moral zadovoljiti s tretjim mestom in to seveda, če bo šlo vse po sreči, kajti za njim stoji z eno točko razlike nevarna Meduza. Arrigoni je v nedeljo ponovno obogatel za dve točki in to zaradi Brtnigle, ki se ni predstavila na igrišču. St). Ivan - Ponzianina 5:3 (2:1) Igralci Ponzianine šo se ponovno predstavili sodniku v nepopolni postavi: manjkala sta dva igralca. Njihova volja in borbenost ie bila sicer velika, kajti zavedali so se, da imajo pred seboj enajstorico Sv. Ivana, ki je znana po svoji lepi igri. V nedeljo pa o lepi igri ni bilo govora. Igralci Ponzianine so v začetku dobro obvladovali položaj, vendar je bil Sv. Ivan na boljšem, ker je imel dva igralca stalno prosta. Prav to taktiko so uporabili in v začetku pošteno utrudili igralce Ponzianine. Ze v 10' preide Sv. Ivan po Micheluzziju v vodstvo. Tota 5' kasneje dekretira sodnik enajstmetrovko, ki jo vratar Ponzianine z natančnim strelom spremeni v gol. Ta uspeh je moralno dvignil belo-modre igralce, vendar le za kratek čas kajti Sv. Ivan je prešel v napad in zabil v 35' prvega polčasa še en gol. Sele po drugem polčasu smo opazili, da ne bo Ponzianina (zgradi preutrujenosti) kos svetoivan-čanom. V 12’ drugega polčasu poveča Sv. Ivan razdaljo, nakar jo Colombin, ko je predriblal vse svoje nasprotnike zniža na 3:2. Sv, Ivan je tedaj prešel v ostro ofenzivo ter pred koncem zabil še dva gola in po- stavil dokončni izid 3:3. Končnt žvižg sodnika, ie rešil trpljenja vse igralce, kajtj sonce je že neusmiljeno pripekalo. Nogometni spored prihodnje nedelje PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA Na stadionu »Prvi maj» ob 17 Sv. Ivan - Meduza: v Kopru ob 17 Aurora - Opčine; v Izoli ob 17 Arrigoni - Piran; v Novem gradu ob 17 Novi grad -Ponzianina; v Umagu ob 17 Umag - Gorica. MLADINSKO PRVENSTVO Na stadionu »Prvi maj» ob 15 Olimpija - Skedenj; na Opčinah ob 10 Koštalunga - Polet; ob 15 Dinamo - Diajki, ob 17 Bazovica - Prosek. Beograd - Rim 11-5 v boksu Na stadionu »Partizan« v Beogradu je bilo ob prisotnosti 20.000 gledalcev (ogromno število, če pomislimo, da na boksarskih prireditvah ne zberejo niti največja mesita takega števila gledalcev) je bilo boksarsko srečanje med Beogradom in Rimom, ki se je končalo v razmerju 11:5 v korist beograjskih boksače 1). *** Harlem Globetrotters, eno najboljših ameriških košarkarskih moštev iz New Yorka, je odpotovalo v Evropo, kjer bo imelo številne nastope v raznih mestih Anglije, Belgije, Francije, Italije, Portugalske in Maroka. 4444* Boksarsko srečanje med prvakom Nemčije v težki kategoriji Hein Ten Hoffom in Američanom Joe Wa!cottom bo 28. t.m. M l a d i n s ko nogometno prvenstvo Dija JI’ W-Škec eni 3-3, Opčine B - Sv. Ivan B 4 0, Olimpija- Prosek 2-2, Monlebello-Košlalunga6-2, Polet Dinamo 2-0 Dijaki so v nedeljo prišli pripravljeni na igrišče. Hoteli so na vsak način odnesti z igrišča dve točki, kar bi se jim bilo skoraj posrečilo. Skedenj je prvi prešel v vodstvo, nakar so Dijaki izenačili. Kmalu za tem so Dijaki prešli v vodstvo in ko je sodnik dekretiral enajstmetrovko v korist Dijakom je na igrišču nastala zmeda in je bil sodnik prisiljen izključiti dva igralca Skedenja. Z devetimi igralci pa je Skedenj prešel v napad in končal tekmo neodločeno. * # Vsa čast Proseku, ki je