LETO XXX., ŠT. 37
Ptuj, 22. september 1977
cena 3 dinarje
YU ISSN 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
IZ VSEBINE
Poskusna proizvodnja sladkorne pese (stran 2)
Še prešibko uresničevanje zakona (stran 3)
Naš pa res nima uši (stran 4)
Krajevna skupnost Rogoznica praznuje (stran 5)
Letos 9150 osnovnošolcev (stran 6)
Srečno srbske žene
- in spet dobrodošle
Prejšnji četrtek je bilo v Ormožu na predvečer lirajevnega praznika
pred ormoškim gradom prisrčno srečanje slovenskih in srbskih kmečkih
proizvajalk. Imenitno vzdušje pa so ženttm pripravili pionirji v folklornih
in drugih pisanih oblačilih, pozdravila jih je mladinska godba ter ženski
pevski zbor. Bilo je veliko jabolk, cvetja, bilo je mnogo toplih stiskov
rok, poljubov in prgaznih besed.
Srbske žene so pozdravili predstavniki socialistične zveze iz Lenarta,
Maribora, Slovenske Bistrice, Ptuja in Ormoža. V imenu vseh je več sto
kmečkih žena na grajskem dvorišču pozdravila predsednica sveta za vpra-
šanja družbenoekonomskega položaja žensk pri OK SZDL Ormož, Anica
Zidarič. Srbske kmečke proizvajalke iz Arandjelovca, Kraljeva, Brusa,,
Sprejem v Ormožu je bil nadvse prisrčen.
Kniča in Svetozareva je pozdravil tudi Mirko Novak, ki je dejal, da so te-
ga prihoda veseli prav vsi in da žene prihajajo na obisk v najlepšem let-
nem času, ko se lahko povsod po poljih in vinogradih vidijo in ocenijo
sadovi kmečkih rok in kot je zak^učil , ,,spoznale boste veliko ljubezen
naše kmečke žene do pre^ube slovenske zemlje."
Predstavnka OK SZDL Kraljevo, Mirjana Mirkovič, se je zahvalila za
topel sprejem in poleg vsega poudarila pomen tega srečanja in vlogo žene
v današnjem času. Srbske žene so si v petek ogledale nekatere gospodar-
ske uspehe v podravski regiji. Tako so v petek obiskale otroške vrtce, v,
Med gostitelji srbskih kmečkih žena je bil tudi Stane Gavez, predsednik
medobčinskega sveta SZDL Maribor.
Ptuju so si ogledale poleg doma upokojencev še proizvodnjo v Mesokom-
binatu Perutnina Ptuj, Ptujske toplice ter usmerjeno kmetijo pri Mohori-'
čih v krajevni skupnosti Desternik.
V soboto se je srečanje nadaljevalo. Žene so se zbrale na posvetu v
Središču ob Dravi, kjer so govorile o vlogi kmečke proizvajalke v naši
družbi in o družbenoekonomskem položaju v samoupravnem sociali-
Žene iz Arandjek)vca so obiskale Ptuj in si med drugim ogledale otroški
vrtec.
stičnem sistemu. Posvet je bil konkreten in ploden. V nedeljo so žene
odpotovale nazaj na domove in v njih je bila želja, da se takšna srečanja
še nadaljujejo. Takih misli so bik« tudi gostiteljice, ki so skupaj z
občinskimi konferencami socialistične zveze podravske regije organizirale
to srečanje. Besedik) in slike: zk
Na seji komiteja občinske konference ZKS
Ptuj, prejšnji četrtek, so člani komiteja soglas-
no evidentirali za možnega kandidata za sekre-
tarja komiteja OK ZKS Ptuj, MILANA KNE-
ZE VIČA, dipl. inž. in direktorja podružnice
SDK v Ptuju. Navajamo nekaj osnovnih podat-
kov iz njegovega življenjepisa:
Rodil se je 22. septembra 1938 v Bugojnu v
SR BiH. Oče je bil aktiven borec NOB od leta
1941 in je v letu 1943 padel, prav tako je posta-
la žrtev fašističnega nasilja njegova mati. Tako
je leta 1945 prišel v Slovenijo kot vojna sirota.
Osnovno šolo je obiskoval v Smartnem ob
Paki, gimnazijo pa v Celju, marca 1963. pa je
že diplomiral na Biološki fakulteti — gozdarski
oddelek v Ljubljani.
Zaposlil se je pri GG Maribor, gozdarstvo
Ptuj, kjer se je takoj vključil v družbenopoliti-
čno aktivnost. Ze prej kot dijak in študent se je
aktivno družbeno udejstvoval, udeležil se je
mladinskih delovnih akcij v letih 1954 in 1958.
Po odslužitvi kadrovskega roka je postal re-
zervni vojaški starešina, v članstvo Zveze
komunistov pa je bil sprejet decembra 1964.
Pozneje je bil nekaj let zaposlen pri TP ,,Izbi-
ra" Ptuj.
Milan Kneževič je v Ptuju opravljal vrsto od-
govornih dolžnosti, med drugim je bil predsed-
nik sindikata, strelske družine, šahovskega dru-
štva, dve mandatni dobi je bil predsednik ob-
činskega odbora ZRVS, član občinske konfe-
rence ZKS, član plenuma občinskega sveta ZSS
in član raznih komisij. Sedaj je predsednik
skupščine SIS za telesno kulturo, član izvršnega
odbora OK SZDL, delegat družbenopolitičnega
zbora SO Ptuj, član lO KB Maribor, podružni-
ce Ptuj, predsednik šahovskega društva ,,Izbi-
ra" Ptuj in opravlja še več drugih odgovornih
dolžnosti.
Tovariš Kneževič je v dosedanjem družbe-
nopolitičnem delu pokazal sposobnosti, samo-
upravno in socialistično naravnanost. Dosledno
se zavzema za uresničevanje politike ZK, določil
ustave in zakona o združenem delu. Je dober
poznavalec družbenoekonomskih problemov v
ptujski občini na vseh področjih, zato mu bodo
prav gotovo dali vsi komunisti polno podporo
— tako pri kandidaturi kot pozneje pri oprav-
ljanju najodgovornejše dolžnosti v ZK v občini.
f
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
M zadnje leto mandatne dobe
Včeraj so se na ločenih
sejah sestah vsi trije zbori
skupščine občine Ptuj. Zbor
združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti sta imela
v glavnem enake točke
dnevnega reda, dočim je
družbenopolitični zbor, v
skladu s svojimi pristojnostmi,
o nekaterih vprašanjih le
razpravljal in zavzemal stališ-
ča.
Med 19 točkami dnevnega
reda sta po svoji vsebini in
te zini izstopali predvsem dve,
to je predlog programa dela
zborov skupščine občine Ptuj
od septembra letos do juUja
1978 in analiza uresničevanja
družbenga plana občine Ptuj
za srednjeročno obdobje v
letih 1976 in 1977 ter o
izhodiščih za oblikovanje
resolucije o družbeno-eko-
nomski politiki in razvoju
ptujske občine v letu 1978.
Delovni program zborov SO
Ptuj upošteva predvsem z
ustavo določene naloge in
pristojnosti, ki jih občinska
skupščina mora opravljati kot
najvišji organ družbenega
samoupravljanja in najvišji
organ   oblasti   na   svojem
območju. Nadalje naloge, ki
izvirajo iz obveze nadaljnjega
uresničevanja ustave SR
Slovenije in uveljavljanja
zakona o združenem delu;
naloge, ki izhajajo iz obvez-
nosti skupščine, da spremlja
družbenoekonomska gibanja
in uresničuje naloge iz
družbenega plana občine Ptuj,
iz resolucije o pohtiki
izvajanja srednjeročnega druž-
benega   plana   občine   za
letošnje in prihodnje leto in
drugih plan^ih dokumentov.
Ne gre prezreti tudi nalog,
ki izhajajo iz pobud delavcev,
delegacij družbenopohtičnih
organizacij in samoupravnih
interesnih skupnosti z območ-
ja občine Ptuj. Prav tako bo
treba še dokončati naloge iz
p-ograma dela zborov SO Ptuj
za minulo leto, ki še niso bile
cpravljene.
Program dela je razdeljen na
posamezna poglavja. Na
prvem mestu so naloge na
področju družbenoekonom-
skega in družbenopohtičnega
sistema, ki pomenijo uresniče-
vanje ustavnih načel in
zakona o združenem delu,
uskladitev in dopolnitev
statuta občine Ptuj, sprejem
resolucije o družbeno-eko-
nomskem razvoju za prihod-
nje leto, dopolnitev dogovora
o temeljih družbenega plana
občine, proračun občine za
prihodnje leto in sklepni
dokument v zvezi z obravnavo
analize o izvajanju delegat-
skega sistema in uresničevanja
delegatskih odnosov.
Druga skupina nalog obsega
volitve delegacij in delegatov v
zbore družbenopolitičnih
skupnosti in samoupravnih
interesnih skupnosti, volitve
in imenovanja kolegijskih
teles. V zvezi s tem bo treba
pripraviti vrsto odlokov o
določitvi števila delegatskih
mest na posameznih področ-
jih dejavnosti, ločeno za zbor
združenega dela, zbor krajev-
nih skupnosti in družbenopo-
litični zbor, enako za zbore
skupščine SRS in za skupšči-
ne samoupravnih interesnih
skupnosti.
Tretje je zakonodajno
področje, kjer bo prav tako
treba sprejeti še celo vrsto
odlokov, ki bodo urejali
odnose in razmerja na
posameznih področjih dejav-
nosti in družbene aktivnosti.
Delegacije, delegate in
posamezne organe skupščine
občine Ptuj nedvomno čaka
do konca mandatne dobe še
veliko dela. F F
S posveta političnih aktivov podravske regije
Zadovoljivo uresničevanje zakona
Obisk diužbenopolitičnih ddavcev podrav-
ske regije se nalaljuje. Po posvetu v občini
Ormož sta se na pobudo medobčinskega sveta
ZKS Maribor v Ptuju sestala še politična
aktiva občine Ptuj in podravske regije.
„Uresničevanje zakona o združenem delu
v občini Ptuj potdca zadovoljivo, sistem
planiranja je v ddovnih organizacijah in
kr^evnih skupnostih šibak, v planirai^e se
bosta močneje morala vldjučiti izvršni svet in
dcupščina. Ker se v Ptuju srečujete s
problematiko investicij in investiranja, bo
potrebno s pditično akcijo in prek dekgatov
v banki urejevati investicijsko politiko.
Stremeti bo potrebno za boljšo preobrazbo
bančništva tudi v severovzhodni Slovengi.
Uspehov je v občini Ptuj precej, vedno manj je
manjrazvitih območij, vendar je ob tem
potrebno poudariti, da je uresničevanje
zak(Mia ena izmed prvenstvenih nalog in
ddočila iz zakona bo potrebno dosledno
uregičevatL Podaljšanih rokov za sprejemanje
samoupravnih sporazumov o združevanju dela
ddavcev in o nagrajevanju po rezultatih dda
ne bo," je dejal član izvršnega komiteja
[»edsedstva CK ZKS Miran Potrč.
Po razpravi, v njej so soddovali Branko
Goijup, Stanko Lepej, Franjo GnUšek, Janko
Bezjak, Kard Žmavc, Franci Piimc in Janko
Vogrinec, so nakazali vse probleme, s katerimi
se v občini srečujejo. Vdiko poudarka je bilo
na kadrovati pditiki. Dogaja se namreč, da v
delovnih organizacijah ne načrtujejo kadrov
ali pa je njihovo načrtovanje formalno in
,4^ampanjsko". V zvezi z gradnjo novih
stanovanj je bilo rečeno, da v občini gradijo
sed^ 5 krat več stanovanj kot pred leti,
vendar kljub temu še zaostaj^o za
republiškim povprečjem. Zakon o združenem
ddu se res uresničuje, vendar ga v nekaterih
dd ovnih sredinah ne uresničujejo pravilno.
preveč mislgo le na bogato nagrajevanje in ne
na uspešno in dobro ddo. Klubi
samoupravijalcev bi morali pri tem imeti večjo
nalogo. Dogaja se tudi, da delovni človek
zaradi posameznikov ne dojema bistva
samoupravljanja, kajti to nekatera vodstvena
in vodilna struktura preprečuje.
V nadaljevanju posveta, ki je bil potreben
zaradi ocene družbenopolitičnega stanja v
občini, priprav na kongrese in uresničevanja
zakona o združenem ddu, je bilo sprejetih več
predlogov: ugotoviti in oceniti organiziranost,
mobilnost in akcijsko sposobnost ter enotnost
članov ZK, obračunati je potrebno s tistimi
komunisti, ki stojijo ob strani in so samo
opazovalci dogajanj, oceniti ddo komunistov
v socialistični zvezi, sindikatih, mladini. V
vsaki temeljni organizaciji združenega dela bi
morali imeti program uresničevanja zakona o
združenem delu in ga začeti tudi nemudoma
uresničevati. Osnutki prvih samoupravnih
sporazumov bi morali biti v javnosti, ddovne
oiganizacije bi morale tesneje soddovati pri
uresničevanju zakona. To povezovanje bi bUo
potrebno zaradi selekcije. Komisga, ki
spremlja uresničevanje zakona naa ima sedaj
drugačno \logo, doslej je spremljala, sedaj naj
gre v vsako TOZD in pomaga reševati
probleme, ki nast^ajo pri uresničevanju
določil iz zakona O vseh novostih iz zakona
je potrebno tudi obveščati delavca, da bo
seznanjen, saj bo le na osnovi poznavanja
lahko ocenjeval in določilom in samouprav-
nim sporazumom kaj dod^al ali spreminjal.
Potrebno je povedati tudi to, da mora biti
razvoj ptujske občine v prihodnjih letih
usmerjen v razvijanje gospodarstva in
gospodarskih naložb ter v odpiranje novih
dd ovnih mest predvsem na manj razvitih
območjih Haloz in Sloven^Ui goric.
Načtovati bo potrebno že jutri.    Z KODRiC
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. september 1977 - XEDNIK
TEDNIKOV UVODNIK •TEDNIKOV UVODNIK
Umirjenejša rast
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je predloiil delegatom vseh
treh zborov občinske skupščine skrbno pripravljeno analizo uresni-
čevanja druibenega plana občine Ptuj za obdobje do leta 1980, s
poročilom o njegovem uresničevanju v letih 1976 in 1977, kar je tudi
izhodišče za oblikovanje resolucije o družbeno-ekonomski politiki in
razvoju občine v prihodnjem letu. Gradivo so delegati na zasedanjih
temeljnih delegacij dobro ocenili in izrekli priznanje pripravljalcem,
saj je tako gradivo dobra podlaga gospodarstvenikom za usmerjanje
naše materialne proizvodnje za naprej.
Podobne analize in poročila so pripravili tudi v drugih občinah, v
republiki in federaciji. Povsod so več ali manj ugodni rezultati, kar je
tudi razumljivo, .saj je bila naša celotna akcija usmerjena v to, kako
okrepiti gospodarstvo, da bo doseglo večji dohodek in da bo tudi
proizvodno delo krepilo svoj vpliv na v.sa družbena dogajanja v občini
in v širši druibeni skupnosti. Us/)eh ni izostal, saj na vseh področjih
beležimo viden porast v primerjavi z lanskim letom. Pri tem nas ne
sme zavajati visok odstotek rasti, saj vemo, da smo lani imeli izrazito
gospodarsko stagnacijo, zato so podatki težko primerljivi, ne le za
lansko leto, temveč tudi za nazaj, ker je treba upoštevati visoko rast
cen, spremembe pri plačilu terjatev itd.
Z družbenim planom občine je bila dana prednost tistim pod-
ročjem gospodarstva, katerih razvoj bo odločilno vplival na uresni-
čevanje zastavljenih ciljev in nalog v ptujski občini. Zato je bila
predvidena hitrejša rast zlast industrije in obrti. Prav industrija, ki je
glavni nosilec gospodarskega razvoja občine, bi naj po planu letno
povečevala proizvodnjo od 8 do 9 odstotkov, v lanskem letu pa je
povečala proizvodnjo le za 3,5 odstotka, dočim je v prvem polletju
letošnjega leta porasla za 15,7 odstotka. To je precej nad republiškim
poprečjem, saj znaša porast na območju SRS 11,1 %, v sami I jublja-
ni pa je porast še večji 17 odstotkov. Ob vsem tem pa je treba upo-
števati še podatek, da so se cene pri proizvajalcih industrijskih
izdelkov povečale poprečno za 8,8 odstotka.
Naloge na področju kmetijstva so bile le delno uresničene.
Kmetijske delovne organizacije so dale poudarek prednostnim
nalogam, ki so v proizvodnji hrane in surovin prehrambeni industriji
za potrebe prehrane ljudi in za krmo živini. Tu je predviden letni
porast za 4,5 odstotka, letošnja porast pa znaša le 1,1 odstotka.
Na drugih gospodarskih področjih: gozdarstvo, gradbeništvo,
promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt ter komunalne
in druge dejavnosti, je stopnja rasti v lanskem in letošnjem letu v
glavnem skladna s planskimi predvidevanji, zato tudi na teh področjih
ni bojazni, da s srednjeročnim družbenim planom občine Ptuj na bi
uresničili zastavljenih ciljev in nalog. Vendar, vsako samozado-
voljstvo bi lahko bilo zelo nevarno, saj nas uspava pri nadaljnjih
naporih, po drugi strani pa lahko to spodbuja že itak čezmerno pora-
bo.
Podrobnejša razčlenitev vseh podatkov, ki so bili predloženi
zborom skupščine občine Ptuj bo tudi dobro napotilo proizvajalcem,
da bodo na podlagi dosedanjih gospodarskih gibanj ocenili kakovost
zbranih podatkov, ugotovili, koliko dohodka je zdaj zares več na
voljo delovnim organizacijam in v katero smer naj spodbujajo
proizvodnjo, da bodo planske naloge v letošnjem letu dosežene in da
bomo realno začrtali družbeno ekonomsko politiko in razvoj v
prihodnjem letu.
Ni realno si delati utvare, da bo tudi drugo polletje letošnjega leta
enako uspešno kot je bilo prvo, saj na marsikaterem področju
proizvodnje in potrošnje že peša konjuktura. Kljub močno povečani
industrijski proizvodnji je izvoz upadel, računali smo z 12,5 odstotka
izvoza, dosegli pa le 4 odstotke. Pri tem smo zlasti deficitarni na
zapadnem tržišču in po oceni strokovnjakov se bodo v bodoče
možnosti izvoza našega blaga na območje evropske gospodarske
skupnosti še zmanjšale.
Industrijska proizvodnja se je predvsem usmerila na domače tr-
žišče, kjer pa nadaljnje perspektive tudi niso posebno rožnate. Pred-
vsem je zaskrbljujoča velika zadolženost naših delovnih ljudi. To
potrjuje podatek, da je samo v letošnjem juniju šlo od celotne vsote
osebnih dohodkov kar 27 odstotkov za odplačilo kreditov, dočim je
lani znašalo odplačilo kreditov le 20 odstotkov. Podatek kaže, da je
zadolžitev prebivalstva že na kritični točki, zato ni realnih možnosti za
nadaljnje zadolževanje.
Ni odveč upoštevati tudi dejstva, da se je med dopusti močno
zmanjšala kupna moč marsikateremu občanu, da je moral prcej
globoko seči v žep ob začetku šolskega leta, da se je treba oskrbeti z
ozimnico, kurjavo za zimo itd. Vse to bo bistveno zmanjšalo kupno
moč na domačem tržišču, zato lahko realno pričakujemo zaostajanje
tempa industrijske proizvodnje. Realno moramo pričakovati, da se
bodo povečale zaloge predvsem pri tistem blagu, ki je namenjeno zja
široko potrošnjo.
Kljub temu ni razloga za kako črnogledost, nasprotno_z večjim
optimizmom lahko gledamo na nadaljnji razvoj gospodarstva, ki je
pogoj, da na podlagi svobodne menjave dela, izdatneje zajemajo tudi
druge dejavnosti, vendar mora biti to zajemanje v okvirih dejanskih
možnosti in poslovnih rezultatov. Na podlagi zbranih podatkov in
njihove ocene moramo storiti vse, da izkoristimo možnosti našega
gospodarstva za ustvarjanje realnega dohodka, ne knjigovodsko
proizvedenega in da ta dohodek tudi gospodarno razdelimo.
Če bomo delali tako, bomo prav gotovo lahko letošnje gospodar-
sko leto končali brez večjih pretresov in si realno začrtali pol v novo
poslovno leto. Pri tem je še zlasti pomembno oceniti, katere oblike
porabe je treba spodbujati, katere omejiti, skratka ekonomsko preu-
čiti vsako potezo na tem področju. Vse to moramo uresničevati
izključno v okvirih .samoupravljanja, z neposrednim angažiranjem
delavcev pri uresničevanju družbenoekonomskih nalog na področju
ustaljenega gospodarskih gibanj, pri odločanju o delu in o rezultatih
Franc Fideršek
TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK
Po^ima
proizvodnja
sMorne
pese
Letošnji pridelek
bo zelo dober
V letošnjem letu bodo v Ormožu pričeli z gradnjo nove tovarne slad-1
korja, edine v SR Sloveniji. Dolgoletno poskusno pridelovanje .sladkorne <
pese na področju severovzhodne Slovenije, ki temelji na izkušnjah sosed- \
njih avstrijskih pridelovalcev, ki so svetovni rekorderji po količinah proiz- \
vodnje sladkorja na enoto površine, je pokazalo, da je pridelovanje slad- \
korne pese v SR Sloveniji v primerjavi s hektarskimi pridelki pšenice in ko- \
ruze upravičeno. Seveda je za tovarno pomembna surovinska osnova, pri-1
delovanje sladkorne pese na tem območju. i
Program izgradnje tovarne predvideva v letošnjem letu pričetek izva- \
Janja gradbenih del. Tovarna bo zgrajena do konca prihodnjega leta. ko bo \
predelala približno 16 tisoč vagonov .sladkorne pese, to pomeni pridelek na!
4 tisoč hektarjih. Sladkorno peso goje tudi na območju ptujske občine, se-'
veda .še poskusno. Uvajanje nove kulture vodi strokovna služba pri Kme-
tijskem kombinatu Ptuj, obratu za kooperacijo. Zato smo k razgovoru po- '•■
vabili vodjo te službe inženirja Franca Klanečka. O pomenu pridelovanja \
sladkorne pese je povedal: "i
,,Za novo tovarno sladkorja je
potrebna tudi surovina. Ker leži
področje dela našega obrata v ne-
posredni bližini bodoče tovarne,
smo se odločili za gojitev nove kul-
ture, sladkorne pese. Sladkorna
pesa je pomembna iz več razlogov.
Zlasti kolobarja, načina obdelave
in strukture zemljišč. Posebej bi
poudaril, da sladkorna pesa, njeno
pridelovanje, zahteva vestnost, kar
je velikega pomena za naše kmeto-
valce, saj bodo s tem pridobili nova
znanja v poljedelstvu."
— Kakšni so pogoji za pridelova-
nje na tem področju?
,,Na območju obrata za koope-
racijo imamo v tem letu posejanih
10 hektarjev površin in večje število
manjših poskusnih površin. V tej
poiskusni proizvodnji ugotavlja-
mo, da imamo dobre klimatske kot
pedološke pogoje (podnebje in
struktura tal) za pridelovanje nove
kulture. Največjo težavo pa pred-
stavljajo razdrobljene kmetijske
površine."
— Sladkorna pesa ima velik po-
men tudi za živinorejo. V čem je ta
pomen?
,,Sladkorna pesa je eden glavnih
pogojev za visoko proizvodnjo
mleka in govejega mesa. Zahodne
države, kjer uporabljajo stranske
proizvode pridelovanja sladkorne
pese (glave, listje, rezance in mela-
so), dosegajo visoko mlečnost. Po-
sebej ugodno je za povečanje prira-
sta pri pitancih."
— Naše bralce bo verjetno zani-
mala možnost oziroma zagotovlje-
na prodaja.
,,Čeprav je pri nas že skoraj pra-
vilo, da ni težko proizvajati, težko
je prodati, to ne velja za sladkorno
peso. Proizvodnja je planirana z
ozirom na predelovalne zmogljivo-
sti tovarne. Vodstvo nove tovarne v
izgradnji zagotavlja realne dohod-
kovne odnose, saj se zavedajo, da
brez surovine ne bo proizvodnje
sladkorja. Letošnji pridelek v po-
skusni proizvodnji bo ostal
proizvajalcem, ker so prevozni
stroški do tovarne sladkorja v Be-
lem Manastirju previsoki. Kmeto-
valci bodo pridelek lahko porabili
za krmljenje živine."
— V času uvajanja in spoznava-
nja kmetovalcev z novo kulturo
ima pomembno vlogo vaša stro-
kovna služba. Kakšne so vaše na-
loge?
,,Posebno sedaj ob poiskusni
proizvodnji in uvajanju te nove
Franc Klaneček — foto: Ozmec
njivske kuhure, je potrebno trdo in
vztrajno delo. Kot sem že omenil,
imamo na območju dela našega
obrata /.a kooperacijo, s sladkorno
peso v poizkusni proizvodnji pose-
janih 10 hektarjev površin v zaseb-
ni lasti. Te površine so raztresene
na celotnem predelu. V letošnji
proizvodnji sodelujemo pri vsaki
delovni operaciji od same priprave
zemljišč za pridelovanje, dajemo
strokovna navodila, spremljamo
rast posevka, skratka, proizvodnjo
spremljamo od začetka do konca.
Letošnji pridelek bo z ozirom na
vremenske razmere izredno dober.
Tudi kmetje, ki so se že vključili v
to proizvodnjo, so s pridelkom za-
dovoljni."
— Vaši načrti za prihodnje leto,
ker bomo do leta 1980 površine po-
večevali?
