PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra1 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski dnevnik O (Ti C X- .•“s • i • xr~. S E ~ m x z ~ S £ s-a o 1> ji U la _ c. Poštnina plačana v gotovini Abb. postai* 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XLI. št. 164 (12.196) Trst, nedelja, 28. julija 198 ?v V New Yorku zastrupili pitno vodo NEW YORK — Newjorski župan Koch in njegovi najtesnejši sodelavci so včeraj v teku dokaj dramatične tiskovne konference Povedali občanom, da je nekdo zastrupil pitno vodo, ki jo pijejo milijoni meščanov s strupenim plutonijem. Župan je tudi dejal, da je koncentracija plutonija v vodi zelo nizka in da za sedaj še ni nevaren za zdravje: količina strupene snovi je desettisočkrat manjša od tiste, ki. bi lahko utegnila škoditi človeškemu zdravju. Koch je bil prisiljen sklicati konferenco, potem ko je neki krajevni časopis hotel objaviti izsledke analiz, ki jih je opravila mestna higienska služba. Nevvjorške oblasti so začele u-Poštevati možnost zastrupitve pitne vode v New Yorku, potem ko je nekdo anonimno pisal županu in zahteval izpustitev Bernarda ffoetza iz zapora. Mož je zaslovel, ko je na metroju streljal Proti štirim mladoletnikom, ki so ga baje hoteli okrasti. Neznanec, hi je pisal županu je zagrozil, da bo zastrupil pitno vodo, če Goetza ne bo osvobodil. Kljub povečanemu številu tujih turistov s Severa 8 « 8 Prvi letošnji dopustniški eksodus brez večjih zastojev na prometnicah Prevladala je končno zdrava pamet - Spodbudne številke o prisotnosti tujih gostov RIM, LJUBLJANA — Že vrsto let je zadnja julijska nedelja sinonim za prvi množični odhod v počitniške kraje. Reke avtomobilov se pomikajo v glavnem s severa proti jugu, iz mest proti kopališkim središčem. Prvi letošnji »eksodus« poteka v znamenju dokajšnje vročine: včeraj se je ži-vosrebmi stolpec v Trstu dvignil do 32 stopinj, v Ljubljani in Rimu pa še za stopinjo višje. Ne gre za rekordne vrednosti, je pa dokaj soparno, kar prispeva k občutku hude, če že ne »neznosne« vročine. Druga (in razveseljiixi) značilnost prvega letošnjega »eksodusa« pa je bila, da so reke avtomobilov v glavnem odtekale brez hujših zastojev. Čeprav letos beležijo rekordne prihode turistov iz Nemčije, Danske in drugih srednje ter severno-vropskih držav, je le v izjemnih primerih prišlo do večkilometrskih kolon in večurnega čakanja na mejnih prehodih ter na vstopih io izstopih avtocest. Za to se je treba zahvaliti tudi dejstvu, da so se mnogi turisti, tudi na osnovi izkušenj iz prejšnjih let, skušali spraviti na pot ob urah, ko je promet manjši. Tako so letos nekateri odpotovali že v četrtek zvečer, mnogi v petek, včeraj pa je npr. italijanska prometna policija zabeležila doslej bolj redek pojav, da so številni potovali že ob zori in celo pred njo. No, tudi za turističnega osla bo naposled obveljal pregovor, da gre le enkrat na led, pardon — v asfaltno peč. Po podatkih, ki jih je objavila prometna policija, se je množičnega turističnega preseljevanja konec tega tedna udeležilo v Italiji okrog 3,5 milijona osebnih vozil, ki naj bi skupno prevažala okrog 11 milijonov ljudi. Kljub temu pa je bil promet v glavnem tekoč, in to celo v tradicionalno kritičnih točkah, kot je cestno vozlišče pri Bologni. Le na mejnem prehodu na Brennerju je v smeri proti Italiji nastala včeraj dopoldne do 12 kilometrov dolga vrsta, ki pa se je potem zredčila. Vendar je treba to pripisati res izrednemu številu turistov s severa, za katere je »dežela sonca« postala še toliko vablivejša po nedavnem razvrednotenju lire. Žal moramo tudi tokrat beležiti nekaj hudih prometnih nesreč. Ena najhujših se je v Italiji včeraj pripetila na avtocesti Messina - Palermo kakih 80 kilometrov daleč od Messine, kjer so pri trčenju dveh avtomobilov izgubili življenje 45-letni moški in dve njegom hčerki. Skoraj vsa italijanska kopališka središča so že polna turistov. V naši deželi so v Lignanu Sab-biadoro včeraj našteli okrog 160 tisoč gostov, v Gradežu pa 60 tisoč. Na tržaški obali je marsikje začenši z Barkovljami prepovedano kopanje, a se mnogi ob morju, če drugega ne, vsaj sončijo. Onkraj meje na slovenski Obali pa je že zdaj skoraj vse zasedeno. Varnostni svet končno izglasoval resolucijo »Prostovoljne« sankcije proti režimu v Pretorii Nejasne okoliščine, ki so pripeljale do upora v vojski Državni udar v Ugandi strmoglavil vlado predsednika Miltona Oboteja NEW YORK, JOHANNESBURG — ' tedsinočnjim je varnostni svet OZN ? trinajstimi glasovi in dvema vzdr-j^nima (ZDA in Velika Britanija) Končno osvojil francosko - dansko resolucijo, ki obsoja režim rasne diskri-otinacije in uvedbo izrednega stanja Južni Afriki ter predvideva »prostovoljne« gospodarske sankcije proti ju’etorii. še prej sta Amerika in Ve-‘ka Britanija z vetom zavrnila premog resolucije afriških in neuvršče-mn držav, ki so predvidevale »obvezno« gospodarske sankcije proti južno-riškemu rasističnemu režimu. Francija je torej požela diplomat-K* uspeh, ki pa ne bo bistveno spre-menil zadržanja Pretorie, saj franco-*0 _ danske gospodarske sankcije Predvidevajo neke vrste zamrznitev jOsedanjih gospodarskih odnosov, j/oncija bo torej še vedno prodajala , retorii svoj obogaten uran, druge ^rzave pa bodo spoštovale vse dose-aJ sprejete trgovinske dogovore. Za-rznitqv novih naložb in investicij, Prepoved kupovanja južnoafriških zla-*kov in podobni ukrepi pa ne more- jo zamajati režima. Vsekakor pa je to prvič, da je bila Pretoria deležna take obsodbe. Celo ZDA in Velika Britanija niso varčevale z retoričnimi obsodbami »gnusnega« in »nečloveškega« režima »a-partheida« in odločno zahtevale konec rasne diskriminacije in preklic izrednega stanja. Vesti iz Južne Afrike so pa medtem skrajno pomanjkljive. Režim je uvedel najstrožjo cenzuro, proti kateri je že protestiralo mednarodno združenje časopisnih založnikov in ra-dijsko-televizijskih postaj. Iz bornih vesti je znano le, da se je število a-retiranih krepko povzpelo čez 1.000. Režim seveda zatrjuje, da mu je u-spelo zatreti nemire, a tega ne more nihče preveriti. Vsekakor pa ni črncem uspelo zanetiti požara v mestnih četrtih belcev. Kljub temu pa prihajajo iz Johannesburga vesti, da je tudi bela opozicija proti izrednemu stanju, vedno več belcev, predvsem mladih se zaveda, da je treba obrniti stran zgodovine, če ne, bodo Južno Afriko čakali težki dnevi. KAMPALA — Ugandska vojska je včeraj zjutraj prevzela oblast v državi in strmoglavila predsednika Oboteja in njegovo vlado. Kaže, da je bil državni udar povsem miren in da ni bilo smrtnih žrtev. Oblast, oz. vlogo »načrtovalca« je prevzel general Bazilio Olara O- Vlak iztiril: 2 mrtva CATANZARO — Dva mrtva in 17 ranjenih, od katerih se eden bori s smrtjo: to je tragični obračun iztiritve vlaka na zobato kolo, do katere je prišlo nekaj po 14. uri na progi, M povezuje središče Catanzara z morjem v kraju Catanzaro - Lido. V trenutku nesreče je na vlaku bilo kakih 20 potnikov, ki so v glavnem bili namenjeni na kopanje. Kot so mnogi med njimi povedali, se je hitrost vlaka pričela naglo večati, kakor hitro je le-ta pripeljal na strmino. Strojevodja je potnikom zakričal, naj se zavarujejo, kmalu nato pa je na ostrejšem ovinku vlak iztiril in se ustavil, potem ko se je silovito zaletel v nasip tik nad prepadom. Življenje sta izgubila strojevodja in vlakovodja, hudo pa se je ranil v glavo 4-letni otrok. V teku sta sodna in upravna preiskava. kello, ki je v prvih jutranjih urah privozil v Rampalo na čelu kolone, ki je štela kakih 30 tovornjakov. Vesti iz Ugande so sicer močno pomanjkljive, vendar kaže, da so uporniki takoj zasedli pošto in poslopje državne banke, nakar so se odpravih k rezidenci predsednika Oboteja. Zasedli so tudi letališče Entebbe, ki je trenutno zaprto za promet. O Obotejevi usodi vlada dokajšnja negotovost, čeprav trdijo, da mu je uspelo pobegniti v Kenijo, kjer je trenutno tudi njegova žena, ki se je udeležila mednarodne konference o ženskah. Podpredsednik Muwanga in šest ministrov Obotejeve vlade pa je zbežalo v Tanzanijo. Ne gre pozabiti da jel Obote pred leti prav s pomočjo Tanzanije strmoglavil krvavo diktaturo Idija Amina, ki je s svoje strani nekaj let prej strmoglavil Oboteja. Kot rečeno, je položaj v Ugandi zelo negotov. V preteklih dneh so zabeležih hude nerede plemenskega značaja na severu države V te nerede je bila vpletena tudi vojska. Glasnik generala Okelle je po radiu povedal, da si bo vojska prizadevala, da bi odpravila plemensko oblast v Ugandi. Uradno je torej vzrok zarote nasprotovanje med plemeni Langi in Ancholi. Uprli so se Acholi, ki trdijo, da imajo Langi v vojski ugodnosti in da jih manj pošiljajo v nevarne vojaške operacije proti protivladnim upornikom. V zadnjih urah sta padli v roke upornikov tudi mesti Bombo na Severu in Jinja, kakih 50 vzhodno od glavnega mesta Rampale. Zaključen letošnji puljski filmski festival Velika zlata arena Emiru Kusturici jj.FUlj — Dvorana tiskovnih konferenc je bila ^■aj dopoldan nabito polna. V neznosni vročini, ^ kakršnekoli sapice, ki bi vsaj nekoliko ubla-jAa Poletno soparo, so se prerivali vsi novinarji Posti festivala, medtem ko so televizijske ekipe čnj!1^0 vztrajale z vžganimi reflektorji. Tako pri-jj^Kouanje je trajalo približno eno uro, nato sta daljšem aplavzu le stopila v dvorano igralca irjana Karanovič in Predrag Miki Manojlovič, rilca glavnih vlog v filmu Oče na službenem U'tevanju. Ploskanje se je nadaljevalo, dokler se f} Prikazal še težko pričakovani režiser filma Emir j^sturica, z njim pa je stopil v dvorano tudi mali s °feno Debartolli, ki v filmu igra vlogo me cnifaj _ Malika. Bil je to drugi otrok, ki se je ™javil na letošnjih puljskih konferencah, pred Inn. se je namreč pokazal petletni fantiček, ki odigral nosilno vlogo v filmu Lovljenje zraka. : Tiskovna konferenca Kusturičevega filma se je kazala kot neka priprava na naslednji del ju-anjega srečanja z novinarji. Ob 13.00 so nam- reč uradno najavili nagrade 32. festivala jugoslovanskega filma. Nagrade festivala so že nekaj let samo zlate arene, kipci, ki predstavljajo simbol mesta Pulj, nič večji od širše ženske zapestnice. Ne glede na gmotno vrednost posameznih aren, to so in ostanejo najvidnejša vsakoletna priznanja, ki jih jugoslovanska kinematografija podeljuje svojim najvidnejšim predstavnikom. Kot smo lahko pričakovali, je Emir Kusturica, cannski zmagovalec, prejel vse najvidnejše nagrade, čeprav je imela žirija na razpolago še marsikateri dober film, ki bi lahko konkuriral vsaj za arene za glavne vloge. Kakorkoli že. Emir Kusturica je v soboto zvečer v Areni prejel veliko zlato areno za najboljši film (Oče na službenem potovanju) in zlato areno za žirijo, njegovi sodelavci pri filmu pa so bili takole nagrajeni: Abdulah Sidran, zlata arena za scenarij, Mirjana Ka-ranovič, za glavno žensko vlogo in Predrag - Miki Manojlovič, za glavno moško vlogo (zakaj je ni dobil mali Moreno?). Ostale letošnje zlate arene so dobili Gordana Gadžič, za epizodno žensko vlogo v filmu Gorana Markoviča Tajvanska Kanasta, Božidar Bunjevac za epizodno moško vlogo v slovenskem filmu Ovni in mamuti, Božidar Nikolič za kamero (za uporabo Agfa filma v delu Življenje je lepo), Živan Cvitkovič za glasbo, Željko Senečič za scenografijo, Alenka Bartl za kostume v slovenskem filmu Dediščina, Gligori Pakoski za ton, Filip Robar - Dorin za montažo svojega filma Ovni in mamuti in Snežana Tomljenovič za masko. Žirija je podelila tudi povsem nerazumno posebno priznanje, sicer šarmantni igralki iz Sovjetske zveze, Irini Alferovi, ki pa se vsekakor ni zdela na višini kake nagrade. Naj pri tem omenimo še uspeh slovenske producentske hiše Viba Film, ki je na spisku letošnjih dobitnikov zlatih aren takoj na drugem mestu za firmo Forum Film iz Sarajeva, ki je producirala srečnega Kusturičevega Očeta na službenem potovanju. Ob protestih premiki v Čilu SANTIAGO DE CHILE — čilsko glavno mesto ponovno pretresajo hudi nemiri. Tokrat so na ulice stopili najrevnejši sloji, ki so bučno zahtevali kruha, delo, pravico in svobodo. Pinochetov režim je najodločneje posegel s solzilcem, vodnimi topovi in aretacijami. Po zadnjih podatkih so zaprli več kot 70 oseb. Pinochetov režim pa je v težavah tudi v lastnih vrstah, saj sta odstopila minister za gospodarstvo in minister za šolstvo. Odstope pripisujejo zdravstvenemu stanju obeh ministrov, vsem pa je jasno, da prihaja v hunti do premikov, čilska Cerkev je že začela posredniško vlogo med opozicijo in zmernimi režimskimi silami. Ob sirskem vplivu in spremembah v Izraelu Boljši obeti za izhod iz bližnjevzhodne krize JERUZALEM, BEJRUT — Bližnje-vzhodna kriza je po mnenju večine poetičnih opazovalcev na razpotju Medtem ko je Sirija zastavila ves svoj vpliv pri reifcvanju libanonskega zapleta, so tudi izgledi za reševanje palestinskega vprašanja obetavni. Že res, da v južnem Libanonu še vedno vre. šiiti bi hoteli tudi tu izgnati vse palestinske borce, a za čudo še vedno prevladuje zdrava pamet, da ni prišlo do odločilnega spopada. Palestinci se na tihem oborožu-jejo, a to jim je do skrajnosti otežko-čeno zaradi šiitskih cestnih zapor, ki dosledno preiskujejo vsako vozilo na poti v palestinska taborišča. Kljub navideznemu nasprotovanju Izraela pa so še najbolj obetavni izgledi za začetek reševanja palestinskega vprašanja. Tel Aviv je že res zavrnil kar pet od sedmih palestinskih pogajalcev, ki bi se morali v skupni jordansko - palestinski delegaciji sestati z Američani, a v Jeruzalemu prihaja do bistvenih premikov. Zvrnitev je navsezadnje le pritisk jastrebov koalicijskega partnerja Likud, saj bi Peresovi laburisti bržkone sprejeli vseh sedem imen vidnih palestinskih osebnosti, ki jih je izbral vodja PLO Jaser Arafat. V Izraelu se vedno bolj zavedajo, da Ameriki že preseda izraelska trma doslednega zavračanja kakršnega koli pogovora s PLO. Prej ali slej pa se bodo morali vdati, saj bodo ZDA kaj kmalu začele pogovore z jordansko - palestinsko delegacijo. Kubanski predsednik Castro za odpravo dolgov s tujino HAVAJMA — Kubanski predsednik Fidel Castro je sinoči naslovil na države Južne Amerike ponoven poziv k čimvečji enotnosti pri reševanju hude gospodarske krize, ki pesti vse področje Južne in Srednje Amerike in ki jo Castro pripisuje predvsem veliki zadolženosti teh držav. Castro je govoril v Guantanamu ob 32-letni-ci napada na vojašnico Moncada, ki ga je vodil on sam in Idi je bila prva vojaška akcija v revoluciji, ki je leta 1959 pripeljala do strmoglavljenja diktature, ki jo je vodil Fulgenzio Batista. Boj za zbrisanje dolgov je podoben boju, je menil kubanski predsednik, ki smo ga vodili proti Bati-stovi diktaturi, gre za veliko revoluci jo, katere namen je povsem izbrisati dolgove, izbrisati jih tudi iz spomina ljudi. Fidel Castro je vztrajal pri pluralističnem značaju, ki ga bo imela mednarodna konferenca, ki se bo sestala prihodnji teden v Havani in na kateri se bo zbralo približno 500 ljudi iz Južne in Srednje Amerike, da bi razpravljale o perečem problemu zadolženosti držav tega območja. Zunanjetrgovinska zadolžitev teh držav znaša trenutno 360 milijard dolarjev. Konference se bodo udeležili voditelji vseh južnoameriških strank od najzmemejših do najbolj naprednih, poleg predstavnikov vseh Cerkva- V svojem govoru Castro ni nikoli neposredno napadel Združenih držav Amerike, je pa večkrat omenil, da »nezaželeni gostje« še vedno zasedajo najboljše kubansko pristanišče in hromijo gospodarstvo države. Očitno je mislil na ZDA, ki imajo v svojih rokah še vedno 110 kv. km kubanskega ozemlja skupaj s pomorskim oporiščem Guantanamo. V 3 dneh 8 bančni ropov po Italiji: pojav zaskrblja notranje ministrstvo RIM — V treh dneh se je v različnih italijanskih mestih zvrstilo 8 ropov v bankah, iz katerih so zlikovci odnesli skupno skoraj 4 milijarde lir. Samo podružnico zavoda Banco di Napoli v Brindisiju so oropali za poldrugo milijardo, za približno milijardo lir pa so »olajšali«. agencijo zavoda Banco di Sicilia v Palermu. Nekaj več kot pol milijarde lir so odnesli iz glavnega sedeža Bunce del Monte v Milanu, kar 5 ropov pa so zabeležili v Rimu. V petek so v teku ene same ure oropali agencije zavodov Sielte, Banca nazionale del lavoro in Credito italiano, pri čemer so pleni znašali skupno kakih 150 milijonov lir. Žrtvi ostalih dveh ropov, do katerih je prišlo v sredo. pa sta bili drugi dve agenciji zavodov Banca nazionale del lavoro in Banca commerciale, iz katerih so roparji odnesli skupno kakih 400 milijonov lir. Take zaostritve pojava bančnih ropov že več let ne pomnijo in povzroča nemajhno zaskrbljenost. O njem so razpravljali na delovnem sestanku, ki je bil v petek zvečer na .sedežu notranjega ministrstva na Viminalu. Ugotovljeno je med drugim bilo, da mnoge od agencij, ki so utrpele napade roparjev, niso bile opremljene pri okencih z -»metal-detectorji«, s katerimi je seveda mogoče takoj ugotoviti, ali skriva »klient« pištolo. Na sestanku je prišla do izraza tudi potreba, da se priprava bančnih čuvajev izboljša. Mrtvi pod plazom na Japonskem TOKIO — S 733 metrov visoke gore Jizuki pri mestu Nagano v srednji Japonski se je v petek utrgal velikanski plaz in terjal najmanj 3 človeška življenja, medtem ko pogrešajo 23 oseb. Masa zemlje je drsela na fronti široki kakih 450 metrov in dolgi 350 ter zasula okrog 70 stavb. Reševalci so evakuirali kakih tisoč oseb, med temi tudi nekaj desetin gostov doma za ostarele, ki ga je plaz delno poškodoval. Iz ruševine doma so reševalci včeraj izvlekli 83-letno starko, ki pa ni utrpela hujših ran. Pojav je delno prenašala neka televizijska mreža v živo, pripisujejo ga pa obilnemu deževju. Ob umestitvi novega predsednika Izredni ukrepi v Limi LIMA — Iz bojazni pred morebitnimi terorističnimi napadi mačističnih skrajnežev Sendera luminosa vlada v glavnem mestu Peruja Limi pravo izredno stanje. Namesto prazničnega vzdušja ob predaji oblasti med dosedanjim predsednikom Fernandom Belaundejem Terryjem in novoizvoljenim Alanom Garcio Perezom po Limi Pa' truljirajo okrepljene vojaške in policijske edinice. Oblasti so prevzele izredne varnostne ukrepe za slovesno umestitev. V Limi je 30 tisoč varnostnih sil in 20 tisoč vojakov, kar ne pomnijo odkar je Peru leta 1821 dosegel neodvisnost. Bojazen in previdnost oblasti pa je povsem sodeč upravičena. Prevčerajšnjim so namreč »senderisti« u' spešno izvedli atentat na generalni štab protiteroristične službe pri notranjem ministrstvu, v katerem je bil° med drugim uničenih tudi 12 avtomobilov funkcionarjev ministrstva. Napetost je dosegla že tako stopnjo, d0 policija kontrolira dokumente svojih kolegov, saj nihče ne ve, kam se lahko vtihotapijo »senderisti«. A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 Cm/i o tla ?] Marmo TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 JPOPUSTI POPUSTI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH: obleke, krila, srajce, halje, nočne srajce Obv. občini 12.7. NOVA TRGOVINA ČEVLJEV Stefani Claudio TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206 VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA izredni papnsii 10% - 20% - 30% - 40% Obv. občini 23/7/85 BATliSTl 23 lani« ni « 11" * m«mali habitat vestecasa * a * Drevored Verdi 40/42 TRŽIČ — Tel. 0481/40148 H •|l«HI« h 'ir-'- cr— STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA studio immobiliare triestino sn SIT - prodaja blizu Ul.. EREMO sončno stanovanje v odličnem stanju: kuhinja, kub. kot, spalnica, kopalnica, balkon, klet, avt. plin. gretje, lasten vrt. 729863. SIT - center OPČIN v gosposki vili stanovanje z mansardo, razgled na zelenje, salon s kaminei-tom, kuhinja, dve kopalnici, tri sobe, terasa, box za dva avtomobila, priložnost. 729863. SIT - blizu Ul. TIMEUS, preurejeno stan., drugo nadstropje, kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica; samo 33.000.000. 729863. SIT - blizu Ul. CATRARO, pano-ramično gosposko stanovanje, kuhinja, salon, dve sobi, kopalnica, terasa, klet, prostor za avto v garaži. 729862. SIT - UL. SV. FRANČIŠKA, prenovljeno prostorno stanovanje V starejši hiši, avton. gretje, dvigalo; 90.000.000. 729863. SIT - cona Ul. SANZIO, novejše stan., kuhinja, kuhinj, kot, spalnica, kopalnica, balkon; 37.000.000. 729863. SIT - Ul. UDINE, stan. starejše dobe, kuhinja, spalnica, sanitarije; 23.000.000. 729862. SIT - cona S. ANDREA, svetlo, panorama, zadnje nadstr., salon, kuhinja, štiri sobe, dvigalo, avton. gretje, v prestižni stari hiši. 729862. 34131 Trst - SIT - na KRASU, posebno luksuzna vila v dveh nadstropjih, taverna, garaža, veliko zemljišče, diskretna pogajanja. 729863. SIT - cona SORGENTE, starinsko stanovanje, trije prostori, kopalnica, dvojni vhod. 45.000.000. 729862. SIT - Ul. SEVERO, panoramično stanovanje, kuhinja, dnevna, dve sobi, kopalnica, avton. gretje. 74.000. 000. 729863. SIT - PROSEK blizu športnega centra ravno nezazidljivo zemljišče 8000 m2. 729862. SIT - blizu Trga GARIBALDI, perfektno novejše, kuhinja, salon, dve spalnici, terasa, podstrešje. 85.000. 000. 729863. SIT - SV. IVAN, novejše, panorama, kuhinja, dnevna, spalnica, kopalnica, klet, terasa, 52.000.000. 729862. SIT - MILJE stanovanje v hiši z lastnim vhodom, popolnoma presnovljeno, salon, dve spalnici, kopalnica, kuhinja, avton. gretje, vrt. 65.000.000. 729863. SIT - na KOLONJI, novejše, privzdignjeno, kub, kot, kuhinja, spalnica, kopalnica, balkon. 50.000. 000. 729862. SIT - blizu Ul. CONTI, gosposko, starinsko, kuhinja, salon, tri sobe, dvojne sanitarije, klet, ogrevanje. 78.000.000. 729863. SIT - na KATINARI zazidljivo Passo Goldoni 2 - Telef. zemljišče, panorama, možnost gradnje eno- ali dvostanovanjske vile ali stanov, bloka. Informacije in vpogled planimetrij v naših uradih. 729862. SIT - PADRIČE krasno nezazidljivo zemljišče 7000 m2 dostop z avtom. 25.000.000. 729863. SIT - v CENTRU, majhna zgradba, delno obnovljena, poslovni prostori, dvoje prostih in dvoje zasedenih stanovanj samo 65 mi-lijonov. 729862. SIT - Ul. BATTISTI, gosposko, starinsko, prostorno, primemo tudi za poslovneže, cena po dogovoru. 729863. SIT - blizu Ul. FRANCA, v starinski palači, obnovljeno, kuhinja, salon, tri sobe, kopalnica, v odličnem stanju, avton. gretje. 67.000. 000. 729862. SIT - na OBALI, obnovljeno, prostorno, avton. gretje, salon, kuhinja, štiri sobe, kopalnica, primemo za urade. 729863. SIT - Ul. GINNASTICA, poslovni prostori, popolnoma obnovljeni, dovoljen prehod s tremi vhodi. 58.000. 000. 729863. SIT - pri VELESEJMU, novejše, gosposko, zračno, kuhinja, kub. kot, salon, dve spalnici, kabinet, kopalnica, terasa, solastniško dvorišče. 89.500.000. 729862. 040/728644 Pred deželnim kongresom v Gradežu Sprejet dokument o izseljenstvu v Furlaniji - Julijski krajini VIDEM — Zaključila so se dela deželnega komiteja za izseljenstvo. Na včerajšnji seji, na kateri so presiedali tudi osnutek poročila, s katerim bodo odprli deželno konferenco 0 izseljenstvu, ki bo od 27. do 29. septembra v Gradežu, soi bili prisotni deželni odbornik za izseljenska vprašanja Torello, predsednik dežel-nnga odbora Biasutti, namestnik tajnika za zunanje zadeve Fioret in drugi. Načela, ki vodijo poročilo so naslednja: Treba je omogočiti, da izseljenci ohranijo specifiko krajev iz katerih so odpotovali. Potrebno je Pričeti s sodelovanjem, ki naj omo-goči, da bodo razni produkti, ki jih 'zdelajo v Furlaniji - Julijski krajini, našli pot v svet. Potrebno je ustva-riti takšne gospodarske pogoje, da Se bodo lahko izseljenci vračali, ob tem je potrebno storiti vse, da ne “o novih emigrantov. Potem ko je Turello orisal osnutek Poročila, je poudaril, da ga je treba dopolniti s prispevki organizacij, ki zastopajo izseljence. Poročilo je razdeljeno na dva de-, la. Prvi del je zgodovinski in govori 0 izseljenskih tokovih v teku zadnjih dveh stoletij. Zaobjema torej čas od nabsburše monarhije preko zedinjenja Italije do današnjih dni. Ob tem m daljša analiza o gospodarskih po-Sojih, ki so prisilili ljudi v emigra-CIJ0. Tu je poudarjeno dejstvo, da Se gospodarska analiza drži stvarnosti in ne zahaja v kakršnokoli ge-?1°, ki bi lahko vzbudilo neosnovane duzi je. Skratka, položaj je še vedno tnk, da bo moralo še vedno veliko ljudi ostati na delu v tujini. Ob vsem tem je odbornik Turello poudaril, da dokument ne vsebuje političnih smernic, slednje se bodo morale namreč izoblikovati na kongresu, ki bo v Gradežu. Odmevna razstava čipk IDRIJA — Veliki plakati s svetovno znano idrijsko čipko in besedilom v več jezikih vabijo domače in tuje turiste v mestno galerijo, kjer sta Mestni muzej in Čipkarska šola pripravila veliko in pregledno razstavo čipk. Razstavo začenja velika slika Idrije iz Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske »Das queck Silber Berg werk Ydria«. sledi zemljevid področja, s katerega je moč razbrati, da danes še klekljajo na področju od Dolnje Otlice do Škofje Loke in od Podbrda v Baški grapi vse do Logatca in Vrhnike. Zanimivi sta fotografiji učenk idrijske čipkarske šole iz leta 1910 in današnje stare idrijske čipkarice. Razstavljene čipke so razvrščene po motivih s tradicionalnimi imeni: cerkvene, cvetlične, -stavljene, gobice, srčkovke, kranclovke, podkvice, polžki, močeradovke, peresa, ribice, pajki, tulpni listi, reticela itd. Veliko prostora je namenjeno zares lepim izdelkom učenk domače čipkarske šole, med katerimi so najštevilnejši prtički in robčki, ki zagotavljajo, da klekljanje na Idrijskem prav zagotovo ne bo izumrlo. Iz spominske knjiga razstave je moč razbrati, da so se o pričujoči razstavi, ki poživlja siceršnje poletno kulturno mrtvilo, zelo prijazno in pohvalno izrazili številni tuji obiskovalci iz številnih evropskih držav in celo iz Združenih držav Amerike in Kanade. Organizatorja razstave zaslužita vse priznanje. J. O. Godbeniki iz Nabrežine igrali na Debelem rtiču Ob priliki VI. Revije gasilskih pihalnih orkestrov, ki je bila 2. junija letos v Sevnici, so se godbeniki iz Nabrežine seznanili z vodjo — mentorjem počitniške kolonije v zdra- V Celju je umrl Mirko Manfreda , Čeprav je od njegove smrti in pogrela Poteklo že dober mesec in pol, ču-dolžnost, da zapišemo nekaj o pogojnem Mirku Manfredi, ne le zato, je bil tržaški rojak, marveč tudi ‘Oto ker je bil sin pred tremi leti umrle ^tere Ane Manfrede z Ul. Costalun-P' kjer je bil neposredno pred osvoboditvijo Trsta nameščen štab Koman-ao mesta in pa njegova tajna radij-Ska postaja. Ntirko Manfreda je umrl v Celju je kot upokojenec živel odkar je m s činom kapetana demobiliziran iz ^goslovanske armade, v katero je .topil še pred kapitulacijo Itabje, kot t'ietni partizanski borec v Brkinih. ki, 'Rodil se je v Trstu 8. nov. 1925. Dokončal je 7 razredov italijanske osnovne šole in se učil za mehanika, vendar je še pred končanim, ukom odšel v partizane. Slovenščine se je učil v družim. Leta 1935 sta z očetom odšla v Ljubljano z namenom, da ostaneta v Sloveniji, toda težke življenjske razmere v predvojni Jugoslaviji so ju prisilile k vrnitvi v Trst. V družini je bil stalno živ narodni in protifašistični duh, kar se je potem pokazalo z angažiranostjo vse družine v NOB. V partizanih, kjer se ja pokazal kot hraber in discipliniran borec, se je poleg v Brkinih boril tudi na Mašunu in v Gorskem kotarju, sprejet je bil v SKOJ in nato v ZK Slovenije, po osvoboditvi je ostal do leta 1952 v JLA kot starešina. Po demobilizaciji se je vpisal na večerno srednjo ekonomsko šolo v Celju in jo z uspehom končal, nakar se je zaposlil na celjski občini in pozneje v Kovinotehni, kjer je bil leta 1975 upokojen kot direktor finančno-računovodskega sektorja, še naprej pa se je razdajal v raznih borčevskih in družbenopolitičnih organizacijah. Ob, odprtem grobu na celjskem pokopališču so se od njega poslovili pred-stavniki občinskega odbora Zveze borcev Celje, družbenopolitičnih organizacij in podjetja Kovinotehna, zadnje slovo pa je potrdilo njegovo priljubljenost med Celjani in Medložani, kjer je kot zvest tržaški Slovenec, ki se je vedno rad vračal na svoj rodni dom, živel in delal do prezgodnje smrti, (jk) vilišču na Debelem rtiču pri Ankaranu, ki je izrdzil željo, da bi godba izvedla koncert ob letošnjem letovanju otrok iz vse Slovenije v tem kraju. Godbeno društvo »Nabrežina« se je z veseljem odzvalo temu vabilu in skupno z vodstvom zdravilišča organiziralo koncert, ki je bil v petek, 13. t. m. Nad 900 otrok se je zbralo v vrtu počitniškega doma pod prijetno senco borovcev v neposredni bližini morja in sledilo izvajanju nabrežinskih godbenikov. Ob tej priliki so godbeniki izvedli več koračnic in zahtevnejših skladb, ki jih je mlada publika nagradila s toplim aplavzom, najbolj pa je bila navdušena nad izvajanjem modernih skladb. Med posameznimi pavzami so mentorji poskrbeli tudi za razne zabavne igre. Ob končanem koncertu pa so posamezne skupine otrok, ki letujejo na Debelem rtiču in prihajajo, kot že rečeno, iz vseh krajev Slovenije, poklonile godbenikom priložnostna spominska darilca (ki so jih otroci sami izdelali). Skrb za ureditev grezničnega omrežja GRADEŽ — Pred približno petnajstimi dnevi je nek zelo razširjen avstrijski dnevnik objavil z mastnimi črkami na prvi strani vest, da so avstrijski strokovnjaki analizirali vodo v kopališčih vzdolž vše obale Severnega Jadrana, tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Avstrijci so ugotovili, da je voda pred obalo Portoroža in nekaterih sosednih krajev na slovenski obali, ter v Gradežu in Lignanu, čista. Ni pa tako z vodo pred Jeso-lom in drugimi italijanskimi letovišči v Severnem Jadranu. Vest so izvzeli tako italijanski dnevniki, še bolj pa nekateri drugi avstrijski in znhodnonemški dnevniki. V Gradežu in Lignanu (prav tako brez dvoma v Portorožu) so s to vestjo seveda zelo zadovoljni. V turističnih krajih sosednega Veneta pa seveda niso zadovoljni. V Gradežu in Lignanu so v posodobitev in ureditev čistilnih naprav vložili v zadnjih li tih veliko denarja. Uporabili so znatna sredstva, ki jih je v ta namen nakazala deželna uprava Furlanije - Julijske krajine. Ta sicer skrbi za finansiranje grezničnih naprav tudi v drugih krajih dežele. V Gorici, So-vodnjah, Tržiču in še marsikje na Goriškem smo namreč v zadnjih letih videli veliko razkopanih cest. Marsikdaj smo se hudovali, ker je bil promet otežen. Dandanes pa razpolagamo s čistilnim sistemom, ki je najbolj razširjen in najbolj sodoben v Italiji. Še do pred nekaj leti se je v pristan sredi Gradeža stekalo kar sedemindvajset grezničnih kanalov. Sedaj so vse to odpravili. Dobri dve leti so bile vse ulice Gradeža prekopane. Sedaj imajo tam čistilno napravo, ki očisti črne vode, potem pa jih odpremlja daleč v odprto morje. S podobnimi vprašanji se ukvarjajo tudi v Lignanu. Tudi tam so veliko na tem področju že napravili. Na tem so, da uredijo vsa ta dela. Čisto drugače pa je v Venetu in drugih sosednih deželah. Tam očitno deželne uprave niso namenile toliko sredstev kot naša v ta javna dela. Zaradi tega je čisto razumljivo, da teh del niso napravili, saj občine nimajo toliko denarja, da bi se lotile finansiranja teh del. Nad člankom v avstrijskem listu se hudujejo še zlasti v Jesolu. To še zaradi tega, ker že nekaj let sem beležijo padec števila turistov in nočitev. Sicer pa je padec malenkosten v primerjavi z zares ogromnim številom turistov, ki pri njih letujejo. Ob plaži v Jesolu, ki je dolga več kot deset kilometrov, stoji na stotine hotelov in zasebnih penzionov. Če med milijoni nočitev imajo malenkosten izpad, to še ne pomeni, da je njihov turizem v krizi. članek o onesnaženi vodi pa jim u-tegne škodovati v prihodnjih letih. Zaradi tega so s tem razjarjeni. V tem ko so v Gradežu zelo zadovoljni z letošnjim turističnim obiskom (to ;e tudi razumljivo, saj v Gradež prihajajo predvsem ljudje-z večjimi dohodki, taki, ki ne poznajo občasne gospodarske krize) so tudi v Lignanu nekoliko zaskrbljeni. Opazili so, to že lani prvič, da prihaja veliko Furlanov v ta obmorski kraj le čez dan. Pridejo z avtom, gredo na plažo, zvečer pa so spet na poti proti domu. S tem se izognejo visokim cenam nočitve. Opazili so tudi sicer malenkosten padec tujih turistov. Sedaj upajo, da jih bodo v prihodnjem letu pridobili zaradi njih čiste vode. V Lignanu pa si prizadevajo pridobiti turiste še na drug način. S Safari parkom, kjer je precej divjih živali. Z nudističnim kampom, ki ga mislijo urediti v prihodnjem letu (sedaj se nagci lahko sončijo le na otočkih sredi Tilmenta, ob ustju v Jadransko morje). In tudi z- Aquaspla-schem, veliko atrakcijo raznih naprav za kopanje, sončenje in igranje na vodi, ki jo je zasebna družba zgradila kar sredi Lignana. Daleč od morja, vendar se ti zdi, da si na morju. Naprava je že imela veliko uspeha. V prihodnje jo nameravajo še povečati. Sicer pa je treba povedati, da si tako v Gradežu kot v Lignanu prizadevajo dobiti tudi tiste turiste; ki imajo plovila. Zaradi. tega so že zgradili precej marin. Gradijo pa še nekatere. Že čez nekaj let bo v teh dveh krajih moč dobiti mesto za več tisoč plovil različnih velikosti. MARKO WALTRITSCH S/b,£? oa U| Revo^® °a «atinaf® V' pil tor SPORT ROTEI POKLJUKA Ipip, ‘•g»- (17 KM OD BLEDA) Ljubitelji gob, lepih sprehodov predvsem po svežega in čistega |J| planinskega zraka ŠPORT HOTEL POKLJUKA je pravi naslov za pravi oddih. Rezervacije — pisno na naslov ali po telefonu (064) 77027 ali (066) 61221 L-C-'Il-; é%, MIŠKO KRA NJEC Povest o dobrih ljudeh 62. n. Zato so odvedli s seboj starega Jožefa Koštrco, ' ie vedel za svojega vnuka, ki je bil celo opozo-l6rb naj ga prijavi, kadar pride, pa ni storil tega. j Jožef Koštrca, star in nadležen, utrujen in bolj j®‘ian počitka pri topli peči kakor takega sprehoda, . bi oral na pot z žandarji. Nič ni pomagalo, da je jokala, nič ni pomagalo, da je Ivan Koren ugo-taiial, saj so hoteli še njega odvesti, ker prav lahko 1 tudi sam bil imel zveze s Petrom Koštrco. j. Nekaj mučnega je ostalo po Petru Koštrci na v,6!11 samotnem otoku; hkrati pa se je ohranil in okre-spomin nanj, ko je bil tako radodaren, kakor na-va>|cfni ljudje nikdar niso, kakor so radodarni samo j^hki razbojniki. Mučne stvari bo ozdravil čas; mi- bo vse, kar je bilo neprijetnega, življenje se bo ^hiaknilo naprej, zakaj vsi so trdno prepričani, da hlinilo vsaj leto dni, preden se bo Peter Koštrca fjj t upal sem. In naposled, saj razen Ivanu Korenu hapravil nikomur nič zlega. Ne samo, da ima °štrčeva mamica kupljena oblačila za svoj naj večji praznik, za smrt, ne samo, da je za dobro leto naprej oblečena, ako ji bog da še živeti, ne samo, da je oblečen tudi Jožef Koštrca in da imata denarja vsaj za eno leto, zaradi česar si še želita življenja, tudi vsi drugi so bili bogato obdarjeni; kakor Katica tako tudi otroci onstran velikega jarka. Če Peter Koštrca kdaj potrka na okna mladih deklet pri tistih hišah, ga ne bo nihče klel, temveč se bo marsikatera solza potočila za njim, ki se ni delal nikdar gospoda, čeprav je to bil, temveč je znal ceniti lepo rdeče lice deklet in znal tako ljubeznivo govoriti. A tudi Marta Korenova bo ohranila nanj naj-lepši spomin. Čeprav je bilo vse samo za kratko dobo, veliko prekratko za popolno človeško srečo, je bilo vendarle dovolj, da človek zasluti, kaj vse mu življenje lahko podari. Poslej bodo večeri dolgi, brez radosti. Petra Koš-trce, razbojnika, ni več tu. In samota, ki je bila že prej tako mučna, postaja še mučnejša. Veter zavija med drevjem in okoli hišnih oglov, kakor bi jokale vse pogubljene duše. Drevje po jarku se včasih izruje in pade z velikim šumom po tleh, ob večerih še vedno samo divje race letajo nad jarki in prek hiše in pridušeno odmeva njihov klic v hišo, kjer so zbrani ljudje okoli peči. Klic divjih rac vabi. Sneg ponovno naletava, zasipava ozko gaz, ki so si jo napravili ljudje do vasi. Tako bo pač, dokler ne zaveje jug in dokler Mura spet ne zašumi. Po treh dneh se je vrnil Jožef Koštrca, molčeč in nekam vdan. POVEST O MLADI ŽENI V Koštrčevi hiši niso mnogo vedeli, kaj se je zgodilo med Petrom in Marto. Ivan je molčal o stvari in za nič na svetu ne bi bil iskal pomoči pri nikomer. Tudi Marta je molčala. Čeprav je' med njima nastal razdor, nista tega nikdar pokazala pred Koš-trčevima. Jožefu Koštrci niti na misel ni prišlo, da bi se bilo moglo kaj posebnega zgoditi. Najbrž tudi ne bi bil mogel verjeti, ako bi mu bil kdo kaj takega povedal. Celo nekaj nemogočega se mu je zdelo, zato ker se ženska ne bi smela zagledati v razbojnika, celo ne tako lepa kakor Korenova Marta, ki je povrh vsega imela moža in otroka. Vedela pa je za vso stvar Ana. Že dolgo je zalezovala Marto in sploh življenje Korenovih. Ker ji Jožef ni dopuščal, da bi kadarkoli prisluškovala ali pasla pogled na drugih, je morala delati vse skrivaj, da bi se tako ognila Jožefovim očitkom, katerih se je bala. Jožef je bil v tem nepopustljiv. Ako je tu pa tam še dovolil, da je Ana pogledala vsaj za trenutek v življenje Korenovih, ni mogel dopustiti, da bi kaj takega prišlo v navado, ker se mu je to zdelo grdo. S sestanka KZ in predstavnikov razlaščencev Vztrajati pri protivrednostih za razlaščanje slovenske zemlje Tudi KD Jože Rapotec iz Prebenega bo zaključilo svojo uspešno sezono s sagro v začetku avgusta Pretekli četrtek je bil na sedežu Kmečke zveze napovedani sestanek s predstavniki razlaščencev za gradnjo hitre ceste, ki bo povezovala mejne prehode z avtocesto Trst - Benetke. Gre namreč za četrto tranšo, za katero so potencialni razlaščenci v tekočem mesecu prejeli obvestila podjetja ANAS s ponudbami za odškodnino, na katere bo treba odgovoriti v roku 30 dni po prejemu sporočila. Ta rok bo potekel postopoma skozi ves avgust, tako da se bodo prizadeti morali kmalu odločiti za pristanek ali pa za zavrnitev ponudbe. Stališče naše narodnostne skupnosti, katere člani so kot v podobnih primerih tudi tokrat' najbolj prizadeti, je znano. Nismo načelno proti gradnji cestnih povezav, ki so brez dvoma koristne za vse, vendar ponavljamo, da ne sprejemamo dejstva, da gredo razlastitve dosledno vedno le v našo škodo in v škodo vaških skupnosti. Prav zato smo že pred časom zastavili problem ustreznih protivrednosti, kot so na primer oskrba kraških vasi z metanom, gradnja družbenih objektov in predvsem obveza, da bi se v prihodnje izognih nadaljnjih razlastitev, ki niso neobhodne. Odgovorne deželne in krajevne oblasti na te zahteve še vedno niso odgovorile, naša skupnost pa odgovore terja toliko bolj, ko gre za nova razlaščanja. Tako je tudi v sedanjem primeru. Na sestanku so prizadeti opozorili, da izvajalci še vedno niso odgovorili na zahteve po nekaterih spremembah načrta hitre ceste, ki so jih posredovali člani vaških skupnosti. Gre predvsem za vprašanje nekaterih podvozov in nadvozov, ob katerem so predstavniki podjetja ANAS obljubili, da bodo mnenja vaščanov upoštevali. Prav zato so se na sestanku dogovorili, da bo Kmečka zveza sklicala sestanek zastopnikov državnega podjetja za ceste in predstavnikov prizadetih lastnikov zemljišč, na katerem naj bi preverili, če so pri podjetju upoštevali predloge in pripombe vaščanov. Drugo srečanje pa naj bi po dogovoru s četrtkovega sestanka, Kmečka zveza priredila s predstavniki deželne uprave in političnih sil, da bi preverili njihova stališča do zahtevanih protivrednosti. Kar pa zadeva same odgovore na predloge za odškodnino pri četrti tranši razlastitev, se odgovorni pri Kmečki zvezi in drugih organizacijah, ki zastopajo razlaščence, vzdržujejo nasvetov o tem, kako naj se potencialni razlaščenci obnašajo. Sami bodo morali presoditi, če naj pozitivno odgovorijo na ponudbe podjetja ANAS, ali pa jih zavrnejo in se s tem odrečejo nadaljnjim poviškom, ki jim po zakonu pripadajo. V tej zvezi naj v imenu Kmečke zveze še enkrat povabimo prizadete, da se za vse podrobnosti in pojasnila oglasijo v njenih uradih v Ul. Cicerone. O vseh društvih, oziroma o njihovi dejavnosti v preteklem letu, smo že nekaj zapisali, o vašem društvu Jože Rapotec pa še nič, smo dejali Geni Kozini, ki je bila prej predsednica, sedaj pa je odbornica v društvu iz Prebenega. »No, prav vesela sem, da ste me vprašali po naši dejavnosti, saj se je . naše društvo trudilo, da bi bili uspešni ter smo sezono zaključili kar zadovoljni.« Nam lahko poveste kaj o tej dejavnosti ter o poteku te sezone? »Lahko bi rekla, da smo jo uspešno zaključili. Predvsem so dobro uspele in bile lepo obiskane prireditve dramskih skupin, ki so nas obiskale. Tako smo imeli v tej sezoni v gosteh dramsko skupino KD Slovenec iz Boršta, ki se nam je predstavila z izvirno uprizoritvijo »Kabaret 1999«, potem je pri nas nastopila skupina amaterskega odra »Jaka Štoka« s Proseka - Kontovela z igro »Pariz je pač Pariz«. Gostovala je pri nas tudi dramska skupina KD Tabor z Opčin z igro »Mali oder starih _ Bèseda 84«. Vsa ta gostovanja so dobro uspela, ljudje so bili zadovoljni in mi seveda tudi.« Tudi svojo uprizoritev ste imeli v pretekli' sezoni. Se je dobro obnesla? »V tej sezoni smo uprizorili igro »Kdor ne zna, naj bo doma«. Igrali so v njej domači otroci ter smo z njo gostovali tudi v društvu Fran Ventu- rini, pa tudi v juniju na Koprskih srečanjih. Otroci so bili pridni, radi so hodili na vaje in lahko rečemo, da so se kar dobro odrezali.« Ker je bila Geni preskromna, naj povemo, da je pred leti napisala iu tudi pripravila glasbeno igro »Vrtnica brez trnov«, ki je tudi zelo lepo uspela ter so tudi z njo gostovali doma in drugod. »Mislim, da so takšne otroške igre ne samo zelo lepo sprejete s strani našega občinstva, temveč da so zelo koristne tudi za naše otroke, ki pri dobijo veliko na znanju jezika, pa tudi sicer izpopolnijo svoje znanje.« Potem ste imeli v tej sezoni tudi občni zbor in ste izvolili novi odbor in novega predsednika. »Res imamo novi odbor, predsednik našega društva pa je Damjan Loca-telli. Naj še povem, da smo v tej sezoni organizirali, skupno s KD Primorsko iz Mačkolj, proslavo 40-letni-ee osvoboditve, ki se je začela najprej v gozdiču v Mačkoljah, nadaljevala s pohodom do Prebenega in tu pri nas z nastopom otroškega zbora ter zbora iz Mačkolj. V Mačkoljah pa smo uprizorili še igro »Spomin ria partizanski miting«, ki jo je režiral Sergij Verč, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela Nadja Kriščak. Igra je izredno lepo uspela in bi bilo prav, če bi jo še ponovili. Celotna proslava pa se je zaključila pri nas še s kresom.« Boste tudi vi, kot ostala društva, zaključili dejavnost z domačo šagro-»Tako je. Imeli jo bomo prihodnjo soboto, to je 3. avgusta, nadaljevala pa se bo še v nedeljo, 4., in zakljU' čila v ponedeljek, 5. avgusta. Mi se na šagro že pridno pripravljamo. Saj veste — čas počitnic je, pa je težko najti kakšen zbor, ali skupino, ki bi lahko nastopila. Glavno breme bo tokrat na ramenih naših mladih. Za nedeljo smo si zagotovili nastop pihalnega orkestra Breg, v soboto pa b0 nastopila glasbena skupina mladin Flesh-back, ki bo nastopila še Prt’0 večernim plesom. Gre za skupin® mladih — predsednik je Valter Olenik Id se zbirajo v Borštu, kjer tudi vadijo in igrajo seveda glasbo, ki le všeč mladim. To bo novost in upa' mo, da bo nastop dobro uspel.« Za prihodnjo sezono ste torej kat optimistično razpoloženi? , »Predvsem vidimo, da se v društvu pridno udejstvujejo mladi. Začeli s° delati, ko so bili še otroci in sedaj s svojo dejavnostjo nadaljujejo. Naš od; bor sestavljajo zelo mladi, pa tudi starejši. Sodelovanje je dobro in t®' ko upamo, da bomo s skupnimi m0®' mi še marsikaj napravili.« Geni, ki je sicer učiteljica, kot vsem članom društva, želimo velik® uspeha pri izvedbi šagre, nato pa se prijetne počitnice. N. L- Sestanek na deželi o usodi Telettre Na odbomištvu za industrijo je bil v prejšnjih dneh sestanek med odbornikom Francescuttom in tajništvom federacije kovinarskih delavcev (FLM), ki so se ga udeležili tudi člani tovarniškega sveta tržaškega obrata Telettra, saj je bil govor o bodočem razvoju tega obrata. Pred kratkim se je namreč odbornik Francescutto sestal z vodstvom Telettre, prav zato pa so sindikati zahtevali sestanek, da bi zvedeli za namene in programe vodstva tovarne. Odbornik je sindikalistom zagotovil, da namerava vodstvo Telettra še potencirati obrat z uvedbo novih proizvodnih linij predvsem na področju modeme tehnologije. V roku dveh let naj bi celo ustvarili v Trstu nov center za raziskavo in razvoj na novih osnovah. Predstavniki FLM so pozdravili te programe, istočasno pa opozorili odbornika, da je treba od besed preiti k dejanjem, še posebno glede na važno mesto Telettre v okviru obubožanega tržaškega gospodarstva. Vsekakor bo septembra novo srečanje med odbornikom in sindikalisti, da bi preverili resnično dobro voljo vodstva Telettre. Pogovor s skladateljem Ignacijem Oto, odgovornim za godbe pri ZSKD Godbe so del naše ljudske kulture Pomemben del premoženja naše ljudske kulture so tudi godbe, ki že dolga leta spremljajo vaške praznike in kulturne prireditve. V zadnjem času so se zamejska godbena društva preuredila in prenovila. Ob koncu letošnje sezone smo se o dejavnosti slovenskih godbenih društev pogovorili s skladateljem Ignacijem Oto, ki je pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odgovoren za to dejavnost. Kdaj se je pravzaprav začela glasbena dejavnost v teh krajih? »Prisotnost godb na vaških praznikih in prireditvah je že stara tradicija. Slovenska godbiena društva so namreč praznovala že visoke jubileje, saj so nastala že pred prvo svetovno vojno. Fašistična oblast, ki je strogo prepovedala delovanje Vsake slovenske organizacije, je prisilila k molku tudi godbena društva, ki pa so takoj po vojni obnovila in nadaljevala svojo dejavnost.« Koliko godbenih društev se je ohranilo do današnjih dni in kako delujejo? »Na Goriškem deluje samo eno godbeno društvo in sicer »Kras« iz Doberdoba. Na Tržaškem pa jih je šest: godbeno društvo »Breg« iz Doline, godba na pihala iz Ricmanj, godbeno društvo »Viktor Parma« iz Trebč, godbeno društvo Prosek, »Vesna« iz Križa in godbeno društvo »Nabrežina«. Društva so se v zadnjih letih prenovila, vpisala so se v ZSKD in ustanovila svoje glasbene tečaje, ki so pritegnili v to glasbeno dejavnost veliko mladih. Iz ožjega kroga so godbena društva razpršila svojo dejavnost na širša območja. Godbene skupine veliko gostujejo v Sloveniji in po naši deželi. Udeležile so se revij v Trstu in Gorici in raznih godbenih tekmovanj v Sloveniji, kjer so se dobro izkazale. Poleg tega seveda nastopajo godbo na pihala na vaških šagrah in ob priložnosti večjih slavnosti. Začelo se je torej ugodnejše obdobje, ko godba ni več le priložnost za razvedrilo in nekaj manjvrednega v kulturnem programu, temveč vedno bolj sestavni del našega kulturnega dogajanja. S katerimi težavami pa se srečujejo godbena društva? »Predvsem primanjkuje primernih prostorov, kjer bi godbe lahko vadile brez problemov. Večji problem pa so strokovni kadri. Skoraj vsi kapelniki prihajajo z onstran meje. V naših krajih pa ni nobenega mlajšega dirigenta. To delo zahteva namreč veliko glasbene izobrazbe in izkušenj. Kakšne načrte imate za prihodnjo sezono? »Vsako leto imamo na začetku sezone sestanek, na katerem se dogovorimo o nadaljnjem delovanju. Glavna godbena prireditev je' revija, ki pa jo prirejamo vsako drugo leto v Kulturnem domu. Glede delovanja glasbenih šol pa bo vsako društvo poskrbelo za svoje tečaje.« Ali se mladi zanimajo za godbeno dejavnost in kako sodelujejo pri lekcijah na godbenih tečajih? »Iz rezultatov glasbenih šol je razvidno, da se mladina precej zanima za godbeno dejavnost. Uvajanje mladih v godbena društva je zelo važno, saj se bo z njihovim sodelovanjdm lahko nadaljevalo godbeno življenje na Tržaškem in z njim tradicija vaških godb.« Problem Palestine na festivalu Unità v Sesljanskem zalivu Na festivalu Unità in Dela v S®' sljanskem zalivu bo danes ob uri zanimiva javna razprava na ^ mo »Kakšen mir za Palestino«. V 21. ure dalje bo igral orkester P1"1®, ma. Jutri pa bo ob 20. uri prvi 00 dveh ponedeljkovih večerov, posvečO" nih obema velesilama, ZDA in Sto' jetski zvezi. O »Reaganovi Ameriki bo govoril novinar RAI Franco naldini. Sledil bo nastop orkestr O sinočnji razpravi o vlogi Trsta med Vzhodom in Zahodom bomo P° ročah v torkovi številki. Zveza industrijcev o »paketu« za Trst Zveza tržaških indùstrijcev je, ^ lo ugodno ocenila torkove avdicije komisiji za proračun v poslanski zbo niči o »paketu« za Trst in GoriC' Tržaški industrijci so izrekli pozib ^ no mnenje o enotnih pogledih »paket« predvsem glede prioritetni, ukrepov v korist tržaškega in gori škega gospodarstva. Kam po maturi ? - Nehaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro Humanistično znanje tudi v tehnološkem svetu dragoceno Vsako leto se približno ena četrtina naših maturantov odloči za študij t. i. humanističnih ved. Kaj terja tak študij od študentov? Kakšne možnosti bodočega dela mu nudi? Zakaj je pravzaprav tako privlačno? O vsem tem smo se pogovorili s prof. Jožetom Pirjevcem, ki poučuje zgodovino slovanskih narodov na filozofski fakulteti v Trstu. — V pogovorih o perspektivah, ki jih danes nudi študij, je veliko govora o možnostih na področju elektronike, kemije, ekonomije. O izgledih za tiste, ki se posvetijo študiju humanističnih ved, o kulturi v klasičnem smislu besede (saj je jasno, da je tudi elektronika kultura) smo večkrat previdno tiho. Kje je danes ta kultura, ali je morda odrinjena na stranski tir? Mislim, da bomo v prihodnjih letih priča nastajanju poklicev, ki se šele porajajo. To odpira neizhojena pota in zahteva od posameznika, da je pripravljen soočati se z novim. To dejstvo pa spet terja od nas elastičnosti in prepričanja, da bo človek prisiljen študirati bržčas celo življenje. Kajti v štirih letih fakultete je enostavno nemogoče, da bi si pridobil vse znanje, ki ga zahteva sodobnost. V tem okviru imajo humanistične vede veliko perspektiv. Razen tega razviti svet ponuja človeku dosti prostega časa in mu nudi nemalo možnosti, da se poleg {»klicnega dela bavi tudi s kulturo. S tem v zvezi upam, da se bo zanimanje za humanistične vede stalno krepilo ,da se bo večalo povpraševanje po produktih intelektualnih delavcev in da se bo mreža kulturnih infrastruktur širila. Seveda je taka slika stvar vizije bodočnosti, saj sili današnje stanje ravno v nasprotno razmišljanje. Vsak ve, da perspektive za službo niso niti najmanj odlične: v italijanskem am-bientu je kriza naravnost dramatična, pa tudi pri nas razmere niso prav rožnate. Prepričan pa sem, da gre le za prehodno obdobje in da bo novi čas (mislim na poštindustrijsko družbo) naklonjen humanističnim vedam. — Ali ima strogo humanistična izobrazba danes še smisel in veljavo? Prav gotovo. Humanistične vede se vendar bavijo s človekom, z njegovo preteklostjo, s tem, kar je ustvaril lepega skozi čas, z njegovim delovanjem, mislijo, angažiranostjo, z njegovim gledanjem na samega sebe. Kako naj bi bile drugotnega pomena in bi obstale na stranskem tiru? Trdno sem prepričan, da brez temeljitega in globokega študija teh problemov nobena družba enostavno ne more obstajati, pa čeprav je še tako tehnološko razvita. To moje prepričanje potrjuje realnost sama. Države kot so ZDA, Anglija, Nemčija in SZ dajejo študiju humanističnih ved velik poudarek. Merilo bogastva teh družb je tudi v smislu, ki ga kažejo za razvoj omenjenih ved. — Kdor se danes odloči za vpis na humanistične fakultete, mora vedeti, da pot do kruha ne bo ne lahka ne kratka. Kakšne možnosti delovanja i- ma diplomiranec teh smeri? Katero smer v okviru teh fakultete bi najbolj priporočili našim maturantom in zakaj? Slovenski študent ima možnost za zaposlitev ali na srednjih šolah ali pa v kaki organizaciji, ki deluje na kulturnem področju. Študent, ki se vpiše na našo fakulteto, ima priliko, da poglobi svoje vedenje o slovenski kulturi. Vendar imam vtis, da smo priča nevarnemu procesu: mladi se odtujujejo domači kulturi, saj so še preveč pod vplivom mass-medijev, ki so večinoma le prevod anglosaksonskega pogleda na svet. Mislim, da pogosto zanemarjamo našo slovensko ustvarjalnost in preziramo kulturno bogastvo vzhodne Evrope. Slovenskemu študentu se ponuja čudovita prilika: njegov jezik je medij, ki mu omogoča kontakt s širokim slovanskim svetom in z njegovo izredno kulturno produkcijo; Moral bi jo do kraja izrabiti: prvič zaradi potrjevanja svoje nacionalne identitete, pa tudi zaradi možnosti, ki mu jih ta pot omogoča. Ljudi, ki poznajo slovanski kulturni prostor pač v Italiji ni veliko. — Sami poučujete na filozofski fakulteti: bi morda iznesli kako kritično misel o njenem ustroju? Ta fakulteta je doživela v zadnjih desetih letih globoko preobrazbo. Še pred kratkim je bila to elitna šola, potem pa se je preoblikovala v fakulteto za široke mase. Notranji ustroj se je spremenil, število docentov in predmetov se je pomnožilo. Mislim, da je proces tega preoblikovanja še v teku in da seveda ni brez proble- mov. Naj omenim samo nastajanje departmajev, teh novih struktur, v katerih je treba najti svoj prostor.. Vse to pa vzbuja skrbi, tudi kar se tiče slovanskega inštituta. Ali .ne bomo v kakem velikem departmaju odrinjeni na rob in izgubil svoje avtonomije? Problemov je še dosti, a kljub temu ne smemo biti preveč pesimistični. Kar na univerzi predvsem velja, je angažiranost posameznika, tako docenta kot študenta. V tem okviru mi dovolite še nasvet bodočim študentom: naj se vključijo v delo, vpišejo naj se na fakulteto z elanom in optimizmom, naj postanejo živ element v snovanju in v kulturni diskusiji, ki teče znotraj njenih inštitutov. — Kaj najbolj primanjkuje študentom, ki so vpisani na filozofski fakulteti? Mislim, da prav to, o čemer sem zdajle govoril. Pogosto ni prave volje po znanju, ki ne bi peljalo samo k diplomi, volje, da človek zrase in se umsko razvije. Pri študentih opažam neko apatičnost, ni tiste iskrive vedoželjnosti, ki bi si jo želel, pa tudi ne prave pripravljenosti na dialog. Brez tega pa ne more biti prave kulture. Včasih imam tudi vtis, da študentom manjkajo tisti osnovni podatki, ki bi si jih morali pridobiti že na višji srednji šoli. A marda je to mladostni greh, ki smo ga vsi zagrešili. — Kaj pa najbolj cenite pri študentih? Pri tistih, ki se vključijo v delo, cenim veselje do raziskovanja, do spopadanja s problemi. Ko naletiš na takega študenta, si najbolj poplačan v svojem didaktičnem naporu. : — Pri študiju humanističnih ved ^ točno določenih formul in edino v Ijavnih teorij, znanje je široko. K®*, naj se mlad človek prikoplje do tak gai znanja? ^ Znanje je proces v teku. Zaved se je treba, da se bomo vedno saff učili in si pridobivali le možnosti, pridemo do novega znanja. Kar človeštvo ustvarilo v tisočih letih kar danes raste z bliskovito ne bo nikoli pregledno enemu sa{n^ mu. Pri študiju humanističnih vco odobril sporazum prijateljstva s Sežansko občino in se tako konkret n° vključil v sodelovanje obmejnih °bčinskih skupnosti, ki ima za cilj Wjateljstvo sosedov ob odprti me-j- O pomenu tega sporazuma je uvo-™nia poročal župan Miloš Budin, njGgovemu izvajanju pa se je nato Pridružila manjšinska skupina Sloven-s*e skupnosti. Sporazum prijateljeva z občino Sežana je na svoji zad-seji odobril tudi repentabrski ob-Clnski svet, pred časom pa so isto spomenico sprejeli tudi v dolinski občini, ki tudi meji na sežansko občino. Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju je predsednik sežanske občinske skupnosti Tihomir Kovačič naslovil tudi tržaškemu in devinsko - nabre-žinskemu občinskemu svetu. Prvi o zadevi ni še razpravljal, devinsko -nabrežinski občinski svet (ki ni bil še uradno umeščen) pa bo to skoraj gotovo storil na eni svojih prvih zasedanj. Zgoniški občinski svet je izvolil tudi nekatere delovne komisije ter imenoval svoje člane v razne upravne svete krajevnih ustanov. V gradbeno občinsko komisijo so tako zgoniški upravitelji imenovali Stanka Budina, Pavla Slamiča, Marja Cosmo in Jožka Grudna. Komisiji, v kateri je tudi župan, bo posredoval podžupan Boris Štrekelj. Izvolili so tudi predstavnike, ki bodo v novi mandatni dobi zastopali zgoniško občino v glavni skupščini Kraške gorske skupnosti in sicer Josipa Guština in Borisa Štreklja v zastopstvu napredne liste ter Srečka Grudna kot predstavnika Slovenske skupnosti. V skupščini KGS bo še dalje avtomatično v svojstvu župana tudi Miloš Budin, ki je tudi predsednik tega krajevnega telesa. Na seji so izvolih tudi komisije *za kulturo in šport, za ljudske sodnike in za kmetijstvo, predstavnike v kraški vodovod, v zavod za ljudske gradnje (IACP), v konzorcij za prevoze (AC T), v združenje občin (ANCI) ter preglednike računov. Po poročilu odgovornega odbornika Tonka Furlana so z glasovi napredne liste (SSk se je vzdržala) tudi sklenili zvišati tarife za odvažanje smeti. Za vsak kvadratni meter stanovanja bodo morali sedaj zgoniški občani plačati 263 lir pristojbine, kar je kljub 15-odstot-nemu povišku še med najnižjimi tovrstnimi pristojbinami na deželni ravni. Alkoholiki za svoje zdravstvene strukture Alkohološka sekcija, priključena oddelku za dolgotrajno zdravljenje, in Združenje alkoholikov na zdravljenju iz Trsta sta se v preteklih dneh sestali, da bi vzeli v pretres nekatere vesti o napovedani preureditvi tržaških bolnišnic, ki se neposredno tičejo tudi alkoholikov. Iz srečanja je izšla potreba po informiranju tržaške javnosti o težavnem položaju, v katerem delujeta Alkohološka sekcija in Združ/cnje alkoholikov na zdravljenju. Alkohološka sekcija je nastala leta 1982, da bi omogočila nadaljevanje terapevtskega zdravljenja alkoholikov vključenih v Združenje alkoholikov na zdravljenju, ki je bilo ustanovljeno leta 1979. Potem ko je sekcija že večkrat posegla pri pristojnih oblasteh, da bi ji povečali število mest za alkoholike v bolnišnici od sedanjih 15 na 30, je pred kratkim tvegala, da jo bodo ob preosnovd tržaških bolnišnic ukinib. Vest o morebitni ukinitvi je zaskrbljujoče odjeknila ne le med več kot 350 alkohobki na zdravljenju in njihovimi družinami, marveč tudi med številnimi alkoholiki, ki še čakajo na začetek zdravljenja, da bi se rešili zakletega objema alkohola. Na srečanju so imeli udeleženci vtis, da so hoteli politični predstavniki špekulirati tudi na koži alkoholikov; kljub temu Alkohološka sekcija trenutno še vedno deluje, čeprav v zelo težkih pogojih. Obveščanje tržaške javnosti je prva od številnih pobud, za katere so se domenili udeleženci srečanja, da bi zaščitili zdravje velikega dela meščanov. ki jih tare alkoholizem. (Sledi 66 podpisov) Knjiga o jami pri Briščkih V Novinarskem krožku v Trstu bodo v torek, 30. julija, ob 18.30 predstavili publikacijo pod naslovom »Jama pri Briščkih v okviru tržaškega Krasa«, ki jo je uredil Fabio Forti. Knjigo bosta predstavila pokrajinski odbornik Bonat in šef kronike italijanskega tržaškega dnevnika Nicolini. Pokrovitelj predstavitve je tržaška pokrajinska uprava. • Tržaška občina sporoča, da bodo od torka, 30. tm. dalje, v občinski blagajni v Ul. Nordio 11 izplačevali honorarje predsednikom, tajnikom in skrutinatorjem, ki so sodelovali na referendumu 9. junija 1985. • Rajonski svet za Kolonjo in Škor-kljo se bo sestal na redni seji jutri ob 19. uri. Če ne bo legalnega števila svetovalcev, bo seja v drugem sklicanju v torek ob 19.30. • Zaradi del na grezničnem omrežju bo Ul. del Ponticello zaprta za promet od hišne številke 21 do 34 vse do zaključka del. • V Ul. S. Anastasio so uvedli dve novi parkirni mesti za vozila prizadetih oseb. PSDI grozi s politično krizo na deželi Po prestopu deželnega odbornika za turizem Vespasiana in videmskega ^krajinskega odbornika Rosenwirtha (oba sta doma iz Kanalske doline) ter tu
  • Autotransa, ki ga je vozil Utn ? Miloševič, je od zadaj silo-toUr “'čil v avtobus kranjskega Alpe-1 V,a' ki ga je upravljal šofer Marko UipnT' V nesreči je bilo lažje ra-01 -d. več potnikov, tri od teh (33-let-0;; ytn°slav Drvenka, 17-letna Sneža-te^rbljoševič in 21-letna Marina Zo-laL Pa so morah po prvo pomoč Obračun delovanja občinskih jasli: kdaj jasli tudi za Tržaško občinsko odborništvo za šolstvo je opravilo pred kratkim o-bračun delovanja občinskih otroških jasli. V pretekli sezoni je pet občinskih jash obiskovalo skupno 276 o-trok; od teh je bilo 68 dojenčkov (do 18 mesecev starosti) in 208 odstavljencev (med 18 in 36 meseci starosti). V jashh je službovalo 5 varušk, 35 asistentk, 5 kuharic in 26 pomožnih delavk. Za mezde osebja je občina potrosila milijardo 319 milijonov lir, prejela pa je 189 milijonov lir kot prispevek staršev za kosila in 555 mihjonov hr deželnih prispevkov. V preteklih tednih sta imela odbornika za šolstvo in za osebje niz srečanj s sindikalnimi organizacijami za povečanje organika občinskih jasli, da bi tako omogočili osebju zmanjšanje delovnega urnika (sedaj znaša tedensko 40 ur). Na sestankih so se domenih, da bodo v septembru zaposlili v jaslih še 20 asistentk in .5 pomožnih delavk. Odbornik za šolstvo Vattovani je ob koncu srečanj izrazil svoje zadovoljstvo za tako rešitev. Povečanje organika je vsekakor velika pridobitev za občinske jash, s katero pa se slovenski starši ne bodo mogli kdove kako okoristiti. V tržaški občini slovenske otroke? namreč ni jash za slovenske otroke. Naše organizacije in Združenja staršev so že večkrat zaprosila, da bi odprli jasli tudi za slovenske dojenčke in odstavljence, vse prošnje pa so doslej naletele na gluha ušesa. Lastnik karoserije presenetil tatova Prijatelji tuje lastnine so prejšnjo noč spet obiskah karoserijo »Jolly« v Ul. Caboto (v višini obrata Ital-cementi), a so morah zaradi nepričakovanega prihoda lastnika zbežati, seveda brez vsakršnega plena. Lastnik karoserije 64-letni Francesco Lio-netti, doma od Sv. Marije Magdalene Spodnje št. 3329, je policistom povedal, da je nepridiprava presenetil v trenutku, ko sta skušala vdreti v parkirani avtomobil, a sta po njegovem prihodu takoj zbežala. Pohcija je takoj uvedla preiskavo, o tatičih pa ne duha ne sluha. Karoserija »Jolly« je bila v preteklosti že večkrat tarča vlomilcev; pred kratkim so verjetno ene in iste osebe ukradle iz avtomobilov, ki so čakali na popravilo, več radijskih a-paratov. Sporočamo žalostno vest, da je v 86. letu starosti umrl Josip Škabar iz Trsta. Antifašist in politični preganjanec. Od njega se bomo poslovili jutri, 29. t.m., ob 17. uri na pokopališču v Kopru. Žalujoči: žena Ljudmila, sin Aljoša z družino in drugo sorodstvo. Koper, Trst, 28. juhja 1985 T Sporočamo žalostno vest, I da nas je zapustil naš dragi Mario Maver Pogreb bo v Novem mestu v torek, 30. t.m., ob 17. uri. Žalujoči: sestra Sonja z družino in svakinja Karmela. Gabrovec, Boljunec, 28. juhja 1985 Pogreb pokojnega Radislava Pertota bo jutri, v ponedeljek, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev. Nabrežina, 28. juhja 1985 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Zofije Kriščak vd. Kermolj se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so kakorkoli počastih njen spomin. Svojci Barkovlje, 28. julija 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame Malke Briščik por. Blažina se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Mož Pepi in hčeri z družinama. Briščiki, 28. juhja 1985 Š D ZAULE priredi na športnem igrišču v 2AVLJAH tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK DANES, 28. julija: ob 19. uri ansambel EST NORD EST, ples do 24. ure JUTRI, 29. julija: ob 18. uri razne igre; ob 20. uri BANDA TRIESTINISSIMA, ples do 24. ure Velik parkirni prostor na igrišču gledališča šolske vesti ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. Danes, 28. t. m., ob 18.00 je na sporedu zadnja predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana. V glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Serio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, teL 003861/212492 ali 221-121, int 432 in 433. kino Ariston 21.30 »Kaos«. Režija: Paolo in Vittorio Taviani; igrajo: R. Bianchi, F. Franchi, Ciccio Ingrassia. Eden 15.30 — 22.15 »Frenesie erotiche di coppie in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 20.00 — 22.15 »II Decameron«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Miami beach: spiaggia di fuoco per una ragazza svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Rats -Notte di terrore«. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Tran-cers«. Za vsakogar. Mignon 17.00 — 22.15 »L’alcova«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Capito! 17.00 — 22.00 »II futuro è donna«. Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta. Radio 15.30 — 21.30 »Le ragazze dalla passione scatenata«. Prepovedan mladini pod 18. letom. V zgoniški občini prosto* mesto za spremljevalca prizadetih otrok Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti od jutri, 29. t. m., do 19. avgusta. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja 2 izleta in sicer: 15. avgusta v Ravascletto in od 17. do 19. avgusta v Avstrijo na Dunaj. Za informacije tel. 040/61011 od 17. do 19. ure. SKD Slavec priredi 1. septembra avtobusni izlet v Ribnico. Vpisovanje od ponedeljka, 29. t. m., do četrtka, 1. avgusta, od 20.30 do 21.30 v Kulturnem domu. razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV obvešča svoje člane, da bo pisarna zaprta od 1. do 19. avgusta. Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 5. avgusta do 17. avgusta. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje slike in risbe Žarko Vrezec. Brezplačno cepljenje psov Župan občine Devin - Nabrežina obvešča, da tudi letos se bo vršilo obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je namenjeno za pse, ki presegajo 3 mesece starosti. Brezplačno cepljenje psov se bo vršilo pri občinski klavnici v Nabrežini od 15. 7. do 14. 8. 1985 in sicer ob ponedeljkih in sredah od 11. do 12. ure. PRIPOROČA SE NAGOBČNIK ZA PSA. * * * Dolinska občinska uprava sporoča, da je treba obvezno cepiti pse in druge domače živali proti steklini do 16. avgusta, kot določa ministrski odlok z dne 24. maja 1985. V dolinski občini bo cepljenje na županstvu vsak torek in vsako soboto od 11. do 12. ure, in sicer od torka, 9. julija, dalje. Po 16. avgustu bo občina prisiljena, da prijavi sodnim oblastem vse, ki bi se ne držali tega odloka. Ob rojstvu prvorojenčka JANA čestitajo srečnima staršema Paoli in Walterju Grudini starši, nona in strici. KD PRIMORSKO vabi na SAGRO V BOROV GOZDIČ V MAČKOLJE DANES, 28. JULIJA ob 10.00 odprtje kioskov; ob 19.00 koncert pihalnega orkestra Breg; ob 20.00 priznana plesna skupina . CIABS; ob 21.00 ples z ANSAMBLOM POMLAD JUTRI, 29. JULIJA ob 17.00 odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ANSAMBLOM POMLAD Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij ZSKD obvešča, da bo urad posloval od jutri, 29. t. m., do 30. avgusta s sledečim umikom: vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 16. do 19. ure, ob sobotah zaprto. Urad bo zaprt od 12. do 17. avgusta. čestitke Dragi mami in noni POLDI GRUDEN želijo vse najboljše ob 80. rojstnem dnevu in da bi bila čila in zdrava hči Vera z možem in vnuka Darja in Matija. Dragi sestri POLDI GRUDEN za njen 80. rojstni dan želita mnogo zdravja in da bi še vedno rada kvartala sestra Anica in brat Franjo. še na mnoga zdrava leta kličejo teti POLDI vsi njeni nečaki z družinami, ki jih ni malo. Na padovski univerzi je diplomirala VILMA MALALAN Novi doktorici želijo obilo sreče in uspeha oče, mati, sestri Sandra in Laura. Telefonske številke Primorskega dnevnika in ZTT Objavljamo telefonske številke PRIMORSKEGA DNEVNIKA in drugih oddelkov Založništva tržaškega tiska: PRIMORSKI DNEVNIK ALPE ADRIA 794672/3, 4, 5 795873 DIREKCIJA in UPRAVA ZTT 772755 PUBLIEST (Oglasni oddelek) 775275 TUJI LISTI 727396 IMPORT-EXPORT 764310 KNJIŽNE IZDAJE 728060 GRAFICENTER 763856 VIDEOEST 796218 SKLADIŠČE 910236 Zgoniška občinska uprava je razpisala mesto spremljevalca prizadetih šoloobveznih otrok v šolskem letu 1985/86. Interesenti obeh spolov, ki so zainteresirani za dodelitev začasnega poklicnega naloga, morajo predložiti zedevno prošnjo do vključno 16. avgusta. Kandidati morajo obvezno razpolagati z lastnim prevoznim sredstvom, podrobnejša pojasnila pa nudi občinsko tajništvo v Zgoniku. Razpisana tečaja za zdravstvene tehnike Tržaška krajevna zdravstvena enota je razpisala XI. tečaj za radiološke zdravstvene tehnike in HI. tečaj za fiziopatološke tehnike. Oba tečaja trajata tri leta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta, ki bodo najkasneje do konca leta 1985 dopolnili 18 let in imajo diplomo višje srednje šole, ki dovoljuje vpis na univerzo. Prošnje za vpis morajo kandidati oddati na krajevno zdravstveno enoto. Ul. Fameto 3, med 15. julijem in 13. avgustom. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 28. julija ZMAGO Sonce vzide ob 4.44 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 14.55 — Luna vzide ob 18.17 in zatone ob 1.38. Jutri, PONEDELJEK, 29. julija MARTA LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. Vreme včeraj: temperatura zraka 29,8 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 25,8 stopnije. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Tarticchio, Sabrina Cossaro, Valentina Bravi, Rea-na Zacchigna. UMRLI SO: 63-letna Maria Prašelj, 81-letni Raimondo Devescovi, 81-letna Rosa Olenich, 78-letna Maria lurman, 64- letni Bruno Stibiel, 81-letni Mario Mocher, 75-letni Vittorio Pečarič, 64-letna Antonia Rizzo por. Nusdeo, 81-letna Irma Michelazzi vd. Bassi, 85-letna Angela Legovich vd. Mian, 60-letni Bruno Schipizza, 83-letni Raffaele Tur-ko, 72-letna Corinna Marin vd. Marini, 65- Ietni Pasquale Bollati. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. TRST Ul Mo i z mi NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, žavlje. LOTERIJA BARI 8 28 10 12 16 CAGLIARI 82 62 33 61 77 FIRENCE 68 11 42 28 56 GENOVA 74 12 84 20 40 MILAN 90 17 15 25 50 NEAPELJ 68 85 40 73 29 PALERMO 3 76 75 78 41 RIM 58 75 49 9 77 TURIN 24 76 90 32 31 BENETKE 81 71 46 50 7 ENALOTTO 122 222 1X1 222 KVOTE: 12 — 19.368.000 lir 11 — 665.000 lir 10 — 67.000 lir mali oglasi PRODAM fiat 500 L, letnik 1971, v odličnem stanju ter motor morini 250, 12.000 km, 900.000 lir. Tel. na št. 040/226-517. PRODAM' dobro vpeljano trgovino jestvin v centru mesta, visok promet, odlični pogoji. Za informacije tel. na št. 040/62094 v uradnih urah. UPOKOJENEC, srednjih let, z lastnim stanovanjem, išče živahno žensko od 45 do 50 let, Slovenko, tudi onstran meje za prijateljsko srečanje, eventualni skupni vikend za »ferragosto«, morebitno skupno življenje. Pisati v Trst, »fermo posta patente auto« št. 32932. PRODAM avtomatsko stiskalnico bosel-lo, koš INOX 15 hektohtrov, v odličnem stanju. Telefon 0481/33670 ali 85174. NADALJUJE SE OSMICA pri Rudiju Košuti, Križ 44. Toči belo in črno vino. IMPORT/EXPORT išče 40-letno tajnico z veliko prakso v import/exportu, telexu in v računovodstvu ter z znanjem nemškega jezika. Pisati na po. BOX 1324. MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE, Narodna 28 (pri tramvajski postaji) nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami. VINOGRADNIK Mario Usco, Ul. del Tirno 12, je odprl osmico. Toči belo in črno vino. Vabljeni! PANDO super 45, staro 4 mesece, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/229-377. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam ford escori 1100 v dobrem stanju. TeL 040/751-684 ob urah kosila. STE PROSTI par ur tedensko? Priznano podjetje išče v Gorici uveljavljenega zunanjega prodajalca/ko. Možnost dobrega dodatnega zaslužka. Pismene ponudbe na: ZTT, Oglasni oddelek, C.P. 559 - Trst. NA PROSEKU je odprl osmico Milko Cibic. Toči belo in čmo vino. PRODAM novo rustično hrastovo spalno sobo po polovični ceni. TeL na št. 040/575-145 ali 54390. PRODAM nov kavč na vogal v žametu po polovični ceni. Tel. na št 040/575-145 ali 54390. UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz matematike in fizike. Telefonirati na št. 0481/882-339. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. POHIŠTVO BIECHER, Ul. dell’Istria 27 (tel. 750-113), bogata izbira nove; ga in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE- * Posebne ponudbe tudi pri okrasni j’ predmetih zaradi ukinitve prodaje teli artiklov. PRODAM fiat 131 supermirafiori, 6D tisoč km, odlično ohranjen, obroči iz lahke litine. Telefonirati ob uri obeda 0481/84741. SAUNA SOLE - čudovita krema za hu); sanje med sončenjem je v prodaji tudi na Opčinah v parfumeriji KOZMETIKA 90. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 {pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 r K. & G KONFEKCIJE ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA KVALITETA ZNANIH ZNAMK RAGNO - FILA - MALERBA -FURLANA BOMBAŽ: B.B.B. - GATTO - POALA OPČINE Narodna ulica 71 Telefon 214-269 S.A.C.A.T. I5 IMPORT - EXPORT nadomestni dell za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 DEC SISTEMI srl computermarket Ulica Valdirivo 6 — TRST Tel.: 040/61946 Computer Macintosh, ki ga naše podjetje uradno zastopa in prodaja, razpolaga tudi z word — processing programom, ki uporablja črke Č, č, š, š, Ž, ž iz slovenske abecede. POVERJENI ZASTOPNIK m Apple Computer EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Canon proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«: fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material. CMD Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231 Veleblagovnica Tolentino TRST Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento VSA POLETNA OBLAČILA KOPALKE — ZAVES& f radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 28. julija 1985 Ponedeljek, 29. julija 1985 RADIO ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA TELEVIZIJA Nedelja, 28. julija 1985 Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Praznični dan 12.15 Zelena črta 13.00 Poletni maraton: Človek in balet 13.30 Dnevnik 13.45 Moulin Rouge - film 15.45 Dogodivščine na dnu morja -TV film 16.35 Topolino story - risanka 11-0O Giovani ribelli - TV film 13.00 Italia mia - oddajo vodi Joce-lyn 20.00 Dnevnik “6.30 La cittadella - 4. nadaljevanje “2-15 Hit parade “2.50 športna nedelja “3-25 Dnevnik 1 - Vesti 23.30 Tao Fest ’85 - prenos iz Taor-mine Drugi kanal 9.30 Castelgandolfo: kajakaštvo 11.00 Più sani, più belli - oddaja o i, zdravju H.30 L’edera - film Igrajo: Columba Dominquez, Rolando Lupi, Franco Marzi 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13-15 Due e simpatia: Senza famiglia - 6. in zadnje nadaljevanje 14.05 L’indossatrice - film Igrajo: Lana Tumer, Ray MiL land, Tom Ewell 15.50 Dnevnik 2 - Neposredni šport Livorno: kolesarstvo Castelgandolfo: kajakaštvo Caorle: atletika 18.45 L’asso della Manica -TV film Meteo 2 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 20.00 Dnevnik 2 - Športna nedelja 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.30 Dnevnik 2 - Vesti 21.40 Oppenheimer - 4. nadaljevanje 23.05 Dnevnik 2 - Trentatrè 23.40 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.20 Deželni šport 20.30 Epistolari celebri: Ugo Foscolo - Antonietta Fa-gnani Arese 21.45 Dnevnik 3 22.10 Domenica gol 22.40 Filmska kamera in spomin 22.55 Concertone: Don’t knock thè rock 23.45 Speciale Orecchiocchio : Edoardo De Angelis in Laura Valente Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton Človek in balet 13.30 Dnevnik 13.45 Sette contro tutti - film Igrajo Roger Browne, Liz Havil-land, Al Northon 15.20 Posebnosti iz parlamenta 15.50 Una spedizione negli abissi marini - dok. 16.45 Fiabe così: Il fantasma nella bottiglia 16.55 L’ultimo fuorilegge - 6. nadaljevanje 17.45 L’olimpiade della risata - risanka 18.05 L’orso Smokey - risanka 18.25 TV stadio - 4. dt-1 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 MacArthur il generale ribelle -film Igrajo Gregory Peck, Dan O’Herlihy, Ed Flanders 22.30 Dnevnik 22.40 Ko kronika postane zgodovina: Afganistan - 5. del 23.25 I cinque concerti di Beethoven per piano e orchestra 00.10 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - ob 13. uri 13.15 Figli e amanti - film Igrajo Eileen Atkins, Tom Bell, Geofrey Burridge 14.15 L’estate è un’avventura I modi di dire - lutke II sacco bucato - lutke Leggeinde indiane - TV film 16.50 Mamma Roma - film Igrajo Anna Magnani, Ettore Garofalo, Franco Cittì 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 L’asso della Manica - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 - 23.45 Le solitudini dell’artista Una serata dedicata a Ingmar Bergman Faro, la mia isola - film 22.05 Dnevnik 2 - Vestì 22.15 Sussurri e grida - film 23.45 Nabožna oddaja 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.30 Kolesarstvo: Predstavitev svetovnih prvcaistev 1935 18.00 Ponte Arche: Kolesarstvo 19.00 Dnevnik 3 19.25 L’altro suono - 5. nadaljevanje 20.00 šola in vzgoja: Psihologija 20.30 Rock koncert: Janis Joplin 22.00 Dnevnik 3 22.25 šola in vzgoja: otroška abeceda 22.55 Alba tragica - film Igrajo: Jean Gabin, Arletty, Ju-les Berry, Jacqueline Laurent JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 17.00 Film 16.10 Quark - poljudnoznanstvena od- “■««rito, “0.30 Notouche - opereta «•00 Comat - TV film ^■OO Film 20.00 Zadrski momento - 4. in zadnji del 20.55 Jazz na ekranu: Dr. Umezu Band - 1. oddaja 21.25 Športni pregled 21.55 Poročila Zagreb Ljubljana 12.30 Tom Sawyer in Huckleberry Finn - film 6.05 Teletekst 8.20 Poročila 8- 25 živ žav Risanke, Tom Sawyer 9- 25 Obiskovalci, 2. del nadalj. 9.55 Lampijon in lepa Marija - 8. , in zadnji del u35 Domači ansambli: , Henček in njegovi fantje 1-30 Kmetijska oddaja !f -30 Poročila TIS čedomir Ilič - 4. del 6.06 Poročila ifir 171aJski poker - 2. del 6.55 Yankee Doodle Dandy - film S ££* 14.05 Glasbeno popoldne: Tisoči nočni preludij 15.35 Svilena pot - dokumentarec 16.25 Lampijon in lepa Marija - 5. del 17.05 Po Titovi poti - dok. 17.40 Fantje iz Flatbusha - film 19.30 Dnevnik 20.00 Zadrski memento - 4. in zadnji del 20.50 Morje, ljudje, obale - dok. 21.25 Športni pregled 21 55 Dnevnik 22.15 Program Plus: Benny Hill, Tisoč let dubrovniškega pomorstva ZASEBNE POSTAJE Koper 15.00 Film 16.55 Westside Medicai - TV film 17.35 Smithovi - TV film 18.05 Mr. Magoo, risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Končan prvi krog pogajanj o upravah v Miljah in Nabrežini KRMEV — Zapleti o pogajanjih za o-blikovanje občinskega odbora TRST — Pobude za ovrednotenje »plave« ribe GORICA — Revija »Studi goriziani« o Trubarju na Goriškem TRST — Statistike o porokah TRST — Regata Sirene 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Zdrava prehrana 20.25 Dvoboj na soncu - film Igrajo: Jennifer Jones, Joseph - Cotten, Gregory Peck 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Nakoč je bilo dvakrat » 23.15 Westside Medicai - TV film 00.10 Film Ljubljana 17.40 Teletekst RTV Ljubljana 17.55 Poročila 18.00 Poletavček, 6. del nanizanke 18.25 Če ladja zboli. . . 18.45 Vse je lepo, ko si mlad - odda jr za mlade 19.20 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.05 M. Grillandi: Lepa Otero, 3. del nadaljevanke 21.10 Mostarska operacija, liško-pri-morska operacija in sarajevska operacija - dokumentarec 22.00 Dnevnik Zagreb 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Zodbe iz nepričave, otroška serija 18.45 Vse je lepo, ko si mlad 19.30 Dnevnik 20.00 Made in Britain - TV drama 21.20 Paralele, notranjepolitična oddaja 21.50 Izbrani trenutek 21.55 Dnevnik 22.15 En avtor, en film 22.40 Program plus: Benny Hill - koncert CANALE 5 6-30 Ralphsupermaxieroe - TV film l„-30 Le frontiere dello spirito lo, PhyUis - TV film J9-30 Mama Malone - TV film •00 Colpo grosso, ma non troppo -film 14 ^uPerclassifica Show -16 no treno del ritorno - film ■00 Come svaligiare una banca -film J^-90 Favilan - TV film jq'OO Condo - TV film 20 ^ L°ttery - TV film W',,'* La rosa d’Inghilterra - film '3° Šport Ob koncu film La strada senza nome Retequattro 10 2n fara’Slia Yeager - film wrV Le tigri di Mompracem l200 }3.00 California - TV film 1;, :“ The Muppet Show • 9 Jambo Jambo - dbk. film 15 (n P®1- Pelle “ TV film p; Le mille e una notte - film • ju La baia di Malachi - film 19 05 Attenti a Quei due - TV film 1 r, na katerem so sklenih razph stiti posojilnico. Predsednik Jožef Klanjšček je 7. septembra & sklep objavil na goriškem sodišču. Likvidacija je bila kmah* opravljena. Posojilnica v Pevmi je delovala petdeset let, od 1899 do 19^' Vebko ja napravila v takratnih pogojih in razmerah za gospodar ski dvig tega kraja. V njenem odboru so bili v tem petdesetletne^ razdobju naslednji domačini, ki so bib doma iz Pevme, Oslavj3, Štmavra, Podsabotina in Podgore; Prvo načelstvo: Anton Jožef Budin, Štefan Klavčič, Antorl Delpin, Josip Kavčič, Lavrencij Gomišček, Jožef Golob, Ant011 Pintar, Anton Gravner, Jožef Klanjšček, Mihael Gravner. Kasneje so bib člani odbora še: Anton Terpin, Jožef Rat^ kon, Andrej Drufovka, Anton Figelj, Franc Mikluž (1900), Jan® Kumar, Štefan Makuc, Jožef Pintar (1902), Mihael Marinič, sip Mašera (1903), Anton Furlan, Lovre Gomišček (1904), Ant00 Komavb (1906), Peter Gomišček, Janez Bensa (1909), Peter Ter pin (1910), Franc Gravner (1912), Jožef Terčič, Mohor Domink*' Ivan Terpin (1913), Štefan Klanjšček, Ivan Valentinčič (19W’ | Matija Ščurk (1921), Anton Levpušček, Florijan Primožič, J°^e Mikluž, Jožef Valentinčič, Ivan Gravner, Karol Primožič (1922'’ : Valentin Terčič, Ludvik Brešan (1923), Anton Prinčič, Anton ^ lentinčič, Anton Mikluž, Alojz Planinšček, Jožef Bitežnik (192*'' | Štefan Klavčič, Karol Cibic (1926), ffilarij Primožič, Ivan Miklu, (1928), Jožef Gabrijelčič, Valentin Bensa (1929), Jožef Primož (1931), Ivan Figelj, Maks Pintar (1934), R. Claricini, Mario BreS san (1936), Blaž Kogoj (1937), Štefan Bensa, Alojz Terpin, LuCj\ nò Vehcogna (1938), Anton Mavrič (1941), Francesco Fogar (194"' Likvidacijski odbor: Jožef Klanjšček, Hilarij Primožič (194® Pogovor s Steliom Spadarom Potrebno je utrditi zavest da so manjšine vir bogastva V želji, da bi poglobili razpravo o odnosih med Slovenci in Italijani v naši deželi in da hi razmislili termin sožitja v vsej njegovi kompleksnosti objavljamo tokrat intervju s Steliom Spadarom, ki je Wl med pobudniki Skupine 85. Prepričani smo, da se bo v našem dnevniku razprava nadaljevala. Ppr.: V vsaki tržaški debati izropata nacionalni problem in seveda ravensko prešanje. V dokaj veliki ^ler} se uveljavlja enostransko gle uo-nje, ki ima do Slovencev negativen Predsodek. Ob tem je seveda tre-°a poudariti, da se del Trsta le ne Prepoznava v takšnem gledanju na stvari. Nastanek skupine 85 je brez a-vorna jasen dokaz tega, vendar osta-ja odprto vprašanje, čemu se ljudje, ki mislijo »drugače«, ki vidijo bodoč P°st v sožitju, pričenjajo združevati komaj sedaj, ali kakorkoli že pozno. Odg.: Brez dvoma se je skupina tedila pozno. Obstaja pa med itali-Jnnskimi intelektualci, solniki itd. Potreba po povezovanju med sloven-"te in italijansko stvarnostjo, ob staja potreba po izmenjavah, ki niso le telefonsko pretakanje podatkov, arnPak način razmišljanja o skupnih Problemih. Ponavljam, da odgovarjamo na te potrebe pozno, vprašujem P? se tudi, zakaj to zamudništvo. Menim, oenem pTe, ki izhaja iz različnih elemen-t°v. Najprej bi tu omenil močno pogojenost italijanskih razumnikov na tržaškem pa tudi na Goriškem in v videmski pokrajini. Pogojnost ima svoje korenine že v prejšnjem sto-letju, ohranila pa se je dokaj moč-no tudi po drugi svetovni vojni. Dru-p razlog za zamudništvo vidim v ete, da smo vsi podcenjevali pomen Pekega kulturnega načrta, ki ne bi vezan na določen politični tre- da je vzrok zanj v dolo zamudništvu italijanske kul- Putek. Nastanek skupine 85 temelji seve- j na načelu, da morajo Slovenci in telijani priti do skupnih pobud, sku-Pt.Pp sama pa je takšna, da so va-J° Pristopili ljudje z različnimi po-stedi na svet> ljudje različnih pri-Padnosti (strankarskih in drugih). Vpr, Zdi se mi, da je problem kupine in vseh tistih Italijanov, ki n Pristajajo na nacionalizme in na 'vjtizacijo slovenskega vprašanja, tu-* n tem, da njihovo delo s težavo j^lde pot do širše javnosti. Tu je ePe da. smo tudi mi Slovenci zaprti in da so nam stiki k>"‘' V svojih raznih izkušnjah, kult ^teškj pokrajinski odbornik, kot 85 tenik in tudi pri delu v skupini naletel pri Slovencih na ve-Ven PriPravljenost k sodelovanju. Slo-jri* Cl si stalno utirajo pot v aktivno pfteeijo. bos- sn*ca Je seveda tudi ta, da od-šini 0,b teeji pogojujejo bodisi manjkat večino in to iz številnih tezlo. VateosaAJ|Sa.športnica ne bom jaz in niti Gospa (op. Olga sani ič)> temveč bo to Jana...”. Zdelo se mi je, da šil6 špoj-t^jh iger sem odnesla lep vtis. Navdu-let S°. me za šport. Odbojko sem redno igrala nekaj Sokolu, nato pa pri Kontovelu.« pajeuPazno je bilo predstavništvo iz Goriške. Nasto-v0cj s° ekipe in posamezniki Doma, Mladosti, So-epil’ •tuventine in Brd, čeprav s skromnimi uspehi, leti Ekipna lestvica je doživela pravo revolucijo. Dve Prej ustanovljeno športno društvo Polet z Opčin je osvojilo prvo mest pred Cankarjem, Sokolom in Krasom. Komaj peto mesto Škamperla je moralo biti zelo boleče, obenem pa tudi dokaz, da močna decentralizacija ni mogla v celoti zagotoviti kakovosti in temperamenta, ki sta izhajala iz tega zgodovinskega društva. V celotnem programu je bilo nekaj novosti. Igrali so na primer badminton (zmagovalec Joži Peterlin), orientacijski pohod (na Opčinah so ga pripravili taborniki) pa je bil izveden ponoči. Doživel je zelo lep uspeh. Nastopilo je kar 22 ekip, ki so vzhodno od Opčin iskale in računale nekje do 2. ure ponoči. Izgubil se ni nihče, čeprav je pohod vseboval tudi zahtevne naloge. Kazenske dodatke točk je predvidevalo prižiganje baterije ali govorenje na nedovoljenem mestu. Predstavnik SPDT je po koncu tekmovanja dal zelo pameten predlog, ki se še danes (na sicer redkih pohodih) ne upošteva. Tekmovalni list naj bi dobil vsak član določene ekipe, da bi lahko vsakdo polno sodeloval pri reševanju nalog. Zmagala je ena od treh ekip tabornikov pred Poletom in škamperlom, izven konkurence pa so Bar-kovljani dosegli najmanj kazenskih točk. Med posrečenimi nalogami je bilo iskanje vejic brina, šipka, breskve in bodeče neže, kar v temi ni bilo posebno lahko, čeprav je mesec lepo sijal. Po spodrsljaju iz leta 1967 se je Cankar znova povzpel na prvo mesto v moški odbojki, v košarki pa so zanesljivo zmagali Rojančani, ki so imele v Renatu Štoklju, danes zdravniku, svojega apostola. Med tekmovanjem je prišlo do nenavadnega rezultata med štandreško Juventino in Sokolom. Gosti iz Goriške zo zmagali kar s 108:9, imeli pa so napačno prijavljenega člana in komisija je rezultat razvelja- vila. Sokol je tekmo dobil z običajnim 2:0. Verjetno najbolj edinstvena nagrada je bila plaketa za najbolj... oškodovano društvo. Organizatorji so z njo priznali tudi svoje napake. Prejela jo je kriška Vesna. Zaključek in nagrajevanje nista upoštevala začetka novega, denimo desetletnega ciklusa. Ob nastopu nove generacije se je trgu namenila množica pokalov, plaket in kolajn, brez vsake skromnosti. Tek na 110 m z ovirami na 9. SŠI leta 1966: številko 5 ima Iztok Furlan, štev. 9. pa Duško Švab Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 6Ò3 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (Šir 1 st , viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI 28. julija 1985 TRST.Ul. Montecchi 6 PP 559 Te!. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT tfctjJJ Clan talijanske m tiska Trst H Jj] sveže časopisnih f I založnikov BEG Bolgari in sv. Ciril in Metod Venčanje s tujo slavo SOFIJA — Vse kaže, da sta sv. Ciril in Metod postala jabolko ideološkega spora med sovjetskimi teoretiki in eno doslej najbolj ortodoksnih komunističnih partij, bolgarsko. Le ta je namreč z nenadejanim poudarkom proslavila lika obeh »velikih cimlizatorjev« ob letošnjem jubileju, ko poteka tisoč sto let od Metodove smrti. Bolgarski komunisti so pri tem šli tako daleč, da so svetnika proglasili za revolucionarja, predhodnika demokratičnih in ljudskih načel, predhodnika renesanse in reforme. Kar je najbrž najbolj zbodlo teoretike realnega socializma je to, da so Bolgari lika dveh velikih mož proslavili z dokaj neprikritim nacionalističnim prizvokom. Tako je glasilo KP Bolgarije »Rabotničeško delo« med drugim poudarilo, da »sta bila apostola bolgarskega in slovanskega izobraževanja, ustanovitelja bolgarske in slovanske literature, titano, v boju proti srednjeveškemu temnjaštvu, ki je imelo v svojih rokah politično in versko oblast v Evropi«, takoj zatem pa osredotočilo pozornost na vlogo civilizatorja, ki jo je bolgarski narod opravljal v vsem slovanskem svetu. Takšna bolgarska izvajanja so seveda sprožila negodovanje pri sovjetskih sosedih, pa ne samo pri njih. Če po eni strani »Pravda« napada odstopanja z marksistično-leninistične linije in z njimi povezani nacionalizem, »ki prerašča v rusofobijo« in ogroža odnose med socialističnimi državami, se z bolgarskimi stališči kaj malo strinjajo tudi drugi slovanski narodi. Čehi so na primer dokaj polemično ignorirali obletnico smrti sv. Metoda, ki je pokopan prav na Češkem, v Velehredu. • MOSKVA — V septembru 1983. leta je prišlo zaradi malomarnosti uprave tovarne na območju Leopolija do prave ekološke katastrofe, katere posledice so vidne še danes, četudi se je proces razsoljevanja povsem okužene in odmrle reke Djeper zaključil že 1984. leta. Tudi sicer je prišlo do o-gromne materialne škode, saj so ostala brez pitne vode vsa večja mesta kot npr. Odesa in Kiršmjev, velik del republik Ukrajine in Moldavije, odmrlo je ogromno v reki živečih Do katastrofe je prišlo, ko so spustili v reko pet milijonov kubičnih metrov umazane industrijske vode, ki je bila poprej zbrana v akumulacijskem jezeru. Sovjetska javnost je na povzročeno katastrofo reagirala burno preko časopisja in tudi sicer, odgovorni za storjeno pa naj bi bili tovarniški inženirji, katerim je sodišče odmerilo največ po pet let zapora, dva pa sta bila spuščena na svobodo. Prebrisani kriminalci ne gredo na limanice Opotekajoča sreča newyorske policije NEW YORK — Kriminalci, za katerimi je pravica dolgo let stegovala roko, so padli v past z domiselno in poceni ponujeno policijsko zvijačo. Pod imenom uslužbencev turistične agencije, ki prireja izlet v A-tlantic City, so detektivi poslali na naslove ljudi, o katerih so predpostavljali, da so pobeglim kriminalcem znani, vabljive ponudbe v obliki brezplačnega potovanja v to mesto, zastonj hotela in še 50 dolarjev žepnine za igre na srečo. Kot so pričakovali, je ponudba zanimala lepo število kriminalcev, ki so se, kot je bilo zapisano v vabilu, zglasili pri agenciji na vogalu Broo-klyna. Tami jih je res čakal avtobus, toda v njem so, namesto vodičev turistične agencije, bili policaji. Da potniki ne bi pričeli sumiti o nastavljeni pasti, so na vogalu avenije stali »turistični« vodiči v zelenih majicah z imenom turistične a-gencije, uslužbenci agencije so bili s potniki nadvse uslužni in pripravljeni odgovarjati na vsa vprašanja o izletu. Svojo ljubeznivost so izkazovali tudi v samem avtobusu. Ko pa je kakšnih 20 kriminalcev posedlo in so se za njimi zaprla vrata, so jih najprej prav ljubeznivo pozdravili, potem pa jim, spet ljubeznivo povedali, da so priprti. Med vožnjo v zapor je bila večina tiha, bili pa so tudi takšni, ki so dali duška svojemu razočaranju. »Prvič se je primerilo, da smo kaj dobili. Potem1 se pa vse tako slabo konča,« so tarnali in pojasnjevali, zakaj so sedli na policijske limanice. Policija v Brooklynu ni prvič vrgla svojih mrež na zvijačni način. Odkar je 1982. leta pričela po vsej državi lov za pobeglimi kriminalci, so jih polovili že nekaj desettisočev. Med njimi jih je bilo precej takšnih z bogato prestopniško kariero v u-bijanju, ropanju in trgovanju z mamili. Šef brooklynske policije je bil prepričan, da se bodo tudi tokrat v njihove mreže ulovile velike ribe, ven-dar se je uštel: odkrito je priznal, da so nasedli je manjši prestopniki, večji pa so na izlet poslali svoje družinske člane. Ob končani vožnji so kriminalce poslali v zapor, svojce prebrisanih če, kriminalcev, ki so na limanice P0-slali samo svoje sorodnike, pa do- ”mov. Čeprav se je enim in drugim izjalovil izlet v Atlantic City, so tako eni kot drugi spoznali, da se z oblastjo ne izplača igrati. • FIRENCE — Vsi mladi parčki, ki si v teh dneh izbirajo odročne P0" ti za svoje seksualne zabave, so v resni nevarnosti, da jih ustreli »f*' renska pošast«. Opozorilo prihaja državnega prokuratorja, ki že od 1968. leta dalje preiskuje sedem dvojnih zločinov te doslej še neodkrite »pošasti«. Zadnjič je pokazala svoje zverstvo točno pred enim lotom (29. julija), ko je v pandi % revolverjem ubila mlada zaljubljenca in jima odrezala rodila. • RIAD — Na podlagi islamskega zakonika »šaria« so ubili tri moške, ki so opijanili enega otroka s kolonsko vodo, tri pa so jih posiljevali- ----------------------------------------\ Barrici Beechcr Statve z?. Koča strica Toma če ste na počitnicah, dobro zabavo ! če nameravate v kratkem na dopust, vam želimo lepo vreme ! če želite naložiti svoj denar drugače, sedaj je čas, da obiščete podjetje RAMAMI. Če si lahko privoščite počitnice in ponudbo RAMAMI, obiščite nas in vaše počitnice se bodo spremenile v dober posel ! COMMODORE CBM 64 1 tastatura — 1 registrator COMMODORE PLUS 4 1 tastatura — 1 registrator — 2 kaseti — 1 vložek (plus 2 CARTIDGES in 1 PRIROČNIK BASIC, ki ga dobavlja SIRIUS s potrjeno garancijo) COMMODORE C16 1 tastatura — 1 registrator — 2 kaseti — 1 vložek (plus 2 CARTIDGES in 1 PRIROČNIK BASIC, ki ga dobavlja SIRIUS s potrjeno garancijo) 430.000 lir 360.000 lir 220.000 lir SPECTRUM SINCLAIR 48 K PLUS 8 kaset SINCLAIR 7990-48, knjiga SINCLAIR ZX SPECTRUM, kasete SINCLAIR NAVODILA ZA UPORABO, priročnik SINCLAIR 355.000 lir VIDEOREGISTRATOR GRUNDIG MONO 2000 2x4 760.000 lir VIDEOREGISTRATOR GRUNDIG VS 200 MONO VHS z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM + KASETA RAI (100 minut najzanimivej-šega nogometnega prvenstva na svetu) 1.125.000 lir V cene je vključen davek I.V.A. Plačevanje na obroke do 42 mesecev brez predplačila in brez menic. Vaša trgovina BMpert v Trstu — Ul. Revoltella 10 V-----------------------------------------------------------^