znal v drugem polčasu skrajšati razdaljo in izenačiti. V prvem polčasu je Olimpija prešla v oster napad in vodila kar dva proti nič. Toda igralci Proseka so se v drugem polčasu zbrali in brez usmiljenja napadali vrata nasprotnikov, dokler niso izenačili. Tedaj se je šele razvila borba, toda izid je ostal neizpre-menjen. NEKAJ SLIK E TITOVE ŠTAFETE PO CONI A IN ISTRSKEM OKROŽJU Poiiafili 'mio Tita Homicide Armstronga Barley Rossa, Ray Impellettierja in številnih drugih boksarjev — ter stopinjam Eddie Camtorja — še vedno lastnika številnih boksarjev bleščečih imen Willy Pepa, Zivica Norman Hayesa itd-. «AMERISKA SKUPINA« Saller, Pollini in Verden so pred kratkim zapustili svoje predstojnike in prišli v Evropo, da organizirajo na boksarskem polju nekaj, kar bi lahko konkuriralo ameriškemu «bloku». Ko so vsakega izmed njih spraševali posamič, so trije ((specialisti« dali izjave, ki vsaka zase, niso posebno zanimive, skupno pa razodevajo zakaj irnajo evropski boksarji take težave, da bi se borili Za naslov svetovnega prvaka srednje kategorije. Vsa skrivnost je lahko razumljiva, ko zvemo, da je Hum-phery Boga.rt povezan s Franki Carbojem, da je filmski igralec pravi lastnik pogodbe Jake La Motte in da je Frankie Carbo lastnik Rocky Grazianoja. Položaj je namreč sledeč: dvojica Carbo-Bogart ima v rokah La Motto, Robinsona, Bel-loiseja in Grazianoja, to je nosilca naslov^ in njegove tri naj-bojazljivejše nasprotnike. Ra-zujnljivo pa je seveda, da par Carbo-Bogart nikakor ne želi, da uide naslov njunemu četverokotniku. FILM IN BOKS Frankie Carbo Humphery Bo-gart in Jim Norris so med seboj zel0 čvrsto povezani. Ko zvemo, da je več kot 57 odstotkov delnic Malison Square Gardena in Yankee Stadiona — dveh največjih severoameriških boksarskih aren — last Carboja in da ima Jim Norris v svoji železni blagajni dobrih 30 odstotkov delnic družbe Carbo-Bogart, potem lahko razumemo, zakaj direktor dveh največjih ameriških aren ogorčeno nasprotuje kakršnemu koli srečanju za naslov svetovnega prvaka med boksarji družbe Carbo-Bogart — in katerim koli Ville-mainom, Dauthillejem ali Tibe-berijem Mitrijem. Dejanski položaj je približno enak enemu ki je bil pred leti, ko sta se strah št. 1 ameriških boksarjev welter kategorije Cleto Locatelli jn "njih trepet št. 2 Saverio Turiello izčrpala v zelo dolgi vrsti nekoristnih in krvavih borb, ne da bi se kdaj koli uspela srečati z raznimi branilci naslova, za katerega so Se borili Barney Ross, Tony Canzoneri in Armstrong, ki so bili last takratnih boksarskih managerjev Mike Jacob. sa George Rafta in gangsterja Jo Mechona. Ko je bil eden izmed obeh italijanskih boksarjev smatran za službenega nasprotnika na primer Rossa, ki se je boril z Armstrongom in izgubil, se je moralo zaradi Cleta ali Saverla vse ci kraja ponoviti. Ce pa za to ni bilo časa, je kakšno maskirano srečanje vse Poravnalo. Prav dobro se spominjamo zloglasnih matchev Lccatelli : Cansonieri. MANAGERJI Danes ie položaj enak. Vil-lemain je imel pravico do sre- premagal v srečanju, ki ni veljalo za. naslov, Toda Jim Norris se je zatekel v PorazuJ? ga je pretrpel Franck proti ® loiseju. Villemain je iziavi*.,® je pripravi jem boriti se z M1 še enkrat, vendar ie Belloise odgovoril, da že tnla Precei ^ godb in da ne