Leto IV.
V Celju, dne 15. aprila 1909.
St. 15.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V te posiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
»Narodni List" stane za celo leto i E, za pol leta 2 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna itevilka stane 10 vin.
Oglasi se raCunajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po poŠti na naslov: »Narodni List" v Celju.
Legitimacije in glasovnice
se bodo prihodnje dni, na vsah način dragi teden, razdeljevale. Opozarjamo, da si za splošno skupino bele glasovnice, za kmečko skupino modre. Bele glasovnice volijo 7. majnika, modre 17. maj-nika. Pozor, agitatorji!
Prvi dan volilnega boja.
Silijo nam v pero besede zadovoljstva in navdušenja nad krasnim uspehjm našega »velikega pondeljka", nad potekom prvega dne splošnega volilnega boja. Malodane po celi naši že zeleneči Spod. Štajerski so se včeraj zbrali na mogočnih javnih in zaupnih shodih napredni narodni volilci, da si izberejo može, v resnici »najboljše izmed najboljših"', ki bodo v Gradcu stali na braniku za naše narodne in gospodarske interese. Zapišimo tu suh rezultat včerajšnjega dne: shodi krasno obiskani, navdušenje za odločno in dosledno volilno borbo splošno, to tem bolj, ker našo narodno in strankarsko zavest podžiga moralno zadoščenje, da se imamo boriti proti narodnim škodljivcem in rnšilcem miru, to tem bolj, ker smo si ostali dosledni ne le v poštenem stremljenja za kompromisom, temveč ker se je naše volilstvo zjedi-nilo ua kandidatno listo, v kateri se živo zrcali naša zahteva: najboljše izmed najboljših. Poglejmo si: veleposestnik in trgovec Maks Berlisg, nadučitelj Franc Brinar, odvetn. kand. in posestnik dr. A. Božič, posestnik in kmet. potov, učitelj Franc Goričan, zdravnik dr. K a r b a, odv. kand. in posestnik dr. Vek. Kukovec, posestnik Ivan Malus, obrtnik Ivan Eebek, odv. kandidat dr. Gvido Sernec in veleposestnik Jakob Zadravec — imena mož, ki so se že odlikovali po svojem gospodarskem in političnem delu ne le v stranki, temveč tudi v narodni celoti. Poročila govorijo dovolj jasno, kako sodi o njih volilstvo vseh stanov: kakor predstavljajo oni vse stanove sp.-štajerskih Slovencev, tako jih je navdušeno imenovalo za svoje zaupnike vse spodnještajersko slovensko ljudstvo: kmetje, delavstvo, obrtniki, učitelji, uradniki vsi so bili navzoči na shodih in vsi so si dali roke za skupno delo v skupnem boju v prilog izvoitev teh mož, ki nam naj zasigu-rajo v Gradcu večje upoštevanje in spoštovanje kakor smo ga uživali dosedaj. Dejstvo, da smo se v tako velikem številu shodov pokazali in uveljavili po celi deželi, nam kaže, da smo dovolj močni za velikanski in težek boj, ki nas čaka in katerega bodemo z neumornim in vstrajnim delom častno izvojevali. Na delo, na delo — nam
kličejo včerajšnji shodi in nam obenem obetajo častno zmago.
Sijajen volilni shod narodne stranke v Žalcu.
Nismo dvomili in nismo se zmotili o narodni zavednosti Savinjske doline. Volilni shod na velikonočni pondeljek je to zopet sijajno dokazal. Komu se ni širilo srce, ko je videl to ogromno udeležbo (velika Hodnikova dvorana je bila nabito polna in še zunaj na hodniku je bilo polno zbo-rovalcev, cenili so jih na približno 600), prišle so iz bližine kar cele vasi zavednih mož, a tudi oddaljeni okraji volilnega okoliša so bili po odličnih možeh zastopani. Kdo bi ne gojil najboljšega upa v bodočnost, ko je videl vso to pestro množico, v ogromni večini kmetsko ljudstvo, pomešano v lepi slogi z obrtniki, trgovci, delavci, izobraženci, da, to je slovenski narod, organiziran v narodni stranki! Kdo se ni veselil, ko so nastopali priprosti kmetje kot govorniki in v premišljenih besedah pretresali politični položaj, kedaj se je še iz kmetskih ust slišala tako odločna beseda o potrebi discipline: »Kakor skala bomo stali!" in tako poudarjanje, da se s ponosom priznavajo kot privrženci narodne stranke!
Toda k shodn! Shod je otvoril ob pol 4. uri žnpan Širca kot predsednik krajevnega odbora, pozdravil udeležence, razložil, da voli po novi volilni reformi kmetsko prebivalstvo v naših krajih v dveh skupinah, tisti iz okrajev Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, ki plačujejo več ko 10 kron davka, volijo v kmetskih skupinah dva poslanca, vsi drugi pa v splošni skupini, ki obsega 11 okrajev, enega poslanca. Narodna stranka, je nadaljeval, si je pošteno prizadevala doseči dogovor ali kompromis za sedanje volitve, toda voditelji duhovniške stranke, ki se po krivici imenuje Kmečka zveza (klici ogorčenja, Ne maramo je!) so zavrnili roko v spravo. »Slov. Gospodar" še ni ničesar storil za Savinjsko dolino, kakor da je obrekoval vašega poslanca (klici: Živijo Roblek!) uspehov niso dosegli nobenih (medklici: Čepurja so dosegli!). Kmetje, odločite se sami, kaj je vaša volja, vaš sklep pa bodi dokaz narodne zavednosti napredne Savinjske doline v prid našemu kmeta! K besedi se nato oglasi g. drž. posl. Roblek, navdušeno pozdravljen, ki je izvajal med drugim tako-le:
Častiti volilci! Torej vojska bo, sicer ne krvava, temveč volilni boj, ki pa vzlic temu prinese veliko razburjenja, veliko potrato časa in s tem denarja. Kdo je temu kriv? Nismo boja iskali, a se ga tudi ne bojimo (navdušeni klici: Tako je!). Velika večina zlasti kmetov je za mir in spravo (klici: res je!), toda duhovniki so sklenili drugače. Pred dvema letoma se je zbrala v tej dvorani vsa napredna Savinjska dolina in se na veličastnem shodu uprla političnemu komandu. Zo-
pet ste danes tu, da si izberete iz svoje sredine može, ki so vredni vašega zaupanja a tudi zmožni, da jim naložite težko breme poslanstva. Gotovo jih najdete, potem pa se jih tudi oklenite in zmaga ne bo le kandidatova, temveč tudi vaša! Klici navdušenja so sledili tem besedam.
Nato se oglasi g. Miha J o š t, veleposestnik iz Gotovelj, ki je s svojim lepim in stvarnim govorom napravil najboljši utis. Izrazil je ogorčenje nad postopanjem voditeljev duhovn. stranke, ki so vzlic splošnemu narodnemu stanju m slabim letinam zavrnili kompromis. Rekli so: mi nočemo nobene sprave, mi je ne potrebujemo, saj imamo dovolj neumnih kmetov za seboj! Ali mi naj to dopustimo? (klici: Nikdar!) Zato smo se zbrali, da si izberemo kandidata. Vsak kmet je spoštovanja vreden, toda, za deželni zbor je treba izobrazbe, da se ne osmešimo pred nemškimi poslanci, Zato predlagam v km. skupini enega akademično izobraženega, ki je izšel iz kmečkih vrst in živi v najožjem stiku s miietskim ljudstvom, to je g. dr. Karba, zdravnik na Vranskem (navdušeni živio-klici), drugi pa bodi kmet, ki ima izborno strokovno izobrazbo, saj je kmetijski potovalni učitelj, mislim gospoda Gori č a n a (dolgotrajno odobravanje.)
Za poslanca v splošni skupini predlaga g. Štefančič iz Podloga g. uadučitelja Brin ar j a iz Gotovelj (Živio!)
Posestnik g. Golavšek predlaga za kmetsko skupino g. Mahneta in pravi, da si lahko mi izberejo najboljšega človeka, toda duhovniki ga ne bodo priporočali, duhovniki pa lahko postavijo tudi kako metlo, pa bo tudi dobro. Potrebna pa je pri nas disciplina, mi bomo stali kakor skala!
K debati se še oglasi g. Brinar ki pravi, da se še ni učitelja nikdar kandidiralo, v naprej ve, kako bodo blatili ves učiteljski stan, zato si naj volilci dobro premislijo.
Gosp. dr. Kukovec se spominja prejšnjega poslanca dr. Hrašovca, ki je bil naš izboren zastopnik (Res je!) ki pa zdaj vkljub prigovarjanju noče kandidirati, najbrž, ker se mu studi sedanje politično stanje, ko se hoče vreči vsakega še tako zmožnega moža v koš, če se ne ukloni kakemu dr. Korošcu. Razumemo, toda obžalujemo njegovo definitivno odklonitev, zato predlagam, da se mu izreče zahvala za vse, kar je storil. (Soglasno odobravanje.) Težko bo stališče bodočih slovenskih deželnih poslancev, 13 proti nemškim 74! Še težavne je bo za napredne slovenske poslance, saj se da iz raznih izjav sklepati, da bodo klerikalci naše namesto podpirali, ovirali! Častno je za našo stranko, da imamo mnogo mož, sposobnih za poslance. Toda volili jih bomo v boju, zato pride posebno v poštev, ali je kandidat po svojem volilnem okraju dovolj znan,
kajti volilnih shodov bo le malo mogoče, in ali je sposoben. Misel na kandidaturo dr. Karba ni vzklila pri nas v Celju, prišla je iz kmetskih ust, saj je dr. Karba znan in priljubljen daleč okoli kot izvrsten delavec na narodnem polju. Isto tako ni treba hvaliti g. Goričana, ki ima velike zasluge za povzdigo kmetijstva.
In gospod Brinar ? Učitelj je, in mi odkrito pred vsem svetom izjavljamo, da je šola naš najdragocenejši zaklad (gromovito odobravanje!) in da je za nas dobro učitelj-stvo vse! Zato proč z vsemi pomisleki, če je kdo učitelj ali doktor, zaradi tega še ni manj vreden! Kar se gosp. Mahneta tiče, sem vesel in ponosen, da ga imamo med seboj in da deluje v naših odsekih. Skusite izbrati dobre kandidate, vaš sklep bodi srečen, potem pa z navdušeujem v boj! (Živahni živio klici.)
S tem je bila debata končana. Predsednik g. Širca da ua glasovanje kandidaturo gospoda Riharda Karba in g. Franca Goričana. Sprejeto soglasno, nasproti se ni vzdignila nobena roka. Isto tako je bil z navdušenjem enoglasno proglašen kot kandidat splošne kuri j e g. Brinar.
Nato je nastopil burno pozdravljen kandidat dr. Karba, ki se je zahvalil za zaupanje, ki je častno ne le zanj, temveč tudi za narodno stranko, ki ste jo spoznali kot stranko čistih rok in čistih namenov. (Tako jeI) Spominja se septemberskih dogodkov, ki so glasno klicali po spravi in slogi v skupnih vprašanjih. Toda zgodilo se je drugače. Videlo se je, da hoče dr. Korošec sam edino vodstvo. Naši vladi in našim Nemcem mora biti jako ljubo, da je prišlo med nami do volilnega boja, zato je postopanje duhovniške stranke neodpustna predrznost! (Kliei pritrjevanja!) Te volitve naj dokažejo, ali je v slovenskem ljudstvu Še toliko zdravega jedra, da se upre tej samovolji. — Poslančevanje je zelo težavno in jako nerad, pravi govornik, sem se odločil, da sprejmem kandidaturo. Če bom pa izvoljen, hočem biti poslane« na svojem mestu, čepuriti ne maram. (Živio!) Moj politični in gospodarski program se strinja s programom narodne stranke in samo na tem programu kandidiram.
Nato se oglasi g. Goričan, ki izjavlja, da sprejme kandidaturo in se zahvaljuje za izraženo zaupanje. Ne bom vam veliko govoril, pravi med drugim, dosehmal sem imel navado več delati, pa manj govoriti. Obljubljam pa, da bom delal vsestransko v prid in hasek celokupnega naroda, posebej še našega kmetskega ljudstva. Delati pa hočem tudi na to, da se doseže med slovenskimi poslanci t skupnih vprašanje skupno postopanje. Moj poklic je hoditi med ljudstvo, če vidim, da na svojih poučnih shodih kaj
■
dosežem sem vedno bolj vesel, kakor če bi zadel v loteriji. Kmet sem z dušo in telom, kot agrarec kandidiram. Vedno sem si želel da bi še več mogel koristiti, toda manjkalo mi je vpliva na spodaj in še bolj upliva na zgoraj. Vi volilci mi ga boste pripravili! Skrbite za veliko udeležbo, delajte za mene in jaz bom delal za vas! (Živio!)