,,Ze sedaj tečejo priprave za pri-
delovanje sladkorne pese v letu
1978. Prihodnje leto bomo površi-
ne s poskusno proizvodnjo povečali
na 30 hektarjev. To pa pomeni tudi
večjo zavzetost in delo kmetijske
strokovne službe."
Iz programa proizvodnje slad-
korne pese sledi, da bodo v koope-
racijski proizvodnji pri Kmetijskem
kombinatu Ptuj leta 1980 pridelo-
vali sladkorno peso na 400 hektar-
jih. Torej jih čaka še veliko dela.
Pripravljeni so z nasveti pomagati
vsem kmetovalcem, ki se bodo
odločili za proizvodnjo te nove
njivske kuhure.
1. kotar
Nova čistilna
naprava v Ptuju
z DOGRADITVIJO HIDROELEKTRARNE SREDNJA
DRAVA II SE BO ZARADI ZAJEZITVE VODE DVIGNIL
NIVO AKUMULACIJSKEGA JEZERA NA TAKO VIŠINO,
DA BODO ZALITI VSI DOSEDANJI IZPUSTI V DRA VO.
DOSLEJ SO NAMREČ VSE ODPLAKE MESTA PTUJA
TEKLE V DRA VO POPOLNOMA NEOČIŠČENE, KAR JE
IMELO ZA POSLEDICO PRECEJ VISOKO STOPNJO
ONESNAŽENOSTI. ŽELELI SMO ZVEDETI KAJ VEČ O
REŠITVI TEGA ŽGOČEGA PROBLEMA, ZATO SMO V NAŠ
RAZGOVOR VPLETLI JOŽETA BOTOLINA, NAČELNIKA
ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN URBANIZEM PRI SO
PTUJ:
„Dvig nivoja vode smo predvi-
devali, zato nam ni preostalo nič
drugega, kot da povežemo vse
dosedanje iztoke v Dravo z levo in
desno obrežnim zbiralnikom, ki
bosta oba spc^ana v čistilno
napravo na desnem bregu Drave
pri Pinčerjevcm mlinu. V to novo
čistilno napravo bodo speljane vse
mestne odplake Ptuja, odplake
perutnin^e klavnice, kurje farme,
farme bekonov ter odplake
celotnega naselja Kidričevo s TGA
vred.
V novi čistUni naravi je
dimenzioniranih 170.00(5 E enot
(E = stopnja onesnaženosti
odplake), kar je več kot dovolj,
^ dan o tudi dolgoročno." ,
Zakaj pa ste se pravzaprav
odločili za čistilno napravo, kajti
vemo, da stane veliko, zakaj niste
morda iskali kakšne druge
rešitve?
„Do sedaj, ko je imela Drava
hiter tok, je imela voda zelo velika
absorpcijske možnosti, odplake so
se tako liitro porazgubile. Ce pa
bi vse te odplake spuščali v
akumulacijsko jezero, kjer voda v
javnem miruje, bi jezero kmalu
postalo gnojnica. Zato smo se
odločili, da bomo prej vso vodo
prečistili, v napravi, ki je
popolnoma biološka."
Gotovo bo zanimivo, kolikšna
je vrednost te narave in pa
seveda, kdo vse je financiral
izgradnjo?
„Skupna vrednost objektov
znaša prek 70 milijonov dinarjev.
Od tega je kar dve tretjini delež
Dravskih elektrarn. Ostalo tretjino
pa so prispevali vsi onesnaževalci
voda na območju občine Ptuj,
krajevna iicupnost Ptuj, območna
vodna skupnost Drava Ptuj ter
Komunalno podje^c Ptuj."
Prav bi oilo, da bi celoten
objekt malce podrobneje pred-
stavili!
»Torej, cclotcrl bjckt se prične
levo in desno obrežnem
zbiralniku, to so cevi premera
1,20 m. Odplake mesta Ptuja
bodo z levega obrežja s črpalkami
i^eljane na desni breg Drave po
podvodnem toku. To bodo dve 60
cm cevi. V, objektu samem bodo
nato odplake j>ritckle v predel za
mehanično čiščenje grobDi delov.
Onesnažena voda bo za tem tekla
naprej v izplahovalne in prezrače-
valne bazene, kjer se vrši
pospešena oksidacija organskili
sestavin odplak.
Od tam naprej gre vse skupaj v
usedalnike, kjer se piegniti delci
usedajo, čista voda pa se odvaja
naz^ v vodotok, medtem ko gosti
ostanki gredo v posebne lagune. Ti
gosti ostanki pa so čisto organi o
gnojilo in prav bi bilo, da bi
razmislili o nadaljnji uporabi."
Objekt nove čistilne naprave je
še v izgradnji, vendar se dela ze
krepko približujejo koncu. Pri-
četek obratovanja čistilne ni^rave
pa je seveda pogojen s priče tkem
obratovanja hidroelektrarne S D II,
oziroma od polnitve akumula-
cijskega jezera.
M. Ozmec
Kidričevo
Rekonstrukcijska
dela pod električno
napetostjo
Pred dnevi so v Kidričevem, v
razdelilni transformatorski postaji
končali rekonstrukcijska dela elek-
tričnega omrežja. Dela so bila po-
trebna zaradi povečanega odvzema
električne energije tovarne glinice
in aluminija, ki je tudi največji od-
Drago Lepšina: „Vsa dela so bila
težka, odgovorna in zahtevna."
jemalec elektrike na našem ob-
močju.
Ob tej priložnosti je vodja RTP
Kidričevo, Drago Lepšina povedal:
,,Celotn kompleks razdelilne po-
staje v Kidričevem je že precej
star. Zato že nekaj časa potekajo
obnovitvena gradbena, strojna in
električna dela. Rekonstrukcija
celotnega sistema je bila potrebna
zaradi zanesljivejšega napajanja z
električno energijo celotnega seve-
rovzhodnega dela Slovenije od
Maribora pa do Pomurja.
Doslej smo opravili obsežnejša
gradbena in elektrostrojna dela.
Zamenjali smo zaščitne releje za
vse 110 kilovoltne daljnovode. Vsa
dela so zelo nevarna, kajti delavci
opravljajo dela na elementih, ki so
pod električno napetostjo, to pa
zato, da bi odjemalci ne bili mote-
ni in bi zaradi nas morali stati pro-
izvodnja v TGA. Zato dela pote-
kajo koordinirano s TGA in Elek-
tro Maribor. Omeniti velja, da
smo pri obeh organizacijah zdru-
ženega dela naleteli na dobro razu-
mevanje.
Obnovitvena in druga dela izva-
jajo poleg TOZD Elektroprenos
Maribor, še Zavod za raziskavo
materiala in konstrukcij iz Lju-
bljane, skupina delavcev za vzdr-
ževanje daljnovodov in transfor-
matorjev ter GIP Konstruktor iz
Maribora, ki z avto-dvigalom
opravlja težko gradbeno montažo
in demontažo. Dela bodo stala
okoli 4 milijone dinarjev in upati
je, da bomo celotno rekonstrukci-
jo električnih naprav končali še v
tem mesecu."
Za vsa težka gradbena dela so
na pomoč poklicali avto-dvigalo,
ki dvigne 45 ton težak tovor. To
moderno vozilo, japonske proiz-
vodnje uporabljajo za rušenje, za
montažo stanovanj, za gradnjo
mostov in podobno, ima 50 metr-
sko teleskopsko dvižno ročico in je
zaradi dobrih lastnosti najboljše
vozilo za dvigovanje različnih bre-
men. Dvigalo je del avtomobila in
ima vgrajeno kompjutersko napra-
Japonski ..Tadano" pri dviganju
težkih betonskih nosilcev.
vo, ki omogoča tudi daljinsko
upravljanje. Vozilo je povsem
novo, kajti v Konstruktorju ga
uporabljajo šele nekaj tednov.
Vrednost vozila pa je okoli 6 mili-
jonov dinarjev.
Besedilo in slika: zk
PRED TRGATVIJO
Posnetek iz ptujske tržnice zgo-
vorno priča, da je pred vino-
gradniki in tudi pred ,,brajdarji"
trgatev. Kakšna bo, vemo. Pone-
kod bo grozdja precej manj kot
lani, vendar je treba povedati v to-
lažbo, da bo letošnji pridelek zelo
kvaliteten.
Sodi, sodčki, brente, kadi in
druge lesene potrebščine so se
prejšnji teden pridelovalcem
grozdja kar same ponujale na
ptujski tržnici. Ni kaj reči, imeni-
ten les, imenitna izdelava, imeniten
sod, vendar poleg tega tudi ime-
nitno visoka cena. Za sto litrski
sod je bilo treba odšteti nič manj
in nič več kot 1.700 dinarjev, pa še
zbarantati se ni nič dalo. No, 170
starih tisočakov pa le niso mačje
solze...
Besedilo in slika: zk
TEDNIK -22-sep^e^^e''i977
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Tednikov razgovor z Janezom Meznaričem
Ugodni poslovni rezultati
TOZD Elektrokovinar
TOZD Elektrokovinar iz Ptuja deluje v okviru delovne
organizacije IMP iz Ljubljane, ki se v tem času pripravlja na
prehod v SOZD. Ojbiskali smo direktorja TOZD Elektrokovinar
Janeza Meznariča, ki nam je o letošnjih polletnih poslovnih
rezultatUi povedal naslednje:
„Kljub temu, da je bil program realizacije v primerjavi s
preteklim letom letos povečan za 25 odstotkov, so poslovni
rezultati ob polletju ugodni Polletni plan smo preseki za 8
odstotkov. Vse proizvodne in montažne zmogljivosti imamo
polno zasedena Zato pričakujemo ugodne rezultate tudi v
drugem polletju. O/meniti moram, da so naši delavci zaposleni
tudi prek delovne^ časa, saj ^ede na slabe proizvodne prostore
ne moremo števila zaposlenih povečati "
- Kako ste dosegli tako ugodne
rezultate?
,J*ovečali smo produktivnost in
disciplino na delovnih mestih. K
takšnim rezultatom pa je pripo-
mo^a modemizacqa in izboljšave
v proizvodnji, predvsem v k^učav-
ničar^em oddelku. Izboljšave v
organizaciji proEvodnje v montaži
bodo prišle do izraza v diugi
polovici leta in tako n^rej v
našledmih letih." ,
- Omenili ste neprimerne
proizvodne prostore ob Rogoz-
niški cesti v Ptuju. Tja bomo
preselili celoten ključavničarski
obrat, proizvodni obrat kleparjev
in del skladišč. V sedanjih
prostorih bo ostala montaža
oziroma delavniški prostori za
pripravo montaže kot je klepar-
dca^ elektropiiprava in tako naprej
ter del skladišč za montažo. V
nove prostore se bomo po
programu preselili v prihodnjem
letu. S tem bomo povečali
zaposlenost in realizacijo za okrog
25 do 30 odstotkov." .
- Kakšne razvojne možnosti se
vam ponujajo s preselitsdjo v nove
proizvodne prostore?
»Razvojne možnosti so zelo
ugodne predvsem na področju
proizvodnje vseh vrst industrijskih
posod, cistern, razteznih posod,
bojlerjev, hidroforjev, poskušali pa
bomo na področju izboljšave
tehnologije varjenja, uvedbi mo-
dernejših postopkov in poskušali
osvojiti proizvodnjo stoječih cis-
tern večjih prostornin."
- Področje vašega dela je zelo
zahtevno. Kako pri tem sodelujete
z razvojnimi oddelki matične
delovne organizacije in tehniškimi
instituti in kako je z razvojem v
sami TOZD?
„Na nivoju matične delovne
organizacije MP imamo službo
inženiringa, medtem ko razvojni
oddelek v naši TOZD ne dela
ravno najbolje. Predvsem zaradi
pomanjkanja strokovnjakov, kijih
trenutno nimamo in jih še nekaj
časa ne bomo imeli. Zato se
)ovezujemoz zunanjimi sodelavci,
jiroji, predvsem z razvojnim
oddelkom PMI iz Maribora, ki je
tudi v okviru IMP, s^ ima dok^
močno projektivno lupino.
V tem času tečejo razgovori o
ustanovitvi nove delovne organiza-
cqe na področju Štajerdce in
Pomurja. ,To novo delovno
organizacijo bodo sestavljale seda-
li e TOZD Blisk iz Murske Sobote,
PMI iz Maribora in Elektrokovinar
iz Ptuja. V, tem okviru bo tudi
skupna razvojna služba." ,
- Ali imate vsa ta področja
dela, razvojne možnosti, obhke
nove orgaruziranosti zapisano v
vašem srednjeročnem razvojnem
programu?
„Vse to ni zapisano. Nekatera
področja oziroma deli programa
Dodo doživeli spremembe zaradi
nove organiziranosti in delitve
dela, Dcgstvo je, da ne bomo
obdižali prejšnje proizvodnje, kije
bila in je trenutno še v vseh treh
TOZD skoraj enaka. Znano je
tudi, da je tržišče s temi
dejavnostmi nasičeno. Dogovar-
jamo se o razdelitvi dela. V, tej
stneri bo potrebno v Ptuju
razvijati proizvodnjo, ki sem jo
prej cmienil in razširitev elektro-
montažne dejavnosti. Ostale dejav-
nosti, kot so kleparstvo, vodovod,
centralna kurjava in podobno pa
bi ostale le za lokalne potrebe. V
tej smeri, bomo morah dopolniti
in spremeniti srednjeročni pro-
gram."
- Preidimo na drugo, zelo
pomembno področje. KsJco v vaši
temeljni organizaciji uresničujete
določila zakona o združenem
delu?
„Dcdočila zakona o združenem
delu uresničujemo že na nivoju
matične delovne organizacije.
Izdelane imamo predloge, postav-
^ene časovne roke za izvedbo
posameznih nalog, kijih moramo
sedaj dopolniti, o rgih razpravi^atL
Upam, da na tem področju z roki
določenimi z zakonom, ne bomo
v nobenem primeru kasnili." ,
- Katere težave in posebnosti
^remljajo vaše delo na tem
področju?
»Industrijsko montažno podje-
^e prehaja iz delovne v sestavljeno
organizacy o združenega dela. Zato
je potrebno ob nastanku novih
delovnih organizacg urediti veliko
število novih samoupravnih aktov,
programskih zasnov, novih sred-
lieročnih programov in podobno.
Mogoče je zato IMP v primerjavi z
drugimi delovnimi organizacijami
v nekoUko težavnejšem položaju,
ker istočasna poteka celotna
reorganizacija.
V naši temeljni organizaciji
združenega dela je pomai^kanje
kadrov edini problem pri uresniče-
vanju določil zakona. V proizvod-
rgi še nekako gre, vendar so
zjq)odieni v takoimenovani režijski
službi gjede na povečano in pestro
proizvodi« o, saj imamo kar šest
branž, zelo obremenjeni V.emo,
da je pri uresničevanju določil
zakona potrebno precej dela,zato
imamo precejšnje težave z
razpoložljivo delovno silo in
predvsem s časom. Primanjkuje
nam zlasti ljudi, ki bi delali na
pripravi potrebnih samoupravnih
aktov in rgihovem uresničevanju.
To so • težave vseh- manjših
delovnih organizacg, ki nimajo
razvitih in kadrpvsko močnih
skupnih služb," je zak^učil naš
razgovor Janez Meznaiič.
l.kotar
Letos spomladi so bili izvoljeni
člani petih odborov pri zborih
občinske skupščine: odbor za
družbenopolitični in komunalni
sistem ter stanovanjska vprašanja
zbora združenega dela, odbor za
družbenopolitični sistem ter
družbenoekonomske odnose in
razvoj ter odbor za urbanizem,
komunalno gospodarstvo,
stanovanjska vprašanja in varstvo
okolja — oba pri zboru krajevnih
skupnosti pa še odbora družbeno-
političnega zbora za proučevanje
vprašanj na področju družbeno-
ekonomskih odnosov in za
preučevanje vprašanj na področju
družbenopolitičnega sistema.
Naloge odborov so navedene v
poslovnikih posameznih zborov
skupščine. Kako je zaživelo delo
odborov je tekla beseda na zadnji
seji predsedstva skupščine občine
Ptuj. Enotna ugotovitev predsed-
nikov odborov je bila, da so prve
težave premagane in da je delo
dobro steklo. Se vedno pa je
povezanost odborov s temeljnimi
delegacijami premajhna. Gradivo
za seje zborov, ki je ponavadi do-
kaj obširno, delegati na sejah
odborov temeljito pregledajo in
zavzamejo svoja stališča do
obravnavanih zadev.
Ta stališča naj bi bila v pomoč
temeljnim delegacijam, da bi za
obravnavo gradiva porabile manj
časa in sprejemale res tehtne
odločitve. Odbori namreč na svoje
seje vabijo zunanje, za določena
področja strokovno usposobljene
sodelavce, kar temeljne delegacije
ne počno. Vemo pa, da je za
dodatno obrazložitev marsikatere-
ga gradiva res potrebna strokovna
pomoč. Ista stališča, ki temeljnih
delegacij ne obvezujejo pa
obvezujejo predlagatelja določene-
ga akta, da jih sprejme ali odkloni,
seveda z utemeljeno obrazložitvijo.
Do.sedanje delo je pokazalo, da
odbori svoja stališča praviloma
podajo šele na zasedanju
posameznega zbora, kar se v
bodoče naj ne bi dogajalo. Marsi-
kdaj pride tudi do tega, da odbori
ne zavzamejo pravilnih stališč,
bodisi zaradi nepoznavanja
obravnavane zadeve ali zaradi
pomanjkljive obrazložitve. Če bi
se odbori pravočasno sestajali in
posredovali svoja stališča
predlagatelju že pred zasedanjem
zbora, bi marsikatero nepotrebno
pojasnjevanje na zasedanju
odpadlo.
Marsikatero ugotovitev bi se Se
dalo zapisati. Vendar naj ostane
pri tem, da je delo odborov zažive-
lo. Dejstvo pa je, da je delo odbo-
rov pomembno, česar pa se žal
nekateri člani ne zavedajo, če
lahko to merimo po tem, da se ni-
so udeležiH niti ene seje odbora.
Toliko pomembno je to delo prav
zaradi vezi, ki bi jo naj odbori
ustvarili med temeljnimi
delegacijami in predlagatelji aktov,
ki jih delegati na sejah zborov
sprejemajo. O kvaliteti dela odbo-
rov bomo lahko bolje govorili ta-
krat, ko se bodo vsi delegati v bazi
pričeli zavedati, da pomeni biti
delegat — krojiti razvoj in
napredek sredine v kateri živi in
dela.
N. D.
Mladi samoupravljale!
iz Arandjelovca
v okviru sodelovanja med mladimi iz TfjA ,,Boris Kidrič"
Kidričevo in mladimi iz delovnih organizac^ Samot in Industnie
dektroporcelana v Arandjelovcu, se je pretekli petek in soboto mudila na
obisku v IGA in v Ptuju 9 članska delegac^a mladih samoupravljalcev iz
omenjenih delovnih organčacij v Arandjelovcu, ki imajo tesne poslovne
stike s IGA Kidričevo.
Namen obiska je bil predvsem v porabljanju prijate^dcih vezi,
izmenjavi obojestranskih izkušenj pri delu in v niladinskih organizac^ah.
Po prihodu v ptujsko občino je delegac^a mladih iz Arandjelovca
imela koristne delovnrazgovore na občinski konferenci ZSMS Ptuj, kjer
So izmenjali mnenja o sodelovaiiju mladih dveh pobratenih občin.
Dogovorili so se, da bo prihodrije leto srečanje mladih iz Ptuja in
Arandjelovca dobilo še šiiše oblike.
Po prihodu v Tovarno dinice in alumin|a so si mladi gostje ogledali
celoten delovni proces izdelave alumin^a, za tem pa so -skup^ z
domačini izmenjali medsebojne izkušnje in začrtal pot soddovanja v
prihodnje.
Popoldan so_ si ogledali še zgodovinske znamenitosti starega Ptuja,
nasbdnji dan pa še bogato zbirko muzeja na ptiuskem gradu. Preden so
se poslovili od svojih gostiteljev, so si mladi tz Arandjelovca ogledali še
ptujske toplice. M. OZMEC
LIKOVNA DELA ŠOLAM
IN KULTURNIM INSTITUCIJAM
Devetič zapored in v okviru le-
tošnjih petih ptujskih kulturnih
srečanj, so se minuli četrtek zbrali
na Borlu letošnji udeleženci slikar-
ske kolonije PTUJ-POETOVlO,
ki bodo naši gostje vse do 25. sep-
tembra, v paviljonu Dušana Kve-
dra v Ptuju pa je bila tega dne ob
17. uri odprta razstava del lansko-
letnih udeležencev.
Na krajši otvoritveni slovesnosti
ob začetku dela letošnje slikarske
kolonije, je predsednik upravnega
odbora dr. Vladimir BRAČlC po-
sebej naslovil zahvalo vsem tistim,
ki so se odzvali vabilu in v njihovi
sredi pozdravil še posebej prisrčno
predstavnika koroških Slovencev,
slikarja Omana Valanta iz Celov-
ca, s čimer prvič širimo krog sode-
lavcev tudi med naše brate na
Koroškem, prisrčno dobrodošlico
pa je izrekel tudi slikarki Lily
Blumenau iz Beograda, ki nadalju-
je likovno umetniško pot svoje ba-
bice, ki je živela in ustvarjala v
Ptuju.
Naše vinorodne Haloze s svojimi
griči, ljudmi in značilnimi hišami,
Ptujsko polje s svojimi značilnost-
mi. Slovenske gorice in starodavni
Ptuj, bodo tudi letos dajali mnogo
vzpodbud za ustvarjalno delo, ki
je tako značilno za borlsko slikar-
sko kolonijo in kar ji daje še pose-
bno dobro ime.
Dr. Vladimir BRAČiC
je odprl tudi likovno razstavo v
paviljonu Dušana Kvedra, ki je
ponoven dokaz, da slikarska kolo-
nija dosega tisti cilj, ki je bil po-
stavljen že ob njegovem nastanku.
Vzpodbuja likovno ustvarjalnost,
ki jo navdihujejo naše Haloze,
Slovenske gorice, Ptujsko polje in
sam Ptuj. Letos razstavljajo Vik-
tor Goričan, Leon Koporc, Slavko
Kores, Danilo Legat, Albin Luga-
rič, Ludvik Pandur, Kari Pečko,
Oton Polak, Tošo Primožič, Jože
Tisnikar, Janez Vidic in Zlatko
Zei — slikarji ter dva kiparja Slav-
ko Batista in Janez Molk, dve nju-
ni osnovni kiparski deli krasita te-
raso bcH-lskega gradu.
Otvoritveno slovesnost je pope-
stril še mladinski pevski zbor
osnovne šole Franca Osojnika pod
vodstvom Ladislava Pulka.
Del tega likovnega bogastva
ostaja vsako leto v naši galeriji,
zato je odločitev upravnega odbo-
ra slikarske kolonije, da likovna
dela razdelijo šolam in kulturnim
institucijam, izrednega pomena.
Slike sodijo med ljudi in ne v
depoje, bi lahko ponovili besede
dr. Bračiča, kar daje novo vred-
nost slikarski koloniji.
Vzporedno z letošnjim sreča-
njem slikarjev na Borlu bodo or-
ganizirali tudi dve zanimivi stro-
kovni predavanji v želji, da bi
nekolilco popestrili likovno dejav-
. nost pri nas. Tako je v ponedeljek
v dvorani na Borlu predaval o slo-
venskem baroku njegov najboljši
slovenski poznavalec prof. dr. Ser-
gej Vrišer, ki je svoje zanimivo in
skrbno pripravljeno predavanje
bogato opremil z diapozitivi.
Sinoči pa je predavala o sodobni
slovenski slikarski umetnosti dr.
Štefka Cobljeva in svoje predava-
nje prav tako opremila z barvnimi
diapozitivi.
Obeh predavaj so se udeležili tu-
di likovni pedagogi iz osnovnih šol
in se tako seznanili z določeno
problematiko ter dogovorili s sli-
karji o obiskih v posameznih
šolah. Tako se je dejavnost kolo-
nije razširila še na to pedagoško
vzgojno področje.
Razstava osme slikarske koloni-
je, ki je v paviljonu Dušana Kve-
dra v Ptuju, bo odprta do 25. sep-
tembra.
MARJAN SNEBERGER
Še prešibko uresničevanje zakona
Tudi v občini Ormož potekajo
priprave na uresničevanje in
izvajanje določil iz zakona o
združenem delu. V Ormožu
ocenjujejo, da je uresničevanje
zakona še šibko, zato bo potrebno
to tako v gospodarstvu kot v
družbenih dejavnostih pospešiti. V
nekaterih delovnih sredinah so se
uresničevanja tudi že temeljito
lotili, nujno je, da pričenjajo z de-
lom tudi v ostalih temeljnih
organizacijah združenega dela.
Komisija, ki spremlja izvajanje
zakona, je ob koncu avgusta
analitično ocenila izvajanje dolo-
čil. Tako je pregledala rezultate s
področja ugotavljanja celotnega
prihodka, razporejanja dohodka
in čistega dohodka ter o delitvi
osebnih dohodkov po rezultatih
dela.
Kako ste si zastavih naloge pri
spremljanju zakona o združenem
delu?
,,Komisija je bila v začetku
spremljanja zakona o združenem
delu v skrbeh, kajti posf)eSeno in
aktivno delo se je začelo tik pred
letnimi dopusti in počitnicami.
Kljub temu smo se v občini
dogovorili, da konec avgusta
pregledamo vse dosežene uspehe in
realizacijo zakona. Zanimalo nas
je predvsem, kako potekajo naloge
pri izdelavi vseh potrebnih osnut-
kov novih samoupravnih sporazu-
mov. Najaktualnejše naloge smo si
zastavili pri realizaciji določila
662. člena zakona. Za uspešno
realizacijo tega določila pa je
potrebna naslednja aktivnost:
sestava samoupravnih sporazumov
o združevanju dela delavcev v
TOZD, za sprejetje le-teh so
potrebni referendumi, nadalje jc
potreben še samoupravni spora-
zum o združitvi v delovno
organizacijo, če ne gre za enovite
TOZD, potreben je statut in
samoupravni akti o razporejanju
dohodka, čistega dohodka in o
delitvi sredstev za osebni dohodek
in skupno porabo. Vsi ti
samoupravni akti morajo biti med
seboj vsklajeni. Komisija je v celo-
ti pregledala delo v združenem de-
lu in je ugotovila, da je v občini 13
TOZD, 13 OZD in dve delovni
skupnosti skupnih služb."