more z Villent.a-nom skleniti težkega fli»tch», i bj zahteval dolgotrajen trening-Dejansko pa se Belloisejevi S0-spodarji bojijo, da bi Villemain zmagal in začel po pravici tevati srečanje s svetovnih1 P • vakom. Zato so predlagali vi lemaijiu. naj bi sp boril z P8' Sugar Robinsonom, smatrajo z.a službenega Pr€te denta za naslov Skupina J® nagerjev je upala, da bi NoB son porazil Villemaina toda, so videli da Sugar jeva jnomentalno upada, dočipjg ma Francoza narašča sojpj. dvigati roke in govorit*. valiteti med ViliemaiiK® Dauthuillejem, ki ima vem mnenju, enake možno® vse pravice, da računa t® slov svetovnega prvaka mainov manager Jean nej je spoznal nevarnost r prek in je izjavil, da j« -L pravijen na srečanje sv® ‘ varovanca z BauthuiUeje®' poletje v Parizu. Medtep ™ se bo Dauithuille jutri b^jl Belloisejem v Montrealu- * le b0 Francoz premagal ričana bo, po ameriškem vo srečanje Z Villemain oni ^ pogojno potrebno, da se do kdo se more srečati z La ® to za naslov svetovnega Toda, ker imata °ba za vse pogoje <3® podereta danjega svetovnega prvaka, ajmeriški organizatorji s*“e, a pogodbo za match Grazian0-Motta. Ker pa ima Gray8w velike možnosti na z‘ma®°flau-naloga za Villemaina ali v thuilleja mnogo trša. Zelo P. vidni Norris-Carlo-Bogart P pravljajo tudi srečanje B° .. son-La Motta ki bi, v Prl zmage crnca porjovno dove' do izigravanja vsakršnega v1 aan^a' • el Morda bo imel Mitri uajv Tri* km1’ sreče, ker kaže, da j0 čan ki se je srečal Prel^Mtj kim v Miamiju s HuznP®qj Bogartom odločen stopitiJ-jj’ boksarje družbe Carbo-BCtrL Potem lahko naredimo iajoče zaključke. Belgija - Jugoslavil Jugoslavija je morala Pestiti zmago belgijskim te,!lS J igralcem, ki so bili v lični kondiciji. Mitič je z lahkoto premagal Bric**J*J medtem ko je moral Bri8 r prepustiti zmago svojem0 sprotniku Washerju. S to go si je Belgija zaslužila vico za nadaljnje. tekmova ^ ki bo v Bruxelessu proti I18 V tekmovanju za Daviso kal je Švedska premagala veško s 5:0. MVk■\UlUlic6' jO-dtit# OD LEVE NA DESNO: TOV. BOLTAR POZDRAVLJA ATLETE: ŠTAFETA, JE PRIPRAVLJENA ZA ODHOD; ATLET TECE PREKO BLOKA; NA POTI ŠROTI KOPRU; MNOŽICA POSLUSA NA [TITOVEM TRGU POZDRAVE; TOVARIŠ JQCO GOVORI V IMENU TRŽAČANOV. ................................................................................................................................................................ Govoreč o možnosti, da se v naslednjem kolu tekmovanja za Davisov pokal srečata Jugoslavija in Italija V Zagrebu, omenja v «Gazzetta dello Šport 19. maja Pisec «g.d.l.» «težko igrišče» in esovražno občinstvo» v Zagrebu. Zdi se, da se nekaterim ljudem silno mudi ustvarjati med bralci neko določeno mnenje, ki v ničemer ne odgovarja stanju stvari. Govoriti, o «sovražnem občinstvu» more sa. mo tisti, ki ne pozna jugoslovanskega športnega občinstva. Da domače občinstvo vedno želi zmago domačim igralcem, če gre za tekmo, od katere so odvisne še nadaljnje tekme v okviru določenega tekmovanja (kot je prav pri tekmovanju za Davisov pokal), to je povsem razumljivo in je po vsem svetu tako ter tudi v Jugosl