Tudi naslednji govornik, gospod Brin ar. kandidat splošne skupine, je napravil s svojim temperamentnim govorom globok vtis na poslušalce. Izjavil je pred vsem: Jaz nisem kandidat učiteljev; mene niso postavili učitelji, niso me pooblastili, noben učitelj me ne bo volil, jaz hočem biti kandidat ljudstva. (Glasno pritrjevanje.) To naglašam, če so med nami vohuni (klici: Naj le slišijo!) Dandanes niso kandidature kakor prej, ko so se prinašale kandidata na krožniku. Vzlic temu se zanašam na disciplino stranke, h kateri pripadam. Da se podam v ta volilni boj, to mi narekuje iskrena ljubezen do slovenskega naroda, ki jo gojim kot svoje življenje, odkar še zavedam. In da kandidiram v splošni skupini, je vzrok, ker držim s tistimi, ki so revni in teptani. V Hrastniku je Živel moj oče kot rudar, že v naj-nežnejši mladosti sem okusil in videl vso bedo, usmilili so se mi ti ljudje, začel sem jih ljubiti. Zato se bom potegoval za najnižje sloje in če so drugi sedli za bogato obložene mize, mi nočemo biti Lazarji. (Odobravanje!) Ne poostrujmo volilnega boja, bojujmo se dostojno in vedno s poštenimi sredstvi! Podam se na križev pot, podpirajte me!
Po tem govoru, ki je izzval živahno odobravanje, je prečital g. dr. Kukovec došlo brzojavko iz Slovenj-gradca, da je na veličastnem shodu kandidatura g. dr. Božiča soglasno sprejeta, istotako Brinarjeva. (Klici: Živela!) Končno razvija g. dr. Kukovec kot kandidat skupine slovenskih trgov približno sledeče misli: Ne moremo slaviti današnjega družabnega reda, ki ga bo duh časa gotovo v marsičem popravil, toda v sedanjih razmerah treba z njim računati. Druge so potrebe recimo delavcev v Hrastniku in meščanov v Gradcu. Mi na Spodnjem ŠtajersKem smo še precej enotni, dosedaj se naši trgi še niso bogve koliko oddaljili od kmetskih občin. Žalec na pr. se le malo loči od Griž ali Gotovelj. Vendar imajo trgi posebne interese, katere treba podpirati, saj se kmetom v okolici trgov in mest vedno bolje godi kakor drugod. (Res je!) Naše tržanstvo, obrtnike, trgovce, uradnike treba dvigniti, to ne bo nasprotovalo kmetskim interesom, korist bo imel celokupni narod. Sedaj prvič nastopi slovensko meščanstvo, kar smatramo kot lep napredek. Toda poslanec bo moral zastopati tudi vse one tisoče Slovencev, ki so krivično potopljeni v nemških mestih. S svojimi volilci, pravi g. kandidat, hoče prirediti posebne shode, na katerih se bo poučeval o njih željah in razvijal svoj program, tu pa hoče še podati razna navodila glede volitev. Opozarja na važnost volilnega dela, potrebo agitacije itd. Volitve iz splošne skupine se bodo vršile že 7. maja, morebitne ožje volitve 14. maja; kmetska skupina 17. maja. Prepričali ste se, konča govornik, da nas pri vseh naših korakih vodi nesebičnost, da imamo le žrtve, da nam pa naša narodna vest veleva delovati z vsemi močmi za probnjo in povzdigo našega ljudstva. (Živio!)
G. Miha Jo št se v sklepnih besedah zahvaljuje kandidatom, predsedstvu današnjega shoda in vsem udele žencem, na kar se shod ob V26. uri zaključi.
Shod se je vršil popolnoma v redu, brez najmanjšega motenja, dasi so kmetje pripovedovali, da je petrovški kaplan imel dopoldne „shod" (kakih 13 in V2 ljudi), kjer so baje obetali, da bodo na našem shodu delali trušč. No, premislili so se. Je bilo boljše. Tndi v pridigi je kaplan namigaval na bodoče volitve. Toda zavedni kmetje že vedo, kaj imajo storiti.
Volilni shod v Slovenjgradcu.
V gostilniških prostorih „Narodn. doma" se je zbralo do 200 kmečkih volilcev iz vseh treh sodnih okrajev, ki volijo skupno poslanca iz kmečke kurije. Zlasti je bil častno zastopan tudi marnberški okraj.
Za predsednika shoda se izvoli g. veleposestnik I. Verdnik, kateri v kratkem nagovoru opomni na važnost shoda in bližajočih se volitev, ter podeli besedo g. drž. poslancu Ježovniku. Gosp. poslanec tudi povdarja važnost volitev in svetuje kmetom, naj se ne udajo komandi od druge strani, ampak naj volijo po svojem razumu in spoznanju.
Dr. Koderman razjasni politični položaj in razpravlja zlasti o tem. kako je duhovniška stranka samopašno in preširno zavrnila dogovor in tedaj raz-netila med ljudstvom, ki si je želelo mirnih volitev, nepotreben boj. Narodna stranka ne more prepustiti kmečkih mandatov brez boja duhovnikom, zlasti ne v onih okrajih, kjer so pri minolih državnozborskih volitvah sijajno zmagali naši vrli neodvisni kmetje. Vendar narodna stranka neče postopati tako kakor duhovniška stranka, ki je na Veliki petek v najmanjši sobi „Nar. doma" po omizju broječem 15 mož postavila za kandidata profesorja Vrstovška. Ljudstvo naj danes na shodu samo postavi kandidata, ^
Nato priporoča pooblaščeni zastopnik volilcev marnberškega okraja v daljšem krasnem nagovoru, da se postavi za kandidata g. dr. Anton BOžič.
G. Verdnik se tem izvajanjem pridružuje in v lepih besedah izvaja, da je predlagani kandidat kmečki sin, kateri že izza otroških let pozna in ljubi kmečki stan; da je sam posestnik in tedaj pozna kmečko gospodarstvo; da je delaven v kmetijskem zadružništvu. Sicer pa si kmetje sami postavijo kandidata in volijo poslanca; če jih ne zastopa po njihovi volji, ga lahko vsak čas pokličejo na odgovor.
Dr. Koderman priporoča kandidaturo dr. Božiča imenom izvrševalnega odbora.
Dr. Anton Božič, pozdravljen z živahnim ploskanjem in živijo - klici, izjavi, da sprejme kandidaturo. Povdarja, da kot kmečki sin pozna in ljubi kmečki stan in se bode, če bode izvoljen, z vsemi močmi zavzemal za koristi svojih kmečkih volilcev. Nato eovori o pomenu in važnosti deželnega zbora in razvije svoj program. Zlasti se v svojih premišljenih in poljudnih izvajanjih peča z reformo dež. financ. Razpravlja tudi o lokalnih potrebah svojega volilnega okraja, zlasti o regulaciji Mislinje ter izjavi, da bo smatral za svojo dolžnost, vedno zastopati vse, kar bo njegovim kmečkim volilcem in kmečkemu stanu v prid.
G. Verdnik se zahvaljuje kandidatu za njegov izborni govor in pozove navzočega pristaša kmečke zveze, župnika Pečnika, naj pove, ali se strinja s kadidatovim programom, in če ne, kaj se mu ne zdi prav.
Župnik Pečnik ne ve odvrniti ali ugovarjati niti besedice, kar vzbudi živahno veselost.
G. I. Verdnik da kandidaturo g. dr. Božiča na glasovanje. Kandidatura se sprejme ob velikem navdušenju soglasno; kajti tudi žup-
nik Pečnik vkljub izrecnemu opominu ni glasoval proti nji.
Dr. Božič se znova zahvali za zaupanje navzočih volilcev. in predlaga, da shod odobri za splošno kurijo kandidaturo gosp. Franca Brinarja, nadučitelja v Gotovljah, kateri se istočasno proglasi za kandidata na žalskem shodu.
Gg. Verdnik in dr. Koderman govorita v prilog tej kandidaturi. Nek zvezarski mladenič izjavlja, da bode kandidat zvezarjev v splošni skupini poslanec Pišek; v ostalem pa govori le o batinah in polenih, tako da se njegov „govor" izgubi v bučnem smehu.
Nato se sprejme tudi kandidatura g. Brinarja soglasno, tudi proti nji niso glasovali navzoči trije zvezarji.
Nekateri zborovalci so izrekli željo, da priredi gosp. Brinar shod v okraju, kar so zastopniki izvrševalnega odbora z veseljem obljubili.
V lepih besedah je g. predsednik Verdnik ponovil uspehe današnjega shoda in je pozval kmete, da se držijo današnjih sklepov in se ne dajo opla-šiti od nikogar, kajti potem bo, kakor poslednjič, tudi tokrat zmaga naša. Nato je zaključil pomembni volilni shod.
Shod zaupnikov v Mestinju
se je vršil 12. t.m. ob 1. uri popoldne. Častno je bil zastopan rogaški okraj in tudi šmarske občine so po večini poslale svoje zastopnike. V imenu izvrševalnega odbora je otvoril shod V. Spindler; predsednikom je bil izvoljen g. M. Kregar, posestnik iz Št. Petra na Medv. selu. Na to je Spindler v daljših izvajanjih očrtal delokrog in naloge deželnega zbora ter zahteve, ki jih imamo Slovenci do njega. Posestnik Potočnik iz Žetal je predlagal po daljših izvajanjih, v katerih je očrtal delovanje laži kmečke zveze, ki ljudstvo za nos vodi, za kandidata naprednih Slovencev v šmarsko-rogaškem kmečkem vol. okr. g. Maksa Berlisga, posestnika, trgovca in poštarja v Žetalah. Predlog je bil z velikim odobravanjem vzet na znanje in se je po izvajanjih g. Soto-šeka, Spindlerja in drugih enoglasno z navdušenjem sprejel.
G. Berlisg se je zahvalil za zaupanje. obljubil, da bo v slučaju izvolitve vestno zastopal tlačeni narod in težnje kmetskega stanu; če pa tudi ne bi zmagal, ne bo zaradi tega pustil na-daljnega dela za napredek slovenstva v okrajih; ni. nečastno pasti kot vojak na političn°m bojnem polju. Poziva vse, naj ga krepko podpirajo, da bo izid časten za narodno stranko, naj nemudoma uvedejo agitacijsko delo, ki se ima v vsaki posamezni občini v teh tednih izvršiti. Posebno je opozarjal še na agitacijsko sredstvo nasprotnikov: »vera je v nevarnosti" in kazal na brezmejno lažnjivost te fraze in na ostudno izrabljanje verskih čustev v volilnem boju. Nato je predsednik med splošnim navdušenjem zaključil shod. — Somišljeniki — naprednjaki v okrajih Šmarje-Rogatec! Vaš kandidat je: Maks Berlisg, posestnik in poštar v Žetalah. Vsakega izmed nas in vas častna zadeva je, da se vržete z včo silo v volilni boj. Podrobna navodila dobe posamezniki.
Zaupni shod v Ormožu.
Ni se veliko vabilo za ta zaupni shod; nismo se poslužili ne lepakov ne pisanih vabil; mož je povedal možu in zbralo se na: je 12. t. m. lepo število v Ormožu. Bili so to stari znanci iz prejšnjih bojev za napredno kmečko stvar, kmetje iz Obriža, Ivanjkovec, Sv. Bol-fanka, Huma, Loprčic, Pušinec, Sv. Tomaža, Velikenedelje, častno število Sre-diščanov, zaupniki iz ptujskega okraja, uekaj obrtnikov in gg. učiteljev. Vladala
je vzorna edinost in navdušenje za našo dobro narodno stvar — mnogo obetajoč začetek volilnega boja v ptujsko-ormoškem okraju. Otvoril je shod predsednik okr. odb. „Nar. str." g. Jos. Šinko z lepim pozdravnim govorom. Nato je izročil pozdrave naprednjakov v ptujskem okraju g. nadnčitelj A. Pesek. Domačin urednik Lešničar ie nato v daljšem govoru pripovedoval, kako je prišlo do tega volilnega boja in označil vzroke, kateri nas silijo, da v kmečkih občinah sodnih okrajev Ptuj-Ormož postavimo poleg g. dr. Ploja, čegar kandidaturo vsi odobravano in jo bodemo po svojih močeh podpirali, tudi še jed-negamožaiz napredne slovenske kmečke stranke. (Pritrjevanje.) Vname se na to živahen razgovor o osebi kandidatovi. G. Lovro Petovar predlaga veleposestnika g. Jakoba Zadravca. (Soglasno dolgotrajno odobravanje.) Po navdušenih govorih nekaterih zaupnikov se sprejme ta kandidatura soglasno. G. Jakob Zadravec se je izrazil, da sedaj še ne more končno dati svoje besede, a da bode v slučaju sprejema kandidature kandidiral na naprednem kmečkem programu Nar. stranke, trudil pa se bode tudi, d a k a j doseže za slovensko obrtništvo. (Pritrjevanje.) Govorilo se je še o notranjih strankinih zadevah, na kar se je lepo obiskan zaupni shod zaključil. K sklepu poročila bodi le še to omenjeno, da je vzbudila kandidatura g. Jak. Zadravca tako splošno navdušenje in simpatije, da je njegova izvolitev z g. Plojem že danes zagotovljena. Nismo zastonj v tem okraju dobili 1. 1907 pri državnozb. volitvah v dokaj težavnejših okoliščinah za g. Zadravca nad 2 tisoč glasov!
Zaupni shod v Rajhenburgu
se je vršil 12. t. m. ob 11. uri pri Unšuldu na velikonočni pondeljek. Iz vseh krajev kmečkega volilnega okraja so se zbrali zaupniki, bilo jih je do 100. Predsedoval je vrli župan iz Stolovnika g. Anton Kunej, g. naduč. Jamšek pa je bil zapisnikar. G. Miloš Stibler iz Celja je nato pričel razgovor o deželno-zborskih volitvah s posebnim ozirom na brežiški okraj. Podal je kratek pregled o sedanjem položaju štajerskih Slovencev, o hudem boju, ki ga bijejo Nemci zoper Slovence, o upravičenosti kompromisnega predloga od strani narodne stranke, klerikalci odklonijo kompromis. Naštel je nato celo vrsto drugih klerikalnih grehov, ki so vzbujali veliko ogorčenje. Glede volitev samih spominja zborovalce na boj Kunej-Jankovič, že takrat, ko še ni bilo narodne stranke, so kmetovalci tega okraja jasno pokazali, da so samostojni, napredni in se ne dado komandirati od kaplanov in mežnarjev. Izberite si zopet sami kandidata po svoji volji. Toda eno ne smemo pozabiti: narodna stranka je zahtevala kompromis, da pridejo v deželni zbor najboljši izmed najboljših. Kompromis je razbit, klerikalci bodo privlekli na bojišče zopet svoje idijotske kandidate in slepili z njimi neuke množice, toda vse to nas ne sme premotiti, mi moramo v svoji stranki in glede svojih kandidatov tudi sedaj ostati na stališču: najboljše izmed najboljših. G. Benjamin Kunej priporoča na to kandidaturo g. Ivana Malusa, veleposestnika na Bizeljskem in slavi njegove vrline. Nastane nepopisno navdušenje. G. Malus se zahvaljuje. Veselje ima nad probujanjem kmečkega stanu, zato rad sodeluje, ako ga kličejo. Pa poslanec mora biti vodja v svojem okraju. Vodja pa lahko neizmerno mnogo koristi, pa tudi neizmerno mnogo škoduje. Prvo obljubi, da se za volilce ne bo brigal samo do volitev, temveč bo po volitvah neprenehoma prireja! poučne shode. Nadalje govori
\ \
i
o raznih kmečkih vprašanjih, vsi navzoči so se čudili temeljitemu znanju in globokim mislim. Posebno lepo je dokazal, da želi klerikalizem, ki je proti ljudski izobrazbi, pogin malega, srednjega kmeta, da nastanejo razmere kakoršne so na Italjanskem in Angleškem : bogati veleposestniki in hlapci pa berači, srednjega posestva ni več! Nasvetovalo se mu je, pravi, da naj udriha po učiteljstvu, vzbudilo je velikansko navdušenje, ko je tako odkritosrčno in razumno pobijal ta nasvet ter še enkrat izjavil, da je eno prvih sredstev za gospodarski napredek našega kmetijstva izobrazba.
O. Benjamin Kunej priporoča kandidaturo g. Franca Brinarja v splošni skupini. Soglasno sprejeto, takoj se je odposlala sledeča brzojavka: »Shod narodne stranke Žalec. Narodni volilci zbrani v Rajhenburgu navdušeno pozdravljajo kandidaturo Franca Brinarja v splošni kuriji Celje-Brežice-Slovenj-gradec.«	Kunej.
Predstavi se na to g. Rebek kot kandidat spodnještajerskih mest in trgov v splošni kuriji. Priporoča, da mora vsak Slovenec v tej skupini na volišče, da nas vlada ne bo mogla več tajiti 1 Nato razvije program: šolstvo sploh, nemški sodeležani nam ne privoščijo ničesar. Srednje šole, ravnotako pa tudi obrtne in sploh razne strokovne šole, povsod opažamo sovraštvo do Slovencev. Zahtevamo slov. dež. šolski svet, slov. trg. zbornico. Ta mandat mora biti enkrat naš, pripravljajmo se torej že sedaj, da bo prihodnjič zmaga tem ložja. Za sedaj pa ni izključena ožja volitfev, pri kateri bi odločevali Slovenci. Zato vsi na volišče! Tudi g. Rebeka so zborovalci navdušeno pozdravljali.
Vršil se je razgovor o taktiki, o agitacijah, katerega so se udeležili razni govorniki. Ob 1. uri popoldne zaključi g. predsednik zborovanje. Omenimo še, da klerikalcev ni bilo blizu.
Opozarjano somišljenik V zadnjem •tarifo naj pregledajo poVsod, Kjer je še to mogoče,
Volilne inteniKe,
naj refclamirajo Vse nasprotnice, Hi nimajo Volilne pravice bodisi V tej ali oni sKnpini, Ven.
pazite, da ne bodo Klerikalni agitatorji podKupoVali VolilceV. pri zadnjih drlaVnozborsKih VolitVab je eden držaV-nozborsKih Kandidatov delil med otroKe VolilceV razne stvari: žepne robce itd. To j« KazniVo! VsaK taK slnčaj nam nemndoma naznanite!
LISTEK.
Martin Močan.
Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Spisal: Robert Košar.
. (Dalje).
Jaz sem se razburil tako, da sem odložil meč, ter metal Turke kar z rokami črez zid.
„Dobro delaš, sinko, dobro" so dejali oče.
Pri tem pa so nehote pomolili glavo in rame črez zid in v hipu jih je zadela turška pušica v levo roko, da so bolestno vzkliknili: „Joj, zadet sem!"
Skočil sem na zemljo, ter jim iz-drl pušico. Rana je bila nevarna, kajti ; ostrina je prerezala veliko žilo. Najhujše pa je bilo to, da je ta dogodek slabo uplival na naše ljudi. Od moža do moža se je razširila novica: „Mo-čdn je ranjen, našega poveljnika je zadela pušica."
Postava o svobodi zborovanja.
1 Katera zborovanja stoje pod varstvom?
Zborovanja kandidatov za vse javne zastope kakor za državni zbor, deželni zbor, okrajni zastop, občinski zastop, šolski svet, bolniške blagajne i. t. d.
Nadilje vsa postavno sklicana zborovanja po draštvenem in shodnem zakonu, v katerih se obravnava o javnih zadevah.
2.	Kaj je kaznivo?
Če se zabranjnje k takim zborovanjem pristop osebam, ki imajo pravico udeležiti se zborovanja; če se kdo neupravičen vsili na tako zborovanje; če odriva in prežene navzoče zboro-valce, voditelje ter reditelje zborovanj; če se s silo ustavlja zborovanja se tičočim naredbam voditeljev ter rediteljev, ali ovira te naredbe. — Pri zborovanjih, ki niso podvrženi društvenemu zakonu, veljajo za voditelje in reditelje toliko časa sklicatelji, dokler se ne določi vodstvo in rediteljstvo.
3.	Kako se kaznuje.
Kaznujejo se prestopki proti tem določbam z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Ako se je več oseb pogovorilo ter se skupno pregrešilo proti tem določbam, se povzročitelji in soudeleženci kaznujejo s strogim zaporom do 6 mesecev.
Opozarjamo na te določbe sedaj, ko se je pričelo volilno gibanje.
Somišljenik v posameznih občinah naj bodo sedaj ob časn VoliteV V Vedni stiKi, naj pazno zasledujejo gibanje na-sprotniKoV in naj nam VsaK najmanjši dogodeK javijo.
„Trnjeva pot".
VII. pismo iz občine Kokarje.
Zahtevati od glavarstva in drugih državnih uradov izključno slovensko dopisovanje ni nobena trnjeva pot.
Kokarski žnpani hodijo po ti poti že 4 leta, a nobenega še ni na nji kaj zbodlo.
Priznati se mora, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju vsaki županovi zahtevi po slovenskem dopisovanju vselej v smislu zakona ustreglo.
Tupatam se pač na leto do dva ali trikrat pripeti, da pride od glavarstva pismo z nemškim naslovom ali priporočeno pismo z nemško povratnico ali kaka nemška tiskovina, bodisi da se na glavarstvu »zmotijo" bodisi, da poskušajo izvedeti ali so občinski
Zato so oče zatajili bolečine, si za silo obvezali rano ter hitro zbežali okrog zidovja, da so se pokazali ljudem, ki bi sicer obupali, ako bi vedeli, da so brez poveljnika.
Zopet smo vrgli Turke črez obzidje, ali zdaj je sultan poslal svoje najboljše vojake v boj. Veliki topovi so začeli grmeti in strašno silo so pritiskali na zidovje.
Obupno smo se branili z zadnjimi močmi, toda že je stopil tu in tam kak Turek na obzidje, da skoči v tabor med nas. Žene so obupno zavpile, možem pa so zašepetale blede ustnice: „Konec nas je, konec."
Ker oče niso mogli vzdigniti meča vsled neznosnih bolečin, zato sem jaz pomagal, kjer je bila sila najhujša.
Ravno sem zopet prekotalil dva Turka, ter ju vrgel v globočino, kar zagledam ogromnega Turčina, ki se je počasnih in zibajočih se korakov približal obzidju. Turki mu gredo s pota, tako da je korakal kakor med člove-
funkcijonarji še vedno dosledni varuhi pravic slovenskega jezika. No, take »pomote" oziroma posknse, zavrne naš zavedni župan Praznik Josip vedno na ta način, da se nenačeto pismo oziroma povratnica vrne glavarstvu, z naznanilom, da se iz nemškega naslova sklepa, da je v kovertu nemški dopis. Ker ima občina v smislu določb člena XIX. državnega zakona z dne 21./XII. 1. 1867. drž. zak. broj 142 pravico slovenski jezik in slovensko narodnost čuvati in gojiti ne samo doma temveč povsvod torej tndi v državnih uradih in ker je bil ta zakon izdan za določitev pravic državljanov, so državni uradi dolžni slovenskim občinam dopisovati v slovenskem jeziku. Ker tvorijo naslovi in drugi napisi na kovertih del tega dopisovanja in mora slovenski jezik v vseh poštnih uradih imeti z nemščino jednako veljavo, zahteva občina, naj bodo tudi vsi naslovi in napisi na kovertih slovenski.
Občina Kokarje se je postavila na stališče zakona, da ji gre pravica slovenski jezik čuvati in g o-j i t i. Državni uradi so začetkoma sicer neradi ustrezali njeni zahtevi, a videč, da ostane občina dosledna in da se ona ne da odvrniti iz svojega zakonitega pota, so se udali.
V občini Kokarje ima torej slovenski jezik ne samo svojo gojiteljico temveč tudi zvesto varuhinjo svojih pravic vvseh deželnih indržavnih
uradih.
Zasluga za to gre županu in zavednim odbornikom, ki so svoj razum in svoje srce odprli spoznanju, da je občina samostojna ali avtonomna kor-poracija, ne pa služkinja uradnikov.
Hvala Bogu, da občina Kokarje ni osamljena, je več občin na Štajerskem, ki se zavedajo svojih pravic in moči, toda premalo jih je. Mnoge si krivo domišljajo, da bi se s tem zamerile pri glavarstvu in da bi morale radi tega trpeti šikane oblastnij. Prazen strah! Kriva domišljija! Občina Kokarje se ne more v ti zadevi ničesar pritoževati. Vse ji gre gladko izpod rok. Njena pot se ji zdi rožnata;kajti v svoji avtonomiji je dosegla vse jezikove pravice za sebe in narod svojega področja.
Trnjeve poti torej ni!
Domišljija vedno grdo vara. Naj vlada jasnost v glavah in dušah naših! Prihodnjič več. Zdravstvnjte!
Pravicoljub.
Pazite, da ne bodo Klerikalni agitatorji popisovali glasovnic!
škim drevoredom. V hipu sem zaprl oči, kajti zdelo se mi je nemogoče, da bi zagledal tistega, ki si ga je najbolj zaželelo moje srce. Ko pa sem zopet spregledal, sem spoznal — Barbaroso, katerega je sam sultan poslal v boj, da naredi pot drugim janičarjem.
Brzo sem se zahvalil Bogu za izkazano milost, da mi je postavil nasproti tega silnega turškega junaka, Mariji pa sem še enkrat hitro obljubil tako dolgo in debelo svečo, kakor je Barbarosa dolg in debel.
Nato sem skočil na obzidje, z obzidja pa med Turke.
Turki so se me tako ustrašili, da niti jeden ni zamahnil po meni, čeravno se v istem hipu ne bi mogel braniti. Obstali so, kakor bi se spremenili v sohe.
Ko so naši zapazili, da me ni več v taboru, so zavpili s prestrašen m glasom:
„Martina ni več med nami, Martin je padel črez obzidje."
Iz političnega sveta.
u Češki minister-rojak dr. Žaček namerava ustanoviti v svojem minister-stvu posebno mesto poročevalca za šolske zadeve.
Nov ponemčevalec za Štajersko. Podpredsednik pražkega poštnega ravnateljstva znani ponemčevalec Swoboda se ne povrne več v Prago, kakor so nemški listi včeraj poročali, mariveč bode imenovan za podpredsednika v Gradec. Nemški listi se zaradi tega silno jeze, ker se ta dični nemški mož mora vkljub svojim zaslugam za »sveto nemško stvar« umakniti iz Prage, kjer je nemštvu s tako vnemo služil. V Prago pride za podpredsednika poštni svetnik Čarda iz trgovinskega mini-sterstva. Naše poštno ravnateljstvo v Gradcu bo pa imelo sedaj kar dva odločno nemška moža in vneta ger-manizatorja predsednika Pokornega in podpredsednika S w o b o d a na čelu, katera bodeta ponemčevala naš pošten urad na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Opozarjamo že sedaj naše poslance na to za nas žaljivo imenovanje Hochenburger-Weisskirchnerjeve vlade. Pod štajerskim poštnim ravnateljstvom je toliko slovenskega ozemlja, da je zahteva, da se za podpredsednika tega oblastva imenujeSlovenca, več kot upravičena. Ravnopravnosti in pravičnosti zahtevamo povsod, tudi v poštni upifevi, ki stoji z materijalnimi koristmi slovenskega prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in Koroškem v najtesnejši zvezi.
u Cesar baje odstopi vladne posle prestolonasledniku, tako poroča ,.Ost-deutsche Rundschau". Namerava se prirediti cesarju veliko zahvalno izjavo, ker je bil mir ohranjen. Ob tej priliki prevzame cesar naslov kralja Bosne in Hercegovine. Koj na to bo pa cesar odstopil vladne posle prestolonasledniku. Odgovornost za to vest prepuščamo seveda nemškemu listu.
n Siaročeški izvrševalni odbor je
v svoji seji dne 7. tm. sklenil, delovati na. to, da se uveljavi v vseh slovanskih deželah načelo, da morajo biti imenovani uradniki in sodniki dotične slovanske narodnosti.
o Nasilstva proti Slovakom. Pri volitvi v pazinskem okraju je bil dne 5. t. m. izvoljen madžaronski kandidat dr. Ochaba proti Slovaku dr. Milann Ivanki. Ivanka je dobil 636 glasov, Ochaba pa 969. Za Madžara Ochabo so glasovali mrtvi, v Ameriko izseljeni in neprisotni pod varstvom 400 orožnikov. Predsednik ene volilne komisije je bil dr. Ivanke osebni sovražnik, madžarski katoliški župnik Chrenka,
Sovražnik je začudeno vzdignil glavo, da pogleda, kaj pomeni ta krič, jaz pa sem mirno korakal Barbarosi nasproti.
Toda zdaj me ugledajo naši, in krik je potihnil. Začeli so zbežavati po zidovju in kazati s prstom na me: „ Glej te ga, glejte!"
To- je opozorilo Turke, da so tndi oni začeli gledati po meni in da so nehali z napadom.
Ko me opazi Barbarosa, izdere naglo meč, in si poskusi s prstom ostrino. Nato si popravi turban na glavi in mi zakliče:
„Hej, fantek, pridi, pridi!"
»Saj grem", odvrnem Turčinu.
Po turških vrstah je zašumelo. Vojaki so zapuščali zidovje in od vseh strani so hiteli na kraj, kjer se ima vršiti dvoboj. Tudi naši so se začeli zbirati.
Dalje prihodnjič
ki j« načeloma odklanjal skoro vse one volilce, ki so hoteli dati svoj ^las slovaškemu kandidatu. „Nepszava", glasilo soc. demokratov na Ogrskem piše: „Vse občine so žandarji zasedli, kateri so dobili od političnega oblastva povelje, da s puškinim kopitom naže-nejo vsakega iz občine, ki razdaje letake proti Ochabi. Trije železniški delavci so razdajali madžarske letake, na katerih so bili našteti grehi koalicije proti ljudstvu ter se železniške uslužbence pozivalo, naj ne glasujejo ne za Ivanko ne za Ochabo. Orožniki so je prijeli in peljali pred političnega uradnika. Ta jih je sprejel z besedami: Zakaj niste te 1 u m p e n b i 1 i; ako še enkrat dobite take pun-tarje v roke, počite ga s kopitom po glavi, da pogine." Ta dični uradnik bode tožen, da je navajal orožnike k umoru — toda pred ogrsko justico so taki poštenjaki vedno nedolžni.
a Število dovoljenih rekrutov
znaša v avstr. državni polovici za skupno armado in mornarico 59.624 mož, za domobranstvo 19.240 mož.
b Odobrenje avstro - turškega protokola. V pondeljek 5. t. m., pol leta po proglašenju aneksije, je turški parlament s 136 glasi proti 46 (18 se jih je zdržalo glasovanja) odobril protokol, s katerim se Turčija odpoveduje svojim pravicam na Bosno in Hercegovino ter sprejema od Avstro - Ogrske 21/2 mil. turških lir (54 mil. kron).
u Na Turškem so nastali nemiri. Vojaštvo se je spuntalo in zasedlo parlament. Umorili so ministra pravosodja, ki so ga baje zamenjali s predsednikom državnega zbora, in tudi minister mornarice je težko ranjen, ko se je izvedelo, da je vlada odstopila, so se vojaki vrnili v vojašnice. Zavladal je mir.
flastaVits poVsod spretne agitatorje! Jtaše trdno napredne Volilce oijrepite V prepričanju, omabljiVce pridobivajte s treznim in razumnim nastopom!
SKrbeti se mora že danes za to, da VsaH uaprednjaK pojde na Volišče! P(do se ne sme izgovarjati: bo že brez mene tudi šlo! VsaHega državljana je dolžnost, da se udeležuje političnega gibanja, da se poslužuje sVojih državljanskih praVic!
Dolilni boj.
d K reklamacijam. Ponavljamo, da so v skupini kmečkih občin opravičeni vsi voliti, ki so bili dne 28. febr. 1909 najmanj 24 let stari, stanovali 1 leto v občini in plačujejo ali 20 kron osebno-dohodninskega ali 10 kron direktnega (cesarskega) davka. Za reklamacije, ki se napravijo ali ustmeno ali pismeno, veljajo kot dokumenti krstni list, domovnica in davčna knjižica. — Vsi, ki so bili 28. febr. 24 let stari in plačujejo manj davka ali pa nič in ki so stanovali 28. febr. že 1 leto v občini, volijo v splošni skupini. Pozor, zaupniki!
d Vera bo v nevarnosti! Še par dni, in stali bomo sredi volilnega boja. Preveč že poznamo naše klerikalce, zato že lahko naprej prerokujemo,, katero pot bodo ubrali klerikalni možgani. — Raznovrstne st) nesreče, ki prežijo na ubogo človeško paro. Ko bi ljudje vsaj vedeli, kje jim nevarnost preti, lahko bi se kolikor toliko varovali! Zato smo srečni, da lahko svoje čita-telje že v naprej opozorimo vsaj na eno veliko nevarnost, ki bo v prihodnjih dneh vstala, mogočna in grozna in ki bo pretila vsak hip zadaviti ne-
dolžno žrtev. Ne uganeš? Vera bo prišla zopet v veliko nevarnost, bližajoče se deželnozborske volitve so re-vico, ki se je od zadnjih državno-zborskih volitev komaj nekoliko oddahnila, zopet spravile na rob prepada. Neverjetno zmigavaš z glavo ? Prav res, vera bo zopet v veliki nevarnosti. Tako vsai se bo glasilo z vseh prižnic, tako bo šlo iz ust do ust med klerikalnimi agitatorji, tako si bosta odpe-vala pater „Gospodar" in ambicijozna tercijalka „Straža". Toda prijatelj, ne boj se za svojo vero! Ne tvoja, pač pa vera tistih bo v veliki nevarnosti, ki nalašč ne znajo ločiti posvetnega od verskega, ki barantajo z vero kakor kravji mešetarji, ki mislijo, da je najboljši duhovnik tisti, ki se peha za posvetnimi častmi in se lovi za poslanskimi dijetami namesto da bi izpolnjeval svoj duhovniški poklic, tistih po-svetnjakov, ki so že davno izgubili vero, zdaj pa se obešajo za duhovniške škrice, da bi ujeli z njih pomočjo kak mandat. Da, vera teh ljudi bo v veliki nevarnosti!
v Spovednice na delu. Somišljenik, ki je šel te dni h kapucinom v Celju, da opravi tam svojo velikonočno pobožnost, nam je pravil, da mu kapu-cin ni hotel dati odveze, ker čita ,.brez-verske liste" „Narodni Dnevnik" in ,,Narodni List". Kapucin je striktno izjavil, da imajo višji nalog v tem oziru najstrožje postopati. Oba lista sta baje v indeksu. 0 tem še nam ni ničesar znanega. Čudili bi se tudi, zakaj bi nas visoke cerkvene oblasti djale na indeks? Bijemo sedaj proti duhovščini pač hud politični, a nikakega kulturnega boja. Ali bi duhovščina s svojo nestrpnostjo res rada napela skrajne strune ? Slučaj jasno kaže, kako se danes dela proti nam in našim listom, da bi se jih zatrlo in bi potem dobila duhovščina absolutno oblast nad narodom. — Veliko težji bi bil za nas ta boj, ako bi imeli opraviti s — poštenimi in značajnimi ljudmi. Ker pa vodje duhovniške stranke s svojimi dejanji sami najbolj pobijajo isto „vero", katero za denar in profit branijo, lahko vstrajamo, četudi se nam bode še povsod škodovalo in nasprotovalo, ne naravnost, temveč po spovednicah in po ženskah. Za naše somišljenike nastane s tem sveta dolžnost, da s toliko večjo vnemo skrbe za svoje liste. Mi bodemo pa vočigled takemu zahrbtnemu in nepoštenemu postopanju tudi poostrili svoje orožje. Saj to lahko storimo — kajneda gospodje R o Š k a r in to-varšija?
A. Splošna skupina. Ifoli 7. maj n i ka.
Bele glasovnice.
V tej skupini voli vsakdo, ki ne plača nič ali pa manj ko 10 K direktnih ali cesarskih davkov.
L vol. okraj: Celje-Brežice-Slov. Gradec.
(Sodni okraji: Brežice, Kozje, Sevnica, Laški trg, Celje, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberk.) Naj zapiše vsak tak na glasovnico
ime kandidata narodne stranke:
Franc Brinar
nadučitelj v Gotovljah.
u Brlnarjev protikandidat je
Franc P i š e k nekje od Maribora. Mož je tudi državni poslanec, pa dozdaj še za svoje volilce tam gori pri Mariboru ni nič dosegel. Kar klerikalni časopisi pišejo o njegovih zaslugah, je vse laž. Pišek se da voditi kakor slepo orodje od mariborskih duhovnikov.
Delavstva in malega kmeta in njegovih potreb ne pozna. Mi imamo pri nas zmožnih mož dovolj, da nam ni treba Koroščevega kandidata tam od Maribora,
Ne bojte se groženj in maščevalnosti! jtaznanite nam taljoj, če bi Vam KaK Klerikalec zaVoljo Vašega prepričanja grozil, ali če bi Vas z grožnjo hotel odvrniti od glasovanja. Za VsaHega ta-Hega se bo posHrbela občutna Kazen.
II. Volilni okraj splošne mestne skupine.
V	tem volilnem okraju so vsa mesta in vsi trgi, ki volijo že v mestni (privilegirani) kuri ji. Samo da v tej skupini volijo samo tisti, ki ne plačajo nič ali pa manj ko 10 K
cesarskega davka. Vsak slovenski volilec naj zapiše na glasovnico ime narodnega kandidata:
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celju.
Pazite, da ttc bodo uasprot-nilji pobrali legitimacij in gla-SoVttic!
B. Kmečka skupina. Voli 97. majnika.
Modre glasovnice.
V	tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K cesarskega ali direktnega davka.
I. volilni okraj: Celje-Laški trg-Vransko-Gornjigrad.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico imeni obeh kandidatov nar. stranke:
Franc Goričan
posestnik in kmetijski potovalna učitelj v lariboru.
dr. Riiiard ICarlia
zdravnik tsa ¥raeiskem.
a Srce in pogum ima baje Ter-glav za slovenskega kmeta . . piše ,,Straža" in to bode že dovolj za naše kmete. Dvomimo! Srce in razum je pa treba na pravem mestu pokazati, je treba nekaj storiti, v odločiln ih hipih nastopiti in ali je to storil Terglav, ali je vooče zmožen kaj takega storiti?
u Narodni volilci v celjskem okraju 1 Volilna shoda za deželni zbor se vršita v nedeljo 18. tm. in sicer ob 3. uri popoldne pri g. A. Plaskanu v Braslovčah, in ob 3. uri pop. v Trnovljah pri Pilihu p. d. Lož-narju. Udeležite se shodov v častnem številu!
a Klerikalni zaupni shod se je
vršil v pond eljek dop. v Celju pri „belem volu". Kandidatom v kmečkih občinah celjskega okraja sta postavljena dr. Benkovič in — Terglav. Udeležencev ni bilo mnogo, a med njimi je bilo, kakor nam zatrjuje očividec, samo — 14 duhovnikov. „Ljudska" volja se je baje za dr. Benkoviča in Terglava odločila v pol uri.
ftaznanite t^ slučaj zlorabe prižnice in cerfrfe za Volilno agitacijo.
/Naznanite VsaH slučaj, če spogledujoči duhoVniH hujsHa proti našim listom.
II. Volilni okraj: Brežice-Sevnica-Kozje.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Ivan IHalus
ekonom na Bizeljskem.
u Narodni volilci v brežiškem okraju! Pridite mnogoštevilno na shode naših kandidatov Ivana Malusa z Bizeljskega in kandidata splošne skupine Franca B r i n a r j a iz Gotovelj. Shodi se vršijo v Kapelah ob 8. uri zj. v gostilni g. Z o r č i č a, v Oobovi ob 1/212. uri dop. pri g. J. Kovačiču in na Bizeljskem ob 3. pop. pri g. Blažinčiču.
b Iz Brežic. Včeraj, 13. aprila je imelo politično društvo „Sava" zaupni shod, katerega se je udeležilo le kakih 40 oseb. Za kandidata v splošni kuriji je bil proglašen Pišek, za kmečke občine Brežice—Sevnica—Kozje pa dr. Jankovič. Poslanec Pišek je delal na zborovanju dr. Benkoviču korajžo, češ, da mu bo on pomagal pregnati po Savinski dolini strahove . . . Zborovanje je bilo v splošnem prav kla-verno. „Gospodom", katerih je bilo 13 (nesrečna številka), se je najbrž zdelo, da hodijo strahovi po brežiškem okraju.
Somišljeniki! Za Vojsko treba denarja j Jfabirajte in darnjte za narodni sklad!
III.Volilni okraj: Slovenji Gradec-Šoštanj-Marenberk.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Dr. Anton Božič
odvetniški kandidat in posestnik v Celju,
u Narodni volilci v šoštanjskem okraju! Vaš kandidat dr. Anton Božič priredi v nedeljo 18 tm. ob 3. uri pop. pri g. Gregorevčiču v Oruž-sssšrju volilni shod. Pridite v velikem številu iz Dfužmirja in sosednih krajev. Somišljeniki, glejte, da bo udeležba velika!
u Narodnjaki v slovenjgraškem, marenberškem in šoštanjskem okraju, čujtel „Slovenec'\ glasilo slovenske duhovščine, ki bi naj širila smisel za resnico, prinaša o Vašem lepem shodu v Slov. Gradcu poročilo, ki Vam ga tukaj podamo, da vidite, kako resnicoljubni so gospodje duhovniki: „Na volilnem shodu nar. stranke v Slov. Gradcu je bila s kakimi 15 glasovi sprejeta kandidatura dr. Božiča za kmečko skupino. Shoda se je udeležilo 60 oseb (natančno!!?), med temi precej (zakaj ne nad polovico??) udov kmečke zveze, nekaj (!) malih uradnikov (po stopnji ali po rasti??), viso-košolcev, ženskih in otrok. Dr. Koder-man je napadal duhovščino (seveda, kakor svoj čas Spindler v Št. Janžu!!), nadučitelj Šalamon mu je „živio" klical in neki (??) uradnik mu je pomagal. V imenu Marenberžanov je priporočal kandidaturo dr. Božičevo gosp. Mravlak. Drž. poslanec Ježovnik je priporočal volitev po prepričanju in ni hvalil nobene stranke. Shod bi se bil mirno vršil, če bi dr. Koderman ne bil tako razdražen. Ne vemo, kaj ga je tako ujezilo, da je strašno vpil s svojim hripavim glasom." To ve povedati nad vse resnicoljubni duhovniški Slovenec" o Vašem shodu (kar je v poročilu med oklepaji, so naše pripombe!) Čitajte in — sodite!
u Dr. Verstovškova kandidatura. Ta gospod profesor povsod zelo čudno
začenja svojo karijero. Kakor je znano, je začel g. profesor svojo' politično karijero pri taroku z duhovniki v »N. domn." Čudno je začel tudi svojo kandidaturo: omizje 6 duhovnikov in 9 kmetov je bil izraz »ljudske volje" za g. profesorja. Prav klavern začetek, kaj ne, g. profesor? Škoda, da niso volitve v predpnstn!
a Kako so postavili klerikalci dr. Verstovšeka za kandidata. Na veliki petek stopili so gospodje skupaj. Sedli so okoli pogrnjene mize male posebne sobe v ..Narodnem domu" v Slovenjem gradcu in sicer so bili med drugimi navzoči dr. Verstovšek, ki je prijadral iz Maribora z usnjeno torbico v rokah, kakor da bi prišel beračit za mandat, dalje njegov spremljevalec g. dr. Korošec iz Maribora, g. F. Pečnik, župnik v Stare m trgu še s štirimi drugimi duhovnimi brati, g. eskandidat Gtinther itd., v vsem skupaj 16 mož, od katerih je pa bilo volilcev samo 10 — Najprej so gospodje pozvali Guntherja, naj se izjavi glede kandidature. Gospod Gunther se je s kislim obrazom kandidaturi odpovedal. — Na to so poslali duhovni gospodje dr. Verstovšeka vun ter potem sklepali o njegovi kandidaturi, ki je bila sprejeta. Zvezarski volilci pa delajo sedaj kisle obraze, ker se jim je vsilil od duhovnikov kandidat, ki ni ne sposoben in ne voljen se potegovati za kmečke koristi. — Poparjenost med zvezarji je splošna.
SoniiMilSHiNtepoV-sod majhne sho k po Vaseh ter počnite Velike!
IV. Volilni okraj: Šmarje-Rogatec.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Haks Berlisg
posestnik, trgovec in poštar w Žetalafo.
a Narodni volilci v šmars^era okraju I V nedeljo 18. tm. se predstavi kandidat narodne stranke za kmečki okraj Rogatec—Šmarje gosp. Maks Berlisg na Požiikwi v gostilni g. Zdolšeka na Gmajni ob 9 uri dopoldne in v prostorih g. Flor. Goleža v Št. Vidu pri S^obelnetu ob 3. ari popoldne. Narodnjaki, skrbite za lepo udeležbo! Volilci, pridite mno-gobrojno!
Kandidat duhovnikov v šraarsko-rogaškem okraju je posestnik Jakob Vrečko iz Ponikve.
C. Skupina slovenskih trgov.
(Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Bras-lovče, Vransko, Žalec, Rajhenburg, Kozje, Središče, Veržej, Studenci pri Mariboru, Št. Juri ob J. ž., Šmarje).
UoBi 24. majnika.
V	tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K direktnega ali cesarskega davka.
Naj zapiše vsakdo na glasovnico ime kandidata narodne stranke:
Or. Mostov Ruhovec
odvetniški kandidat in posestnik v Celju.
poročajte, liani in Hornu bi
V	času Volilnega boja Kazalo pošiljati po Več izVodoV naših časopisov!
D. Za vse volilne okraje ,nemških' mest in trgov je slovenski števni kandidat
dr. Gifidon Sernec
odv. kandidat « Celju.
Štajerske novice.
u Kandidat župnik Ozraec — kmečki prijatelj? Kako izgleda ta prijatelj kmetov, smo poročali že lansko leto ob času suše. Kmetje njegove fare so namreč nabrali 14 K ter mu jih prišli ponudit, naj bi priredil procesijo za dež. Ozmec je pa kislo pogledal 14 krone in začudenim kmetom dejal, da za 14 kron ne bo mnogo dežja. To se pravi z drugimi besedami: Ozmec je iz kmetov naravnost norce bril, Lep »Kmečki" prijatelj! — Proti Ozmecu so v njegovi fari celo njegovi lastni pristaši ogorčeni. Pri zadnjih občinskih volitvah je namreč tudi par kmetov, ki so mu dozdaj slepo sledili, „izbuksiral" iz odbora. So mu bili premalo verni in katoliški ?
b Volitve v laški okrajni zastop se bodo vršile 3. junija.
b Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Na velikonočni pondeljek smo spremili k zadnjemu počitku velespoštovanega g. Matija Zupanca. Mož je bil kremenit značaj, je že dosti pretrpel za slov. narodne pravice ter bil daleč na okrog splošno priljubljen. V dokaz temn je bil sprevod tak, da se težko spominjamo enako veličastnega. Lahko trdimo, da se je sprevoda udeležilo čez 1000 oseb Tudi trška požarna bramba je izkazala dragemu pokojniku zadnjo čast. Govornik je v vznesenih besedah slavil rajnkega »Matička" kot vzornega Slovenca, dobrega in občespoštovanega prijatelja. Z ginjenim srcem se je poslovila žalujoča množica od dragega sorodnika in zvestega prijatelja. Blag mu spomin!
b Umrl je v Vučji vasi 12. t, m. posestnik g. Matjaž Kralj. Bolehal je že dolgo časa na sušici.
b Podivjanost. Župana v Spulili pri Ptuju je na Velikonoč obstrelil nek fant, katerega je opominjal, naj ne strelja z revolverjem. Župan je ranjen na trebuhu in nogi.
b Imenovana je za poštarico v Studencih pri Mariboru poštna ekspe-dijentinja gca. M. Wambrechtsammer v Planini.
b Zaupni shod Kmečke zveze v Križevcib se je vršil 12. t. m. ob navzočnosti kakih 60—70 oseb. Za kandidata v splošni kuri ji je bil proglašen dr. Korošec, v kmečki skupini jeden dr. Robič, za drugega se niso mogli zjediniti.
a Prepisi volilnih imenikov so
dovoljeni, tako je odločila c. kr. štajerska namestnija. Slavni jurist dr. Ambroschitz, vodja celjskega magistrata namreč tega v »smislu postave" ni hotel pripustiti. Na pritožbo s slovenske strani je pa namestništvo določilo, da je tudi prepis volilnih imenikov dovoljen, ker ni v zakonu prepovedan.
n Uradna pisarna „c. kr. kontrolnega vodstva finančne straže v Celju" nahaja se od 15. t. m. na Grabnu št. 11. v pritličju na levo (na desno je okrajni zastop).
a Da ne poginemo, reši nas, gospod, državnega poslanca Roškarja! Kako temeljito razume nemškutarija pri sv. Lenartu v slov. gor. gospodariti, te jeremijade nam ni treba posebej opevati. Med drugimi že propalimi prišlo je tudi sedaj posestvo vdove vsenemca in pretepača Mravlaga skoro na nič. Kaj storiti, kam se obrniti, če sila kola lomi,
rojilo je našima renegatoma Zirngastu in Sedmineku že dalje Časa po glavi. Romala sta od juga do severa pomoči iskaje kot agenta Siidmarke, a zaman. Kakor strela iz neba, treščilo je agentoma Zirngastu in Sedmineku v glavo, da bo treba zbobnati skupaj vse tržke magnate. S pomočjo vseh nemškutarjev in seveda tudi Siidmarke »sfehtala" sta toliko, da so rešili vsenemško posestvo; primernejše bi bilo, da bi bila »fehtala" zase, vsaj Sedminek! Zakaj pa niso Slovenci te ponujane prilike uporabili, če je bila prilika res tako ugodna? Vsa krivda ter neodpustljiva malomarnost in brezbrižnost se kot zasluge po vsej pravici morajo pripisati edino-le vzornim faktorjem naše okrajne hranilnice, zlasti pa ravnatelju pisarne. Vogrinu ter dijete na debelo požirajo-čemu Roškar-ju, znanemu dičnemu »zastopniku" slovenskega ljudstva. Roškar, sedaj je bila prilika te natančneje spoznati, koliko skušaš koristiti kot branitelj pravic slov. naroda. Pastir ovčic, tu bi bil udaril po nasprotnikih s svojim frakom ter povzročil, da bi se bil nakupičeni kapital obrnil v narodno korist, ne pa za fond mastnih dijet.
a Nemški šparkasi v Celju, ki
ima svoje prostore v velikem poslopju pred kolodvorom, so vlagatelji mesca marca zopet vzeli 239.260 K 43 vin. Vložilo se je namreč 202.101 K 73 vin., vzdignilo pa 441.362 K 16 vin. Vsega skupaj je ta nemška šparkasa že izgubila na vlogah pol milijona kron.
o Pri občinskih volitvah v Bučah v kozjanskem okraju so zmagali pristaši narodne stranke. Županom je izvoljen Franc Bah iz Bučke gorce. To je v kratkem času že četrta občina v kozjanskem okraju, kjer so bili klerikalci poraženi. Živeli napredni Slovenci! Krepko naprej!
a Umrla je v Pušencih pri Ormožu na velikonočni pondeljek žena župana g. Mastena Alojzija Masten, roj. Kralj. Bila je pridna gospodinja in uživala splošno priljubljenost. Gosp. županu naše najiskrenejše sožalje!
a Štajercijauei postavijo svoje kandidate v km. obč. okrajev Ptuj-Ormož, Maribor - Sv. Lenart - Ljutomer-Zg. Radgona in Konjice - Slov. Bistrica. Kandidati še niso naznanjeni.
o »Ljudska" kandidata. »Sloga" piše, da dr. Korošec ni vedel povedati v Ptuju, zakaj so mariborski duhovniki izbrali ravno Ozmeca in Meška /a kandidata, da kandidature Ozmec-Meško nikdo ni odobraval in nikdo nasprotoval. — Pribijemo itak na drugem mestu klasično izjavo Meškovo, zakaj kandidira.
o Napade na g. dr. Jurtelo je ostro zavrnil neki klerikalni kmet v »Slogi". — Pravi, da se dobra kmečka slovenska stvar da braniti pred svetom drugače kakor z lažmi in neutemeljenimi napadi. Dr. Korošcu svetuje, naj samo ne komandira, temveč dela. Nimamo ničesar dostaviti.
o G. vinogradn. nadzornika Mat-jašiča napada umazani »Štajerc'1 — brez povoda seveda. V očeh vseh poštenih in narodnih ljudi mu služi to le v čast.
b Pri velikonedeljski pošti se je npeljalo za poštni okoliš raznašanje pošte po vaseh. Poštni nabiralniki se nastavijo v Vičancih, Sodincih in Se-nežcih.
b Umrl je v Gradcu posestnik Mahorič iz Poljčan.
b Gozdni požarji so po Štajerskem na dnevnem redu. Te dni je gorelo po gozdih pri Brucku ob Muri, v Gostingu pri Gradcu, Knittelfeldu in Mauternu na Zg. Štajerskem. O ostalih gozdnih požarih smo poročali.
b Vplačilni listi za davek. Namesto starih poštnih vplačilnih listov
za davek po 7 vin. komad se upeljejo s 1. majnikom 1909 novi vplačilni listi po 2 vin., ki se bodo razločevali od starih po tem, da nimajo več dopisnice. Dobivali se bodo pri poštnih uradih, pri poštni hranilnici in v prodajalnicah poštnih vrednotnic.
v Iz Maribora. Schulverein organizira zelo marljivo nove podružnice ob naši jezikovni meji. Potujoči učitelj Pointecker je ustanovil samo letos že na Štajerskem 25 podružnic, med njimi v Spilfeldu, Wildonu in Strassu, tudi celjsko žensko in jeseniško na Kranjskem.
o Senzacij onelen slučaj Ivan Roškar. — O Ivanu Roškarju, ki je ustrelil v Lipnici svojo gospodinjo, posnemamo iz sodnih aktov sledeče podatke: Ivan Roškar, star 19 let, iz Žitenc v Slov. gor., je ustrelil na postelji Marijo Hammerl, ženo Ivana Hammerl, po dom. Preterja v Wag-nitzu št. 4. pri Feldkirchnu na Sred. Štajerskem. V kratkem kaj več o tem prezanimivem slučaju. Sodba je datirana s 15. 3. 1880, akt C 117/880.
o Veleposestnik g. Jak. Zemljič iz Radinc, bivši odbornik »Km. zveze", je po poročilu v »Slogi" izjavil v Ormožu sledeče: Ni res, da bi ga klerikalci izključili iz odbora km. zveze, res pa je, da je on že pred dobrim letom pismeno javil sam izstop iz tega odbora (namreč km. zv.), kjer ni narodnega dela, dela za kmečki stan, pač pa lov za d i-jetami in strankarstvo. — Mislimo, da imajo sedaj v Mariboru dovolj.
a Iz Maribora. Posestnik Kobaa v Spodnjem Radvanjn pri Mariboru je imel mladega divjega žrebca, ki je udaril pri podkavanjn svojega gospodarja tako silno, da mu je razbil spodnjo čeljust. Koban je umrl v mariborski bolnišnici.
v Dravska dolina. MarnberŠka posojilnica, kateri je nakopal eden izmed znanih voditeljev katoliške stvari dr. Somrek, — sedaj vodja Cirilove tiskarne in sourednik Slov. Gospodarja, ki zastopa koristi slovenskega ljudstva — z nesrečnim konzumom žalostnega spomina kal smrtne bolezni, je po zatrdilu ljubljanskih zvezarjev, blizu svoje agonije. Pričakovati je baje v kratki dobi poloma. Slovenski naprednjaki, ki imate še kaj z omenjeno posojilnico opravka, bodite previdni! Lepa perspektiva krščansko-socijalnega dela! — Malo je manjkalo, da ni zgrmela svoj čas posojilnica v Laškem, in se je komaj z rezervnim fondom in brezplačnim uradovanjem rešila pogina, — sedaj pa že pišejo sami klerikalci mrtvaški list posojilnici v Marenbergu. Ljubljančani bi se radi ene kot druge otresli in jo vrinili štajerski podružnici v Mariboru, a tudi ta ni nič kaj navdušena za to idejo. —
v Zvišane podpore za državne žrebce v zasebni oskrbi. Poljedeljsko ministerstvo razglaša, da je povišalo za 1. 1909 podpore za državne žrebce v zasebni oskrbi od 200 na 300 kron. Interesenti naj vložijo prošnje potom graške državne žrebčarne na poljedelsko ministerstvo.
v Potoke so začeli že pridno urejevati na Zg. Štajerskem. Koliko dela še čaka v tem oziru na Sp. Štajerskem! Ščavnica, Pesnica (deloma), Dravinja, Ložniča, Mislinja — in še drugi potoki zahtevajo ureditve. V tem oziru bo imela naša bodoča deželnozb. delegacija mnogo dela!
o Štajercljanci so zmagali pri Sv. Trojici v Slov. gor. Kje je vaš boj za »narodne" svetinje, gospodine Roškar? Zdi se nam, da ste v zadnjem času čudno klaverni. Zakaj neki ?
o Pomanjkanje krme je v mnogih krajih naravnost neznosno. Ljudje
razkrivajo strehe in dajejo slamo živini. Streho pokrivajo nato z opeko. Da bi kmalu krasno ozelenele trate, da ti bili rešeni iz najhujšega!
u Ciril Metodova družba je imela v marcu sledeče dohodke: iz nabiralnikov 198510 K, od podružnic kron 2495'65, iz zbirk časnikov (Slov. Nar." in „Notranjec") 1231*35 K in raznih prispevkov 245126 K. — „Nar. Dn." izroča vse njemu došle darove blagajniku celjske podružnice Ciril-Metodove družbe.
o Nemški „Sehulverein" je imel 1. 1908. skupno 804.536 K 74 vin. dohodkov proti 628.800 K leta 1907!
d Iz Laškega trga. Sejm na Veliki četrtek je bil precej dobro okiskan. Tudi krčmarji so imeli dober dan. Zlasti v neki klerikalni krčmi se je vkljub postu in vkljub spominu na trpljenje odrešenikovo prav veselo prepevalo — menda na katoliški podlagi.
u Velik požar. Dne 11. tm. zvečer je v Gloggnitzu v p a p i r n ic i SchlOgl-Miihl kmalu po 10. uri izbruhnil strašen ogenj, ki je v kratkem času vpepelil celo tovarno. Ogenj je nastal v dvorani za stroje. Vsi stroji so uničeni. Škoda znaša na milijone vendar je pokrila z zavarovalnino.
a Kmetijsko podružnico na Bi-zeljskem je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu v svoji 86 seji dne 16. febrdarja t. 1. potrdil. Občni zbor se vrši na belo nedeljo 18. t. m. popoldne ob pol 3. uri v šolski dvorani, kjer se bodo še na novo udje sprejemali in udnina po 2 kroni in podružnični prispevek 1 krono pobiralo. Vsled velike važnosti osnovane kmetijske podružnice sta povabljena kot govornika g. potovalni učitelj Franc Goričan in gosp. dr. Schmirmaul, zato naj pri tem zborovanju ne manjka noben kmetovalec od blizu in daleč.
v Iz Laškega trga. Nemcem obrestujejo po 41/2%, Slovencem pa po 4% v laški nemški šparkasi. To je zadnjič potuhtal neki okoliški kmet in na vprašanje, kako je to mogoče, so mu gospodje pri šparkasi odgovorili: „Vi znate tiho bit", a kmet njim odvrne: „Jaz znam pa tudi vun vzet", kar je takoj storil in naložil svoj denar v slovenskem zavodu. Skoro neverjetno se nam zdi to I Opozarjamo pa vendar slovenske vlagatelje, naj nekoliko pregledajo in preiščejo svoje knjige!
v Turniša pri Ptuju. Neznani zlikovci so uničili vrsto sadnih drevesc ob okrajni cesti v Turnišah. Zalotili jih še niso, dasiravno se je dogodil podoben slučaj že dvakrat.
v Sv. Benedikt v Slov. gor. P o-štno dostavljanje. Poštni urad pri Sv. Benediktu bo dostavljal od 16. tm. po trikrat na teden pisma in poštne pošiljatve po sledečih krajih: Sv. Benedikt, Obrat, Ženjak, Drvanja, Bočkova, Ihova, Trotkova, Sv. Trije Kralji, Tr-stenik in Stangrov. Tega dne se postavijo poštni nabiralniki pri Sv. Be-uediktu, v Bočkovi, Ihovi, Stangrovu, Trotkovi in v Ženjaku.
o Ornig je razposlal tiskano poročilo o delovanju ptujskega okr. zastopa v pretekli 4 letni dobi. Med posameznimi postavki „Za kmetovalstvo" se nahaja pod št. 9. „Za pletenje košev" znesek 509 K 20 vin. Bili smo mnenja, da je ta znesek prejela ko-šarska šola pri Sv. Barbari v Halozah. Vodstvo omenjenega zavoda pa izjavlja, da ni od okr. zastopa ptujskega prejelo nobenega zneska, marveč nasprotno, okr. zastop ptujski je piejel potom ko-šarske šole brezplačno sadik za okroglo 140 K. Ker tedaj ta za okraj prevažni zavod ves čas ni prejel nobene podpore, zahtevamo pojasnila, kako se je porabil gornji znesek.
o Posestniki, pozor! Mnogi posestniki se branijo prijaviti finančnim
• .- A. ••	: 'i	- -Xs ■ *. .
oblastim izdelovanje tropinovca. Kakor je obžalovanja vredno, da je vinski zakon v tem nepopoln in slab, je vendar treba posvariti posestnike, da se naj ne ustavljajo prijavljenju, ker bi drugače utegnili biti občutno kaznovani. Čujemo, da bo prišlo v državnem zboru kmalu zopet ua dnevni red povišanje davka na žganje; naj bi se gg. državni poslanci takrat odločno oglasili z vsemi zahtevami, ki jih ima kmečko ljudstvo glede neznosnega ob-dačenja na žganje domačih pridelkov.