Kakšni so prvi uspehi ormoške-
ga združenega dela pri sprejema-
nju navedenih samoupravnih
aktov?
,.Skrbi so bile velike. Prvi
rezultati pa delujejo vzpodbudno
in ob tem je potrebno reči„ da je
komisija zadovoljna z uresničeva-
njem zakona o združenem delu. V
zvezi z uresničevanjem določil pa
so že sledeči uspehi in tudi neuspe-
hi.
Glede samoupravnega sporazu-
ma o združevanju dela delavcev v
TOZD doslej še niso ničesar
napravili v petih organizacijah
združenega dela in sicer v glasbeni
šoli ter v štirih osnovnih šolah. Ta
sporazum pa pripravljajo v Prima-
tu, Zarji, . Drogi, Marlesu,
bolnišnici ter v Ogradu. Sporazumi
Milan Vičar: „Tudi v družbenih
dejavnostih bo morak) zaživeti
uresničevanje zakona".   Folo: R.
so v javni razpravi med delavci
tovarne "Jože Kerenčič, TOZD
Kmetijstvo, TOZD Gostinstvo,
Opiylu in Slovinu. Samoupravni
sporazum so na referendumu že
sprejeli zaposleni v Stanovanjsko
komunalnem podjetju Ormož.
Samoupravni sporazum o
združitvi v delovno organizacijo je
v razpravi v Slovinu in kmetijskem
kombinatu. Doslej še ni konkret-
nih rezultatov v Gozdnem gospo-
darstvu in v Ogradu. Ta
samoupravni akt pa pripravljajo v
Primatu, Optylu, Zarji, Marlesu,
Drogi, bolnišnici in zdravstveni
postaji Ormož."
Navedli ste dve obliki
uresničevanja zakona o združenem
delu, kako je z uresničevanjem
samoupravnih aktov o združitvi v
delovne organizacije, s statuti in
samoupravni sporazumi o delitvi
osebnega dohodka?
,,0 združevanju v delovne
organizacije razpravljajo že v
nekaterih temeljnih organizacijah
tovarne ,,Jože Kerenčič", Prima-
tu, Zarji, Drogi, bolnišnici in
zdravstveni postaji. O tem še niso
razpravljali in se dogovarjali v
Gozdnem gospodarstvu in Ogradu.
Ta sporazum pa je že v javni
razpravi med delavci Slovina. O
statutu razpravljajo samo v tovar-
ni ,,Jože Kerenčič", pripravljajo
pa ga v Slovinu, Drogi, osnovni
šoli Velika Nedelja, Delavski
univerzi in Zarji ter v eni izmed
skupnih služb Slovina.
O samoupravnih aktih o delitvi
osebnega dohodka pa doslej, to je
do 31. avgusta, niso razpravljali v
nekaterih temeljnih organizacijah
združenega dela Slo vin. Primat,
Marles, Gozdno gospodarstvo.
Ograd, vseh osnovnih šolah in v
Glasbeni šoli. O aktih so
razpravljali v Zarji, Drogi, združe-
nem zdravstvenem domu,
bolnišnici ter v delavski univerzi. V
razpravi pa je ta akt v Optylu in
Plastiki."
S kakšnimi problemi se srečujejo
delavci oziroma vodilni in vodstve-
ni kadri pri uresničevanju določil
zakona o združenem delu?
,,Težave nastajajo predvsem v
manjših delovnih kolektivih, kajti
tam je problem s kadri, ki ne
zmorejo pripraviti dobrih in
konkretnih osnutkov o uresničeva-
nju zakona. Med vzroki nekateri
navajajo tudi določene zakonske
predpise, ki še niso v rabi ali pa ni-
so izdelani. Komisija je predlagala
naj delovne organizacije ne čakajo
na izid teh predpisov in naj izdela-
jo svoje predloge in osnutke, ki jih
bodo kasneje samo prilagodili
predpisom oz. zakonom."
Ob koncu velja poudariti, da je
izvajanje in uresničevanje zakona
o združenem delu zaživelo in bo ob
koncu tega meseca opaziti že večjo
aktivnost in še več pripravljenih
osnutkov ter morda že sprejetih
samoupravnih sporazumov. Velike
zaskrbljenosti torej ni. zk
OBVESTILO
Obveščamo starše, da
bo vpisovanje za novin-
ce, ki spadajo v šolski
okoliš osnovne šole
Tone Žnidarič Ptuj, pa
niso bili vabljeni k vpisu
v torek, 27. septem-
bra 1977 od 8. do 12.
ure
Starši, pripeljite k vpisu
otroka in prinesite nje-
gov rojstni list.
Ravnateljstvo
šole
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
22. september 1977 - XEDNIK
Za večjo varnost cestnega prometa
2e dalj časa pristojni organi v
SR Sloveniji pripravljajo spre-
membe temeljnega zakona o
varnosti cestnega prometa. Prej-
šnjo sredo se je sestala tudi komi-
sija za spremljanje predpisov s
področja varnosti cestnega prome-
ta pri republiškem svetu za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu. Komisija je med drugim
predlagala katera določila spre-
memb temeljnega zakona velja po-
sebej podpreti, predlagali pa so
tudi dodatne predloge, ki bi jih naj
vseboval spremenjeni zakon.
Omenjena komisija je podprla
spremembo 56. člena, po katerem
naj bi bilo poslej dovoljeno prehi-
tevanje kolon, vendar če so
izpolnjeni vsi drugi pogoji za pre-
hitevanje. Prav tako so se strinjali,
da profesionalnemu šoferju, ki je
vinjen vozil lastni osebni avto v
bodoče ne bi odvzeli dovoljenja za
vse kategorije, temveč le za tisto
kategorijo vozila, ki ga je vozil
vinjen. Glede vožnje po vinjenih
ali pravilneje povedano — pijanih
osebah (vinjen je tisti, k, se je opil
z vinom) bo v novem zakonu ver-
jetno obveljala dopolnitev, da bo
odgovarjal za posledice tudi la-
stnik ali imetnik vozila, ki je to
vozilo vedoma prepustil v uporabo
pijani osebi.
Komisija je podprla tudi pred-
log, po katerem veljavnost vozni-
ških dovoljenj ne bo več časovno
omejena. Enako so podprli nove
določbe, ki natančno določajo čas
počitka poklicnih voznikov.
Strinjali so se tudi s predlogom
zveznega komiteja za promet in
zveze, da se med pomembnejše
tehnične okvare, katerih posledica
je obvezen tehnični pregled vozila,
štejejo tudi napake na pnevmatiki
in tahografu.
Poleg navedenega so člani komi-
sije predlagali še spremembe
temeljnega zakona o varnosti ce-
stnega prometa, ki so v na-
slednjem;
— prepoved vožnje otrok na
prednjih sedežih v osebnih avto-
mobilih,
— uzakonjenje obvezne uporabe
varnostnih pasov v vseh vozilih z
vgrajenimi pasovi, komisija meni,
da ni potrebno posebej sankcioni-
rati tega določila,
— poveča naj se sedanja uza-
konjena razdalja (100 metrov) pre-
hajanja pešcev čez cesto izven pre-
hoda, poleg tega pa naj bi bilo v
bodoče prepovedano prehajati ce-
sto zunaj prehoda, če sta vozna
pasova ločena z neprekinjeno črto,
— proizvajalci naj, razen
obveznega ugrajevanja varnostnih
pasov, obvezno montirajo tudi na-
slonjala za glave
Novi zakon, z navedenimi in
drugimi dopolnitvami, bo prav go-
tovo bistveno doprinesel k izbolj-
šanju varnosti na naših cestah.
FF
„Našpares nima uši"
Tudi na takšne odgovore staršev
so morali biti pripravljeni učitelji v
osnovnih šolah in vzgojiteljice v
vrtcih. Da, ušivost je zajela ne
samo Ptuj, ne samo Slovenijo,
celo zahodno Evropo.
In kaj sedaj? Mnogo je bilo o
tem že napisanega in povedanega,
zato bi se rada zadeve lotila z
druge plati. Z dejstvom smo
seznanjeni, ukrepati moramo vsi,
da ušivost čimprej odpravimo. In
kako smo se je lotili?
Na oddelku inšpekcijskih služb
skupščine občine Ptuj so nam
povedali, da so že letos spomladi
poslali vsem šolam okrožnico z
navodili, kako je potrebno
ukrepati, da bi uničili te nič kaj
prijetne živalce. Zgodilo pa se je
tako, da so novo šolsko leto na
mnogih šolah v ptujski občini
pričeli učenci skupaj z ušmi.
Učitelji so takoj ukrepali,
opozorili so starše, kaj je potrebno
storiti in tudi sami pregledovali
učencem lase.
Uši so si kmalu utrle pot na
glavice najmlajših — pojavile so se
v otroških vrtcih. Tudi na
otroškem oddelku ptujske
bolnišnice so jih odkrili in pojav
pravočasno zatrli. Povedati
moram, da so sanitarni inšpektorji
zadovoljni z odzivom občanov, saj
so prenekateri od učiteljev,
zdravnikov, staršev pa do frizerjev
dosledno prijavljali posamezne
primere ušivosti.
Efektivnega     sredstva     za
uničevanje uši ni. S preparati, ki
jih je moč dobiti lahko uspemo le z
doslednostjo. Postopek je
potrebno po sedmih dneh
ponoviti, potrebna pa je tudi
stalna kontrola, torej redno
pregledovanje lasišča. Pred leti so
se v enako vehkem obsegu pojavile
garje, ki smo jih uspešno odpravili
prav z doslednostjo. Zato je
dolžnost vseh staršev, da
upoštevajo navodila, ki jih dobijo
v lekarni, pri zdravniku ali pa prek
učencev v šoli.
Letos je izšel v 7. številki
republiškega uradnega lista zakon
o varstvu prebivalstva pred
nalezljivimi boleznimi, ki zajema
tudi ušivost. 19. člen pravi:
Obvezna je dezinsekcija in
depedikulacija ušivih oseb.
Množični pojav ušivosti je treba
obvezno prijaviti..." Za kršitelje
zakona   so   predvidene   tudi
sankcije, v 33. členu omenjenega
zakona: ,,Z denarno kaznijo od
500 do 3.000 dinarjev se kaznuje
za prekršek posameznik, ki opusti
predpisani ukrep, ki ne dovoli
izvesti ukrepa ali ki se ne ravna po
odločbi pristojnega organa, s
katero so odrejeni določeni ukrepi
za varstvo pred nalezljivimi
boleznimi."
Na inšpekcijskih službah v Ptuju
so povedali, da bodo morali in-
špektorji, če ušivost v doglednem
času ne bo zatrta, zoper kršitelju
zakona ukrepati.
Pravzaprav je žalostno, da
moramo imeti zakon zato, da se
lahko rešimo te nadloge, še bolj
žalostno pa bo, če bodo morali
inšpektorji ukrepati. Vendar
odgovori, kot sem ga zapisala v
naslovu, niso nič kaj vzpodbudni.
In ni jih bilo tako malo. Torej,
dragi starši, nikar ne bodite užalje-
ni, če vam otroci povedo, da imajo
uši. Tudi tisti, ki skrbe za osebno
higieno jih lahko dobijo, če pride-
jo v stik z osebo, ki ima uši. Zato
pozorno preglejte otroku lasišče
vsak dan in ob prvem znaku ušivo-
sti ustrezno ukrepajte. Poskrbite
pa tudi za to, da otrok ne bo
prenašal uši na ostale, saj boste le
tako vsi pomag^i, da se bomo
rešili te neprijetne ,,epidemije".
N.D.
ZAŽIVELE SO PIONIRSKE HRANILNICE
S pričetkom novega šolskega leta so zopet zaživele pionirske hranilnice na osnovnih šolah. V ponedeljek,
12. Septembra 1977 so se sestali mentorji pionirskih hranilnk v KBM, podmžnici Ptuj. Pregledali so delo
prejšnjega leta in ugotovili, da so pionirske hranilnice uspešno poslovale, saj so se hranilne vloge pionirjih
hranflnk: dvignile za 52 % v primerjavi s prejšnjim šolskim letom.
Mentorji — učitelji so bili tudi sezri^njeni z izidom tekmovanja pionirskih hranilnic Prva tri mesta so si
pridobile: 1. mesto pionirska hranilnica OŠ Vitomarci, 2. mesto pionirska hranilnica OS Lovrenc na DR. polju
m 3. mesto pionirska hranilnica OŠ Grajena. Predsednica sveta mentorjev, Stanka Zafošnik, je mentorjem
nagrajenih pionirskih hranilnk; podelila pismena priznanja in jim zaželela še n^rej ušesno delo.
Naddje je bil na zboru mentorjev sprejet načrt dela za novo šolsko leto. Tov. Zafošnikova je nakazala
nekatere smernice, po katerih naj bi se mentorji ravnali in skušali vključiti v pionirsko varčevanje čim več
učencev. Tudi letos bo potekalo tekmovanje strička CVENKA, ki bo temeljilo na množičnosti varčevalcev in
rednem obiskovanju pionirske hranUnice-
Bliža se oktober — mesec Yarčevanja, kateremu naj pionirske hranilnice posvetijo še posebno pozornost-
V tem mesecu naj bi po osnovnih šolah organizirali zbore varčevalcev, pripravili razstave z Ik ovnimi deli in spisi
na temo varčevanja. DANICA STRELEC '
Štatenberg
Prijaznost ljudi in lepota okolja
Letos mineva že 15 let odkar je
upokojeni kovaški mojster Johan
Fedra iz Dunaja postal naš gotovo
najzvesteiši obiskovalec Haloz iz
tujine. Kljub svojim 56 letom in
ne ravno n ^boljšega zdravja,
ostaja zvest svojim novim
prijateljem v Slovenci od prvega
spoenanja. To pa po njegovem
pripovedovargu ni težko, saj so
Slovenci vesei^aški ljudje s
katerimi lahko navezuje pristne
pisateljske stike.
Prvič je pot Johana Fedro
pripeljala na grad Bori. Skupno z
člani družine so tukaj preživeli
prvi dopust v SR SlovenijL Ta pa
je bil tudi »usoden". Domačnost
osebja in vesela narava, ki močno
izžareva iz slovenskega
prebivalstva, sta bila za i^ega in
družino velika spodbuda, da se
tudi v prihodnje še vrnejo na
oddih v Slovenijo. Kar desetkrat
so tako dcupno preživeli
dopustniške dneve v Sloveniji.
Kot ^ubitelj spoznavanj
zgodovin dcih spomenikov naše
preteklosti so tudi drugič ostali
zvesti srednjeveškemu objektu.
Tokrat so si izbrali grad
Štatenberg. Ta se jim je po lepoti
notranjosti, okolja, dobre
postrežbe in ne nazadnje tudi
dobre domače kaprice, tako
priljubi, da je to okoiye postalo
njihov stalni kraj oddiha. Tako je
Johna Fedia na začetku ene
od vsakodnevnih poti po
Halozah
bilo vse do pred šestimi leti, ko je
v prometni nesreči izgubil s-vojo
življenjsko sopotnico, sam pa seje
moral    predati    dolgotrajnemu
zdravljenju, ki mu je pustilo težke
posledice.
Po končanem zdravljergu je bolj
kot kdajkdi poprej potreboval
miren kiaj za oddih. Ni se težko
odločiL Bi je to zopet grad
Štatenberg. Spomin na prijetne
družinske počitnice je ^upno z
lepim oko^em in prijaznimi
|udmi zopet postal pomemben
del njegovega življenja. ,To
dokazuje tudi s tem, daje letos že
drugič za nek^ dni na oddihu.
Zatrjuje, da bo v tem letu prišel še
tre^ič. Verjetno kar za cd mesec;
Doslej je 4)Oznal, predvsem peš,
že lep del Haloz, bil je tudi v
Podčetrtku, v atom^ih toplicah,
členil pa je tudi mnoga nova
prijateljstva in obnovil že prej
ddenjena.
Med priljubljenimi aktivnostmi,
razen vsakodnevne daljše hoje, rad
ludi lovi ribe, ne odreče pa se tudi
pravemu domačemu „šnopsu".
Tisto kar priletnega Jdiana Fedra
še posebno privlači so pristni
domači, sloven*:i običaji, od
gasilskih in drugih veselic pa tudi
do pogrebnih svečanosti, ki so
zanj prava posebnost Zagotavlja,
da bo prih^al sem vse dokler ga
bo zdravje še dobro služilo.
Besedilo in slika:
Viktor Horvat
Nov oddelek za delovno usposabljanje otrok
v osnovni šoli s prilagojenim
učnim programom v Ptuju so že
lansko leto uvedU oddelek za
delovno usposabljanje otrok in
mladostnikov. V ta oddelek so
vključeni otroci, ki so zmerno
duševno prizadeti in ne morejo
slediti rednemu učnemu programu
osnovne šole. Ob posebnem
programu si pridobivajo delovne,
higienske ter socialne navade.
V letošnjem letu so v ta namen v
osnovni šoli preuredili poseben
prostor, kjer je mesto našlo 8
otrok. Razred deluje od 7. do 11.
ure in se otroci ukvarjajo z
različnimi dejavnostmi. Veliko je
didaktičnih in drugih
pripomočkov, s katerimi se otroci
srečujejo v vsakdanjem življenju
doma, na ulici in drugod.
Starši so delo tega razreda z
navdušenjem sprejeli, kajti njihovi
otroci se naučijo različnih del in
opravil. Vseh otrok v oddelek niso
mogli sprejeti, kajti prostora je še
vedno premalo. Zato si bodo v
osnovni šoli prizadevali, da v
prihodnje uredijo še več podobnih
oddelkov in vanj vključijo še tiste
otroke, ki jim je potrebna nega in
učenje na domu. zk
Dr. Fran Brumen
O IZPUŠNIH
PLINIH
(2. nadaljevanje)
Najvažnejša naloga vseh, ki
imajo opravka z izpušnimi plini, je
Z ZADOSTNIM PREZRAČEVA-
NJEM PREPREČEVATI ZA-
STRUPITVE. V delavnicah, v ka-
terih se pojavljajo strupeni plini, je
potrebno namestiti zanesljivo in
pravilno delujoče aktivne in za-
dostne prezračevalne naprave, ki
mehanično in aktivno, samodejno,
torej na motorni pogon menjavajo
zrak znotraj delavnic, — se pravi,
da nečist zrak izsrkujejo (ekshaus-
torji) in da na primernih mestih
doteka svež zrak v delavnice.
Te naprave pa morajo biti pov-
sod nameščene tako, da ne
povzročajo prepiha po delavcih in
da prostorov prekomerno ne ohla-
jigejo. Morajo tedaj v ostri zimi
uvajani zrak eventuelno primerno
ogrevati. Delovanje takih higien-
skih naprav pa mora biti obenem
tudi tako, da ne dviga znotraj de-
lavnic prahu, da ne pride do pove-
čanega vdihavanja prašnih delcev,
ki nastajajo pri obdelavi materiala
v delavnicah.
Vsak delodajalec — kaj šele v
samoupravni skupnosti — mora v
vsakem možnem oziru in merilu
EFEKTNO ZAŠČITITI ZDRAV-
JE SVOJIH delavcev! Nihče nima
pravice, niti ne sme čakati, da bi se
eventuelno pojavil prvi primer
obolenja. TOZADEVNE VARO-
VALNE HIGIENSKE PREDPISE
JE TREBA STROGO IZVAJATI!
ŽE PRI IZGRADITVI IN KAS-
NEJE V OBRATOVANJU! PRE-
VENTIVNO UKREPANJE JE
TOREJ POTREBA IN DOL-
ŽNOST! TO VELJA SEVEDA
ZA VSE PROSTORE, KJER DE-
LAJO DELAVCI, NE GLEDE
NA VRSTO PROIZVODOV!
Tako zavarovanje zdravja delavcev
je potrebno tem bolj, ker počasi in
v blažji obliki nastopajoče za-
strupljanje lahko pokaže zobe šele
čez dalj časa in pogosto z blagimi
m zelo nejasnimi znaki.
ZNAKI   POČASNEGA  ZA-
STRUPLJANJA (s plini, prašnimi
delci, ali pa tudi kako drugače) SO
VSESPLOŠNI IN TOLIKO INDI-
FERENTNI, DA JE MNOGO-
KRAT ZELO TEŽKO ALI PA
CELO NEMOGOČE PRAVO-
ČASNO Z GOTOVOSTJO
UGOTOVITI RAZPOZNAVNO
DIAGNOZO OBOLENJA!
Nihče in nikjer dosedaj še ni iz-
računal škode, ki nastaja na
zdravju delavcev v dobi današnje
nagle industrializacije. Ob tej pri-
liki lahko mimogrede brez kakr-
šnesibodi tendence ugotovimo, da
je OSTALO LE KMEČKO DELO
TISTO, KI JE NAJBOLJ ZDRA-
VO, A TUDI NAJLEPŠE IN ŠE
KOLIKOR TOLIKO SVOBOD-
NO, kjer še človek vihti bič nad
živinico in ne obratno, kakor po
tovarnah, kjer se je živina spreme-
nila v neusmiljeni stroj, ki s svojim
tekočim trakom vihti bolj neizpro-
sen bič in priganja človeka. Človek
si je izumil valpta in se mu prosto-
voljno zasužnjil.
Ljudje so na splošno čedalje
oolj vznemirjeni — ne morda
samo pri nas — in marsikdaj šilom
prilik uberejo pot neugotovljive,
morda včasih tudi namišljene bo-
lezni, deloma zato, ker se hočejo
otresti more prehude, vsakodnevne
in nenehne ihte današnjega načina
življenja. Napisano je povsem
,,sine ira et studio", dobronamer-
no, brez najmanjšega namena ne-
gativne kritike.
Vrnimo se tedaj nazaj k materi
naravi — kolikor je le mogoče!
Popravimo zapuščene bajte po hri-
bih in vaseh in živimo z naravo!
Ne preganjajmo ,,dvojnega za-
služkarja", ki živi v skromni koči
nekje na podeželju in poleg svoje
redne službe v tovarni obdeluje še
košček svoje podedovane zemlje.
TO JE NAJBOLJŠI, NAJBOLJ
ZANESLJIVI IN TUDI NAJ-
BOLJ ZDRAVI DELAVEC. NJE-
GOVO DELO V NARAVI MU JE
TAKOREKOČ VSAKODNEVNI
DOPUST IN REKREACIJA, K!
JO OPRAVI BREZ SINDIKAL-
NEGA DOMA NA MORJU. Zanj
je redni letni dopust le kratkotraj-
na prijetna sprememba, ki dela v
naravi ne more nikdar enakovred-
no nadomestiti. (Včasih morda
kdo n.pr. zaradi spravljanja sena
opusti kako uro rednega dela —
takega greha mu ne smemo preveč
zameriti — nihče pa takega spre-
gledanja ne sme zlorabljati!)
^edi 3. nadaljevanje in konec
Nagrade rejcem rodovniških kobil
Veterinarski zavod Slovenije je
pred petnajstimi leti dobil nalogo,
da obnovi rodovniško službo v
konjereji, ki je prenehala leta
1969 z ukinitvijo žrebčamc na
Pragerskem. Po triletnem presled-
ku so jeseni 1962 spet redno
pregledali rodovniške kobile in
naraščaj.
Odkupujejo samo potomce
rodovniških kobil. Ti so v večini
že potomci načrtnin paritev,
dosfcj v glavnem iz naravnega
pripusta, zadrgi dve leti pa ze
osemenitve.
Marca vsako hio rodovniška
služba pošlje vsem lastnikom talcih
kobil posebne kartice, na katere
lastniki po žrebitvi vpišejo spol
žrebeta ali pa označijo, da je
kobia ostala jalova. Ko lastniki
kartice vrnejo in zavod uredi
podatke, pregledao maja vse
zrebčke delno po domovih, delno
po zbimili mestih. Odpadejo samo
izrazito slabi ah taki z neprimerno
barvo ah prevchkimi belimi
znamenji na ^avi in okončinah.
Vsi ostah ostanejo v evidenci. Ob
prvi odbiri so žrebčki stari 1 do 2
meseca.
Druga odbira je juUja, ko so
žrebčki stari 3 do 4 mesece.
Takrat je že mogoče približno
oceniti tip, razvoj in koščenost,
ugotoviti morebitne nq>ravilne
stoje ah slaba oziroma deformira-
na kopita. Zaradi omergenili
kriterijev jDi pribhžno polovica
odpade iz niulaljnje evidence. Za
tretjo in končno odbiro, ki jo
opravijo na prcglodili rodovniškili
kobil v drugi polovici avgusta, jih
ostane le še 15 do 20.
Odkup žrebčkov je pri rejcih
naletel na dober odziv, predvsem
pa s tem zagotovimo, da nobeden
res dober žrebček ne gre v zakoL
Tre^ega septembra je bio tudi
na ptujskem območju prcmiranje
rodovniških kobil. Komisija je
pregledala 54 kobil, ki so last
zasebnikov. Kobile so bile
razdeljene v štiri skupine:
1. Kobile z žrebeti - bilo jih je
18
2. Kobile brez žrebet- 17
3. 3 do4ktnekobik - 7
4. 21etnekobfle - 2
Šest kobil z žrebeti je bilo
uvrščenih v 2 A razred. Vse so
prejele nagrade. Skupni znesek je
bil 9800 dinarjev. Pryo nagradoje
prejela kobUa rejca Franca
&mperia iz CrrrLya, drugo Cirila
Murka iz Lovrenca in tretjo
nagrado kobfla rejca Jožeta
l>ccvenška iz Lovrenca. Vse tri
kobile so predlagane za razstavo v
dcviru kmetijskega sejma v Novem
Sadu. Dve kobii iz 2 B razreda sta
prav tako prejch nagrado.
Osem kobi iz te skupine je
prejelo nagrado, uvrščene so v 2 A
razred. Skupni znesek nagrad je
znašal 8400 dinarjev. Kobila rejca
Franca Svenška iz Podlehnika je
predlagana za razstavo v Novem
Sadu.
Štiri kobie so uvrščene v 2 A
razred in so prejele nagrade.
Skupni znesek je v td skupini
znašal 5000 dinarjev. Kobili rejcev
Antona Drevenška iz Lovrenca in
Franca Prejaca iz  Gorišnice sta
§redlagani za razstavo v Novem
adu.
Obe kobih sta prejeli nagrado,
vsaka po 1000 dinarjev.
Vzreja rodovnišjah kobi je
posebno primerna v krajili, kjer
krma ni zelo kvalitetna. Posebno
premqo v višini 3000 dinarjev
dobi   rejec,   ki  se   pogodbeno
obveže za vziEjo žrebčka, ki ne
smevzakoL    ,
V sloven*:i hladnokrvni reji
smo si kot rejskici]y zastavili rejo
živali sredrgega in večjega okvira.
To narekujeta predvsem dva
razloga. Ob vse večjem
opremljanju kmetij s kmetijdcimi
stroji obdrži večina kmetij le še po
enega konja, ki delo opravlja kot
enovprega in mora zato imeti večji
cJcvir in večjo težo. Drugi razlog,
ki pa narekuje predvsem večjo
težo, je prodna žrebet m
predvsem starejših konj za klanje
na zahodnoevropske trge.
Slovenec i hladndcrvni konj je
dober delovni konj, ima izdatne
hode, dosti dobra kcpita in je
razmeroma skromen v prehrani
Izboljšavo navedenih lastnosti
dosežemo z uvoženimi
origindnimi noriškimi žrebci in
njihovimi v žrebetišču zrejenimi
potomci    ,
Po baivi naj bi bio n^več
rjavcev in vrancev. Ligakov, kijih
je bilo včasih veUk o in med našimi
lejci niso priljubljeni, nsg bi bio
vse manj.
pripravil L kotai
V Ptuju osnovna šola
dr. Ljudevita Pivka
v Sloveniji smo se odločili, da posebno osnovno šolo preimenujem.o v
osnovno šolo usposabljanja otrok in mladostnikov motenih v telesnem in
duševnem razvoju. Tako se tudi šola v Ptuju imenuje osnovna šola s pri-
lagojenim učnim programom.
Delovna skupnost te šole je razpravljala tudi o poimenovanju osnovne
šole. Izbrali so ime po znanem profesorju slovenskega jezika dr. Ljudevi-
tu Pivku. Mož se je rodil v Novi vasi pri Markovcih in je po končanem
visokem šolanju našel zaposlitev v Mariboru, kjer je poučeval slovenski
jezik. Na mariborskem učiteljišču je učil prvo generacijo slovenskih učite-
ljev in je bil velik narodnjak in ljubitelj slovenske besede. Tako je z nje-
govo subtilnostjo in zavzetostjo nastala specialna skupina slovenskih pe-
dagogov. Pivko se je zavzemal za duhovno osamosvojitev slovenstva od
nemškega vpliva in je bil zaradi tega nepriljubljen in včasih tudi zatiran
od nemških oblastnikov.
Poleg poučevanja je bil tudi vnet športnik, telovadil je pri slovenskem
•športnem društvu Sokol. Pred svojo smrtjo, pred drugo svetovno vojno,
je zbral tudi imenitno in bogato zbirko različnega narodnega blaga.
Delovna skupnost osnovne šole se je za ime odločila predvsem zaradi
njegovega velikega spoštovanja do slovenskega jezika in zaradi vzgajanja
prvih slovenskih učiteljev. Bil pa je tudi naš rojak.
zk
TEDNIK -22. september 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
VKS Rogoznica praznujejo
svoj drugi krajevni praznik
Razvijanje in prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, je bilo v krajevni
skupnosti Rogoznica eno osnovnih načel delovanja organizacije Zveze zdruienj borcev NOV. Tako ni slučaj, da
se je v tej organizaciji izoblikoval predlog, da bi 18. september praznovali v KS kot svoj krajevni praznik.
O predlogu so razpravljali tudi na zborih občanov in nato na zboru delegatov, v skladu s 36. členom
statuta KS Rogoznica, sprejeli ta dan za vsakoletni krajevni praznik kot spomin na rojstni dan narodnega heroja
Joieta Lacka, ki se je rodil 17. septembra v Kicarju in v spomin na tiste krajane, ki so v najtežjih dneh
jugoslovanskih narodov in narodnosti kot borci in aktivisti sodelovali v boju, v naprednem predvojnem delav-
skem gibanju, v NOB in socialistični revoluciji ter v povojni graditvi samoupravne socialistične druibe.
Tako je vsakoletno praznovanje krajevnega praznika v tej krajevni skupnosti trajna oddolžitev spominu
kmečkega bojevnika Joieta Lacka in vseh drugih, ki so trpeli in umirali za svobodo in lepše Življenje.
Letošnji IL krajevni praznik v Rogoznici so tako pripravili še v počastitev 35-letnice junaškega boja
slovenskogoriške-Lackove čete in 30-letnice uspešnega dela gasilskega društva v Podvincih.
S praznovanjem so začeli v nedeljo 4. septembra, ko se je več 1000 krajanov zbralo na tretji prireditvi
VESELI DAN NASIH VASL osrednje slovesnosti pa so bile minulo nedeljo v Podvincih. Začeli so jih s
slavnostnim zasedanjem zbora delegatov temeljne in splošne delegacije, vodstev družbenopolitičnih organizacij
in krajevne skupnosti, ki mu je sledil bogat kulturni program s sodelovanjem domačega mešanega pevskega
zbora, folklore iz Cirkovc, članov dramske skupine iz Leskovca, ptujskega gledališča in mladine iz Podvinc.
Ob 11. uri so uspešno izvedli vajo enot civilne zaščite iz krajevnih
skupnosti Grajena, Ptuj in Rogoznica ter iz Opekarne in Delte. Tega dne ob 12. uri pa so si krajani z zanima-
njem ogledali še demonstracijo kmetijskih strojev tovarne Gorenje-Muta in Poljooskrbe iz Maribora.
S prireditvami ob letošnjem drugem krajevnem prazniku v Rogoznici bodo zaključili v soboto, ko bodo
najprej odprli razstavo likovnih del likovne sekcije PD ,,Alojz Arnuš" Rogoznica, razstava bo v domu Sloven-
skogoriške čete. Za zaključek pa pripravljajo še mnoiičnipohod ,,Po poteh borcev in aktivistov NOB".
Enotna in samoupravno zasta-
vljena akcija - poroštvo za uspeh
Uspehi, ki jih beležijo v krajevni
skupnosti Rogoznica niso samo
plod zbiranja denarja in prosto-
voljnega dela, temelj vsega je sa-
moupravno dogovarjanje v sle-
herni družbenopolitični in društve-
ni organizaciji, ki na tem področju
deluje. Skladno sodelovanje le-teh
je tudi garancija, da ne bo akcije,
ki je skupno zastavljena in
koordinirano organizirana, ki ne
bi uspela. To so Rogozničani
pokazali že v minulem obdobju in
to jim je svetlo vodilo za pri-
hodnje.
V krajevno konferenco SZDL je
vključenih 40 občanov, ki so jih po
načelu delegatskega sistema, dele-
girali v Novi vasi, Žabjaku, Ki-
carju,  Spodnjem  Velovlaku,   v
Spominsko obeležje v Kicarju,
kjer je bila aprila 1942 prva
postojanka Slovenskogoriške
čete. Foto: M. Ozmec
Podvincih in Rogoznici. Sestavlja-
jo jo delegati vseh družbenopoli-
tičnih organizacij, društev in pa
delovnih organizacij Delte in Ope-
karne Zabjak. V KK SZDL so tudi
občani zaposleni v drugih delovnih
organizacijah, skratka vključeni so
vsi, ki so pripravljeni in želijo
delati za napredek in razvoj svoje-
ga kraja.
Na terenu je ustanovljenih tudi
sedem vaških odborov SZDL, ki
gi SZDL na vasi, ki je tudi nosilka
vsega družbenopolitičnega doga-
janja v krajevni skupnosti, orga-
niziranosti SZDL in pa mno-
žičnosti dela v tej frontni organi-
zaciji.
Ta množičnost se odraža ravno
v tem, da so občani vedno pri-
pravljeni sodelovati v različnih
akcijah in društvih, v sleherni
aktivnosti, ki je na vasi. Zbori
Na proslavi v gasilskem domu v Podvincih so se v nedeljo, 18.
septembra zbrali številni krajani in gosti.       Foto: Langeihdc
jim je dan glavni poudarek na vlo-
občanov pa so tisti prek katerih se
uresničujejo in obravnavajo pro-
grami KK SZDL in sveta krajevne
skupnosti.
Ob tem pa ne smemo pozabiti
na druge družbenopolitične in
društvene organizacije s katerimi
je vzpostavljeno trdno sodelovanje
in koordinacija sleherne aktiv-
nosti, kjer zavzemajo posebno
mesto OO ZKS, OO ZSMS, ZRVS
in ZB NOV.
V krajevni skupnosti Rogoznica
dajejo velik poudarek tudi sodelo-
vanju z gasilskimi in prosvetnim
društvom ter delu koordinacijskih
odborov za kadrovska vprašanja,
kulturo, izobraževanje in dru-
žabno življenje, sekciji za kme-
tijstvo in sekciji za družbeno
aktivnost žensk.
Mladina je tudi tu tista, ki
zavzema pomembno in odgovorno
mesto v življenju in delu, v razvi-
janju tradicij narodnoosvobo-
dihiega boja, v kulturnem in za-
bavnem življenju.
Pet mladinskih aktivov v Ro-
goznici, Podvincih, Pacinju, Velo-
vlaku in Kicarju povezuje mlade
po delegatskem sistemu in jih
vključuje v konferenco osnovnih
organizacij in aktivno povezuje Se
z mladimi iz delovnih organizacij
Opekarne in Delte. Težko si je za-
misliti prireditev ali pohod, nave-
zovanje stikov s pripadniki armade
in delo v krajevni skupnosti na-
sploh, da mladi ne bi biU vključeni
in opravljali tistega, kar jim v
resnici gre in kar jim je tudi os-
novna dolžnost in družbena obvez-
nost.
Prenašanje tradicij NOB je ena
izmed pomembnih nalog, ki se je
mladi v KS lotevajo odgovorno,
zavestno in načrtno. Pohod po po-
teh slovenskogoriške čete je naj-
bolj množična manifestacija v
ptujski občini za katero so ravno
mladi iz Rogoznice dah pobudo in
zato tudi svoje obveznosti s pono-
som sprejemajo ter z odgovornost-
jo opravljajo.
Minule delovne akcije, priprave
na volitve — evidentiranih je veli-
ko število mladih, kulturno
življenje, športna srečanja in skrb
za zabavo in razvedrilo, vse to
mlade povezuje in obvezuje.
Ustanovljen imajo še aktiv mla-
dih komunistov, njihova nenehna
skrb je delo s pionirji — vse to so
uspehi 380 mladih organiziranih
krajanov, ki jim minulo obdobje
dela doma, na delovnih akcijah v
Posočju in Brkinih, v Halozah in
Podvincih — pomeni uresniče-
vanje Titovih besed, da je mlada
generacija tista na katero smo Ju-
goslovani lahko Se posebno po-
nosni in o njih tudi v tej KS s po-
nosom govorijo.
Krajevna organizacija ZZB
NOB v Rogoznici šteje 46 članov,
ki se v večini aktivno vključujejo v
delo krajevne skupnosti, DPO in
društev, organizacija je dobila za
svoje delo tudi priznanje v le-
tošnjem letu in tu je povezanost z
mladimi še posebej naglašena in z
njo tesno povezano razvijanje in
negovanje tradicij NOB in ljudske
revolucije. Temu je narodni heroj
Jože Lacko, skupaj s svojimi sode-
lavci, posvetil vse svoje življenje in
delo in za kar je tudi umrl.
Krajevna skupnost, njeni uspehi
m načrti do leta 1980
Krajevna skupnost ROGOZNI-
CA se v vehkosti 22,11 kv. km
razprostira med krajevnimi skup-
nostmi Ptuj, Grajena, Desternik,
Juršinci in Dornava. Na njenem
območju živi 3500 ljudi in je 1830
moških, 682 je otrok do 14. leta
starosti in jih kar 211 obiskuje os-
novno šolo Franca Osojnika, 75 pa
osnovno šolo dr. Pranja Zgeča v
Dornavi. To so predvsem otroci iz
Pacinja in Spodnjega Velovlaka.
Krajevna skupnost se lahko po-
hvali tudi s podatkom, da ima 60
svojih občanov na srednjih ter
višjih šolah in fakultetah.
Od skupnega števila prebivalstva
je volilnih opravičencev 1980,
žensk 1080 irU>00 moSkih.
S kraj<^m samoprispevkom,
ki so ga izglasovali ponovno v letu
1974 bodo v petih letih zbrali ok-
rog 1,200.000 dinarjev, ki so jih v
glavnem namenili za financiranje
modernizacije in vzdrževanja kra-
jevnih cest in cest IV. reda. Tako
so v minulem obdobju že asfaltira-
li cesto v Podvincih, kjer so občani
prispevali polovico zneska, drugi
del pa krajevna skupnost in lo-
kalna skupnost za ceste. Krajevna
skupnost je iz zbranih sredstev
dodelila tudi pomoč pri gradnji
gasilskih domov v Podvincih in
Kicarju, za asfaltiranje Kratke uli-
ce v Rogoznici, kjer je bil delež
občanov 70 % in za vzdrževanje
cest v letu 1975.
V lanskem letu so asfaltirali
cesto Podvinci—Velovlak, za kate-
ro so vaščani sami prispevali
600.000 dinarjev, 1,200.000 pa
krajevna skupnost in cestna lo-
kalna skupnost Ptuj. Pomembno
je bilo tudi asfaltiranje ceste v Ve-
lovlaku, kjer je bil prisoevek kra-
janov 70 "^0, sami so plačah mo-
dernizacijo Frasove ulice v Novi
vasi ter sodelovali s svojim denar-
jem še pri asfaltiranju Carmanove
ulice, polaganju druge plasti as-
falta v Kratki ulici, in pri re-
konstrukciji krajevnih cest v Novi
vasi in Kicarju.
Program za letošnjo leto pa
predvideva gradnjo dveh trans-
formatorskih postaj v Kicarju, za
kateri so vaščani že prispevali
130.000 dinarjev; asfaltiranje ceste
Velovlak—Pacinje, ki je že v
gradnji ter gradnjo kanalizacije v
Novi vasi. Nič manj pomembno pa
ne bo letos še asfaltiranje po-
daljška Langusove ulice, napeljava
vodovoda v Podvincih, vzdrže-
vanje krajevnih cest in dograditev
zadnje faze novega pokopališča v
Rogoznici, kjer bo prav tako po-
memben delež sredstev zbran iz
krajevnega samoprispevka, dodat-
nih prispevkov, pogodb in
različnih drugih virov.
Čeprav program za letošnje leto
ni realiziran in je akcija v teku v
krajevni skupnosti Rogoznica že
razmišljajo kako bodo zbrana
sredstva uporabili in razdelili v
prihodnjem letu, ko jih čaka Se
vrsta odgovornih nalog. Program
predvideva kanalizacije Zab-
jak—Rogoznica, asfaltiranje ceste
Lackova domačna v Novi vasi pri Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Sp. Velovlak—-Gernice—Nova vas
in Sp. Velovlak—Desenci. Nič
manj pomembna ne bo akcija pri
gradnji otroškega varstva, do-
končni ureditvi gasilskih domov,
javne cestne razsvetljave v KS Ro-
goznica, pri ureditvi avtobusnih
fx)stajališč, javnih vodnjakov ter
vodovoda Pacinje—Velovlak—Ki-
car in urejevanje športnih objek-
tov.
VeUko je bilo že storjenega za
splošen dvig družbenega in
osebnega standarda občanov, ki so
vedno pripravljeni tudi sami pri-
skočiti na pomoč, pomagati pri
delu in z denarjem, delati zase in
za tiste, ki bodo na tej zemlji ne-
koč živeli. Veliko je Se načrtov, ki
jih s skrbno pripravljenim pro-
gramom že uresničujejo in ni bo-
jazni, da jih tudi v celoti ne bi
realizirali.
Gasilstvo in športna rel(reacija
v krajevni skupnosti Rogoznica
so lahko ponosni tudi na svoja
gasilska društva, ki delujejo v Pa-
cinju — to je najstarejše, v
Podvincih, Sp. Velovlaku in Ki-
carju. Društva prav tako tesno
povezujejo delovne ljudi in občane
in skoraj ena desetina ali 158 jih je
aktivno vključenih v gasilske vrste,
njihova povprečna starost pa je
okrog 25 let. Aktiven je tudi gasU-
ski podmladek, ki se lahko pohvali
kar z 79 člani-mladinci.
Gasilci ne skrbijo samo za stro-
kovno delo v svojih vrstah, njiho-
vo prisotnost je čutiti vsepovsod,
najbolj pa pri gradnji prepotrebnih
večnamenskih domov, ki že stojijo
v Podvincih in v Kicarju. To sta
novogradnji, ki sta takorekoč zra-
sli iz nič in v zadnjih nekaj letih.
Vzporedno s tem pa je njihova
osnovna skrb še nabava potrebne
gasilske   opreme,   strokovno
Nova tovarna Labod TOZD
Ddta se je hitro povezala s
svojim dedje m.
Foto: M. Ozmec
izobraževanje, razna tekmovanja
(lansko leto je bila ženska desetina
iz Podvinc zmagovalec kongresne-
ga tekmovanja in je prejela zlato
plaketo republiške gasilske zveze
Slovenije, moška desetina pa je
osvojila občinsko prvenstvo, člani-
ce iz Podvinc so letos tudi dobitni-
ce zlate plakete Gasilske zveze
Hrvatske.)
V Rogoznici deluje tudi telo-
vadno društvo Partizan, ki skrbi
predvsem za rekreacijo svojih čla-
nov in gojitev športnih panog kot
so namizni tenis, rokomet, atletika
in nogomet. Tako so njegovi člani
tudi prisotni na atletskih tekmo-
vanjih, raznih turnirjih in drugih
športnih srečanjih. Največ zani-
manja je za nogomet, igrajo v
občinski ligi, ob občinskem
prazniku pa se je turnirja v nogo-
metu udeležilo prek 100 aktivnih
udeležencev.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE IN DRUŽABNO
ŽIVLJENJE DO SLEHERNEGA KRAJANA
s kulturno dejavnostjo v kra-
jevni skupnosti ROGOZNICA se
poleg prosvetnih društev ukvarjajo
še OO ZSMS in gasilska društva in
vsak od njih z določenim name-
nom. Prav izkušnje iz prejšnjih let
so pokazale, da je sprejemljiva le
enotna kulturna politika, ki jo
Ptujska opekama v Žabjaku
uspešno sodeluje s KS
Foto: M. Ozmec
morajo oblikovati v okviru pro-
grama SZDL.
Na osnovi teh prizadevanj je bil
ustanovljen tudi koordinacijski
odbor za kulturo, izobraževanje in
družabno življenje občanov pri K K
SZDL. Vanj so vključeni delegati
iz vseh krajevnih organizacij in
društev, sprejet letni program pa
tudi zavezuje vse, da ga v celoti
izpolnjujejo. Izvedba tega progra-
ma, ki terja polno angažiranost
vseh sedmih vasi in skozi vse leto,
predvideva do konca letošnje-
ga leta še pet prireditev in
proslav. Tako povezovanje in
sodelovanje vseh, posebej značilna
je prireditev ,,Veseli dan naših
vasi", oblikuje zavest krajanov, da
je tudi kulturni napredek odvisen
od sodelovanja posameznika in vse
krajevne skupnosti in da je vsako
zapiranje v svoje naselje ali dru-
štvo korak nazaj.
V prosvetno društvo ,.Alojz
Arnuš" v Rogoznici je vključenih
136 članov, v njegovem okviru pa
delujejo: dramska in pevska sekci-
ja ter knjižnica in likovna sekcija.
Trenutno se najbolj odlikujeta po
svoji aktivnosti mešani pevski zbor
in likovna sekcija, svoje delo
poživljajo tudi v knjižnici in dram-
ski sekciji, ki jo bodo to jesen po-
novno oživeli in ji skušali vrniti ti-
sti renome, ki ga je včasih že
imela.
V mešani pevski zbor, ki deluje
slaba tri leta, se je doslej vključilo
že 32 pevcev, samo v letošnjem
letu pa so že 16 krat sodelovali na
različnih prireditvah v svoji kra-
jevni skupnosti, občini in drugje
— kamor so jih povabili. Zanj je
značilno, da se mu priključujejo
tudi pevci od drugod in da je zelo
ubrana pevska skupina, ki bo lah-
ko ob pridnem in vztrajnem delu
še veliko dosegla.
Likovniki-amaterji v okviru
svoje sekcije pridno razstavljajo v
delovnih organizacijah in tudi v
soboto 24. septembra se bodo
vključili v letošnji krajevni praznik
z rastavo likovnih del članov li-
kovne sekcije PA „Alojz Arnuš"
Rogoznica. Razstavo bodo odprli
Dom SloMcn^ogoriške čete - središče vsega življenja v krajevni
skupnosti Rogoznica. Foto: M. Ozmec
zjutraj ob 8. uri v domu
Slovenskogoriške čete.
Ob vsem tem pa v rogozniškem
prosvetnem druStvu skrbijo tudi za
sodelovanje z drugimi društvi v
občini kot je v Dornavi, s ptujsko
Svobodo itd.
Pripravil: Marjan Šneberger
Sodelovanje z Opekarno
in Delto stalna skrb v KS i
v krajevni skupnosti Rogoznica se zavedajo, da jim dve delovni j
organizaciji, ki sta na njihovem območju, ne pomenita samo zaposlitve za i
toliko in toliko njihovih krajanov in materijalne pomoči ob različnih i
akcijah, temve širše sodelovanje na vseh področjih, ki smo jih v   zapisu
že omenili.
V zboru delegatov sta tudi delegata iz Opekarne in Delte, uspešno
sodelujeta mladinski organizaciji na vseh kulturnih in športnih priredit-
vah, skupno se udeležujejo vaj civilne zaščite, skupno skrbijo, da z dvi-
gom produktivnosti in boljšimi osebnimi dohodki raste tudi družbeni
osebni standard slehernega zaposlenega in kraja v katerem je doma.
Tako tudi želja enih in drugih, da se ti odnosi še izboljšajo in
poglobijo ni slučajna. Družno so pomagali ob požaru v Opekarni, družno
bodo zastavili \se svoje sile, da v najkrajšem času zgradijo most čez
progo v Spindlerjevi ulici, da bodo lahko delavke iz Delte lažje prihajale
na delo, most, ki bo še bolj povezal celotno krajevno skupnost in
slehernega prebivalca v njej, most prijateljstva, solidarnosti in delovnih
uspehov, ki vam jih vsem skupaj tudi iz srca želimo!
6-IZNASIHKRAJEV
22. september 1977 - XEDNIK
Letos 9150 osnovnošolcev v ptujski občini
Naši osnovnošolci in tudi
srednješolci, so danes že tri tedne
v svojih šolskih klopeh, v
redovalnice so učitelii zapisaU
prve ocene, pravo šolsko delo in
z njim povezane obveznosti so se
začele.
Letošnje šolsko leto je presto-
pilo šolski prag 9150 osnovno-
šolcev, ki miajo pouk v 359
oddelkih v skupno 29 osnovnih
in v eni osnovni šoh s posebnim
učnim programom. Tako dela
sedaj na območju ptujske občine
11 popobiili osnovnih šol, pet
repopolnih, šest centralnih, ena
podružnična popohia osnovna
sola in šest podružničnih nepo-
polnih osnovnih šol. To so
podatki, ki pričajo o tem, da se
sestava osnovnih šol v ptujski
občini bistveno ne spreminja, ker
se tudi pogoji, ki so potrebni za
spremembo okolišev ne spremi-
t^ajo, razprave o združitvi pa še
trajajo.
V prvih razredili je letos okrog
1100 otrok, od prvega od
četrtega razreda pa skupaj v 194
oddelkih 4700 učencev. Od
petega do osmega razreda imamo
skupaj v 165 oddelkih 4450
učencev. Razen tega imamo
organizirano tudi malo šolo v
vseh 29 osnovnih šolah, vključe-
nih je nekaj manj kot 1000
otrok. To delo opravljajo razred-
ne učiteljice in delno tudi
vzgojitelji.
V podaljšano bivanje je v tem
letu vk^ucenih okrog 650 učen-
cev in le v 14 šolah, kar
predstavna borih 7 % vseh otrok.
To razmerje se je dvignilo v
primeerjavi z lanskim letom za
3 %. Po podatkih je učni uspeh
pri tistih učencih, ki so vključeni
v podaljšano bivanje dosežen s
97,7 %, v petih šolah pa je bil
celo stoodstoten.
O koristnosti uvedbe poda^ša-
nega bivanja v osnovni šoh. To so
predvsem fffostori, pa tudi stro-
kovni delavci in prav gotovo
potreben denar.
Nak)ga za v bodoče je pred-
\sem, da bo iz že omenjenih
vzrokov potrebno storiti še več,
sčasoma odpravljati te razlike in
uvajati vsaj podaljšano bivanje, če
že ne celodnevne osnovne šole.
Od skupnega števila 9150
učencev je napredovalo v novo
Ibdružnična šola Mirana Sagadina v Narapljah.
Foto:M. OZMEC
šolsko leto 8991 ah 98,3 %.
Nadaljnji statistični podatki kaže-
jo, da jih je 21 % izdelalo razred
z odličnim uspehom, 1,7 % pa jih
ni izdelalo. Učni uspeh se iz leta
v leto izboljšuje kar lahko
ugotovimo na doseženem pov-
prečju, vendar so prisotna tudi
večja odstopanja od željnili
uspehov zlasti v tistih šolah, ki so
oddaljene od občinskt^a središča,
imajo slabše delovne pogoje in
nezadovoljivo kadrovsko zasedena
delovna mesta.
V osnovnem šolstvu poučuje
letos 247 učiteljev, 145 pred-
metnih učiteljev in šest profesor-
jev ter 20 učiteljev in predmetnih
učiteljev v posebni osnovni šoh.
Olede na zahtevano strokovno
izobrazbo trenutno primanjkujeta
102 prosvetna delavca, ki jih
nadomeščajo delavci z neustrezno
kvalifikacijo, nadurnim delom in
tisti, ki so že bih upokojeni. To
se na koncu tudi odraža .-v
učnem uspehu učencev.
Za izboljšanje sedanjih razmer
dobiva štipendije 90 študentov in
razne ugodnosti številni drugi, ki
že zasedajo delovna mesta, teh je
trenutno 40, ki si pridobivajo
izobrazbo ob delu.
Ob začetku novega šolskega
leta je opaziti tudi dejstvo, da se
je odhajanje iz prosvetnih vrst
občutno zmanjšalo, kar je posle-
dica enotnih ukrepov, ki so bih
sprejeti v SR Sloveniji v tako
imenovanem panožnem sporazu-
mu in sindikalni listi. Tudi ostah
pogoji se počasi izboljšujejo, kar
pav tako pozitivno vpliva na
prosvetni kader in njihove zalitev-
ne naloge v naši samoupravni
družbi.
V zadnjih nekaj letih v ptujski
občini tudi načrtno vlagamo v
preureditev in gradnjo novega
šolskega prostora, česar nam
gospodarsko manj razvito območ-
je doslej v toliki meri ni
omogočalo. Med prvimi smo
začeli uvajati samoprispevke po
krajevnih skupnostih, ki so na
tem področju veliko storile. Pod
istimi pogoji m iz takih virov
črpamo tudi letos sredstva za
ureditev šol v Destmiku, na
Ptujski gori, v Stopercah, v
Cirkovah in za osnovno šolo
T)neta Žnidariča v Ptuju.
V Markovcih smo pred pričet-
kom novogradnje osnovne šole in
bomo z deh pričeh že letos. To
je investicija v znesku 33,250.000
dinarjev. Temeljni kamen bomo v
novembru položih tudi za novi
srednješolski center. V pripravi je
potrebna dokumentacija za grad-
njo dgaškega doma s katero
bomo začeli v prvi polovici
naslednjega leta.
Za vse te naloge so brez dvoma
do dtrajnosti angažirana vsa
razpoložljiva finančna sredstva od
samoprispevkov občanov do po-
sebnih ^orazumov z delovnimi
organizacijami in do razpoložlji-
vih kreditnih virov s katerimi
razpolagamo v občini.
Pripravil:
MARJAN ŠNEBERGER
Dober delovni no delegatski den van ielin. Prava jesen se je pokozala,
mrzlo je grotalo no puno jesenskega dela na za kolere leze. Krompir smo
skopali, repo okopali, zaj pa nas gorice zovejo. Klopotci letos nekak
žalostno pojejo, saj sta nan spomladanski mraz no sneg polovjoke
posušila. V moji gorici se klopotec tak suče: ,,Lujs de letos vodo pija, saj
zapstujn se v gorici je znojija. Klipa, klopa, klipa — klop, v kleti prozen
bode polovjok... " Vete, to neje hec. Clovik na spomlod med trsi motko
zja rep čuka, reže, pleje, s puto šprica no Švica, te pa lehko v jesen samo še
kolje pobira. Se vsa sreča je, da mamo pri nas dosti tokih maherov, ki
vejo z vode vino nareti no zato tudi letos vinski bratci nemo žeje trpeli.
Se vsa sreča, da nan letos neso jobolka obrodle. Vsaj nemo gledali kak
bi nan na drevji no na zemli gnilile, kak se nan je to Ioni no prejšnja leta
godilo, v štacunah pa smo lehko s Kitajske uvožene sodne kompote
gledali.
Če nan je sodno letino in vinski pridelek vrag vzeja, pa se lehko letošjo
jesen z lepin napredkon živinoreje pohvolimo. Kak sen to enkrat v
cajtngah šteja no na Ptuji v enen štacuni čuja, smo zaj v Slovenijo no
seveda tudi v našo regijo za rejo malih živoli še prove viši (uši") uvozili.
Poleg nos, ki na kmetijah živimo, se kak se čuje s toto panogo
gospodarske dejovnosti tudi po naših mestah, šolah no otroških vrtcih pa
tudi v špitolih ukvorjajo. Neuradno se čuje, ke se je totih malih živolic
tejko zaredlo, ke bi se spločalo eno klavnico zgraditi.
Jaz predlogan, da bi tote nedležne vušivke začeli tak z akcijami
pregajati, kak pred leti, gdo so se pri nas kolovradski hroši prvič pojavil.
Razlika bi bila seveda v ten, da smo tistikrot po krompiriših letali, zaj pa
bi mogli eden ovemi po lasiščih raziskove delati. Joj to bi bija hec, glih
tak kak gdo je to v prejšnjen tjedni mali sosidov Janezek domu s šole
priša no ga je mamica pitala: ,, Janezek, kaj si gnes doba v šoli kokšno
zvezdico?" Janezek jo je milo pogleda, se po glovi počoha no čez en cajt
reka:,, Veš mamica, doba sen eno zvezdico, od sosidove Marjančke pa še
viši..."
Te pa srečno no bojte se vuši kak se jih boji vaš Lujzek
Lovci
gradijo svoj
dom
Lovci lovske družine Majšperk
vlagajo v zadnjem času vse več
sredstev in prostovo^nih ur pri
gradnji svojega lovskega doma.
Letos so si ze uredih sejno sobo, v
kateri se lahko sest^^o, prav tako
pa so viožih veliko pozornosti na
ureditev ceste do lovskega doma,
za katero je vsak član tamkajšnje
lovske družine prispeval tudi
denar. Že večkrat so organizii-aU
tudi udarniške akcije, katerih so se
množično udeležfli vsi pristaši
zelene bratovščine.
Lovski dom v Mgšperku.
Besedilo in slika: B. Vodušek
»Konus" kmalu v novih prostorih
v Miklošičevi ulici v Ptuju
te dni obnavljajo hišo, kjer so
bili prodani in upravni
prostori KONUSA iz Sloven-
skih Konjic, blagovne hiše
Ptuj. Delavci iz TOZD
Gradnje v Ptuju rušijo staro
hišo, kjer bodo zgradili nove
prodajne in poslovne pro-
store. Na dvorišču bodo
dozidali prizidek skladišča.
Predvidevajo, da bodo novi
prostori odprti že za 29.
november. Predračunska vred-
nost vseh del znaša 2,400.000
dinarjev. Besedilo in sHka: zk
POKOPALIŠČE V ROGOZNICI
Prvi pokopi še pred
dnevom mrtvih
Gradbena dela na novem pokopališču v Rogoznici so v zaključni fazi.
Na gradbišču potekajo naprej s polno paro. Izvajalci hitijo, da bi kljub
zamudi čimprej izpolnili svoje obveznosti. Rok dograditve je namreč že
zamujen, predvsem zaradi dodatnih del in neizdobavljene opreme, ter
nekaterih drugih težav. Pokopališki objekt je praktično že dograjen, vsaj
gradbena dela so že zaključena. Čakajo le še na hladilno komoro za
pokojnike, ki jo mora v najkrajšem času dobaviti LTH iz Škofje Loke.
Na samem zemljišču pa se urejajo poti, dovozne ceste, pokopne površine,
urejajo pa se tudi hortikulturni nasadi in celoten objekt se tako v celoti
približuje koncu. Tone Purg, vodja investicij pri Komunahiem podjetju
Ptuj, ki je investitor del, nam je med drugim še zaupal, da lahko pričaku-
jemo prve pokope na rogozniškem pokopaUšču še pred 1. novembrom,
dnevom mrtvih.
V sami pokopališki zgradbi so vsi prostori, ki so nujno vezani na
pokop mrličev po zakonskem minimumu. Tako je v zgradbi pet mrliških
vežic, obdukcijska soba, soba za shranjevanje mrličev ali hladilni prostor,
prostor za zaposleno osebje, prijavni prostori, sanitarije ter seveda pro-
stor za grobarja in njegovo skladišče.
Sredstva za novo rogozniško pokopališče so prispevale krajevne skup-
nosti Ptuj, Rogoznica in Grajena ter komunalni sklad in Komunalno
podjetje Ptuj. Gre za samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
ureditev prve faze pokopališča, katerega vrednost znaša 6 milijonov di-
narjev. Pred kratkim pa je šlo v podpis še dopolnilo k temu sporazumu, s
katerim bodo podpisniki združili še nadaljnih en milijon 600 tisoč dinar-
jev, za opremo pokopahšča, ki sicer ni bila zajeta v osnovnem sporazumu
o investiajskem programu. V to opremo je všteta oprema mrliške vežice,
posebna oprema za obdukcijsko sobo ter inventar celotnega mrliškega
objekta. Nadalje gre še za kompleksno hortikuUurno ureditev.
Vzporedno z novim pokopališčem pa gre tudi za novi način pokopa
mrličev. Pripravlja se namreč novi pokopališki odlok, ki ga bo v kratkem
sprejela in izdala SO Ptuj. Težko je vnaprej predvideti vse detajle poslo-
vitve od pokojnika in sam pokop. Gre pač za povsem revolucionaren na-
čin v primerjavi s sedanjim. Verjetno bo sprevod skrčen, predvideva se,
da bi pokojnika spremljal le ožji krog sorodnikov. Venci in cvetje naj bi
bili zreducirani na minimum.
Po pokopu bodo grobna polja zravnana s travnato površino, torej ne
bo gomil, le manjši del ob nagrobniku bo svojcem pokojnikov prepuščen
v urejanje in hortikulturno nasaditev. Ostali del grobne površine bo zasa-
jen in zazelenjen po načrtu, vzdrževalo pa ga bo podjetje. Nagrobne
plošče bodo predvidoma za vse pokojnike enake in ne bo dovoljena gra-
ditev večjih spomenikov ali večjih nagrobnih plošč. Torej med pokojniki
ne bo razlikovanja.
M. Ozmec
Haloze v besedi
(literarni večer v Narodnem domu,
27. septembra 1977 ob 19.30)
Umiranje starega in prihqanje
novega je prastari pojav in ni
vezan, niti na pokrajino niti na
dobo. Vedno so zdi novo z
nezaup^ivimi očmi, vedno je bil
svet razdeljen na dve skupini, ki
sta zagovarjali ali nasprotovah
^remembam. Vendar pa je novo
večkrat nosilo tudi negativne
pojave, odnedo z dcostenelo
zgradbo tudi marsikatero
vrednoto, ki se je izoblikovala v
desetib^ili ah celo v stole^ih,
d^ala ljudem ali pokrajini
svojstvene, privlačne poteze.
Tako je tudi s Halc«amL Ob
fcpoti gričev in vindcili goric,
zidanic in klopotcev smo srečevah
drugo temno podobo, svet
raztrganili haloških otrok, še huje:
od lakote umirajoče mlade in
stare, izžemarge viničarjev, bogate
goi^odcc hiše (večkrat vzornice
današnjih vikendov), ki se
bohotno med raztrganimi
slamnatimi kočami, svetno in
ceikveno gospodo, ki je prihajala
jemat in se v zahvalo iz njih
norčevala, ah pa se izživljala v
nedejavnem pomilovanju in lažni
dabi.
Naloge regionalne krgižnice, kot
je ptujska Ljuddta in študijska
knjižnica, je zbiranje hterature o
domačem kraju, jo ne samo
pozitivistično čuvati, temveč tudi
domačinom ter zlasti mlqšim
rodovom podati shko, ki so jo o
dežeh in ljudeh ustvarila razUčna
obdobja, sliko, ki ne bo le zunanja
ter enostranska podoba, ampak
po^ob^eno delo, ki poučuje, ki
izlušči, kar je dobrega, kar
slabega, skratka podobo, ki bi jo
moral slehenu poznati, če hoče
živeti in delovati z ljudmi In
ravno te spremembe, umirar^e
starega, prihajanje novih vrednot,
vse to, kar je odmevalo v besedi,
smo dolžni zabdežiti ter ohranitL
In prav literarni večeri so ena od
obhk približati domoznanstveno
hteraturo domačinom, ali kot
danes pravimo, neposrednim
proizvajalcem. S^ se nam lahko
zgodi, kot novinarjem, ki so
spraševali stanovalce, kdo so bili
ljudje, čigar ime nosi njihova uhca
in zgodilo se je, da ni bilo niti
enega pozitivnega odgovora.
Vaiujmo se, da ne bodo vedeU več
o Ptuju, Slovenskih goricah.
Ptujskem in Dravskem po^u, ah
Halozah tujci kot mi!
Čeprav je haloška zenica revna
in nima tako znamenitih
osebnosti, kot katera druga
slovenska pokr^ina, pa ima
vendar svojstven čar, svoje
značihiosti, bodisi turistične,
etnografske^ zgodovin Sce,
sociološke idr., ki jo dvigajo ter
budgo v pisani besedi, pa nq bo
to pesem, proza, esej, studia,
razprava, vedno nove odmeve.
Ko smo namreč pripravljali
hterami večer domoznanstvene
hterature ptujdce okohce, smo
naleteU na tako obihco hterature,
da smo se morah nujno opredeliti
na eno pokrajino in vzeh smo za
začetek Haloze in še tu smo se
morah prav omejiti, sjg bi samo
bibUografsko naštevanje hterature
zavzelo več časa, kot cel večer.
Zato ne bo ta prireditev popolna
podoba Haloz, temveč le izsek'z
bogate hterature o tq ilovnati
levno-bogati pokrajini
Literarni večer z naslovom
HALOZE V BESEDI bo v okvim
Ptujskih kulturnih srečanj
priredila Ljudska in študgska
knjižnica Ptuj, 27. septembra
1977 ob 19.30 v Narodnem
domu. Dda bodo brah znani
slovenski ^dališki igralci ter
dijaki ptujske gimnazije.
aE.j.
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj,
izdaja na podlagi 5. člena zakona o vinu in drugih proizvodih iz
grozdja in vina (Ur. list SRS, štev. 16/74) in 202. člena zakona o
splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, štev. 18/65),
i^ednjo
Odločbo
Trgatev grozcja za predelavo v vino na območju občine Ptuj
se lahko prične za posamezne sorte:
- ranina, razvanec, muškat otonel, portugalka, šentlovrenka,
game in rani rdeči veltlinec, kakor tudi podbiranje močno
nagnitih grozdov s 20. septembrom 1977.
- srednje ranih sort, beli borgundec, neuburgovec, frankinja,
nodri borgundec, rulandec in sovignom s 1. oktobrom 1977.
- vse ostale sorte je dovoljeno trgati po 10. oktobru 1977.
Obrazložitev:
Na pismeni predlog organizacije združenega dela KK Ptuj,
TOZD kmetijstvo z dne 6. septembra 1977 štev. 320-190/75 ter
^ede na strokovne ugotovitve Kmetijskega zavoda Marfbor, je
oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, kije pristojen za
zadeve kmetijstva po določilih zakona o vinu in drugih
proizvodih iz vina in grozdja določil splošne roke trgatve, ki so
obvezni za vse proizvajalce grozdja in za organizacijo združenega
dela, ki opravljajo odkup grozdja in mostov ter imajo predelavo
grozdja v vino.
Z dosedanjim merjenjem sladkorja in kisline, ki ga po
pogodbi izvaja za skupščino občine Ptuj — Zavod za kmetijstvo
Maribor, se je ugotovilo, da bo letos grozdje nekoliko prej
dozorelo kot prejšnja leta. Pri ranih in srednje ranih sortah pa se
je pričela pojavljati gniloba. Glede na takšno stanje ne bi bilo
smotrno rokov trgatve zavlačevati. Kljub temu pa ne bi bilo
primerno pričeti s trgatvijo pred roki, ki so navedeni v izreku
odločbe, ker mošti še pridobijo na kvaliteti.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh od
Sprejema na republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano v Ljubljani. Eventuelno pritožbo je vložiti pri skupščini
občine Ptuj - Oddelku za gospodarstvo in urbanizem. Pritožba se
kolkuje z 10.- din upravne takse.
Taksa za to odločbo v znesku 10.— din po tar. štev. 1 in 3
ZUT je plačana in uničena na vlogi.
Postopek vodil:
Referent za.kmetijstvo
Maks MURSEC, L r.
Pomočnik načelnika odd. za
gospodarstvo in urbanizem:
Metka KČROSEC, dipl. prav. 1. r.
n EDNIK ~     september 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
DELO IN NALOGE ZKO OBČINE PTUJ
2veza kulturne organizacije Ptuj
,|(ljučuje vsa prosvetna društva,
jjadinske, pionirske in ostale
j);ijpine raznih organizacij, ki
jglujejo na področju kulUire v
(ujski občini. ZKO deluje prek
^ojih komis^, ki imajo nalogo,
■tfokovno in organčacijsko voditi
^ usmerjati vso ^ubiteljsko
^javnost skupin. Kazen tega pa
^ICO redno prireja in organizira
^ne strokovne seminarje za
^dje skupin, pripravlja in
jfganizira razne revije, srečanja ali
jfUge prireditve, ki imajo namen
jikazati dosežke delovnih ^udi
j8 področju kulturnega
pblikovanja našega sodobnega
jbčana- Skrbi tudi za pravilno in
jnotrno porabo sredstev, ki jih
jelovni ljudje zdmžujejo za to
jejavnosL
Območje ptujske občine je
gografsko zelo obsežno. Zajema
območje Haloz, Slovenskih goric
ler Dravskega in Ptujskega pol^a.
jja vsakem od teli obmocM
jdujejo prosvetna dništva in DPD
Svrobode.
Na haloškem območju je
(egistriranih 8 društev, to je:
^avrč, Cirkulane, Leskovec,
\fidem pri Ptuju, Žetale, Stoperce,
ptujske gore in Podlehnik. V
Slovenskih goricah 6: Grajena,
gestrnik. Trnovska vas,
Vitomarci, Juišinci in Polenšak-
fla Dravskem in Ptujskem polju
jfli je 12: Lovrenc, Cirkovce,
Hajdina, Apače, Kungota,
i^arkovci, Prvenci-S t rele i,
(jorišnica, Muretinci, Bukovci,
pornava in Rogoznica-
Razen tega delujejo še DPD
Svoboda Ptuj, Kidričevo,
jdajšperk, Komorni moški zbor
Ptuj, Pihalni orkester Ptuj, MKUD
Gimnaz^a Dušana Kvedra Ptuj in
aekaj skupin v delovnih
organizacijah to je: moški zbor
Komunalnega podje^a Ptuj, moški
zbor , J'erutnine" Ptuj in kulturna
skupina pri organizaciji sindikata
bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
ter moški pevski zbor društva
upokojencev     Ptuj     in     zbor
gasilskega društva Hajdoše. V
ZKO Ptuj je vk^učeno tudi
Folklorno dmštvo Ptuj, ki
združuje vse folklorne skupine
ptujske občine.
N^bolj razgibani in n^močnejši
sta gledališka in pevska dejavnost.
Tako sedaj dela kar 15 gledaliških
skupin in tov: DPD Svoboda Ptuj,
MKUD Gimnazija Dušana Kvedra
Ptuj, Apače, Prvenci-Strelci,
Videm, Žetale, Lovrenc na Dr. p.,
Podlehnik, Cirkulane, Stoperce,
Grajena, Vitomarci, Juišinci,
Trnovska vas in BukovcL
Mešane pevske zbore imajo
društva: Cirkulane, Videm,
Cirkovce, Rogoznica, Domava,
Gorišnica in organizacija sindikata
bolnišnice Ptuj. Moške zbore:
DPD Svoboda Kidričevo,
Markovci, Kungota, Grajena,
Gorišnica, Društvo upokojencev
Ptuj, Komunalno poaje^e Ptuj,
OZ D Perutnina Ptuj in Komorni
moški zbor Ptuj. Pri DPD Svoboda
M^šperk pa dekliški pevski zbor.
Veliko ljubiteljev ima tudi
insti\imen talna glasba, saj v
Cirkovcah., Majšperku, Apačah,
Vidmu, Ptuju, Goriš niči in
Vitomarcih delajo tamburaški
orkestri, v Ptuju, Bukovcih in
Kidričevem pihalni orkestri, v
DPD Svoboda Ptuj pa
seovključeni tudi abavni orkester
„Lajos", „Ptujski instrumentalni
orkester" in ansambel Toneta
Kmetca, v DPD Svoboda Majšperk
pa orkester ,,Tornado".
Folklorno društvo Ptuj
vključuje skupine iz Markovec,
Podlehnika, Pobrežja, Lancove
vasi in folklorni sekcpi
prosvetnega dmštva Cirkovce in
Ptuja.
Razen že navedenih ^edaliških,
dasbenih in folklornih skupin se
Jubiteljsko kulturno delo razv^a
se v likovnih sekcijah pri
prosvetnem društvu „Alojz
Arnuš" v Rogoznici in pri DPD
Svoboda Ptuj, pri fotokino sekc^i,
esperantski sekciji in plesni sekc^i
pn DPD Svoboda Ptuj. Uspešne so
tudi    knjižnice    pri    oruštvih:
Kidričevo, Apače, Stoperce,
Hajdina, Cirkovce, Videm,
Kungota, Sela, Podlehnik,
CJr^ena, Ro_goznica, Markovci,
Bukovci, Jursinci, Trnovska vas,
Muretinci in Vitomarci.
V nekaterih društvih kot je
Kidričevo, Domava, Majšperk,
Muretinci in ozkotračni v
Stopercah, delajo tudi
kinematografi.
Splošna problematika:
Največji problem na celotnem
kulturnem področju v ptujski
občini so kulturni domovi in
dvorane- Domovi so zastareli,
ponekod nedogr^eni,
funkcionalno neprimerni, ker
manjkajo pomožni prostori kot so
garderobe, prostori za seje, vaje
Itd. Ptmekod sploh dvoran nimajo
kot npr. .v Trnovski vasi,
Stopercah, Cirkulanah, Prvencih,
na Ptujski gori, Polenšaku in še
kje. V, zadnjem času se situacija
nekoliko zb(Jjšuje saj je nekaj
obnovljenih dvoran z> domov kot
je to v Grajeni Rogoznfci,
Juršincih, Podlehniku, H^dini,
Leskovcu in v Kidričevem. Novo
zgrajena, sicer večnamenska pa je
dvorana v Cirkovcah, ki bo, čim
bo povsem urejena in opremljena,
ustrezala vsem osnovnim pogojem
za društveno dejavnost. V
splošnem pa tudi navedene
Anovljene dvorane še nimajo
opremljenih odrov, saj
primanjkuje najosnovnejšega kot
So reflektorji in reostati, ki ga,
razen v Ptujskem gledališču splc*i
nikjer nimajo.
V kadrovskem pogledu je
celotno področje zelo šibka Tako
manjka predvsem strokovno
usposobljenih Budi za vodenje
zborov in orkestrov pa tudi za
delo ^pdaliških skupin ni dovolj
usposobljenih režiserjev, ki bi
lahko skrbeli za nepphno
kvalitetno rast skupin. Kakšno je
stanje pri vokalni ^asbi nam zelo
zgovorno kažejo _ podatki iz
poprfnih osnovnih šol. Na skupno
15   popolnih  osnovnih šolah je
tako le 5 strokovno usposobljenih
učiteljev za ^asbeni pouk. Vse
ostale mladinske in otroške zbore
pa po sili razmer morajo voditi
učitelji, kiza to niso usposobljeni
Resnk;aje, da kljub temu dosegajo
veliko uspeha, vendar je resnfca
tudi, da to (xl njih zahteva izredne
napore in veliko nesebičnega
požrtvovalnega dela.
To pomanjkanje zborovod^ se
odraža tudi pri delu prosvetnih
društev. Za zborovsko pe^e je
čedalje več zanimanja, vendar
zaradi pomai^kanja zborovodq
marsikje ne morejo uresničiti
želje, da bi imeli svoj pevski zbor.
Tako sedaj vse, že naštete pevske
zbore vodi le 9 zborovod^, ki pa,
razen nekaj izjem, tudi nimajo
strokovnih kvalifikacij za to delo,
ampak so pač veliki entuziasti,
^ubitelji petja in imajo dolgoletno
prakso.
Glede na dejavnost društev in
vse večji interes za to ljubiteljsko
kulturno delo je problem tudi v
dejstvu, da želi vsako društvo
imeli čim več sekcij, ker so pač
tudi interesi različni, s čimer se pa
drobi delo, kar ima za posledico
slabšo kvaliteto- Glede na obsež-
nost terena, slabih prometnih
zvez, zlasti v večernih urah in
raznolikost terena, je deloma to
tudi razumljivo, saj je težko
pričakovati in zahtevati, da bi
posamezniki hodili navaje, kisov
g|avnem le v jesenskem in
zimskem času, tudi po 3 ali 4 km
Even svojega kraja bivanja.
Ker v do^ednem času še ni
pričakovati bistvenega izboljšanja,
ki bi nastalo, če bi vse sekcije
vodili in usmerjali poklicno,
strokovno u^osobljeni ljudje, je
naloga Zveze kulturnih organi-
zacij, da s seminarji in drugimi
oblikami strokovne pomoči do-
datno usposobi že obstoječi kader
in pridobiva vedno novih strokov-
nih sodelavcev. Ta je med dmgim
tudi ena primarnih nalog Zveze
kulturnih organizacij.
STANE STANIČ
DUŠAN KOŽAR
.^ončano je 14. srečanje pisateljev Slovenije
in zamejstva n^ Štatenbergu
Odkrito in kritično
o pisani besedi
v času od 9. do 11. septembra
je bilo na gradu Štatenberg že
tradicionalno, tokrat 14. srečanje
slovenskih pisate^ev in njihovih
prijateljev iz zamejstva.
Tudi letošnjega je, kot vse
dosedanje, pripravil in organiziral
pododbor društva pisateljev Slove-
nije E Maribora iv soddovaiiju s
dcupščino občine Slov. Bistrica, ki
je bila tudi tokrat pokrovite^ica
srečanja. Statenberška srečanja so
prav gotovo ena n^večjih prilož-
nosti vseh' slovenskih hteratov in
književnikov, da se kar najbolj
neposredno srečajo s trenutnim
stanjem na področju hteramega
ustvarjanja in tudi z u^ešnos^o
založniške derjavnostL Zato tudi ni
nenavadno, da zanimanje za ta
srečanja z vsakim letom bolj raste.
Tako so organizatorji že
uvodoma ugotovili, da je po
številu udeležencev prav letošnje
bilo n^uspešnejše, saj se ga je
udeležilo skupno 35 iz Slovence
in drugih republik ter iz
zamejstva. Medtem ko so bila
lanskcJetna statenberška srečanja
posvečena premišljevanjem o
Ivanu Cankarju in njegovemu
ustvarjanju ter stoti obletnici
njegovega rojstva, so letošnjega
posvetili stoletnici rojstva pesnika
Otona Župančiča, ki jo bodo
proslav^ali prihodnje leto.
Srečanje je potekalo pod
naslovom „0d modeme do
danes". Na to temo so pripravili
posebne referate Franc Zadravec,
Marja Boršnikova, Branko Rudolf,
Ivan Potrč, Alerfca Glazerjeva in
Emil Frelih. Vsi prebrani referati
so skozi tridnevna statenberška
srečanja bili osnova za razprave, ki
so bile letos dokaj pestre in kar je
še pomembnejše, osvetlile so
nekatera razhajanja med starejšo
in mlajšo generac^o.
Čeprav ne povsem, je bio prav
to srečanje priložnost da so
nekatera nasprotja uspešno rešili,
medtem ko so posamezna
področja ostala udeležencem v
razmišljanje, da bodo prihodnje
leto poskušali n^ti dcupne točke.
Večkrat je namreč razprava
presegala celo postav^ene dcviie
teme, predvsem v smer proMema-
tike literarnega in knjižnega
ustvarjanja nasploh. ,Na ta
»zahajarga" iz smeri postav^ene
teme je predsednica pisateJ^skega
društva Maribor Nada Gaborovič
modro odgovorila „Obravnavamo
pač živo problematiko".
Kot vsa dosedanja srečanja je
tudi to bilo usmerjeno v
osvet^evanje številnih perečih
vprašanj s področja besednih
umetnosti. Udeležencem ponujajo
vse možnosti, da premiš^^o o še
tako občutljivih problemih pisane
besede, skupno iščejo rešitve,
izbo^šave in tudi nove potu
Taksna usmeritev ustvarja staten-
berška srečanja še zanimivejša in
koristna, hkrati pa pomenjgo
krčenje razda^ med ustvarjalcem
besednim umetnikom in njenim
uporabnikom. Prav ta misel je tudi
osnova po kateri so se pisatelji
Sdenili sestajati v še dokaj revnih
haloških predelih med katerimi je
hidi krajevna dtupnost Makole s
Statenbergom.
Dosedanji udeleženci štirinajstih
*ečanj na Štatenbergu so že
uspešno navezovali stike z
okcJjem, s preprostim občinstvom
ter z mlajšimi in starejšimi
prebivalci občine Slov. Bistrica
To pa je tudi osiovni cilj njihove
aktivnosti, ob izmenjavi mnenj
pisateljev, ki so se dosiej že širše
seznanili s pokrajino in zivljeqem
ljudi vse od Osankarice do Ptujske
gore. J^a svojih obiskih so
poskušali premostiti morebitno, še
prisotno zadržanost ljudi do
umetnosti in njenih ustvarjalcev.
Kot že vsa leta doslej so se tudi
na štirinajstem srečanju udeleženi
pisatelji dogovorili za temo, kijo
bodo obravnavali na prihodnjem,
jubilejnem 15. srečairju. Potekalo
naj bi v znamenju razmeljanj pod
naslovom PISATELJ DANES.
Posebno pozomost bodo posvetili
razmišljanjem o pisatelju v odnosu
do sedanjosti in njegovem
poglabljanju va naš trenutek, v
samoupravno socialistično družbo
in o tegobah iijegovega ustvaija-
nja, predvsem s tehničnega vidika,
kamor se uvršča tudi odnos
pisatelja in založnika.
Tudi prihodnje leto si bodo
prizadevali navezati kar najtesnej-
še stike z občani, predvsem pa
nameravajo ponovno obiskati vse
šde, nekatere delovne kolektive in
druge sredine. V Slov. Bistricijja
bodo pripravili literarni večer
udeležencev simpozija. Prihodnje
leto se bodo slovenski pisatelji in
njihovi kolegi h drugm jugoslo-
vanskih republik ter zamejstva
sestali na Štatenbergu v času od 8.
do 10- septembra.
Viktor Horvat
,Prostega časa skoraj ne poznam'
Komaj dobri dve leti je minilo,
odkar je v Majšperk prišel iz
Haribora mlad in nadarjen učitelj
jlasbe Ivan Vdmqer. Hitro se je
vživel v novo okolje, tako v
osnovni šoU v M^špericu, kot v
ii^u samem. Začel je delovati
lidi v mladinci organizaciji in
kmalu opazil nekakšno vrzel na
področju kulturne dejavnosti v
celotnem kraju. Odločil se je, da
bo temu nc5)ravil konec in se začel
ubadati z mislijo, kako bi celotni
kraj spravil iz nekakšne kulturne
zaspanosti
Postal' je kultumi referent v
mladinski organizaciji, toda ni se
zadovoljil samo s tem, želel je
dvigniti raven kulturnega življenja
tudi na ostaUh področjih
družbenega udejstvovanja v
Celotnem kraju. Kjnalu je začel
misliti na ustanovitev pevskega
zbora in misU je hitro spravil v
lednost Zbral je nek^ deklet iz
Mqšperka in okoliških krajev, ki
So imele dober posluh in veselje
do pe^a ter ustanovil dekliški
pevski zbor.
S trdim in vztrajnim delom so se
dekleta s svojim dirigentom hitro
naučila mnogo Ijud*;ih in
Umetnih pesmi Začela so
nastopati na raznih prireditvah, ko
pa je bil njihov program že precej
obsežen, so se odločili za koncert,
ki so ga v M^šperku organizirali
skupaj z Nonetom iz Domave.
Ivan Vdm^er, učitelj ^asbe
in kultumi ddavec v Majšper-
ku
Številni obiskovalci so jih
navdušeno sprejeli in to je bila
velika spodbuda za nadaljnje delo.
Več pesmi so že posneli za radio
Ptuj, to je dekliškemu pev*:emu
zbom iz M^špeika bila še večja
^odbuda za nadaljnje delo. Tudi
število mladih pevk je od
ustanovitve do danes precej
narasti o. Na vprašanje, katerih
trenutkov in doživetij z dekliškim
zborom se Ivan Vdmajer najbo^
spominje je odgovoril:
„Živo mi je ostal v spominu naš
prvi nastop v M^špericu in
navdušeno občinstvo, ki nas |e
lepo sprejelo. Pjcav tako se se
spominjam revije pevskih zborov
občine Ptuj, ko smo se srečali z
ostalimi zbori, ki še delujejo na
območju ptujske občine." ,
Tudi načrti dekliškega pevskega
zbora v Mqšpeiku niso majhni Ze
sedj^ so se začeli priprav^ ati za
revijo pevskih zborov Slovenije v
Trbovljah, prav tako pa še pogosto
nastopno na mnogovrstnih
prireditvah. N^večja težava, s
katero se • srečujejo pa je
zagotovitev vsaj minimalnih
denarnih sredstev za svoje
delovanje.
Pcieg tega, da se je Ivan
Volmajer vključil v kulturno
življenje izven šole pa ni pozabil
na razgibano življenje na področju
^asbenega udejstvovarga v šoli
sami V, tem šolskem letu vodi kar
pet mladinskih in otcoškili pevskih
Nastop dekliškega pevskega zbora iz M^špeika v naravi.
Posnetek je iz proslave v počastitev letošnjih jubilejev naPtujdci
gori
zborov. Tri zbore ima na osnovni
ŠoU v Majšperku, vozi pa se tudi
na podmžnične šole na Ptujsko
goro in v Stoperce, kjer prav tako
dcrbi za glasbeno dejavnost izven
učnega programa.
Tudi z igranjem se ukvarja in
pred približno dvema mesecema je
ustanovil ročk ansaiabel z imenom
ITD. Ta dejavnost prav tako
zahteva od njega precej časa, s^
so mladi fan^e v tem izredno
kratkem času že imeli več
nastopov v M^šperku in v
nekaterih okcAiških krajili. Pdeg
tega pa bi Ivan rad ustanovil v
Majšperku še moški pevski zbor.
,,Marsičemu se moram
odpovedati, da zmorem dobro
opravljati vse naloge, ki sem si jih
zadal.'Živim samo"še za skupnost
in rad bi prebivalcem M^šperka in
okolice nudil tisto kulturno
življenje, ki so ga v obdobju
zadnjih nek^ let precg pogrešali.
Ne morem živeti iz dneva v dan,
zato imam svoj življenjski cilj in
do njega bom pnšel s trdim
delom. To je zame kot glasbenika
še posebej pomembno, saj je treba
delati vsak dan, če želiš in hočeš
kaj doseči KJjub temu, da bom
moral še k vojakom mislim, da
bom z delom in s trdno vo^o še
marsikaj dosegel na strmi poti k
dvigu kultumegaa življenja v
Majšperku." S temi besedami je
zak^učil razgovor Ivan Vdmajer.
Besedilo in slika:
B. Vodušek
. VIDA ROJIC .
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(15. nadaljevanje)
Splošnoslovenskega pomena je Raičevo delo za vključitev ogrskih Slo-
vencev v slovensko narodno območje. Potoval je po Prekmurju in tam
^iril slovensko misel in vzpodbujal domače izobražence k narodnemu
tielu. V ta namen je napisal ČRTICE O PREKMURCIH (Najprej leta
'863, LMS 1868). V svojih člankih je nakazal rešitev jezikovno kulturne-
8ain narodnostnega problema Prekmurcev.
Kot profesor na gimnaziji v Mariboru je poživil in razširil pouk slo-
^'enščine. V publicistiki je pričel boj za samostojnost slovenske kulture. V
člankih se je dosledno in odločno zavzemal za slovenske pravice na vseh
Področjih življenja, posebno pa v šolstvu. Postal je eden glavnih sodelav-
listov Naprej in Slovenec. Ostro je zahteval slovensko cerkveno ura-
"iovanje, za kar je pripravil slovarček. Po sklenitvi dualizma je obnovil
Pfogram Zedinjene Slovenije (1867). Sodeloval je pri ustanovitvi lista Slo-
venski narod, v katerem je pisal ognjevite narodnopolitične članke Mla-
'loslovencev proti konzervativnosti Staroslovencev.
Raič je bil pobudnik taborov na Slovenskem. Sodeloval je pri sestavi
Pfograma taborov s poudarkom na Zedinjeni Sloveniji — avtonomni slo-
venski pokrajini. Zaslovel je kot najpriljubljenejši ljudski govornik na
^'ovensi<^em Štajerskem. S svojimi govori na taborih je politično osvetlil in
■'avdušil za narodni boj velike množice. Največji triumf je Raič dosegel
"a ormoškem taboru (1869) z govorom o umski, narodnopolitični in
gospodarski vzgoji mladine. Zbrano množico je slovesno zaprisegel, da
''o sledila velikim ciljem narodnega boja. Govor je bil objavljen v Slo-
''enskem narodu in Slovenskem gospodarju.
VEKOSLAV RAIČ (Reich Alojz) se je rodil leta 1844 na Cvenu pri
Ljutomeru in je umrl leta 1929 v Zagrebu. Dovršil je štiri razrede gimna-
zije v Mariboru nakar je bil zavarovalni agent Viktorje v Trstu, nato za-
varovalne zadruge Croatia, pozneje pa je bil knjigovodja v Trstu. V letih
1867 do 1872 je vneto deloval v slovenskem društvenem življenju v Trstu.
Bil je urednik Slovenskega Primorca. V njem je pisal članke, v katerih se
je zavzemal za jugoslovanski politični program. Leta 1869 je postal od-
bornik tedaj ustanovljenega društva v Trstu z imenom Čbelica. Izdal je
brošuro: Potrebe delavcev v društvu Slovencev v Trstu (1869). Bil je reci-
tator v rojanski čitalnici in igralec. Uredil je tudi literarni almanah
Pomladansko cvetje v katerem je objavil pesmi Haderlapa, Hribarja, Fle-
gariča. Kodra ter Ogrinčeve.
FERDINAND RAISP je bil kronist in krajevni politik v Ptuju. Rodil
se je leta 1818 v Mestnem vrhu pri Ptuju in umrl v Ptuju leta 1898. V
Ptuju je obiskoval normalko, nato pa se je zaposlil v invalidskem domu,
zatem v stavbarskem podjetju, nazadnje pa je bil upravnik grajskih pose-
stev. Zanimal se je za zgodovino in pisal zgodovinske članke v graških
listih iz domače zgodovine. Bil je član historičnega društva v Gradcu in
korespondent centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomeni-
ke na Dunaju. Znana je njegova knjižica o zgodovini Ptuja in okolice. V
rokopisu pa je ostala njegova Ptujska kronika.
Za časa ustavnih bojev je Raisp sodeloval pri slovenskem narodnem
preporodu. Zagovarjal je potrebe Slovencev po šolah. Slovence je
zastopal v okrajnem zastopu, ki mu je predsedoval. V oporoki je zapustil
del premoženja za štipendijo slovenskemu mladeniču iz ptujskega okraja.
FRANC RAKUŠA se je rodil 1859 v Cvetkovcih pri Ormožu in umrl
1905 v Trstu. Bil je učitelj na Humu, pri Bolfenku na Kogu, v Dobovi pri
Brežicah in v Trstu, kjer je vodil Ciril-Metodovo šolo. Ker ga magistrat ni
na šoli nastavil, je poiskal službo v tržaški posojilnici in hranilnici. Bil je
vnet Slovenec. Ustanovil je čitalnico pri Sv. Jakobu v Trstu, vodil njen
pevski zbor in orkester. Leta 1886 je napisal DOMOZNANSTVO
ORMOŠKEGA OKRAJA, izdal je dva zvezka revije DOM IN ŠOLA ter
list Slovenska družina. Urejal je tudi glasilo kmetijske družbe Trsta in
okolice z imenom Gospodarski list.
FRANC RAPOC pravnik, gospodarstvenik, mecen in narodnjak se je
rodil 1842 v Malečniku pri Mariboru in umri 1882 v Mariboru. Ko je bil
koncipient pri odvetniku Dominkiišu v Mariboru (od 1868), seje vključil
v mariborsko slovensko gibanje. Posebno se je odlikoval pri ustanavlja-
nju slovenskih gospodarskih organizacij in društev. Pomagal je Tomšiču
pri urejanju Slovenskega naroda. Bil je soustanovitelj narodne tiskarne
(1871) in hranilnega ter posojilnega društva Slovencev v Mariboru (1871).
Rapoc je prvi mariborski slovenski gospodarski organizator meščanstva in
delavstva. Med prvimi Slovenci je spoznal potrebo po organiziranju
delavstva v duhu F. H. Schulze-Delitsch. Opozarjal je tudi na potrebo po
slovenskih izobražencih in zato na zagotovitev sredstev za njihov Študij.
Rapoc je bil osrednja gospodarska osebnost čitalnice v Mariboru, pred-
hodnik Vošnjaka.
RADOSLAV RAZLAG (Jakob) pesnik, pisatelj, politik, narodnjak,
se je rodil leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru in je umrl leta 1880 v
Brežicah. Študiral je filozofijo in bogoslovje ter pravo v Gradcu, nato je
bil pravnik v Gradcu, advokat v Brežicah in v Ljubljani, poslanec in de-
želni glavar na Kranjskem. Bil je pristaš Majerjevega vseslo-
vanskega jezika. Izdal je zbirko ilirskih aforizmov ZVEZDICE (1851) in
literarni almanah ZORA (1852). Zora je bila glasilo ilirskega literarnega
jezika, prinesla pa je tudi nekaj slovenskih pesmi. Zanimivi so Razlagovi
,,životopisi" v Zori, objavljeni v ilirskem duhu o sodobnih slovenskih li-
teratih. Proti Zori se je oglasil Bleiweis v Novicah. Ostro je zagovarjal
osrednjo slovensko tristoletno tradicijo. Prenehal je s pisanjem in se po-
svetil političnemu in znanstvenemu delu. V mladoslovenski dobi je
odločno zagovarjal načela enotne narodne obrambe.
Razlag je bil priljubljen taborski govornik. Govoril je v Ljutomeru,
Sevnici, Vižmarjih in Ormožu. Na zadnjih dveh taborih se je zavzemal za
slovensko univerzo v Ljubljani. Udeležil se je sestankov jugoslovanskih
politikov v Sisku in Ljubljani leta 1870, kjer je bil sprejet jugoslovanski
politični program. Tudi glede slovenske univerze v Ljubljani se ni zavzel
za čisto slovensko, zato so ga slovenski politiki kritizirali. Zato je leta
1877 odložil deželnozborski mandat in se vrnil v Brežice, kjer je bil upra-
vitelj graščine, v kateri je tudi stanoval.
Razlag je bil široko kulturno razgledan, dober pravnik in bojevnik za
slovensko besedo v uradih in šolah. Kot gospodarstvenik je leta 1869
predlagal ustanovitev deželne zavarovalnice zoper požar. Kot človek je bil
pošten, nesebičen, dobrotnik pesnika Cimmpermanna. Ker je bil mehak
in občutljiv ter mu je primanjkovala vztrajnost, se je zatekal k oportuniz-
mu v političnih zadevah. Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠI DOPISNIKI
22. september 1977- XEDNIh
Vtis iz glasbene šole
Čudovito, že čisto jesensko
vreme nas spremlja na naših
vsakdanjih c^ravkih. Konec je
brezskrbnih počitniških dni,
knjige, zvezki, šola, nas kličejo.
Oprtati je treba še težje torbice ter
se posloviti od jutrai^ega
dremuckanja.
Tako je pričela z delom tudi
aasbena šola ,,Karol Pahor" v
Ptuju. V svojo sredino je prejela
mnogo novih učencev, mnogo pa
flh nadaljuje v višjih razredih.
Številke danes niso važne, važno je
vzdušje, ki vlada na šoli. Že sam
prejem, ki ti ga pr^rav^o na tej
soli je ndcjg posebnega. Človek
nima občutka, da gre v mučilnico,
temveč v veselo hišo z dobrimi in
^osobnimi pedagoškimi
vzgojitelji Tuk^ ni važno ali si
Ptujčan ali prideš iz blatnili Haloz.
Vsidcega sprejmejo lepo in ti
vlijejo zaupanje v to, v kar se
pravkar odpravka tvoj otrok.
In to je tudi važno. Vtis, ki ga
na otroku naredi prvi dan šde, jc
vsekakor zelo važen. Otrok,
čeprav podeželski dobi zaupanje v
okolico, v učite^a in kar jc nqbolj
važno, v samega sebe. Rad bo
zahqad k pouku, čeprav bo to zanj
dodatna obremenitev. Tudi uspeh
m takem delu ne bo izostal.
[)okončal bo srednjo ali vsaj nižjo
glasbeno šolo, s čimer mu bodo
odprta vrata v nadaljige življenje.
Vsako leto pripravlja Glasbena
šola „Karol Pahor" tudi javne
nastope v šolski dvorani. Moram
poudariti, da jc na tak dan
dvorana trikrat premajhna. Človek
pozabi na tegobe današnjega časa,
ko sliši te mlade glasbenike.
Marsikatero mamino oko je
solzno, toda otroci je ne vid^o,
igrajo z dušo in tdescMii, z očmi
pa so uprti v svojega učitelja.
Velikokrat se zgodi, da mora
učenec na željo poslušalcev svoj
nastop ponovitL Tako se je
zgodilo na zadnjem nastopu tudi
rSademu klarinetistu Janezu
Zavcu,   ki  je   igral   Mozartov
Zbor Uokflavte dirigira prof. Emerik Senčar.
koncert za klarinet Res jc
vloženega veliko truda in časa,
toda z veseljem ir» voljo se tudi to
da storiti in ob doseženih ui^ehih
je n^or kaj kmalu pozab^en.
Pod vodstvom ravnatdjice Ele
Srol-Senčar   bo   Glasbena  šda
Foto: Langerholc
„Karol Pahor" v Ptuju tudi letos
uspešno delala in vzg<qala naše
mlade glasbenike ter skrbela za to,
da del naših velikih mojstrov ne
bodo pozabljena.
Radomora Kameža
NAŠ ŠPORTNI DAN
Kmalu bo minil že mesec od
takrat ko so se odprla vrata, ki
vodijo v „hišo učenosti". Pouk
normalno teče naprej, učne snovi
je vsak dan več, učenja še več!
Da bi si d^aki gimnazije Dušana
Kvedra c^omogji od prvih novih
učenosti, smo izvedli tudi že prvi
športni dan.
Res, da prejšnji ponedeljek ni
bil prav nič drugačen od ostalih
dnevov v delovnem tednu, vendar
smo tega dne izvedeli, da ho v
sredo, 14. septembra 1977 ob 9.
uri organiziran športni dan v
ptujske toplice. Vreme ni kazalo
najbolje, a je v sredo le posijalo
sonce, ki smo ga biU vsi prav
veseli.
Dijaki smo tekmovali v plavanju
in sicer iz vsakega razreda 4 fan^e
in 4 dekleta. Tekmovali smo v
olimpgdcem bazenu. Fantje so
plavali 25 m kravi, dekleta pa
25 m v precej mrzli vodi - prsno.
Organizirano je bilo tudi
tekmovanje v odbojki Igrale so
mešane eki^e - fan^e, dekleta.
Naša ekipa, to je 1. c jazred, je
igrala z enim izmed tretjih
razredov. Sker je res, da je ekipa
tre^ega razreda slavila zmago, a le
z minimalno prednostjo v
rezultatu 15:13. Po uradnem delu
športnega   dne   smo   se   lahko
zabavali na igrišču za tenis, mini
golf..,., ,
Tudi nekateri naši profesorji so
poskakali v bazen in plavali, pri
čemer je bil bcijši moški spoL iSo
pa zato naše profesorice odlično
skakale v vodo.
CMcrog 12.30 nas je večina
dijakov šla domov. Sama se bom
tega športnega dne še ddgo
^ominjala, saj smo se lahko prav
vsi razigrali in se tako tudi fizično
pripravili na reden pouk in napore
v tem šolskem letu. Upamo in
želimo si le, da bi tak dan še kdaj
ponovili.
Slavica Pičerko
TOVORNJAK NA POTI
V SOBO
v Apačah na Dravskem polju so
polagali drugo plast asfalta- Ob
tem se je pri vožnji materiala
zgodila nesreča. Voznike tovor^
njaka, last komunalnega podjetja
Ptuj, je pri vzvratnem obračanju s
precejšnjo silo zadel v rob hiše
družine Jeza. Tovornjak je zadel v
lušo s tako silo, da so nekatere
opeke ostale kar v sobi, stranska
stena pa se je precej nagnila
navzven- Gospodar hiše je pomislil
najpreg na potres, šele čez čas, ko
e po^dal na cesto je ugotovil za
caj gre- Za nezgodo je kriv voznik
tovornjaka, ki je imel več kot
dovolj prostora pri obračanju.
Materialna škoda je precejšnja
Slika in besedUo:
D. Kl^nšek
Tak^a je bi a hiša po nesreči
V srcih nam je težko
Poletje je preživelo svoj čas, z njim pa so se končale tudi prijetne po-
čitnice. Še so sveži spomini na lepe počitniške dneve, pred nami pa je jesen
in veter se nagajivo poigrava s prvimi porumenelimi listi. Cas, kose odpro
velika šolska vrata, skozi katera si letos prvič stopila tudi ti, draga Jelka,
med svoje sošolke in sošolce v prvi b/ razred. Naprtila si si novo šolsko tor-
bico, ki sta ti jo kupila mamica in očka.
Potem pa je prišlo jutro, ki je bilo podobno drugim, le sonce ni in ni
hotelo posijati. Toda nas učence ta jutranja podoba ni vznemirila. Veselo
smo se pogovarjali in prerivali po stopnicah v razred. Tedaj pa . . .
Vsem je zastal korak. Sredi oglasne deske je visel bel listič, obrobljen s
črnim trakom. Prebrab smo: ,,Jelka izgubila življenje v prometni nesreči."
Zameglilo se mi je pred očmi. Saj ni mogoče, da je ugasnila luč v tistih ve-
likih očeh. Se vedno smo okamenelo stali pred oglasno desko in solze so
hladile naša lica. Jokali smo za Jelkinim prešernim nasmehom, za njenimi
očmi, ki so se lesketale kakor zvezdi sredi neba; jokali smo za tisto majhno
Jelko, ki nas je tako rano zapustila . . .
Njena klop v razredu je ostala prazna, v naših srcih pa je ostala bole-
čina, s katero se ne moremo sprijazniti. Kruta usoda je preprečila Jelki, da
bi letos tudi ona dobila rdečo rutico in modro kapico ter postala naš nov
član pionirske organizacije.
Draga Jelka! Sončen žarek ogreva tvojo gomilo, klopotci kličejo ljudi
v trgatev, čriček že poje ... a zaman, ti ga ne slišiš. Mi pa nemo zremo v
bele cvetove, ki so ti namenjeni v zadnji pozdrav.
S svojimi starši in sestricama globoko sočustvuje vsa šola, ko se za ve-
dno poslavljamo od tebe.
Suzana Strelec, OŠ, Hajdina
Lepo na izletu Maistrovih borcev
v sredo, 14. septembra se je
nekaj ptujskih borcev za severno
mejo 1918/1919 udeležUo celo-
dnevnega izleta. Izlet je bil
organiziran v počastitev Titovih
jubilejev, materialno pa ga je
dcupsčina občine Ptuj, za kar seji
Maistrovi borci lep o zahvaljujem a
Škoda je le, da so zaradi
zdravstvenih razlogov nekateri, že
prijavljeni udeleženci morali iz-
ostatL
Naša pot nas je vodila proti
Krapini, kjer smo si ogledali vrsto
zanimivosti od kr^inskega pra-
človeka naprej, nato zgodovinsko
Stubico s spomenikom Matni
Gubcu in nazadnie smo obiskali se
Kumrovec, rojstno hišo maršala
Tita in čudoviti DOM, kjer smo si
o^edaU tudi film o Titu.
Med po^o smo se ustavili v
atomskih toplk;ah, kjer nas je
čakalo okusno kosilo, po 17. uri
pa smo se skozi Rogaško Slatino
vrnili domov, dobro razpoloženi
in polni čudovitih vtisov; V Ptuju
sta se še predsednik in tajnik
odbora prostovoljcev - borcev za
severno mejo 1918/19 še zahvalila
šoferju avtobusa, ki je med
izletom čudovito dcrbel za vse ^ z
željo, da bi se prihodnje leto
zdravi in enako razpoloženi spet
srečali'
J. a,
Teden Kajkavske kulture
KULTURNI VECER BRATSKIH
OBCIN v OKVIRU TEDNA V
KRAPINI ODLIČNO USPEL
V petek, 16. septembra so v
Krapini v okvim Tedna kajkavske
kulture - Krapina 77 in 16.
tradicionalnih delavskih srečaiij
teatstva in prijateljstva priredili
kulturni večer bratskih občin SR
Slovence  in  SR Hrvatske. Y
triurnem programu na Gaievpm
trgu so nastopale kulture skupine
iz Cakovca, Koprivnice, Krapine,
Maribora, Ptuja in Varaždina. SR
Slovenko sta na kulturnem večeru
bratskih občin v Krapini zastopala
folkloma skupina KUD „Študent"
iz Maribora m ansambel domače
zabavne ^asbe Toneta Kmetca iz
Ptuja, ki sta s svojima progra-
moma navdušila ^dalce.
O pomenu delavdcih srečanj
bratstva in prijate^stva je govoril
sekretar občinskega sveta ZSM
občine Krtina Vjekoslav SOL-
MAN. Organizacija kulturnega
večera bratskih občin je bSa
odUčna, prireditev pa si je
o^edalo več tisoč ^udL Posebej
velja omeniti, da je to že drugi
kulturni večer bratskih občin v
okviru Tedna kajkavske kulture v
Krapini in }i organizatorji
pripisujejo velik kulturni in
poutični pomen. Sodelujočim
kulturnim skupinam iz bratddh
občin pa je veliko priznanje, da
lahko sodelujejo v bc^tem
programu Tedna kajkavske kul-
ture v Krapini
Feliks Bagar
Na osnovi 23. člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje
stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi družbene pomoči v
stanovanjskem gospodarstvu — Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ormož, samoupravna enota za družbeno pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu razpisuje
Javni natečaj
za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih kup^enih s sredstvi
enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
1.
Kot upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na razpisanih
stanovanjih se štejejo:
1. DRUŽINE IN OBCANI Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI:
— če skupni dohodek na člana gospodinjstva v letu 1976 ni
presegal 50 "lo povprečnega neto osebnega dohodka v SRS (2.034,00),
— nimajo stanovanja ali niso imetniki stanovanjske pravice
oziroma nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
— da prosilec in člani družine stalno bivajo na območju občine
Ormož;
2. STARI LJUDJE, UPOKOJENCI, INVALIDI IN BORCI NOV,
CE: i
— niso imetniki stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
— doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega
vprašanja,
— imajo stalno bivališče na območju občine Ormož;
3. MLADE DRUŽINE CE:
— nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice,
— družina doslej še ni imela rešenega stanovanjskega vprašanja,
— namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali
graditev stanovanjske hiše,
— delovna organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da
bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let,
— ima mlada družina stalno prebivališče na območju občine
Ormož;
ZA MLADO DRUŽINO SE ŠTEJE DRUŽINA, KI IZPOLNJUJE
NASLEDNJE POGOJE:
— da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let,
— da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo
več kot 7 let,
— da skupna delovna doba kateregakoli zakonca ne presega 10
let.
4. DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH,
CE:
— izpolnjujejo pogoje določene pod točko 1 in 3.
II.
Vsi delavci, ki smatrajo, da so po tem razpisu upravičeni do
stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju naj vložijo
prošnje (obrazce dobijo na sedežu Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ormož, Kerenčičev trg 11) na Samoupravno
stanovanjsko skupnost občine Ormož, enoto za družbeno pomoč v
stanovanjskem gospodarstvu Ormož, Kerenčičev trg 11.
ROK ZA SPREJEMANJE PROŠENJ JE 30 DNI OD OBJAVE
NATEČAJA.
III.
K prošnji je treba priložiti naslednje dokumente:
1. potrdilo delovne organizacije o višini osebnega dohodka vseb
družinskih članov za leto 1976,
2. potrdilo o premoženjskem stanju,
3. potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na
območju občine Ormož,
4. potrdilo o delovni dobi prosilca in zakonca.
IV.
MLADE DRUŽINE morajo poleg dokumentov, navedenih v II
točki tega razpisa, priložiti še naslednje dokumente:
1. dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki
(sklenjena pogodba),
2. jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem
rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let (sklenjena pogodba),
3. izpisek iz poročne matične knjige.
STARI LJUDJE — UPOKOJENCI IN INVALIDI morajo na-
mesto dokazil iz 1. točke III. priložiti zadnji odrezek o prejemu
pokojnine oz. invalidnine ter morebitna potrdila o dohodku članov.
DELAVCI, KI DELAJO PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH.!
morajo poleg dokazil, navedenih v III. točki razpisa predložit'
potrdilo o plačilu prispevka od osebnega dohodka enou za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
V.
Vsi udeleženci, ki nameravajo uveljavljati status borca,
invalidnost, težko bolezen ali deficitarnost poklica in družbenopol''
tično aktivnost morajo poleg ostalih potrdil, predložiti potrdilo ^
statusu borca oziroma odločbo o invalidnosti, zdravniško spričeval"
oziroma stališče koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja
OK SZDL.
Predsednik
zbora delegatov samoupravne enote
za družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu
Matija RATEK, 1. r.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE,
OBČINSKI ODBOR PTUJ,
objavlja prosto delovno mesto
sekretarja
Pogoj:
višješolska izobrazba socialne ali zdravstvene smeri ali srednja
strokovna izobrazba z 10 leti prakse v družbenopolitičnem delu.
Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti in moralno-
poiitične vrline.
Nastop službe je možen 1. novembra 1977.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o strokovnosti
in življenjepisom v 15 dneh od dneva objave tega razpisa na
naslov: Razpisna komisija pri občinskem odboru Rdečega križa
Ptuj.
Osebni dohodek je določen po samoupravnem sporazumu.
opekarniSko
podjetje
map maribor
OPEKARNA PTUJ
Delavski svet TOZD Opekarne Ptuj
razpisuje  vodilni delovni mesti:
1. vodje komerciale
2. tehničnega vodje
in objavlja prosto delovno mesto
3. pomočnika vodje komerciale
POGOJI:
pod 1.:
višja izobrazba komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj
ali srednja izobrazba in najmanj 10 let delovnih izkušenj na
vodilnih delovnih mestih, znanje enega tujega jezika;
pod 2.:
višja izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj ali
srednja izobrazba in najmanj 10 let delovnih izkušenj;
pod 3.:
končana srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in 3
leta delovnih izkušenj ali končana administrativna šola in naj-
manj 5 let delovnih izkušenj. Ker je predvideno strojno knji-
ženje, morajo kandidatke obvladati strojepis. Imeti morajo tudi
smisel za kontaktiranje s strankami.
Za delovni mesti pod 1. in 2. je zahtevano, da imajo kandidati
pozitivno opredeljen odnos do socialistične družbene ureditve.
Prijavam je potrebno predložiti:
— kratek življenjepis;
— dokazilo o izobrazbi;
— potrdilo o dosedanji zaposlitvi.
Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo
vloge z vso dokumentacijo na naslov: Opekarna Ptuj, kadrov-
ska služba.
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše hčerke in sestrice
Jelke Kosenburger
iz Zg. Hajdine 169
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v njen prerani grob, ji
darovali cvetje, nam lajšali bolečine.
Posebna hvala osnovni šoli Hajdina za posloviUie besede, č. duhovniku za
opravljen obrect-
Žaliijoči: mama, ata, sestrki in ostalo sorodstvo.
TEDNIK -22. september 1977
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
NOGOMET
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Drava-Gorenjska
1:0(0:0)
TESNO, VENDAR ZASLUŽENO
Stadion NK Drave v Ptuju, gle-
dalcev okrog 200, vreme deževno,
hladno, igrišče spolzko in težko za
igro, glavni sodnik Rupret iz
Celja. Drava: Simonič, Tement
(Skrjanec), Dončec, Verdenik
(Hadler), Murat, Kmetec, Ceh,
Brodnjak, Hvaleč, Mesaric,
Matjašič; Gorenjska: Humar,
Mlakar, Tkalec, Belančič, Tivald
(Kovačič), Sprajcer, Legat , Mrak,
Možgar, Gaber, Crnolič; Strelec: v
75. minuti — Skrjanec — Ocena
igre 7.
Po uspehu proti Slovanu v Lju-
bljani smo pričakovali gladko
zmago domačih, glede na to, da so
Gorenjci do sedaj izgubili dve sre-
čanji. Vendar so dogodki na igri-
šču potekali drugače. Gostje so se
srčno borili in je prvi polčas pote-
kal v precej izenačeni igri. Na obeh
straneh smo zabeležili po tri zrele
priložnosti za zadetek. Da ni bilo
zadetkov sta največja ,,krivca"
oba vratarja in razmočeno igrišče.
Podobno je bilo v drugem polča-
su. Proti koncu igre so se domači
prebudili in pričeli oblegati
nasprotnikova vrata. Po odličnem
predložku Mesarica z leve strani je
Skrjanec, ki je zamenjal Tementa,
najbolje ocenil let žoge in bilo je
1:0. Po zadetku smo gledali neko-
liko boljšo igro, vendar do
spremembe v rezultatu ni prišlo.
Skoda, da je razmočeno igrišče
Kapetan Drave Hvaleč v prodoru
proti vratom Slovana — foto: D.
Klanjšek
onemogočilo boljšo igro in odvrni-
lo gledalce, saj je bilo to srečanje
precej boljše od prvega proti Iliriji.
Sodnik Rupret ni imel težkega
dela, saj sta obe ekipi igrali izred-
no fer.
V predtekmi so mladinci Drave
v okviru tekmovanja v slovenski
liti premagali vrstnike Dravinje z
2:1.
1. kotar
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
V drugem kolu izgred
v Gorišnici
v soboto in nedeljo so v
občinski ligi odigrali dmgo
kdo. Doseženi so bili
naslednji izidi:
Skupina A:
Skorba-Markova 0:3, Vi-
dem-Ptuj 0:3, Drava—Kidri-
čevo 2:0, Aluminij-Grajena
7:3, Gorišnica—Hajdina 2:4
Skupina B:
Kungota—Slovenja vas 3:0,
Stonjci-Gerečja vas 4:4,
Apače-Rogoznica 3:0, Dor-
nava—Lovrenc 0:4.
Skupina C:
Sela-Vamica 0:7, Mladi-
nec-Leskovec 5:0, Bukovci-
Draženci 0:3, Zavrč—Tižec
6:3
Ekipi Vidma in Rogoznice
nista prišli na srečanja, zato
sta jih izgubili s 3:0, Skorba
in Bukovci sta izgubili z istim
rezultatom, ker nista poslali
poročil s srečanja. V Gorišnici
je prenapet gledalec po
srečanju fizično napadel
sodnika. Skratka, tekmovalna
komisija ima veliko dela.
V nadednjem kdu (v
soboto in nedeljo) se bodo
srečali: V skupini C: Tržec-
Sela, Draženci—Zavrč, Lesko-
vec—Bukovci, Vamica-Mla-
dinec;
V skupini B: Lovrenc—
Kungota, Rogoznica—Dor-
nava, Gerečja vas-Apače in
Slovenja vas-Stonjci;
V skupini A: Hajdina-
Skorba, G raje na-Gorišnica,
Kidričevo-Aluminij, Ptuj—
Drava in Mark ovci—Videm;
1. kotar
ROKOMET
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - MLADINCI
Velika Nedelja-Polet
13:12(7:7)
Mladinska selekcija Ormoža - Velika Nedelja tudi letos nastopa v
repuUiški rokometni ugi za mladince. Kakor je znano je ta ekipa dosegla
lani 2 mesto, kar je bU izreden uspeh. V letošnjem prvenstvu je imela
Velika Nedelja na začetku izredno težke tekme. V prvem kolu je
gostovala na Ravnah pri ekipi Fužinarja in izgubila tdcmo 36:22. V
drugem kolu pa je igrala z ekipo Poleta iz Murske Sobote in jo premagala
z minimalno razUko. Tekma je bila izenačena skozi ves čas, proti koncu
tekme pa so igralci Velike Nedelje zaigrali bolj zbrano in osvojili prvi dve
točki v novem prvenstvu.
Velika Nedelja: Erlih, Hrga, Vukan, Roškar, Cvetko F., Hebar 3,
Kačičnik 7, Kolanč, Marčcc 1, Cvetko D. 2, Večerjevič in Lah.
Polet: iseur, picko 2, Vratarič, Jerič, Kreft, Makovec 1, Krajzer 2,
Novak, Narga 6, Antolin 1, Kožcl, Cigeut
Celje-Velika Nedelja
22:21 (10:10)
V tekmi 3. kola je ekipa Velike
Nedelje imela težko telono proti
ekipi Celja. Tekma sama je bila na
visoki ravni in igralci obeh ekip so
pokazali veliko znanja. Rezultat je
bil ves čas neodločen, v začetku
drugega polčasa so Celjani povedli
s tremi gdi razlike nato pa
popustili. Igralci Velike Nedelje so
imeli v zadnjih sekundah prilož-
nost za neodločen rezultat vendar
je niso znali izkoristiti in Celjani
so slavili zm^o z minimalno
razliko.
Celje: Virt, Seško 5, Jerak,
Liselj, Baršan 2, Medulj, Ramšak,
Razgar 9, Rovšnik 6, Pušnik.
Velika Nedelja: Lah, Marčec 2,
Kolarič, Roškar 1, Cvetko F.
Hebar 7, Kačičnik 6, Rajšp 1,
Hrga, Cvetko Dl. 4, Večerjevič in
Eilih.
Dušan CVETKO
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
RK „Jože Kerenčič" Ormož-
RK Sevnica 20:15(8:8)
Mestna Graba: Gledalcev 250
Sodnika: Žižek in Ogner, oba Maribor
RK: „JK" Ormož: Velenko, Perger 3, Grame, Bezjak S., HanžeUč
3, Turin 1, Sabo 4, Bezjak M., Kolarič, Lah 8, Pavlovič 1, Gaberc.
RK SEVNICA: Gorogranc, Mlakar, Gane, Barič, Jazbec 4, Kersnič,
a^ažič 7, Mrežar, Stoj s, Novšak 4, Krejan.
Popravni izpit Ormožanov je v soboto proti bivšemu drugoligašu
Sevnici v celoti uspel. V deževnem in hladnem vremenu smo videli dober
rokomet, čeprav je bilo zaradi mokre žoge, težko izvajati zamišljene
akcije. Vendar je tokrat spet prišla do izraza dobra igra domačinov v
obrambi, prav tako pa so uspešno zaključevali tudi nap^e.
Prvi polčas je potekal v izenačeni igri, tako da so odšli na odmor z
neodločenim rezultatom.
V začetku druge^ polčasa so domačini zaigrali izredno v obrambi
prav tako so bili uspešni v napadu, posebno razpoloženi Lali, in dosegli
prednost 5 golov, ki sojo obdržah do konca.
Očividno je bilo, da je gostom bolj nagajalo deževno vreme saj so
zaigrali pod svojimi možnostmi.
Tokrat vsa pohvala celi ekipi na požrtvovalni igri, posebno Bezjaku
S. v obrambi ter Lahu in Sabotu v napadu, medtem ko je pri gostih edini
zadovoljil Svažič.
Janko Rihtarič
Praznovanju Titovih jubilejev se je pridružila tudi KS Ormož z
organizacijo rokometnega turnirja v Ormožu.
Na turnirju so sodelovale tri ekipe in sicer Ormož II. , Središče ob
Dravi in ekipa JLA iz Ptuja.
Rezultati srečanj so bUi naslednji: Ormož Il-Središče 10:4;
Središče-JLA Ptuj 6:8, JLA-Ptuj-Ormož II. 11:10.
Ekipa JLA iz Ptuja je povsem zasluženo osvojila lep pokal.
Janko Rihtarič
Državno prvenstvo
letalskih modelarjev
Državno prvenstvo letalskih
modelarjev z vezanimi modeli v
soboto in nedeljo bo že osemanjsto
po vrsti in hkrati tretje, ki smo ga
pripravili v ptujski občini. V
kategorijo vezanih modelov, ki
bodo nastopili v Markovcih, so
uvrščeni hitrostni, akrobatski in
modeli za ekipno dirko. Istočasno
z državnim prvenstvom vezanih
niodelov bo potekalo tudi tradi-
cionalno tekmovanje v zračnem
boju za Markovski pokal.
Organizatorji, Aeroklub Ptuj
modelarska sekcija, pričakujejo
udeležbo tekmovalcev iz Maribora,
Celja, Ljubljane, Zagreba, Saraje-
va, Beograda, Novega Sada in iz
ostalih mest, kjer se je modelar-
stvo uveljavilo. Seveda bodo
nastopili tudi uspešni letalski
modelarji, člani Aerokluba Ptuj.
Prireditev, vsekakor izredno
zanimiva in privlačna, se bo priče-
la v soboto ob 8. uri na športnem
igrišču v Markovcih. 1. kotar
LETALSTVO
Pokal predsednika Tita
Verbančiču, Hojnik četrti
Jubilejni dvajseti letalski rally
za pokal predsednika Tita se je
končal v Maribom, vendar je bilo
tekmovanje zakyučeno že v
Zagrebu. Letalci namreč ziradi
slabega vremena niso leteli na
zadnji etap L Tekmovalci so
preleteli nekaj več kot 800
kilometrov in vmes opravljali
posebne naloge. Član Aerokluba
Ptuj Danilo Hojnik jc bil v vodstvu
po tretji eti5)i, vendar prvega
mesta ni us^el obdržatL V skupni
uvrstitvi je zmagal Oto Vrbančič
(Maribor), pred Cavarjem (B.
Luka),     Banom     (Os^ek)    in
Hojnikom (Ptuj). Dmgi Ptujčan
Krepil je osvojil osmo mesto.
Omenimo naj, daje bil Hojnik v
lanskem tekmovanju drugi.
1. kotar
KOŠARKA
Z nastopanjem v sezoni 1977/78 so pričeli tudi pri košarkarskem
klubu Drava Ptuj. Ženska ekipa nastopa v slovenski Ugi vzhod, moški v
medobčinski ligi, pionirske in kadetske ekipe pa v ustreznih
medobčinskih ligah.
MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA LIGA - MOŠKI
l.kolo
Drava-Ruše 82:102
v derbiju prvega kola so igralci Ruš takoj v začetku povedli in
prednost zadržali do konca. Igralcem Drave se je predvsem poznalo, da
so imeli v nogah" kondicijske treninge, saj je točnost pri strelih na koš
bila zelo slaba. Pokazali so tudi premalo borbenosti, kar se jim je močno
maščevalo. Sodnika Rutar in Vohnajer iz Maribora, sta svojo vlogo
opravila dobro.
2. kolo
Drava-Rogaška 89:69 (45:27)
Tudi v drugem kolu so bili Dravaši domačini. Sama igra ni bila na
visoki košarkarski ravni. Ekipa Drave je pokazala mnogo boljšo igro kot v
1. kolu, sa| se je videlo, da ie ekipa bolje vigrana in učinkovitost je
mnogo boljša. Pri ekipi Drave bi lahko pohvaLih FiUpiča in Dobrijeviča,
ki sta bila tudi najučinkovitejša strelca.
3. kolo
Bistrica-Drava 77:95 (48:48)
Igrišče - telovadnica v Slov. Bistrici: gledalcev 50
Sodnika Murgelj (Rog. Slatina) in Kamenšek (MMB)
KK Bistrica: Pajek 23, Keršič 4, Mijovič 14, Goričan 32, Germ 4,
Golob, Knez, Kapun.
KK DRAVA: Filipič 10, Hrga 11, Bedenik,Marčič Z. 15,Peternik,
Kilibarda 37, Pešič 2, Musič 20
Ekipa Drave je nastopila močno okrnjena, brez štirih standardnih
bralcev. Domačini so igrali nešportno. Rezultat tega je bila tudi
izključitev Musiča, igralca Drave, ki je moral z igrišča že v 19. minuti.
Pohvaliti moramo celotno pomlajeno ekipo, ki je pokazla, kako se je
treba boriti za barve svojega kkiba. Sodniška dvojka ni bila dorasla
srečanju, saj je dovoUla domačinom nešportno obnašanje. S to zmago so
se igralci Drave priključili vrhu lestvice, že v prihodnjem kolu pa jih čaka
težko srečanje z Dravogradom.
O ostalih ekipah bomo poročali v prihodnje.
M. Z.
NAMIZNI TENIS
Pred srečanjem
Jugoslavija-Nizozemska
še teden dni nas loči do
zanimivega srečanja v okviru
evropdce super lige med Jugosla-
vijo in NEOzemsko, ki bo 29.
septembra v športni dvorani
Mladika v Ptuju. Organizacijske
priprave so v polnem teku.
Majijivi organizatorji iz NTK
Petovia bodo poskrbeli, da bo
potek srečanja takšen, kot to
zahteva mednarodno srečanje, ki
bo letos edino tovrstno v
Sloveniji Piičetek srečanja bo ob
17. uri s kratkim protokolarnim
programom. Vstopnice so že v
predprodaji in sicer v pisarni
Turističnega društva Ptuj. Pripo-
ročamo vam, da z nakupom
poliitite, ker je njihovo število
omejeno.
Postava Nizozemske za srečanje
v Ptuju bo verjetno takšna kot
smo zvišali v eni prejšnjih številk,
pri jugoslovandci pa vesela novica.
Vodstvo naše reprezentance je
sporočilo, da v Ptuju laliko
pričakujemo tudi mojstra svetov-
ne kvalitete Dragutina Surbeka.
Torej laliko v četrtek pričakujemo
nastop dveh nqbolje uvrščenih
Jugo^ovanov na svetovni jakostni
lestvici Šurbeka in Stipančiča.
Z vztrajnim in marijivim ddom
članov NTK Petovia je Ptuj postal
eden od centrov namiznega tenisa
v SR SloveiujL Danes se lahko
pohvalimo predvsem z dobrimi
uvrstitvami pionirk in pionirjev.
Omenimo samo Sanjo Džakič
E redno nadarjeno i^aJko, ki je v
vrhu slovenskega pionirskega in
mladinskega namiznega tenisa.
Namizni tenis je šport manjših
mest. Ob naši vsestrandci p cm oči
se bo še naprej tako strmo dvigal v
kvaliteti in množičnosti V klubu
želflo razširiti in strokovno
vzgajati to športno dejavnost zlasti
med vaško in delav*;o mladino,
saj zahteva majhna sredstva in
skromen prostor. In prav srečanje
med Jugoslavijo in Nizozemsko bo
veliko pripomoglo k razvoju
namiznega tenisa in popularizacqi
te športne panoge med mladimi in
tudi starejšimL
l.kotar
Milan Žohar
zmagal v Celju
V sredo 19. septembra je bil v
Celju prvi meddruštveni nočni
atletski miting, ki so se ga
udeležili skoraj vsi najboljši atleti
iz Slovenije.
VeUk uspeh je dosegel Ptujčan
Milan ŽCHAR, ki je v teku na
400 m zmagal s časom 50,2 in
tako prehitel do sedaj drugo-
uvrščenega Slovenca na tej progi
- Celjana SEKLJOCA.   ,
Na 1500 m je solidno tekel tudi
Alojz LEBAR in s časom 3:59,1
postavil svoj osebni in ptujski
lekord v tej disciplini V končni
razvrstitvi nastopajočih tekačev
paje osvojil četrto mesto. C**
PRSTEC ZMAGAL
V BRNU
Med nekaterimi slovenicimi atleti, ki so se minuli teden udeležili
mednarodnega aUetskega mitinga v BRNU na Češkoslovaškem, je bil tudi
Ptujčan Miki PRSTEC in nastopil skupaj z atleti iz Avstrge, Švice,
Madžarske in Jugoslavije.
Miki Prstec je tekel odlično na 400 m in osvojil prvo mesto, dmgi je
bil domačin Moravec, tretji pa Švicar Utz Artliur. Zmago je dosegel tudi
Ljubljančan Skubic v teku na 1500 m, Štimec iz Maribora pa jc v suvanju
krogle zasedel četrto mesto.
Tekmovanje se je odvijalo v zelo slabih vremenskih razmerah, kar
daje doseženim rezultatom se večjo vrednost.
V Meranu, v severni Ital^i pa je nastopila mladinska slovenska
reprezentanca v kateri sta bila tudi Ptujčana Marija HORVAT in Niko
MAKOVECKI. Ekipno so zmagali Slovenci pred Avstrijci in Švicarji
Marija Horvat je nastopila v skoku v daljino in s 510 cm osvojila
dobro peto mesto. Niko Makovecki pa je sunil kroglo 12,13 m in le za
nekaj centimetrov zgrešil bronasto odučje.
OP
Kidričevo
Dobri medsebojni odnosi
Čeprav je od praznovanja 6. kra-
jevnega praznika krajevne skupno-
sti Kidričevo minulo že celih pet
mesecev, ne moremo mimo tega, da
se ne bi še enkrat spomnih nekate-
rih športnih dogodkov iz tega pra-
znovanja, ki je istočasno bilo tudi
praznovanje Titovih in partijskih
jubilejev. Pri tem namreč mislimo
Moštvi ŠD Apače in NK Aluminu
dobro sodelujeta.
na izredno dobre športne odnose
med ŠD Apače in NK Aluminij, ki
sta tudi igrala v finalu ob počastitvi
krajevnega praznika.
Žal moramo povdariti, da se še iz
dosedaj neznanih vzrokov tega so-
delovanja ni udeležilo ŠD Kungota
in se še vedno postavlja vprašanje
vzrokov zakaj tako? Sodelovanje,
kot je med ŠD Apače in NK Alumi-
nij je treba pozdraviti z eno samo
željo, da bi vzgledu takega sodelo-
vanja sledila še ostala ŠD v krajev-
nih skupnostih v ptujski občini in
bi po možnosti večkrat organizirali
razne turnirje v znak sodelovanja
in medsebojnega spoznavanja.
Taka srečanja bi lahko postala
oblika množičnega sodelovanja na
primer ob krajevnih praznikih in
podobno. 2e 34. septembra praz-
nuje svoj prvi krajevni praznik KS
Ptujska gora in kako prijetno bi bi-
lo, če bi v počastitev tega praznika
sodelovali tudi športniki in tako še
bolj popestrili bogato pripravljen
kulturni in zabavni program. Zato
vsekakor velja povdariti, da je ob-
lika sodelovanja med športniki iz
raznih KS v naši občini prav tako
utrjevanje prijateljskih vezi med
našiiai krajevnimi skupnostmi.
Prepričani smo, da bo vsaj del-
ček teh nekaj misli naletel na plod-
na tla in da se bo prej ali slej le po-
Vodstvo obeh klubov — steber do-
brih odnosov.
javil tak način tesnega sodelovanja
med našimi občani—mladimi
športniki, ki naj timbolj utrjujejo
trdne vezi skupnih prizadevanj in
naporov za čimhitrejši razvoj
športnih aktivnosti v naših krajev-
nih skupnostih!
France. MdJu)
10-ZA RAZVEDRILO
22. september 1977- XEDItfIK
Razgovor z Milanom Jagrom, sekretarjem sekretariata konference ZKS v upravi SO Ptuj
Spreminjanje obstoječih odnosov
Med delavci uprave SO Ptuj je
skoraj polovico članov Zveze ko-
munistov. Po letu 1970 so se
reorganizirali iz takratnega aktiva
ZK v osnovno organizacijo ZKS.
Pri tem so se srečevali s težavami
pri delu osnovne organizac^e.
Predvsem zaradi tega, ker je v
okrog sto članski partijski organi-
zaciji težko priSel do izraza vsak
posamezen komunist. Takoj so
pričeli razmišljati, kako bi komu-
niste lahko bolje aktivirali.
O re^vanju te osnovne proble-
matike je Milan Jager dejal: ,,Ta
problem smo najprej reSili tako,
da smo komuniste povezali v
oddelkih zveze komunistov po po-
sameznih organih. Ti so svojo
funkcijo zelo dobro opravljali. V
tem času smo namreč sprejemali
novo ustavo, pričeli smo tudi z
razpravami o osnutku zakona o
združenem delu. Ustavna določila
so tako pred nas postavila nalogo,
da je treba tudi državno upravo
postaviti na nove temelje."
In kako vam je to uspelo?
,,Ugotovili smo, da je treba od-
delkom ZK dati tudi formalno več
pristojnosti, zato smo se odločiU,
da se preoblikujemo, v konferenco
Zveze komunistov. Trenutno ima-
mo 9 osnovnih organizacu, se
pravi, da ima večina upravnih
organov svojo osnovno organiza-
cijo. Vsi pa se povezujemo v kon-
ferenco s sekretariatom ZK."
Kaj ste komunisti v občinski
upravi storili do sedaj pri uvajanju
določil zakona o združenem delu?
,,V lanskem letu smo imeli v na-
ši delovni skupnosti sejo komiteja
občinske konference ZKS Ptuj, na
kateri smo analizirali trenutno
stanje organiziranosti občinske
uprave in pa težave. Sklepi te seje
so nam bili osnova za nada^nje
delo pri uvajanju določil zakona o
združenem delu. Povdarek je bil
na večjem podružbijanju dela ob-
činske uprave, izpostavljeni so bili
kadrovski problemi. Drugi temelj
sklepov je bila reorganizacija
upravnih organov s ciljem ustvariti
pogoje za neposreden vpliv
združenega dela na delo uprave.
Tretji sklop sklepov pa se je nana-
šal na ureditev samoupravnih od-
nosov v sami delovni skupnosti".
Kako daleč ste pri uresničevanju
teh sklepov do sedaj?
,,Menim, da se okrog kadrovske
problematike stvari urejajo.
Sprejemamo samo in izk^učno
tiste delavce, ki izpolnjujejo pogo-
je zahtevanih detovnih mest. Pri
reorganizaciji upravnih organov
imamo že pripravljene konkretne
predloge, vendar pa smo še vezani
na ustrezne sugestije iz republiških
organov. Menim pa, da bo reorga-
nizacija dokončno stekla le v prvi
polovkri prihodnjega leta.
Kar se tiče urejanja samo-
upravnih odnosov v naši delovni
skupnosti, menim, da smo v zad-
i\jem letu precej govorili, nekaj od
tega pa tudi storili. Pri tem je tre-
ba poudariti težave, ki se ob tem
pojavljajo. Samoupravljanje v de-
lovni skupnosti občinske uprave
ima namreč svoje specifičnosti, za-
radi tega, ker so občinski organi
monokratični organi, mono-
krativno vodeni. Zatt. so pri samo-
upravnih pravicah delavcev dolo-
čene specifičnosti, ki so do sedaj
urejane z zakonom o samo-
upravljai^u delavcev v občinskih
upravnih organih. Ta zakon iz leta
1965 v bistvu formalno še velja,
vendar pa njegova določila niso
več v skladu z intencijami, ki jih
dajejo ustavna določila in pa za-
kon o združenem delu. Tudi sam
zakon o združenem delu govori, da
bodo ta razmerja urejena v po-
sebnih predpisih. Teh predpisov pa
še seveda ni.
Komunisti v občinski upravi se
nismo zavajali s tem, da bi čakali
na predpise, pač pa smo poskušali
prilagoditi svoje obstoječe samo-
upravne akte ci^em, ki izhajajo iz
zakona o združenem delu. Tu smo
se sker komunisti dobro organi-
zirali, dobro pripravljali na javne
razprave. Naleteli pa smo na dolo-
čene težave, ki izhajajo iz nas sa-
mih to je še mnogokje zakore-
ninjena preživela miselnost. Po
drugi strani pa je premalo prišla
do izraza odtočnost nekaterih de-
lavcev, da bi obstoječa razmerja
spremenili."
To so bila v glavnem vključna
vprašaiga, s katerimi se v zadnjem
času ukvarjajo komunisti konfe-
rence ZKS v upravi SO Ptuj, če
odštejemo nekatere notranje
probleme, ki pa bodo lahko uspe-
šno rešljivi, čim se bo utrdila ta
organizacijska oblika zveze komu-
nistov. V obdobju predkongresnih
priprav so komunisti občinske
uprave bistveno povečali svojo po-
litično aktivnost, kar se kaže na
spreminjanju obstoječih odnosov v
sami dekivni skupnosti.
M. OZMEC
Ormož
Več uspelih prireditev
Krajevna skupnost Ormož je v petek in soboto prvič slavij^
krajevni praznik. Občani in delovni ljudje Ormoža so
krajevni praznik izbrali 17. september kot spomin na leto l94l
ko so v Ormožu poskušali ustanoviti odbor Osvobodilne fronte
Naprednim in revolucionarnim ljudem žal ni uspelo oblikovati
Osvobodilne fronte, kajti nacistični oblastniki so akcijo zatdj5
številnimi aretacijami.
S praznovanjem so začeli že v petek, ko so Ormož obiskale
skrbske kmečke proizvajalke. Pred domom kulture so položili
vence in na slavnostni seji podelili bronasta odličja in priznanja.
Priznanja in značke Osvobodilne fronte so dobili: Marko
Zabavnik, Rado Kukovec, Mirica Skoliber, Ivan Ukovec, Nada
Granduč, Ivan Masten, Milan Šon^a, Franc Jerebic, Mirko
Munda, Zalika Kukec, Alojzija Gavez in Jože Kralj. Isjj
slavnostni seji je o dosedanjih prizadevanjih, o uspehih in
grihodnjih načrtih govoril predsednik sveta KS Ormož, Feliks
tropnik. Vsem občanom in delovnim ljudem pa je ob prazniku
čestital tudi predsednik skupščine občine Ormož, Mirko
Novak.
Ob prvem krajevnem prazniku se je zvrstilo več prireditev,
Med n^pomembnejše prav gotovo sodi lepo pripravljena
gospodarska razstava, ki jo je odpri Matija Ratek. Pred tem ^
nastopili tudi ljudski pevci in godci ter tako popestrili priredite^
na ormoškem letnem kopališču. V soboto se je praznovanje
nadaljevalo in sicer so se tekmovalci pomerili v nekaterih
športnih disciplinah.
2k
Kreditna banka Maribor - poslovna enota Ptuj
Že od začetka leta tečejo
priprave za konstituiranje
temeljne banke v Mariboru,
vzporedno pa teče tudi akcija
o konstituiranju v podružnici
Ptuj. O tem je stekel pogovor
z direktorjem kreditne banke
Maribor, podružnice Ptuj,
Antonom Purgom, ki je na
vprašanje kako se bo konsti-
tuirala Kreditna banka Mari-
bor—podružnica Ptuj, odgovo-
ril:
,J*o zakonu o temeljih
kreditnega in bančnega siste-
ma morajo obstoječe bančne
organizacije opraviti konsti-
tuiranje in uskladiti organiza-
cijo do 7. januarja 1978,
Zaradi tega sta tudi Kreditna
banka Maribor in ptujska
podružnica že letos marca
sprejeli akcijski program
konstituiranja s katerim so
opredeljena vsebinska vpraša-
rja in vloge temeljne banke,
organizacija aktivnosti pri
k>nstituiranju, oblikovanje
predlogov samoupravnih do-
kumentov in rokovnik. V
smislu tega akcijskega progra-
ma je bil do konca junija
izdelan osnutek samouprav-
nega sporazuma o združe-
vanju v temeljno banko in je
bil v juliju poslan v obravnavo
vsem temeljnim in drugim
organizacijam združenega dela
ter samoupravnim interesnim
skupnostim in drugim družbe-
no pravnim osebam, ki
združujejo sredstva pri Kredit-
ni banki Maribor ah njeni
podružnici v Ptuju. V
pripravah osnutka sporazuma
so sodelovah predstavniki
upravljalcev banke in ptujske
podružnice ter strokovni
delavci obeh bančnih organi-
zacij.
Prva faza razprave se bhža
koncu. V njo sta se poleg
strokovnih in samoupravnih
organov temeljnih in drugih
organizacij združenega dela,
vključila tudi izvršilni odbor
ptujske podružnice in vodstva
družbenopolitičnih organi-
zacij občine Ptuj. Na posvetu
družbenopohtičnih organiza-
cij in v razpravi na seji
izvršilnega odbora je bilo
sprejeto priporočilo, naj
članice sedanje podružnice v
Ptuju pristopijo k samouprav-
nemu sporazumu o ustano-
vitvi temeljne Kreditne banke
Maribor ter svoja sredstva in
delo združujejo, poslovanje pa
urejajo prek POSLOVNE
ENOTE v PTUJU. Tako
usmeritev narekujejo potrebe
nadaljnjega gospodarskega
razvoja."
Kaico pa bo poslovna enota
organizirana in kakšen bo
iTjen položaj v temeljni
banki?
,,Zakon o temeljih kreditne-
ga in bančnega sistema pozna
tri vrste poslovnili bank.
Interne banke, ki jih ustanav-
ljajo temeljne in druge
organizacije združenega dela,
temeljne   banke,  ki jih   s
samoupravnim sporazumom
ustanove temeljne in druge
organizacije združenega dela,
samoupravne interesne skup-
nosti in druge družbene
pravne osebe. Temeljna banka
je tudi edina popolna
poslovna banka, ki opravlja
vse bančne posle. Članice
temeljne banke pa lahko
sklenejo združiti temeljno
banko z drugimi temeljnimi
bankami v združeno banko, ki
bo opravljala tiste bančne
posle, ki jih bodo nanjo
prenesle temeljne banke.
Za smotrno in učinkovito
opravljenje poslov bi imela
KBM po predlogu samouprav-
nega sporazuma poslovne
enote in poslovno organizacij-
ske dele. Poslovna enota je
posebna oblika bančne orga-
niziranosti o kateri bodo
članice temeljne banke z
določenega območja ah z
d)ločenega gospodarskega po-
dročja, opravljale določene
psle združevanja dela in
sredstev ter druge določene
bančne posle, V dosedanji
razpravi so bila zlasti na
območju Ptuja in Slovenske
Bistrice izpostavljena in opre-
deljena konkretnejša stališča
o dejavnosti poslovnih enot,
ki bi se naj ne razlikovala od
dosedanjega dela bančnih
podružnic.
Predlagano je tudi razširje-
no besedilo predloga 17.
poglavja samoupravnega spo-
razuma glede organov uprav-
ljanja v poslovni enoti in glede
razmerja poslovne enote do
temeljne banke, kakor tudi
temeljni položaj, pravice,
obveznosti in odgovornosti
delavcev v poslovni enoti."
Katere organe pa bo imela
poslovna enota?
,J*oslovna enota naj bi
imela po predlaganem samo-
upravnem sporazumu nasled-
nje organe: konferenco čla-
nic, ki jo sestavljajo delegati
tistih članic banke, ki v njej
združujejo delo in sredstva.
Nadalje poslovni odbor, ki ga
je izvolila konferenca, kredit-
ne odbore, ki bodo odobravah
kredite v mejah razpoložlji-
vega kreditnega potenciala
poslovne enote ter komisijo
samoupravne delavske kontro-
le in vodjo poslovne enote.
Poslovna enota bo vodila
knjigovodske in  druge evi-
dence v takem obsegu, ki bo
najbolje ustrezal interesom
članic banke,"
In kaj predvideva akcijski
plan v naslednji fazi?
,JPrva faza javne razprave
bo zaključena do 30,
septembra. Do tega roka bodo
zbrane vse pripombe in
morebitni predlogi, ki jih
bodo poslah razpravljalci.
Pripombe in predloge bosta
proučila posebna komisija in
izvršilni odbor v podružnici
ter v Kreditni banki Maribor,
sestavila predlog besedila
samoupravnega sporazuma o
združevanju v temeljno banko
in še v oktobru, skupaj s
predlogom statuta, dostavila
vsem temeljnim in drugim
organizacijam združenega dela
v odločanje in sprejem.
Druga faza javne razprave
na zborih delavcev in
odločanje    o   pristopu   k
samoupravnemu sporazumu,
bo torej v oktobru in
novembru. V decembru bo že
sklican zbor temeljne banke,
ki bo sestavljen iz delegatov
članic temeljne banke. Zboi
banke bo ugotovil, da je bil
sprejet samoupravni sporazum
o združitvi v temeljno banko
in statut banke, odločil pa bo
o imenovanju kolegijskega
poslovodnega organa in o
drugih zadevah, ki so v
njegovi pristojnosti. Na podla-
gi teh dveh sprejetih doku-
mentov in potrdila, da so
izpolnjeni pogoji za ustano-
vitev banke, bo pravočasno
opravljen vpis v sodni register,
v katerega bo vpisana tudi
poslovna enota s svojimi
organizacijskimi deh," je
končal razgovor Anton Purg,
direktor ptujske podružnice
KB Maribor.
N. DOBLJEKAR
ČRNA KRONIKA
v tednu od 12. do vključno 19.
septembra 1977 sta bili na oijem
območju ptujske občine le dve
prometni nesreči, v katerih so po-
sredovali miličniki. Smrtnih žrtev
na srečo ni bilo. Ena oseba je bOa
la^e, ena pa težje telesno poško-
dovana. Pri nezgodah je nastalo za
okoli 35.000 dinarjev materialne
škode.
NEPREVIDNO VKLJUČE-
VANJE V PROMET
V sredo, 14. septembra, ob
19.45 se je zgodila v Markovcih
huda prometna nesreča. Voznik
osebnega avtomobila Jože Stum-
berger iz Gruškovca 39 je vozil v
smeri proti Bukovcem.
V Markovcih mu je po stranski
cesti z desne smeri pripeljal pred
vozilo voznik osebnega avtomobila
Milan Ciglar iz Stojncev 3.
Ciglar namreč ni opazil vozila
Stumbergerja in je zapeljal narav-
nost na prednostno cesto ne da bi
se prepričal, če to lahko stori. S
tem je izsilil prednost Stumber-
gerja, ki ga je zadel v zadnji del
avtomobila.
Pri nesreči je bil voznik Stum-
berger lažje telesno poškodovan,
na voziUh pa je za okoli 17.000 di-
narjev materialne škode.
Stumberger je imel vgrajene var-
nostne pasove, vendar jih ni upo-
rabljal.
Z AVTOMOBILOM V AVTO-
BUS
V petek, 16. septembra, ob 15.
uri 45 minut se je zgodila v Zupečji
vasi pri Kidričevem huda prometna
nesreča.
Avtobus mariborskega Certusa,
ki ga je upravljal Anton Peršuh iz
Dragonje vasi je vozil na redni
progi iz smeri Lovrenca proti
Cirkovcam. Iz nasprotne smeri pa
je vozila osebni avtomobil Marija
Petek iz Krčevine pri Vurberku.
Zaradi neprimerne hitrosti je
Petkovo zaneslo tako, da je čelno
trčila v nasproti vozeči avtobus.
Petkova je pri tem dobila hude
telesne poškodbe. Njen sopotnik,
Franc Petek iz Zupečje vasi pa
lažje. Oba sta bila prepeljana v
ptujsko bolnišnico. V osebnem
avtomobilu Petkove so bili vgraje-
ni varnostni pasovi, vendar jih
voznica in potnik nista uporabila.
V avtobusu ni bil ranjen noben od
treh potnikov.
—OM
MILIČNIKI OHLADILI VROČEKRVNEŽA
v nedeljo, 18. septembra, nekaj po 17. uri je prišlo v Agisu v Ptuju do naslednjega primera. Miličnika PMi
Ptuj sta hotela legitimirati Viktorja P. iz Ptuja, Ob Studenčnici 2. To pa zaradi tega, ker seje zadrževal v delov-;
ni organizaciji pod vplivom alkohola. i
Ker se Viktor ni hotel legitimirati, je razumljivo, da sta ga miličnika povabila v službeni avtomobil. Tudi tegaj
vabila ni sprejel prostovoljno, začel se je upirati in miličnika sta ga morala pripeljati na postajo milice v Ptuju.
Med vožnjo je Viktor ceio fizično napadel enega od miličnikov, pošteno pa se je upiral, ko je bilo treba izstopiti
iz avtomobila, vendar je bilo njegovo upiranje zaman. ^
Zaradi fizičnega napada so bila zoper Viktorja uporabljena zakonita prisilna sredstva (tudi stara, dobra in'
učinkovita gumijevka). Zaradi vinjenosti je bil tudi pridržan v prostoru pod nadzorstvom do iztreznitye. No,;
potem je odšel domov, mnogo mirnejši kot je prišel. -PMJ
Konferenca OK SZDL bo 26. septembra
Predsedstvo občinske konfe-
rence SZDL Ptuj, ki se je sestalo
na razširjeni seji minuli petek, je
med drugim prejelo sklep, da bo
16. septembra 1977 konferenca
OK SZDL. Na seji konference
bodo med drugim izvolili novega
predsednika občinske konference
SZDL Ptuj, evidentiran je bil
FRANC ZADRAVEC, dipl. poli-
tolog. Na seji so člani predsedstva
obšimge spregovorili tudi o
nalogah in vlogi svetov potrošni-
kov, gradivo o tem im^o že
pripravljeno za razprava
V prvem deUi peticovega
srečanja, ki so se ga udeležili se
predsedniki skupščin samouprav-
nih interesnih skupnosti, pa je bilo
v javnem govora o dosedanjih
pripravah na vditve ih nalogah, ki
nas na tem področju čakajo v
naslednjih dneh.
V uvodnih besedah je predsed-
nik OK SZDL Stanko LEPEJ
seznanil člane predsedstva o
nedavnem posvetu s predsedniki,
sekretarji in evidentičaiji v
krajevnih konferencah SZDL,kjer
so v teh dneh sredi evidentiranja
možnih kandidatov za opravljanje
različnih družbenih funkcij. Kad-
rovska politika je sestavni del
našega samoupravnega sistema in
ji moramo posvečati veliko
pozornosti.
V tistih krajevnih skupnostih in
organizacijah združenega dela, ki
so z evidentiranjem v zaostanku.
morajo svojo nalogo opraviti
najpozneje do konca tega meseca,
ob tem pa razmišljati tudi o vrstah
delegacij, številu delegatov in o
podobnih vprašanjih.
Člane predsedstva OK SZDL so
nato seznanili s številom doslej
evidentiranih občanov in njihovo
strukturo tako v krajevnih
skupnostih kot v združenem delu,
o poteku akcija pa so poročali
tudi predstavniki posameznih
interesnih dcupnosti.
V razpravi je bilo nakazano, da
bi temu vprašanju morali posvetiti
p>otrebno pozomost tudi '
srednjih šolah v ptujski občini it
pri predmetu marksistične vzgoje
govoriti o volitvah takrat, ko jih'
praksi resnično pripravljamo ii
izvajamo.
Izvršni svet skupščine obči«
Ptuj je sprejel tudi sklep, da bo t
času priprav in izvedbe volita
zadolžen za vodenje evidence ii
analizo celotnega poteka posebffl
delavec, ki se bo te svoje nalogf
lotil v okviru občinske konference
SZDL in delal samo na tem,
področju.
osebna hrontka
RODILE SO:
Jožica Korpar, Nova vas 16 —
deklico; Anica Piljak, Murkova 7
— Aleksandro; Marija Vodošek,
Starošinci 15 — deklico; Terezija
Kociper, Libanja 27 — dekhco;
Terezija Zidarič, Zabjak 43 —
deklico; Ljudmila Filipič, Lahonci
76 — dečka; Katarina Emeršič,
Barislovci 24 — Boštjana; Marja-
na Kačarevič, Hajdoše 6/a —
deklico; Milica Kovačec, Hlaponci
61 — Bogdana; Anica Ros, Nadole
22 — Klementino; Stanka Ivančič,
Cirkovce 46 — dekhco; Nada
Breznik, Slandrova 1, Slov. Bistri-
ca — Matejo; Mirna Kolarič,
Mestni vrh 116 — deklico; Danica
Aracki, Rogozniška 24 — dečka;
Marija Rudolf, Trgovišče 27 —
deklico; Ana Mihajlovič, Dornava
137/b — Matejo; Dragica Zuran,
Gruškovec 43 — Aleksandro.
POROKE:
Andrija Kokot, Hrastovec 24 in
Marija Ožinger, Hrastovec 93;
Marjan Lenart, Pacinje 34/a in
Neža Slatič, Sp. Velovlak 34; Jožef
Voga, Gorica pri Slivnici 20 in
Ivana Ekart, Sikolc 20; Jožef Cep,
Grdina 20 in Marija Križanec,
Grdina 24; Jožef Kukovec, Kve-
drova j m Anica Mohorko, Kv«-
drova 3; Milan Lesjak, Nova va-'
pri Ptuju 111 in Ana Kranjc, Nov^
vas pri Ptuju 45; Rudolf Korošec
Vošnjakova 11 in Jolanda Toif
Franicovičeva 2.
UMRLI SO:
Ivanka Grabar, Kicar 95, ro,
1926, umria 18. septembra 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno ^
radijsko dejavr>ost RADIO-TEP'
NIK 62250 Ptuj, VoJnjakova ^
poStni predal 99. Urej« uredni*
odlx>r, glavni urednik MIHAE
GOagC, odoovorni uredm*
FRANC FIDERŠEK. UredniJtv^
in upraMi Radio-Tednika telef''
(062) 77-079 in 77-226. Celolet^
naročnine znak 150 dinarjev, '
tujino 260 dinarjev. Žiro r»i^l
SOK Ptuj 52400-601-106^*
Tiska ČGP Mariborski tisk. ^
podlagi zakona c obda\Aeev*|^^
proizvodov in storitev v prorn*
spada TEDNIK med proizvode,'!
katere se ne plačuje tem«lr
davek od prometa proizvodov.
vreme
do nedelje, 2. oktobra 1977
Polna luna bo v torek, 27.
septembra ob 9.17.
N^oved: vreme se bo hitro
zboljšalo in ponovno otoplilo,
zaenkrat se slane še ni bati. V
višinah 1500 m je snežilo. Plohe
z nevihtami so ponekod verjetne
29. in 30 septembra. V soboto
L oktobra in v nedelo 2.
oktobra bo sončno in prav
toplo. Alojz Cestak