l,^c drugače. Zaradi tega pa no ni opravičen izraz a5® no občinstvo». šal Kdor je poučen o m^ni. V nih tekmah v JugoslaVl'p pa vedel kako to obči M*®; '> da predvsem na dobro čeprav z nekoliko težkirfMf — pokloni svoje simpa9ftf stom, če se izkaže, dd ge**-bolje in zaslužijo zniaot-j^j deset tisoč gledalcev n°t0 ne tekme med Jugosla™ 'f Avstrijo v Beogradu laš^ii' sen je na koncu tekme f°.-Ji*1 Ijalo in ploskalo igralcem in žvižgalo dfjj )* Ali naj to že pomeni bilo na stadionu domač' uit vratno občinstvo«. In v z® ■ " srečanju za SPISAL: Ko je bilo obhajilo opravlje- napasli svojo radovednost no, Je izpraznila mestna gvar-dlja trg in občinstvo se je moralo odstraniti. Hitelo je k vodi, napolnilo spet vse bregove in puštalske travnike, pa tudi onstran Selščice se je tiščal obraz pri obrazu. Gospod Škot je bil ostro zaukazal, da morajo otroci ostati doma, pa sem jih pozneje vendarle opazoval, kako so silili k oknom ter pritiskali glavice k steklu, da bi Ob pol enajstih je zvon pri Sv. Jakobu spet zapel in moja žalostna duša je občutila, da je glas tega zvona v resnici glas pravega mrtvaškega zvona. Na trgu se je v vrsto postavil izprevod, kakor ga tisti rod še nikdar ni videl. Naprej Je hodila bratovščina sv. ttešnjega Telesa in za njo še druge bratovščine, pa niso nosile s sabo bander, ker ne gre, da bi ban- dera v zraku plesala, kadar spremljajo človeka na zadnji poti. Potem so korakali loški meščani in njihove žene, in lahko trdim, da so samo najstarejši ostali doma. H koncu je prišla Agata — naj je preteklo še toliko let, še danes jo vidim, kako Je stopila iz mestne jet-nišnice na svetli zrak. Ni nosila druge obleke, nego dolgo, do nog ji segajočo belo srajčko, katera se je tu in tam oprijemala deviških udov njenega deviškega telesa. Bila Je podobna nebeškemu angelu, posebno še zato, ker so ji nespieteni rumeni lasje obsipali tanko postavo. Ce se Je prestopila, smo videli, kako se ji tresla noga in, če je sapa zaigrala s srajčico — moj Bog! — so se opazile tudi črne lise na obeh nogah, kjer so jo bile ožulile težke železne verige. Pa se je vsekdar sramežljivo sklonila, da bi pridržala belo obleko, da bi se ne mogla vzdigovati. Jezus in Marija! Morda Je vendarle hodila po stezi, katera je vodUa k smrti, in to v najlepšem dnevu, ko ga ni bilo oblačka na božjem nebu ln ko je sonce sijalo, kakor bi se hotelo smejati nad njo, ko je toliko trpela! Gospod prošt Je koraka! ob njeni strani, govoril pa ni ž njo — kaj ji Je tudi hotel govoriti, ko se Je bila lepo spravila z Bogom, ki je bil gospodar njenega življenja! Sredi po-ta, ki smo jo že zavili navzdol po klancu pod Poljanskimi vrati, Je pričel gospod Falenič moliti sv. litanije za umirajoče, kakor je bil tako zaukazal gospod Joannes Franciscus- Začel je: «Kyrie eleison! — Kriste, usliši nas!« Vzklike, ki so se posebno prikladali stanju naše Agate, je trikrat ponavljal, tako da je po trikrat vzdihnil: «Ki si na smrt bolnemu kralju Ecehijelu življenje podaljšal! — Ki si kraljevemu sinu, ko je umiral, mrzlico odvzel! — Ki si mrtvo hčer kneza sinagoge v življenje poklical! —it Vsekdar Je sam odgovarjal: »Gospod, u-smili se je!» — in množica je vpila za njim: »Usmili se Je!» — To klicanje se je dvigalo do prestola, na katerem je sedel naš gospod Jezus Kristus, ki jo je potem sodil pravično ter Ji podaljšal življenje, kakor ga Je podaljšal hčeri kneza sinagoge! — Cez noč so bili prenesli tudi ograjo. Danes je bil zagrajen