o Slovenjebistriška Cirll-Meto-dova podružnica se je v svoji zadnji seji sledeče konstituirala: predsednik Peter Novak, podpredsednik Ivan Vršič, tajnik Ign. Založnik, blagajnik I. Miro Voičič, blagajnik II. Anton Terčič, namestnika Fran Krulc in Vekoslav Pinter, odbornici Ivana Terčič in Elizabeta Venguš. Nadalje so se nomini-rali zaupniki za vse okoliške občine, za mesto gci. Novakova in Starovaš-nikova. Delegatfza toletno skupščino je dr. Urban Lemež. Koncem prihodnjega mesca je sklenil odbor prirediti v hotelu „Avstrija" večji vrtni koncert v prid naši šolski družbi.
o Umrl je v Obrežu pri Središču pos. Jakob Ozmec, oče klerik. kandidata župnika Ozmeca. Pogreb se je vršil 7. t. m.
o Od Sv. Barbare v Halozah. Na razna vprašanja v zadevi vrbovih nasadov naznanja državna učna delavnica za košarstvo sledeče: 1. £a vrbo ugaja vsako zemljišče, če le ni presuho in kamenito. 2. Pred sajenjem je zemljo 30 cm globoko rigolati in poravnati. 3. Potikači se narežejo 25 cm na dolgo in se ob napetem motvozu po 10 cm narazen zatikajo celo v zemljo. Vrste pa se narede 30—40 cm narazen. Nasad se v teku poletja enkrat okoplje. Meseca februarja se lahko že poreže pridelek prvega leta. Potikači se še dobe pri vodstvu zgoraj navedenega zavoda po 3 K tisoč. Za nasad je še veano čas do sredi mesca maja.
o Župnik Medved — kandidat v kmečkih občinah Slov. Bistrica — Konjice. K akor se nam poroča, je včeraj kandidatura g. Petra Novaka v Slov. Bistrici proti kandidaturi laporskega župnika Medveda — propadla. Župnik Medved je torej kandidat.
o Žikarce pri Sv. Barbari pri Mariboru. Tukaj je izvoljen za župana narodni mož Alojz Živko.
o Iz Obreža pri Središču. Pred nekaj dnevi pokopali smo pri nas kmeta g. Ozmeca, očeta sedanjega kandidata „kmečke" zveze. Opetovano seje že naglašala vzorna lažinarodnost naših klerikalcev. Tudi zvezani kandidat župnik Ozmec pri Sv. Lovrencu kaže svojo pristno „kat.oliško narodno" prepričanje ob vsaki priliki. I smrt svojega očeta mu je služila za dokaz navedenega dejstva. Vse potrebščine za sprevod omislile so se pri židovskem trgovcu, dasi razpolaga naš kraj s tremi narodnimi trgovci. Kaj vam mar žep slovenskih trgovcev, da le vašega polnijo zaslepljeni farani?!! Kajne, g. Ozmec, tako ravnanje diči kandidata kmečke zveze? Ob tej priliki opomnimo, da ne pozna naših slovenskih trgovcev naše župnišče in njega privesek, ključarji. Kateri Slovenec more zaupati takim brezznačajnežem? Naš kmet naj pokaže vrata tem priliznjen-cem, z odprtimi očmi naj gleda okoli sebe, da si izbere za svoje voditelje može, ki zaslužijo v resnici to ime.
u V Pušencih pri Ormožu je nastal na velik petek zvečer skoraj ogenj. Pri kmetu Martinu Skoliber, ki ni bil doma, so zažgali otroci kup slame. Zgorela je tudi velika množina treščja. K sreči je pihal nasproti veter,
kajti drugače bi zgorelo celo še ne popolnoma postavljeno novo poslopje. Stariši, pazite na otroke!
u Zagoneten slučaj. Dne 19. marca je Jožef Sluga, klepar v Bra-slovčah popival v neki gostilni z več prijatelji. Precej vinjen se je podal domov in njegovi prijatelji so ga še nekaj poti spremili. Pozneje so ga mimoidoči našli v snegu ležati in so ga spravili domov v vežo. Ko pride njegova žena, ki ga je med tem po gostilnah iskala, domov, ga je našla, da je popolnoma brezzavesten ležal na tleh in iz več ran mu je tekla kri. Sluga je umrl 30. marca, ne da bi prišel k zavesti. Vsa pozvedovanja oblasti dosedaj niso mogla spraviti v to zadevo luči.
Senovo pri Rajhenburgu, dne 13. aprila. Pri volitvi župana je v veliki občini Senovo zmagal vrl napred-njak g. Miha Senica. Cerjakov Radej je grdo propadel. Živeli senovški na-prednjaki!
Odpust rezervistov iz južnih krajev. Vojno ministerstvo je 12. t. m. odredilo, da se takoj prične z odpustom rezervistov v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji. Medtem ko se je že pred nekaterimi dnevi odredil odpust rezervistov, ki so bili še pri svojih garni-zijah v notranjosti države, se bode sedaj pričelo tudi z odpustom v novih avstr. kronovinah, in sicer v prvi vrsti onih 3 letnikov, ki so morali 1. 1908. po svojih dosluženih letih še ostati izjemoma v službi, nadalje nadomestnih rezervistov, katerih ostane le še toliko v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji, da ostane tam armada na zvišanem mirovnem stanju, in slednjič vseh drugih rezervistov. Dalje služečim tretje-letnikom iz 1. 1908. se šteje dosedanja izjemna služba za 3 orožne vaje, vsem ostalim za 1 orožno vajo. Z ozirom na težavne prevozne in prometne razmere bo odpust dalje časa trajal.
Novice iz dragih slov. krajev.
b S silo so hoteli primorati soc. demokratje v Ljubljani nekega mizarja v neki mizarski tovarni, da bi pristopil k njihovi stranki. Ker se jim ni udal, so ga nekega dne osuvali in vrgli iz tovarne. Zato sta bila glavna krivca „sodruga" Steklasa in Prevc obsojena prvi v 4 mesečno, drugi v 10 tedensko ječo.
v 1 mesec dni zapora je dobil v Gorici neki Luigi Zei, ki je ob raznih prilikah posebno pa o priliki bakljade na čast novoizvoljenemu goriškemu županu Bombigu 14. okt. m. 1. kričal: „Abbasso i ščavi!" (Dol s Slovenci!).
b Za Aljažev dom, ki so ga naravne sile razdjale, so poslali že mnogi rodoliubi lepe zneske, znamenje, da se med Slovenci ceni veliki pomen planinstva.
u V Št. Peter pri Gorici je prišel za postajenačelnika neki Nemec Majer, ki ne zna niti besede slovenski. Prejšnji postajenačelnik, Slovenec, se je moral brez vzroka umakniti. Novi „šef" postaje je takoj odstranil dvojezični pečat s postaje in ga namestil s samonemškim. Tako anno 1909 v popolnoma slovenskem kraju pod zaščito „močne" vlade!
v Narodna delavska organizacija v Ljubljani. Načelnik g. Adolf Rib-nikar se je načelstvu odpovedal, odbor te odpovedi ni hotel vzeti na znanje, a Ribnikar vztraja ua svojem odstopu ne iz društvenih ampak iz drugih nagibov.
b Zveza gostilničarskih zadrug
se osnuje za Kranjsko. V soboto je bil v Ljubljani shod zadrug, ki so sprejele
pravila. Zveza bo za razvoj gostllni-čarske obrti na Kranjskem velikega pomena.
v Državno podporo v znesku 700 K je dovolilo poljedelsko ministerstvo društvu za pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja.
a Koroški deželni zbor sestoji iz 2 Slovencev, 2 nem. kršč. soeijaieev, 1 socijalnega demokrata. 31 nemških nacijonalcev, 6 ustavovernih veleposestnikov in 1 virilista, krškega škofa (nem. kršč. soc.). Prihodnji deželni glavar bo najbrž baron Leop. Aichelburg-Labia.
v Raz konja je padel Ivan Go-dina, gostilničar in posestnik v Pro-seku, ko se je vračal od konjskega nabora. Bil je na mestu mrtev.
v Romanje na Simon Gregorčičev grob namerava prirediti pevsko društvo „Kolo" v Trstu in poziva vsa tržaška društva, naj čim preje ukrenejo vse potrebno, da se ga udeleže.
b Narodna obsodba. Češki narodni svet za Moravsko je sklenil izreči, da je poslanec baron Pražak škodoval interesom češkega naroda, ker je posredoval pri prodaji sladkorne tovarne v Vranovicah Nemcem. Sodi se, da Pražak vsled tega odloži mandat in vsa druga častna mesta.
Zoper Žide. Vsled odredbe je za tekočo sezono Židom prepovedan obisk ^avkaških kopališč.
o Vprašanju podržavljenja ljudskega šolstva se npirajo z vsemi silami mali nemški lističi ob meji. Zlasti koroške nštimce" so kar iz sebe. Naravno, da bi se na Koroškem ne dalo potem več tako sistematično germani-zirati. Saj tudi na Štajerskem ni nič bolje. Nemški listi bi bili pač zato, da država nekaj prispeva, gospodarji pa bi ostali Nemci! V tem oziru imamo vendar tudi še Slovenci besedo in upamo, da bo izgovorjena ob pravem času in na pravem mestu. Podržav-ljenje ljudskih šol je za nas važna zadeva in je obenem tudi cilj napredne narodne stranke na Štajerskem od početka stranke sem. Sčasoma bo stvar vendar prišla v tek!
u Ali smo še v pravni državi? Župan Vavra v Skalicah v Šleziji je bil obsojen v 7 dnevni zapor, ker ni hotel sprejeti od okr. sodišča v Frideku nemškega dopisa. Zares krasno pod Hochenburgerjem!
u Glavna skupščina Zveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev se vrši glasom sklepa upravnega sveta dne 15. in 16. avgusta t. 1. v Mariboru. Slavila se bo štiridesetletnica šolskega zakona.
o Strossmayerjev spomenik. ^Hrvatska Kruna" poroča, da odbor za Strossmayerjev spomenik razpolaga s svoto 140.000 kron in da se odkrije spomenik o priliki 50 letnice jugoslovanske akademije 1. 1917. Tistikrat se odkrije spomenik tudi znanemu zgodovinarju Račkemu, za kar je nabranih tudi že 30.000 kron.
u Velik shod kmetovalcev Iz cele države se priredi na Dunaju. Priprave so se pričele. Shod obeta biti velikanska prireditev.
v Organizacijo poljskih, gozdnih in vinogradniških delavcev po celem Slovenskem bode izvedla socijalno-demo-kratska stranka.
v Procesijo v senci bajonetov so imeli v soboto v Ljubljani; ker je spremljala šenklavsko procesijo vojaška godba se je za njeno ,,varstvo" napolnila cela Ljubljana z orožništvom.
a Goriški postajenačelnik Wieser, znani zagrizeni ponemčevalecin strastni sovražnik vsega, kar je slovensko, je premeščen v Bad Gastein. Baje se hoče Wieser na^sak način vzdržati v Gorici in je prosil za pomoč že razne vplivne nemške politike.
b Med češkimi reparji se je začelo veliko gibanje za štrajk, t. j., da bi se letos sploh sladkorne pese ne sadilo z ozirom na nizke cene, pri katerih tovarnarji vstrajajo.
b Na 15 dni ječe je bil v Norim-berku obsojen Poljak Peterson, ki je v prepiru zaklical neki ženski ,.pro-kleta Švabinja!" Blažena Germanija!
b Narodni dar. Maloraski deželni poslanec Domka je sprožil predlog, naj bi vsak Malorus — in teh šteje 30 milijonov — daroval 10 vin., da bi se najznamenitejšemu še živečemu malo-roskemu pisatelju dr. Ivanu Franko podaril časten narodni dar 300.000 K.
u Mladočeška stranka potrebuje 100.000 K rednih dohodkov na leto za osrednje vodstvo, časopisje in druge strankine svrhe. To posnemamo iz blagajniškega poročila na shodu dne 6. tm. v Pragi.
Razne novosti.
a Milijonar se ustrelil, V Filadel-fiji se je ustrelil 74 letni Charles Ellis iz strahu pred roparji. Zapustil je 150 milijonov kron.
a Svojo osemletno hčerko je oskrunil delavec Adam Reči d v Zagrebu. Zaprli so ga.
a Ustrelil se je v Budimpešti huzar Geza Varga, ki ga je njegov predpostavljeni neprenehoma mučil. Varga je napisal pritožbo na nadvojvoda Jožefa, a pismo se temu ni dostavilo. Sedaj je zahteval nadvojvoda nujnega poročila o zadevi.
Na belo nedeljo priredi »Bralno društvo na Bregu" v Skalni kleti ob 4. uri popoldne gledališki predstavi »Ne kliči vraga" In »Županova Re-zika". Slovenci pridite, da pomagate mlademu društvu!
Dopisi.
Iz Dravskega polja. Ker
cenjeni »Narodni list" tako odločuo povdarja geslo: »Svoji k svojim", hočem slavno občinstvo opozoriti v prvi vrsti na akademičnega slikarja gosp. Simona Fras, rojenega v Št. Janžu na Dr. p., ki prebiva v Slivnici pri Mariboru. Imenovani je služboval več let na realkah v Mariboru in Gradcu, torej med zagrizenimi Nemci, a je ostal zvest svojemu rodu, za kar mu gre vsa čast On je mojster v svoji stroki, slika na platno in na presno. Kolikokrat dajejo tudi odločni narodnjaki zaslužek Nemcem ali Lahom! Čemu to, če pa imamo svoje ljudi, ki računijo navadno za svoje pošteno delo še manj od tujcev. Kdor želi torej dobrih portretov ali drugih slik, naj se obrne z mirno vestjo na imenovanega gospoda in zadovoljen bo popolnoma z delom in tudi s ceno.
Vsega priporočila je tudi vredna firma Pfeifer v Hočah pri Mariboru, ki izdeluje izborne kmet. stroje po dokaj nižjih cenah kot nemške tovarne. Zraven tega pa še imajo kmetje pri bližnjem domačinu mnogo manj zamude in stroškov, če se stroji pokvarijo, nego pri oddaljenih tujcih.
Torej, svoji k svojim!
V zadnjem »Gospodarju" pere odbor občine Sv. Marjeta na Dr. p. nzornega kaplana Agreža. Kdor pozna tega možaka, se je moral na vse grlo smejati, ko je čital čuden slavospev. So pač duhovni gospod in takim je vse dovoljeno. Ko hi počenjal reči, ki jih počenja ta kaplan, kak učitelj, moral bi že zdavnaj romati čez hribe in doline, če se mu nebi še kaj hujšega zgodilo. Ker pa je ta gospod strasten agitator za lažikmetsko zvezo, so me-rodajn* gospodje v Mariboru gluhi in slepi. — Ali vam možem, ki Agreža tako hvalite, ni nič znano, kaj si pripovedujejo možje in fantje o kaplano-vih ponočnih pohodih v bližino neke zale vdove, nič o tem, da ostaja tam v krčmi često čez polnoči. Ali ne veste, da ponižno molči na očitanja nadučitelja Ahiča, oziroma, kak smešno mu odgovarja v Gospodarju?
Mar vam možje ni znana čudna vest, ki kroži po šentjanžki fari o nekem mašnem plašču od Sv. Marka ? Ali gosp. Agrež radi plašča plazi po gostilnah z neko pušico in tam pivce nesramno nadleguje za drobiž? Od kod ima za tako početje dovoljenje?
Na rokomavharski način je prišel ta vzoren duhovnih do vodstva štjan-škega bralnega društva, vpil kot obseden na njega zboru lansko jesen: „Vun z učiteljstvom, če ne gre, pa ga bomo vun vrgli," besedičil svojim vernim poslušalcem na drugem zboru, da je bo tako izobrazil, da bodo lahko usta zaprli vsakemu na polizobražen-cu, pri tem pa kazal z roko proti šoli. Kaj pa vam je storilo tamošnje mirno in složno delujoče učiteljstvo, da tako zoper njega ščujete? Ali ne gre na vaše zvezarske limanice in vam ne poljubuje rok?
Kdor razmere pozna, ta tudi ve, da ima tamošnjo od vas tako rekoč na cesto vrženo učiteljstvo več olike in boljšo izobrazbo kot vi, da v šoli marljivo deluje, da upošteva potrebe ljudstva zunaj nje in da ga torej le to vkljub vašim hujskarijam visoko spoštuje.
Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
Eden, ki še marsikaj ve.
Gospodarski paberki.
Predloga o zakonu proti pijančevanju.
Avstrijska vlada se je po vzoru drugih držav vendar enkrat odločila, predložiti državnemu zboru načrt zakona proti pijančevanju. Storila je to v prejšnjem zasedanju državnega zbora dne 3. novembra 1. 1908. Ob otvoritvi novega zasedanja vlada tega načrta znova, kakor nam znano, ni predložila. Čudno se nam zdi, da se to ni zgodilo, še bolj čudno je pa, da se ljudski zastopniki ne pobrigajo za ta zakonski načrt ter da ne zahtevajo od vlade, da postavi ta načrt v javno razpravo, na dnevni red. Saj ni treba razlagati, da bi bil tak zakon zoper pijančevanje velikega gospodarskega pomena za vse sloje prebivalstva ter da bi posebno v moralnem in gospodarskem oziru zelo mnogo vplival na ljudstvo. Pomislimo
-
samo, kako močno je razširjeno pogubno brezmejno pijančevanje pri vseh avstrijskih narodih in pri vseh slojih!
Pomislimo, koliko gospodarskih eksistenc uničuje vsako leto pogubni alkohol! Ne moremo si niti približno predstavljati, koliko moralne škode se povzroča s pijančevanjem, koliko prepirov, koliko tepežev, izgredov, pohujšanja in nečistosti!
Ne zvišanje davka na opojne pijače — na žganje in vino more omejiti preveliko vživanje alkohola. Kajti z višjim davkom obremenili bi se še bolj revni, najnižji sloji ter bi se kakovost žganja, opojnih pijač sploh zelo poslabšala, ker bi se kupčijska moč prizadetih slojev istočasno ne zvišala. S tem bi se posledice pijančevanja le še poslabšale.
Uspešno sredstvo proti pijančevanju je v prvi vrsti strogi in strogo izveden zakon zoper pijančevanje.
V glavnih potezah določa zgoraj omenjeni načrt zakona zoper pijančevanje sledeče:
1.	Trgovina z žganimi opojnimi pijačami (ako se gre za tako do 5 1) je dovoljena le na podlagi oblastvene koncesije. Koncesijo dobijo le zanesljivi, neomadeževani prosilci, ki se izkažejo s sposohnostnim spričevalom Pri podeljenju koncesije je gledati na potrebo prebivalstva in na možnost policijskega nadzorovanja. Koncesija za prodajo na drobno upravičuje prodajati žganje v zaprtih steklenicah po najmanj 1/8 1 vsebine.
2.	Točenje žganih pijač v neza-prtih steklenicah v gostilniških prostorih je odvisno od posebne koncesije.
Prodaja žganja pod V8 litra v pro-dajalnicah je v naprej sploh prepovedana.
4.	Prodaja žganja po automatih je odvisna od posebne koncesije kakor pri gostilniški prodaji.
5.	Politična deželna oblast ima pravico, omejiti prodajo žganja bodisi v gostilnah, bodisi v prodajalnah ob nedeljah, praznikih in izplačilnih dnevih.
6.	Dolgovi za opojne pijače (v gostilnah, prodajalnah in zalogah) so neiztirljivi, ako je dolžnik ob času, ko je drugi dolg nastal, imel pri istem podjetniku že od prej dolg take vrste.
7.	Kogar se tekom enega polletja opetovano na javnem prostoru v pija-
nosti zaloti, je kriv prestopka pijančevanja in se ga kaznuje z zaporom od enega dneva do štirih tednov ali z denarno globo od 10—500 K.
8. Kdor v zalogi, v mali prodaji ali v trgovini pijanemu človeku daje opojne pijače ali dajanje opojnih pijač dopusti, se naj kaznuje z zaporom od enega dneva do šestih tednov ali z globo od 10—500 K.
Predstoječe določbe ne pomenjajo bogvekaj. Vendar bi se dalo z njimi vsaj najhujše pijančevanje izdatno omejiti.
Učinek zakona bil bi popolnoma odvisen od političnih oblasti, posebno od občin. Tam posebno, kjer je politična uprava slaba, bi stroee uporabe in dobrih učinkov zakona naravno ne mogli pričakovati, ne doseči. Pa to nas ne more ovirati. Nam gre zato, da se načrt sploh uzakoni, dalje da se ljudstvo o določbah zakona pouči ter da se ljudstvo s strogo uporabo, pri kateri bi vsi streznejši ljudje morali sodelovati, napeljuje, spoštovati tak zakon ter se ga držati. — Če to dosežemo, storili smo neizmerno mnogo za moralno in gospodarsko povzdigo našega naroda. — Odpravili bi mnogo nesreč, preprečili mnogo prepirov, mnogo solz nesrečnih žen, katerih možje so sedaj pijani in otrok, katere pijančevanju udani stariši zanemarjajo bi otrli in marsikateri gospodarski polom bi izostal.
Dr. B.
flnton flrčan
siitelj inw ie m v ŠL Jurju ob j. j.
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
:1ir.
Najboljše
brane
raznovrstne pluge, tudi ta-kozvane »kultivatorje", kakor pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate, drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje
gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, 'nadalje trnjevo žico in žične mreže za plotove, traverze, cement in
vse ?stavbinske potrebščine, sesalke in vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte in zajamčena umetna gnojila vseh vrst, priporoča po najnižji ceni
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje.
Zaloga izvrstnih šivalnih strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskih plošč«

Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
»LASTNI DOM"
k*J 1*1
©O ©O
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
o © o
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. —12. ure 00® dopoldne, ©©©
Najboljša prilika za sigurno šiedenje je plodonosno nalagan e gotovine ======= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- npf Afl	\
nilne (vložne) knjižice in jih obrestujejetno po	S3P IU /O J
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ah nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
Sprejme se zdravo, močno in snažno
delile za tnleEfartio.
plaža po dogoVoru. Kje, poVe npraVništVo Narodnega tista*.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2	K 40 h; polbelega 2 K 80h; belega 4K; belega, puhastega 5 K
) 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, liti cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benlsch, Deschenitz, it. 773, Sumav«, Ceiko.
8 25-2
si tako obupana, soseda? — Kako ne bodem, ves denar sem Izdala za obleke, pa sem še vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne kupuje v slovenski trgovini na debelo in na drobno
B,. Stermecki
v Celju,
katera razpošilja vzorce, cenike in blago po vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem.
Loterijske številke.
Trst, 10. aprila 1909: Line, ;, „ ' „
64, 8, 16. 39, 24. 84, 20, 49, 24,'31.

Pristni kranjski
lanenooljnati firttCŽ
Oljnate barfe
V posodicah po 1/2| 1kg kakor tudi V Večjih posodah.
fasadne barVe
za hiše, po Vzorcih.
Slikarski Vzorci
in papir za zVorce.
m
pristni angleški za VozoVe, za pohištva in za pode.
Steklarski ktej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej
prVe Vrste.
jViaVec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopič«
[domačega izdelka za zidarje in za Vsako obrt
priporoča
fldolf y aupttnan«
V Ijttbljanf.
prVa kranjska toVarna oljnatih barV, firnežeV, takoV in
steklarskega kl«ja. m- Zahtevajte cenike!
6 52-14
Največja in najcenejča izbei?
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pnvnn f Predno si kupite uro, ■	. oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravili švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, o6al, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmlč
v Celju, ,Narodni dom*.
S'
s s s s s
gjL
Slovenci! Kupci posestev pozor!
Kdor želi ftupiti v prijazni mariborski ohollci vsahB velikosti dobičkonosna posestva, naj se blagovoli zaupno osBbno aH pismeno obrniti na
Josipa Sernec, MM sin v Bradici, pošta Pesnica
kteri pri nakupu iz rodoljubja brezplačno posreduje ter tudi vsakega kupca na Pesniški postaji pričakuje, če se nu pravočasno javi prihod in znak, da se pozna.
S
p II

i
Leščerbe za vničevanje drevesnih
in ličink prodaja
trgoma z železnino ,Merknr', P, Majdifi, Celje.
gai
Tu se dobe tudi zajamčena umetna gnojila in najboljši poljedeljski stroji. 195 3-1
Ako hočemo rodovitnost [naše zemlje povečati, potreben je dovod dušika.
Sušen in zmlet, toraj za trošenje pripravljen
K*
Znak „Solnee"

20.6% .Sficksloffi
^ 5 0^
je izborno dušičasto gnojilo.
a	1. .....
Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno
trgovina z železnino in umetnimi gnojiti
»Merkur", P. Majdič, Celje.
Pojasnila in cenike z obratno pošto in zastonj.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
28 51-12
iz milarne
v Spodnji Hudinji pri Celju —
pošta Celje.