manjši prostor neposredno tam, kjer napravlja prod precčj dolg in od pričetka širok Jezik med obeina vodama, ki se ondi izlivata druga v drugo. Spet Je stala miza za sodnika in njegove asesorje. Vsi so že bili na mestu. Sam Joannes Franciscus je sedel na posebnem stolu, a danes Je nosil ob rami debelo zlato verižico in na nji križ, ki se je lesketal od dragih kamnov. Tudi meni in Juriju se Je bilo dovolilo, da sva smela prestopiti ograjo. Spodaj ob vodi je bilo še nekaj grajskih uslužbencev, med njima v čolnu lovski mojster, ki Je bil obenem grajski ribič. Vsa druga množi- ca je morala ostati zunaj ograje. Nasproti na puštalskem bregu pa so bile zbrane loške ženice, o katerih sem že toliko pisal. Z Agato so obstali na kraju, kjer Je imela stopiti v vodo, v Poljanščico, ker Je bila iz Poljanske doline. Ker litanij še ni bil izmolil, je gospod Urh nadaljeval: »S Tvojo grozo ln krvavim Tvojim potom! S Tvojimi svetimi ranami, s Tvojim križem in trpljenjem! —n. Množice so klicale: »Reši Jo, o Gospod!« — in ta klic, pomnožen od vrste do vrste, se je končno razlegal kakor grom nad gorovjem. »Na dan sodbe!« Spet je zagrmelo: «Prosimo Te, reši jo, o Gospod!« — Le škof Janez Frančišek je sedel na svojem stolu kakor izsekan iz kamna. Pri Sv. Jakobu Je udarilo e- najstkrat. Zvon Je spet zabučal lz visokih lin. Litanije so bile pri kraju. Utihnil je vsak hrup. Skof je mignil z belo roko. Prošt je pristopil k Agati in je nekaj govoril ž njo. Tedaj je imela pričeti bridka in grenka ura — Sveta Trojica, Ti nam pomagaj! Agata se je najprej ozrla za gospodom proštom, ko Je odhajal od nje. Nato je pogledala po vodi proti naši dolini. Gledala je tja prčcej časa, da smo videli, kako so se Ji od globoke sape dvigale prsi. Polagoma se Je obrnila. Tudi danes je počivalo njeno oko na sivih planinah, kjer so bili vrhovi ravno tako beli kakor njen obraz, v katerem ni bilo kaplje krvi. Nato je pogledala predse v vodo. Tu pred njo je bila plitvina, bolj spodaj pa je bila površina temnikasto zelena kakor vselej pri globočini. Tudi se Je sukala tam in umazane pene Je vrtela okrog. Nadaljevanje sledi dl " Davisov P°mC‘f8 /u!«8 Zagrebu zopet med JM in Avstrijo, ki So 0a 1 vanski igralci odločili # ({(• korist s 5:0 — mar je ™ p f rezultatu odločala psih01 je ustvarilo «sovražno sj JJ stvo«, ko pa verno, ^ V osvojil simpatije obči'1 postal njegov ljubWe mamino« je pisal nek j/ ski list) Avstrijec v ko rečemo, da bi obc'f> „j ; imelo ni,; proti tenih Huber osvojil tudi go potem, ko si )e J aSlei' I zagotovila vstop v n J kolo- * ii 1 Želeti bi bilo torej, j(i«« di italijanski športni pričeli pisati resno sc no. Mnogim med njim ne more tega ^ ✓ treba je, da postane i pisanja splošen. .f f|naneno-upravnl 100. osmrtnice 90 lir. ry?Tlao''a dtvTaTn" od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm OGLASI, od 8.30-12 ln oo Za FLRJ. Za yMk mm Jlrlne j stolpe« za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco I-It. Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mes« n ^ • Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založniško tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozeI^,^1!* . ■ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račui pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska