1951
m
'P \~
PRIMORSKI DNEVNIK
L—-— glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
* Štev. 74 (17A9\ Poštnina plačana v gotovini ni|	Spedizione	in abbon. post. 1. gr.
Danes ob 17. uri
KOMEMORACIJA
žrtev v Ulici Massimo d’Azeglio
TRST, četrtek 29. marca 1951
Cena 15 lir
Mh POZIV
unora	za	zgraditev
jugoslovanskemu
ustnJ?, PU’ ki je bil sprejet 7. februarja 1951 na doma "t" ,zboru O(ibora za zgraditev Kulturnega stv« V , ™u> naslavlja odbor na jugoslovansko ljudstvo naslednji poziv:
(efcočgiu*noslovanskih narodov preteklega in nehrie in t»t d° nainoveiie dobe je zgodovina ne-P^odno * e~; k°rbs za narodni obstoj in samostojno ^totoaht	^6' zGodovina slovenskega in hrvaškega
0zer*ilja oh ina slcra?nifl zahodnih mejah narodnega Mdaiju, Ja-dranu je del te tetke preteklosti, ki pa se Sest , v današnjih dneh na Tržaškem, tkirti dikf°t 06 slovencev in Hrvatov, ločenih z rapal-bzirn °d matiine9a debla, je postalo Žrtev ktih itaiifBa nar°dneda uničevanja, ki ga je v desetih transi^ fašizem temeljito opravil. Od bujne 50 ttam o t nar°dne rgsti pred prvo svetovno vojno iKisih kun a- p°90rišCa in ruševine. Toda ob plamenih treba vzt	domov se je v nas kalila zavest, da je
iftev. ~ rajati v neenaki borbi, čeprav za ceno hudih
mi s^e Sl°venci in Jugoslovani v svobodni domovini, zmaga „V borbi vztrajali in skupno^z vami slavili *°hi x> fašizmom, ki je hotel našo narodno smrt. ^obodj6^ dano besedo in v pravico smo takoj po ^rodne ^ radosžno zaorali zajrUščeno njivo našega °st>oi)oj 9U’ predvsem kulturnega življenja. Toda tudi me ^ . fašizma smo naleteli na nerazumevanje za krogih l°.snovnejše pravice pri merodajnih zavezniških s- 1 jim je bila poverjena uprava našega ozemlja.
opirajoč se na lastne materialne sile in računajoč na pomot, ki jo pričakujemo od vseh, ki jim je naš narodni obstoj in kulturni napredek pri srcu.
Bratje Slovenci in ostali Jugoslovani! S tern proglasom se obračamo do vas za stvarno pomoč pri našem delu. Slovenci na Tržaškem se dobro zavedamo, da so vse vaše sile usmerjene v graditev vaše lepše sociali, stične bodočnosti. Vemo pa tudi, da zaradi lastnih skušenj nedavne preteklosti ne morete mirno gledati na telke razmere našega narodnega iivljenja, v katerem Živi del slovenskega narodnega telesa izven svobodne domovine.
Slovenski Kulturni dom v Trstu naj bo izraz naše medsebojne solidarnosti, prispevek vsakogar izmed vas pa odraz Živega zanimanja za usodo slovenskega Življa v Trstu.
Trst, 28. marca 1951.
ODBOR ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU
Delo Hominformisiičflih spentou »zor meilnaroilBega nanJillzma
Govor javnega tožilca na zagrebškem procesu
ZAGREB, 28. — Na današnji razpravi v procesu proti kominformističnim agentom je vojni tožilec polkovnik Ahmed Bajrovič zahteval, nai sodišče izreče nad obtoženci strogo in zasluženo sodbo. Tožilec je nato poudaril napadalno politiko vlade ZSSR ju njenih satelitov proti Jugoslaviji, politiko, ki pomeni neposredno ogrožanje miru v svetu. V svojih zadnjih izjavah so obtoženci priznali svojo krivdo, izgovarjali pa so se, da jih je zaslepila »avtoriteta ZSSR in Stalina«, da so se vdali svojemu zločinskemu poslu. Isto so ponavljali tudi zagovorniki, ki so prosili za milo kazen za svoje varovance. Sodba bo izrečena v nedeljo.
Današnja »beograjska »Borba« komentira zagrebški proces in poudarja, da vodi vlada ZSSR preko svojih satelitov
proti Jugoslaviji politiko, ki prehaja v pravi mednarodni banditizem. List podčrtava, da so obtoženci dobivali navodila od člana madžarske obveščevalne službe — sovjetskega državljana — in pravi, da je »gibanje« jugoslovanskih ((političnih emigrantov« na Madžarskem čisto navadno agentura madžarskih policajev.
«Borba» zaključuje: «Dan za dnem se kopičijo dokazi o nemiroljubni napadalni politiki vlade ZSSR in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Resnice o tem ni mogoče več zakrivati. Izjave obtožencev in dokazno gradivo, bodo vedno pričale o metodah protijugoslovanske delavnosti sovjetske agenture na Madžarskem, o uporabljanju metod mednarodnega banditizma v izvajanju napadalne politike vlade ZSSR«.
^PoTedjm'
’ i Sg . s tem nerazumevanjem odgovornih činite-ti ni6 POsfapno jačil tudi odpor šovinističnih krogov
1iev{
Proti 'ob ‘JUSC0} v i Kbvitvi našega kulturnega Življenja v Trstu.
ia rnl-^errl Položaju je v nas vse bolj raslo spoznanje,
stoborf10 ra,:unati na lastne sile na pomoč vas bratov te da '. 1 domovini in na pomoč bratov - izseljencev tyravo l.s fam odvezali dolžnosti Zavezniško vojaško Salj j ’ upravlja naše področje. Temu spoznanju smo hltu~a~a v akciji za zgraditev zidov na slovanskem btajjj eWt Pogorišču, ki pa so jo sredi dela prekinili ^se	dogodki	sredi leta 1948.
_. danes se pogoji za našo kulturno rast
* uea-n niso izboljšali- Naša društva so po večini Jr<j„ , ° brez lastnih prostorov, borba za našo šolo je
tako
aktualna kot prej in naša najvišja ustanova narodno gledališče, edino visoko kvalitetno
m ------------ *---------- ——	— ---------------
% g' msko gledališče v Trstu, kljub obilici primer-
%’Ttth'ran v "mestu še vedno išče zatočišča po nepri-
2 Moranah predmestij in podeželja.
esi odgovornosti pred zgodovino našega naroda
hmnas r°dila trden sklep, da se takoj in neposredno
9raditve slovenskega Kulturnega doma v Trstu,
Pričakujejo Trumanovo izjavo
o ciljih čel OZN na Koreli
Zastopniki trinajstih držav, ki so udeležene v vojni na Koreji, proučujejo Achesonov načrt za besedilo izjave - V Londonu zanikujejo vesLi o angleškem posredovanju v Pekingu
LONDON, 28, -— Na ameriškem zunanjem ministrstvu so danes uradno potrdili, cSa so predali predsedniku Trumanu besedilo izjave, ki so jo pripravili zastopniki trinajstih držav1, katerih čete sodelujejo pri vojaških operacijah na Koreji. To besedilo bo služilo za temelj važni izjavi, ki jo bo dal Truman še pred koncem tega tedna. V dobro obveščenih krogih poudarjajo, da se bo Trumanova izjava precej na splošno dotaknila korejskega vprašanja, vendar bodo z njo ostala odjprta, vrata za sporazum o prekinitvi sovražnosti. Predlagal bj prenehanje sovražnosti na črti Pjangjang-Wonsan, kateri bi bili naklonjeni ameriški vojaški voditelji.
V zvezi s to vestjo so danšs
v angleški prestolnici zanikali trditve, po katerih bi Anglija podvzelg nove korake pri pekinški vladi. V Londonu pravijo, da je ta vest stara že nekaj dni in je pretirana. Obenem pa potrjujejo, da ho dal Truman v kratkem izjavo o politiki držav. OZn glede Kitajske in Koreje, ko bodo to izjavo odobrile vse države, ki so zapletene v boje na Koreji.
Kakor poroča dopisnik AFP iz Londona, novi angleški zu-’ nanji minister pregleduje načrt izjave o korejskjem vprašanju, ki jo je pripravilo Achesonovo ministrstvo. Herbert Morrison, ki je v odsotnosti Attleeja prevzel «ad interim« tudi predsedstvo ministrskega sveta, je v ozki zvezi s prestolnicami držav Comir.onw?a 1 tha in zlasti z Novim Delhijero.
Gromiko skuša pripraviti pot fovnemn tožilcu Višinskemu
Jjv sovjetski predlog, ki skriva pod krinko kompromisa vedno iste nespravljive zahteve lovske diplomacije - Beograjski list „Medjunarodna politika" o pariški konferenci
28.
~ Devetnajsto
seT-mk°v ie
S
fciTg' Br?i -sim _r°miko
kot že skoraj vso običajnim
k	Pr,,	z	UUlCUJllilll
»« hjorj ,v°rom, med katerim predložil tudi
r, ' '-n o- . o-*** jl/i
3p v°rai ,''etske Predloge.
tal ■* ostrXes ?romik°v gPvor J ,e Polemičen. Obtože-
kri, dne velesile, da so *°io9ai lve -
iih hiti
~J...............
st^riE omunije «pogreva-
e, .** TlratrliJn., rr«/I<i 4«
za sedanji napeti nK syetu, in rekel, da tožbe na rovaš biv-itJf,Vsk‘l1- zdaj sovjet-Bolgarije, Ma-
m 5o si t„Pravl]ic». Trdil je, dii 0krB(;x države ustanovile
Z ?3tlfne ustanove v skla-
tn , ZeliaLT. .ustanove v skia-hlac^ ljudstva« in konč-laii. °btn'rK rvno zatrdil, da so do2,^. Slede kršenja vo-
drJe 1, mirovnih pogodb
‘MVah  i________________
j^Vaj^vah ((popolnoma r.e-
s°vieui ,Gromiko predložil C'ki ?psk‘ načrt dnevnega W za	glasu Pregled vzro-
1] ,tr)st sedanjo mednarodno ka, ‘ r,7„	.'0P‘	m sredstev,
Upi11« j^dgočila dejansko in Jlsanje odnošajev ZDA, Anglijo in
Francijo, in sicer 1) razorožitev Nemčije; 2) zmanjšanje o-boroženih sil ZDA, ZSSR, Anglije in Francije in v zvezi s tem pregled sedanjega stanja oborožitve; 3) ustanovitev mednarodne kontrole za izvedbo zmanjšanja oborožitve; 4) ostala sredstva, ki bi odpravila vojno grožnjo in strah pred napadalnostjo; 5) izvrševanje obveznosti v skladu s sporazumi med štirimi velesilami. Jessup, Davies in Parodi so odgovorili — na kratko, ker je skoraj ves čas za sejo porabil Gromiko —, da bodo proučili njegove predloge.
Na prvi videz je Gromikov predlog kompromis med sovjetsko in zahodno tezo, s sovjetsko koncesijo, da se najprej razpravlja o vzrokih sedanje napetosti. Dejansko pa se menja samo formula: Gromiko je kot «vzroke sedanje napetosti« točno formuliral iste točke, ki jih je (res da brez sedanjega uvoda, ki pa je brez praktične vrednosti) pridigal že od začetka zasedanja, z vprašanjem razorožitve Nemčije spet na prvem mestu. ((Vzro-
ke sedanje napetosti« omejuje Gromiko na pet točk, od katerih lahko vrh tega samo prvo — oborožitev Nemčije — razumemo kot vzrok (in še ta, če vprašanje tako postavimo, po krivdi Zahoda), ostalo pa so že ((sredstva za izboljšanje« mednarodnega položaja.
Agencije poročajo, da je tudi Davies iz Londona, kjer se je posvetoval z novim zunanjim ministrom Morrisonom, prinesel nov kompromisni predlog, ki bi naj spravil konferenco namestnikov s sedanjega slepega tira.
Pariško konferenco namestni. kov komentira tudi beograjska revija ((Mednarodna politika« in piše, da zagrizena borba za prvo točko dnevnega reda ni preračunana na dejanski uspeh konference štirih zunanjih ministrov, temveč na določanje vprašanja, na katerem bi se utegnila razbiti. Ce bi konferenca nasedla na sipino — pravi «Mednarodr.a politika« — pri vprašanju razorožitve Zahodne Nemčije, bi ZSSR, dosegla propagandistično zmago, če bi se pa razbila od vpraša-
nju oboroževanja ZSSR in njenih satelitov, bi se vse trobentanje sovjetske propagande, od praške konference do danes, pokazalo to, kar v resnici je.
«Ce bi zahodni delegati, poudarja revija, pristali na to. da se razorožitev zahodne Nemčije, ločena od ostalih vprašanj, vključi v prvo točko dnevnega reda, bi s tem priznali, da prihaja največja nevarnost Za mir ftrav od njih. V tem primeru bi se zahodne velesile znašle na zatožni klopi in javni tožilec Višinski bi imel kaj lahko delo«.
«Ce bi Gromiko pristal na to, da se vključi v prvo točko dnevnega reda sedanji napeti položaj v Evrom, bi ZSSR prišla na zatožno klop, ker je pač glavni krivec za sedanjo napetost. Obtoženec Višinski bi i-mel v tem primeru kaj klavrne možnosti za obrambo«.
«Glavna Gromikova naloga — zaključuje revija — je v tem. da ustvari Višinskemu ugodne pogoje za propagandistične govore na konferenci štirih zunanjih ministrov. To nalogo pa bo Gromiko kaj težko speljal zaradi odločnega nasprotovanja treh zahodnih delegatov. Med-tčm ko Gromiko neomajno vztraja pri tem, da dobi izhodišče konference zunanjih ministrov vprašanje oboroževanja Zahodne Nemčije, so delegati treh zahodnih velesil prav tako trdni v zahtevi, naj se razgovori začno s pregledom splošnih vzrokov za napetost v Evropi«.
Današnji angleški jutranjiki so sporazumni s tem, da je potrebna skupna odločitev glede prekoračenja 38. vzporednika in menijo, da doslej ta odločitev še ni padla. «Daily He-railid«, laburistični list, pravi o bližnji politični izjavi štirinajstih držav, da «ostajo cilji nespremenjeni. Njih naloga je vzpostaviti mir na Koreji ob sprejemljivih pogojih na podlagi načel OZN in preprečiti razširitev spora. «List pravi, da je «še vjdino v veljavi ponudba odbora za dobre usluge OZN kitajski vladi, ki pa do sedaj na nje še'ni odgovorila«. «Ta molk utegne pomeniti, da Maocetung nima namena skleniti mir in še vedno želi vreči s Koreje sile OZN. To utegne tudi pomeniti, da on doslej še ni spreje] nobene odločitve. In 'ker se lahko Ln odloči za mir ali za nov vojaški napor, je dolžnost Združenih narodov, da so pripravljeni za prvo kaikor za drugo možnost; p,ustiti morajo široko odprto diplomatič-no pot rešitve miru, obenem pa biti vojaško pripravljeni, da kljubujejo novi kitajski ofenzivi«.
V ameriških vojaških krogih v Tokiu izjavljajo, da ni nobene razlike med izjavami Mac Arthurja in včerajšnjimi izjavami obrambnega ministra ZDA Marshalla. Pri tem poudarjajo: Ce Marshall ne prepoveduje silam OZN prekoračiti 38. vzporednik irj se omejuje samo na varnostne pomisleke, kot cilj operacij, je z druge strani Mac Arthur dejal, da je dal povelje 8. armadi, naj . prestopi demarkacijsko črto le, «če bi to zahtevali varnostni vzroki s taktičnega stališča«. Za Marshalla, kot za Mac Arthurja zgubi zaradi vojaških potreb vzporednik vsako vrednost meje; 2. Marshall trdi, da Mac Arthur ne sme napredovati do reke Jalu. V Tokiu poudarjajo, da tudi Mac Arthur ob sedanjih pogojih nima namena prodirati do man-džurske meje. Pri tem omenjajo njegove besede od 7. marca, ko je dejal, da se morajo sile OZN ustaviti pred mandžursko mejo in tam obdržati ravnotežje. sil. Navodilo ameriškega glavnega stana, naj se Mac Ar. thur v bodoče vzdrži političnih izjav brez predhodne odobritve Washingtona ne pomeni drugega kot še bolj odprta vrata. Trdijo, da so bile zadnje
Vseameriška konferenca
ington
28. — Med-
t-o znnP0^vetovaina konfe-mirnstrov 21
Pričel16 2^rŽaV Ame' 26. marca v
tp’	čefcito
• {v	r:
, Se	clržav	Ame-
j-
kTjie j- u„,P°kraJinske orga-
p,oIcble- .Prvii ruhu , ^marnji ministri
K® Iflan v°jne
Irti? 1939 «0,r}e v Evropi v
So Wnn3	so	usta-
-flt- cklXj;. bevtrahzacijsko
,NV k‘ b\ ^^*a .konti-
rpla os^ti izven Ji 5.6,	Francije in Ho-
St>(2°bli	na	zahod-
k°lonije-dlli k	področja
Ste‘i-	kor‘ferenci	v
arv,„ir?.st?vili teme-
Slo,
P vy,.	•	.	vu,Vllf	IClllCa
<!ru napad?* r«Pub'lik
.-■otm «a uLvV~ 111 sPrejeli korifer^ea0 ^r^pskih tabori,, )e si.t) n.	■ v Rlu
h.1 tjnr'1® Ptari JaPorlskemu
< Harbor- Na
Sk, ?tl ZDa ?°. Pačili na-
držS PrUU
Politi^ ^anovili ko-*Si	i	obrambo	ka-
^ £ J? bila U;rba
iški .kolon;	ua
»ton^o kon. ^e^ji Ln^l,kmalu ™
Na
Lj L™™ po
Sadianii konfe^eTOl 0 ^slednjih toči
kah; 1. Politično in vojaško so-delovanje za obrambo poloble in odstranitev morebitnega napada na podlagi m aameriške-ga sporazuma (Rio 1947) in listine Zdtružanih narodov; 2. Ojačenje notranje varnosti a. meriških republik:, 3. Gospodarsko sodelovanje v sedanji svetovni krizi; a) proizvodnja in razdelitev za obrambne na-m?ne, b) proizvodnja in razdelitev redlkih proizvodov glede na gospodarske potrebe ameriških republik in ukrepi za morebitno olajšanje izvedbe programov za gospodarski razvoj posameznih držav (Trumanova ((četrta točkaS),
Pri prvih dveh točkah naj-brže ne bodo imeli posebnih težav. Pri vojaških vprašanjih je najvažnejše, koliko bodo morale prispevati države Latinske Amerike v primeru nove vojne. V zadnji svetovni vojni so ZDA prispevale za zaščito zahodne poloble 100 tisoč mož, ki so jih namestile ob Panamskem prekopu, v Braziliji, na Curacau, Trinidadu, Gala-pagos otokih v Pacifiku, v Čile ju, Peruju, itd. Sedaj bodo morale države Latinske Ameri. ke prevzeti velik del te naloge, ker bi bik ZDA v primeru nove vojne pred resnim vprašanjem., kje dobiti dovolj voja-kw. O tem bo razpravljaj vo-
jaški organ te organizacije.
Vendar pa poudarjajo y Wa-shingtonu, dia pri tem ne grS za neko koalicijsko armado, kot )e to primer v Eisenho-wtrjevi armadi, temveč samo za načrt, po katerem bo vsaka od držav Latinake Amerik? prevzela določeni del pri skupni obrambi.
Prj vprašanju notranje varnosti ne bodo imeli posebnih težav; odločili se bodo ali bo vsaka država' povzela sama zase tozadevne ukrepe, ali pa jih bodb določili v okviru organizacije same.
Odločilno nalogo te konference pa tvorijo gospodarska vprašanja, ZDA žele, dla bi države Latinske Amerike čim bolj povečale proizvodnjo surovin," ker jih potrebujejo za oborožitev. Z druge strani pa si žele jiužni amerikanci zagotoviti proizvode, ki jih potrebujejo za svojo industrijo in potrošnjo, ker so v zadnji svetovni vojni spoznali, da jih niso mogli kupiti niti z dolarji niti z zlatom, kčr jih ni bilo.
Sicer položaj danes še ni tako slab, ker imajo te države na razpolago trg Zahodne Evrope.
Težava nastaja pri tem, da države Latinske Amerike trmasto zagovarjajo stališče, po katerem bi morali severni in južni Amerikanci doprinašati iste žrtve v sedanjem, položaju. VI del ameriške proizvodnje, Xa-
ZDA žele predvsem, d>a bi v
Južni Ameriki povečali proizvodnjo baikra, cinka, mangana in bizmuta. V zvezi s tem postavljajo država Latinske A-merike naslednja vprašanja; ali bo trajalo sedanje načrtno gospodarsko sodelovanje tudi preko časa s sedanjimi potrebami. ali bo povečana južnoameriška proizvodnja surovin tudi pozneje dobila svoj trg; koliko bodo dobile te države proizvodov severnoameriške industrije. Zadnji predlogi vlade Ciieja in ZDA nam kažejo to vprašanje. Cile se je izjavil pripravljenega, da poveča svojo proizvodn jo bakra od 350.000 ton na 500.000 pod pogojem,, da ZDA olajšajo uvoz potrebnih strojev. Cile bi ameriške proizvajalce oprostit davka. Cena bakra se je povečala od 24 do 27 in 28 centov za funt in Cile je do bil pravico, da proda 20.000 db 40.000 fon proizvodnje na neameriških trgih, kjer bi kupil proizvode, ki jih ne more dobiti v ZDA.
V Wa=hingtonu so mnenja, da j« treba računati na gospodarske želje Latin,ske Amerike, zlasti glede preskrbe. Sedaj vidijo edino pot v izvoznih nakazilih in izvoznih prednostih. Trgovinsko ministrstvo bi moralo po svojih organih zagotoviti državam Latinske Amerike
ko bi si mogla Južna Amerika
v sedanji oborožitveni dobi preskrbeti P9 določenih cenah
severnoameriške dobrine. To ni bilo mogoče v drugi svetovni vojni, ko so ZDA zaprle svoj trg državam Južne Amerike in so ga odprle šele ob koncu vojne, ko so se cene visoko dvignile po odpravi nadzorstva.
Na sedanje zasedanje gledajo v Washing,tonu z velikim optimizmom1. Tra jalo bo dva, do tri tedine in na njem bodo izdelali celo vrsto resolucij, ki jih bodo morali uresničiti organi ((Orgamisation of American States«, pa naj si bo to stalni svet. medameriški gospodarski in socialni svet ali pa ((Defense Board«.
Na današnjem zasedanju gospodarskega in. 'Političnega odbora panameriške konference so predložili resolucijo, po kateri bi morale ameriške republike žrtvovati svoje vire za obrambo zahodn® poloble in pripraviti v okviru svojih oboroženih sil oddelke^ ki bi jih dale na razpolago CjZN. Med današnjim zasedanjem je me-hikanski delegat, zunanji minister Manuel Tello imel važen govor, v katerem je dejal, da bi morale ameriške republike spoštovati temelje miru in se je izr kol uroti intervenciji držav Latinske Amerike.
Mac Arthurjeve izjave povsem vojaške in je orj že večkrat omenil, da morajo politično vprašanje korejske vojne rešiti Združeni narodi.
V Tokiu pa celo obtožujejo diplomate Združenih narodov, da se vmešavajo v popolnoma vojaška vprašanja, ki se njih r.e tičejo in pravijo, da ni naloga diplomatov dopovedati vrhovnemu poveljniku sij OZN, kako naj vodi vojaške operacije in kje naj postavi črto. Omenjajo, da so vprašanja korejske vojne zelo zapletena in da je včasih težko ločiti politična od vojaških vprašanj. Nemogoče je preprečiti sumničenja, da so na eni ali na drugi strani prekoračili dana pooblastila, trdijo v Tokiu.
Odpor	proti E
vedno bolj narašča
Kar se je zadnje dni dogodilo v Albaniji, ni več znak navadnega nezadovoljstva ljudstva, pač pa nekaj mnogo resnejšega. Enver Hbdža ne more več trditi, da gre za ločeno teroristično dejanje, ki ga je izvršil poedinec ali pa skupinica teroristov.
Albanija je umetno ločena od sveta z nepredirnim zastorom, vendar pa prodirajo v svet. vesti, kaj se tam dogaja. Nekaj informacij o dogodkih pa je javil tudi tiranski radio in tudi nekatere novinarske agencije. Listi «Observer», «Daily Tele-graph« in «Popolo» pišejo, da so 7. marca nekatere osebe skušale napraviti atentat na sovjetske predstavnike v Albaniji in ob tej priliki so vrgli bombo na sovjetsko poslaništvo. Na dan obletnice ustanovitve albanske armade pa je bila na tribuni, kjer so bili albanski in sovjetski funkcionarji, postavljena bomba, kj je eksplodirala po proslavi, ko so funkcionarji že odšli. Bilo je ubitih 17 ljudi, v glavnem miličnikov. Albanska milica je takoj po eksploziji aretirala 40 oseb in jih na mestu ustrelila brez sodbe ali kakega zasliševanja. V nadaljnjih 24 urah so v Tirani aretirali 30Q višjih funkcioar-jev armade, partije in vlade. Vsega skupaj so aretirali okoli tisoč ljudi.
Represalije na kraju dogodka dokazujejo, da tudi sam Enver Hodža ve, da gre za .upor večjega obsega in da je to samo izraz tega, kar že davno vre med albanskim ljudstvom in komunisti. Zato je tudi streljal 40 ljudi brez sodbe takoj na mestu z namenom, da zastraši albansko ljudstvo. Kajti, če bi šlo samo za skupinico protisocialističnih zarotnikov, tedaj ne bi imelo streljanje ljudi, ki niso sodelovali pri atentatu, nobenega smisla. Enver Hodža ve, da mu je skoraj vsak državljan sovražnik in da s svojega stališča ni prav nič pogrešil, ko je ubil onih 40 ljudi. Treba je bilo namreč opozoriti albanski? narod, da bo enverovska klika streljala brez milosti vsakogar, ki bo prvi prišel na’ vrsto, vsakogar, na katerega pade tudi
Angleške vojne ladje v Perzijskem zalivu
Še vedno obsedno stanje v Južnem Iranu
TEHERAN, 28. — Dopisnik agencije AFP se je diaines raztovarjaj. § predstavniki iranskega glavnega stana. Ti SP mu zanikali vesti s tujih virov, po katerih naj 'bi poslali nove čete v pokrajino Khouzistan, na jug države, kjsr so važne naprave «Anglo-Iranian Oil Co.». Predstavniki glavnega stana pa so potrdili, da 'je bilo razglašeno obsedno Stanje, s katerim bi preprečili nerede, in da je sedaj v tej pokrajini ena iran. sfca divizija.
Po zadnjih vesteh, ki so prispele z juga države, stavka 3.000 delavc'fey v središčih, kjer črpajo nafto, in sicer v Adhad-jari in Naiftsefide. Danes se stavka ni razširila.
Delavcem v industriji nafte so se danes iz solidarnosti pridružili v stavki tekstilen delavci v Kpehanu. To stavko pripisujejo uradni krogi stranki ((Tudeh«. ki jp pod moskovskim vplivom1.
Kakor poročajo iz iranske prestolnice, so tam danes aretirali 15 do 20 oseb. Vendar o tem ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Sodijo, da so aretirali predstavnike verske ločini, bratov Islama«, ki jim pripisujejo atentate na generala Razmero in bivšega vzgojnega ministra Zengaineha. Včeraj je objavil list «Bazargan» nov proglas te verske ločine, v ka teri izjavlja, da bo nadaljevala borbo do zmage in uničenja izdajalce^«. Prepovedali so vise liste, ki so objavili ta proglas.
Na angleškem zunanjem ministrstvu pa so danes izjavili, da je iranska vlada zagotovila angleškemu predstavniku v Te« heraniu da bo skrbela za varnost angleškega osebja pri «Anglo-Iranian Oil Co.» To zagotovilo je dal sam predsednik mimstrdcega sveta Hussein Ala v pogovoru z Francisom Shep-herdom. Istočasno pa krožijo v Londonu nasprotujoče si vesb glede položaja V Abadanu, važnem središču rafinerij družbe ((Anglo-Iranian«. V zunanjem ministrstvu so zanikali vesti o bližnji umaknitvi družin britanskih uradnikov. Prav tako so zanikali veat, da bi vojne ladlje «Flamingo». «Wild Goo-st» in «Wren», od katerih ima vsaka okrog 1400 ton, poslali,v Abadan. da bi skrbele za varnost tamkajšnjih angleških državljanov. Vendar v Londonu potrjujejo vest, da 80 te ladje sedaj v Perzijskem zalivu «na običajnem križarjenju«. Danes se je izvedelo v La Valetti, da j£ angleška križarka «Gam-bia« zapustila Malto in se bo pridružila pomorskim enotam v Indijskem morju.
Na angleškem poslaništvu v Bagdadu (Irak) so formalno zanikali vest glede izkrcanja angleških čet v Iraku zaradi za dr, lih dogodkov v Iranu. V obveščenih krogih pravijo, da določa višino angleških čet v
Iraku anglo-iraški sporazum od ISta 1930. Ta sporazum bi bilo mogoče spremeniti samo s pristankom vlade v Bagdadlu. Z druge strani p-a dodajajo. da bi v tem primeru prišlo pri opoziciji v Iraku do velikega odpora.
V Londonu so mnenja, da na angleškem zunanjem ministrstvu ne pripisujejo prevelikega pomena dejstvu. da iranska vlada še ni odgovorila na angleško neto od 14. marca, v kateri je Anglija proglasila odlok o nacionalizaciji iranske naftne industrije za nezakonitega. Politični opazovalci so mnenja, da niti London in niti Tčheran nočeta podvzeti nobenega koraka, s katerim bi postal sedanji položaj med obema državama še bolj napet.
KOPENHAGEN, 28. - Dan-sko-ameriška pogajanja, ki so se začela včeraj v Kopenhagnu, bodo trajala deset dni.
Ameriški minister za obrambo general Marshall je izjavil, da imajo pogajanja namen skleniti dogovor, ki naj bi omogočil ameriškemu letalstvu, da bi se posluževalo letalskih baz na Groenlandiji bolj ((stalno*,
najmanjši sum, da ni zadovoljen s tem, kar se iz Albanije dela.
Aretacija okoli 300 višjih funkcionarjev kaže, da je opozicija proti Enveru Hodži v u-radnih krogih tako velika, da je njegov položaj zelo negotov, kljub stalnim «čistkam», ki jih izvajata NKVD in albanska policija.
Nedavno je Enver Hodža javil. da sta bila podpredsednik vlade Spiro Spaho in minister za industrijo Rita Marko razrešena dolžnosti, albanski radio pa je javil, da so menjali partijske tajnike oblastnih komitejev Tirane, Valone in Etba-sana. Ne glede na vzroke odstavitve teh voditeljev je to dokaz, da je v vsej Albaniji tudi med partijskim članstvom, med funkcionarji partije, vlade in vojske in tudi med ljudstvom tako nezadovoljstvo in odpor,
da ima Enver Hodža polne ro. ke dela, zato da se obdrži. V (Nadaljevanje na drugi strarvi),
Drugih 37~Bofprev pribežalo v FLRJ
BEOGRAD, 28. — V noči od 26. do 27. marca je drugih 37 Bolgarov prekoračilo jugoslovansko mejo. Prišli so v begunsko taborišče v Nišu v Južni Srbiji. Zadnji teden je prišlo v Jugoslavijo 63 bolgarskih državljanov. Izjavili so da sa zbežali zaradi terorja bolgarskih oblasti. Pripomnili so, da bolgarski kmetje zapuščajo kmetijske zadruge, v katere so bili prisiljeni pristopiti. V vasi Perilovica je milica streljala z brzostrelkami na kmete, ki so se hoteli odtegniti iz zadrug. Več žensk je bilo ranje, nih.
Auriol v Washingtonu
Komentarji ameriškega in francoskega tiska - Irjave francoskega finančnega ministra - Demo nstracije stavkajočih v Parizu
PARIZ, 28.	—	Francoski
predsednik republike Vincent Auriol je danes prišel v Wa-shkjgton. Na postaji so ga sprejeli predsednik Truman, državni tajnik Dean Acheson in drugi člani vlade, visoki vladir.i funkcionarji in člani diplomatskega, zbora.
V New York je parnik «Ile de France« prišel popoldne. Ob prihodu je Auriol izjavil, da je prišel potrditi prijateljstvo, ki veže ZDA in Francijo in da je prinesel pozdrave tudi Organizaciji združenih narodov, ki ima svoi sedež v New Yorku.
V VVashington je Auriol prišel s posSbnim vlakam. Pred občinsko palačo je predsednik Truman izročil -Auriold ključe mesta.
"Današnji «New York Tirr.es« pozdravlja prihod francoskega predsednika republike in izraža upanje, da bo vsako na-sprostvo, ki bi š» obstajalo med politiko Francije ip ZDA, posebno glede konference štirih velikih, rešeno v duhu prijateljstva in novega zavezništva, ki vež; obe državi. Po mnenju lista bo Auriol Okušal doseči, da Američani sprejmejo tri načela francoske politike: 1. Obseg francoskih naporov za oborožitev; 2. Napredek francoskega gospodarstva; 3. Vodilna vloga Francije v evropski politiki.
Tudi pariški listi poudarjajo važnost Auriolovega obiska v Washingtonu. «Le Monde« piše, da gre za r.ekaj več kakor za navaden vljudnostni obisk. »France Soir« pa piše, da bo Auriol obrazložil točne podrob. nosti o oborožitvi Francije, o njenih načrtih in o njenih željah na tem področju. «Le Monde« pa je drugačnega stališča In pravi, da bosta Auriol in Schuman lahko dokazala, ,da mora francosko ljudstvo, kar se tiče vojaških izdatkov, prenašati breme, ki se ne more še povečati, če se noče spraviti v nevarnost ravnovesje francoskega gospodarstva.
Francoski finančni minister Petsche je danes v Parizu govoril o položaju francoskega gospodarstva in je dejal, da so proračuni zahodnih držav sedaj v deficitu, ter je pozval <<k splošni solidarnosti atlantskega sveta, tako da vsaka država nosi potrebna bremena upoštevajoč vojaške napore na posameznih operacijskih področjih«. Nato je Petsche izjavil, da so zlate rezerve atlantskih držav nezadostne in da jih bo treba povečati, da se prepreči še večja inflacija
Izjavil je tudi, da zlate rezerve francoske banke krijejo samo 20 do 25% denarnega obtoka.
Na trinajsti dan stavke nameščencev prevoza v Parizu se je položaj nekoliko zboljšali Pogajanja s sindikalnimi predstavniki pa so še vedno prekinjena, ker' so predstavniki delavcev izjavili, da so predlogi ravnateljstva nezadostni.
Danes se je sestala'vlada in razpravljala o gospodarskem in finančnem položaju. Potrebne sklepe v zvezi z zvišanjem miezd državnim nameščencem pa bodo sprejeli na seji ministrskega sveta v petek.
Danes pa so delavci nameščeni pri pariškem prevozništvu organizirali demonstracijo pred ministrstvom za javna dela, kj je trajala dve uri. Policija je pozneje demonstrante razgnala. Prišlo je le do manjših incidentov.
Slreli na ametiste vojake v Benina
BERLIN, 28. — Danes popoldne so agenti ljudske policije sovjetskega sektorja Berlina izstrelili več strelov proti ameriškim vojaškim avtobusom, ki so vozili ameriške vojake. Ni bilo nobene žrtve. Ti avtobusi vozijo vsak teden po Berlinu, vštevši- sovjetski sektor. . Prevažajo vojake in civilne uradnike ameriške visoke komisije, ki prihajajo v Berlin in ki si želijo ogledat mesto.
Boji na Koreji
Po poročilih s korejskega bojišča, sile OZN počasno napredujejo na zahodnem delu fronte. Sovražnik se je upiral zlasti severr.o-vzhodno od Uijon-buja, približno 20 km severno od Seula. Poročilo 8. armade govori samo o pelu izvidnic na srednjem bojišču in ob vzhodni obali.
Ameriški podadmiral Harold Martin je danes prevzel poveljstvo 7. ameriškega ladjevja, ki kot znano varuje Formo-zo. Dejal je, da se bodo njegove pomorske sile uprle Car.g-kajškovim nameram na celini in Maocetungovim na For-mozi.
PORp SAID, 28. — Nameščenci družbe Sueškega kanala, izvzemši uradnike in pilote, so sklenili prekiniti delo za dve uri dnevno, da dosežejo zvišanje mezd.
Neodvisna delavska stranka ustanovljena v Zahodni Nemčiji
Glasilo stfanke bo časopis «Freie Tribune» - Pozdravno brzojavko je poslala tudi KP STO
WORMS, 28. — V Wormsu se je zaključila konferenca neodvisne delavske stranke Nemčije. Poročilo o političnem položaju v Nemčiji in o nalogah nemškeka delavskega razreda je podal Joseph Schappe, poročilo o delu komisije za sestavo programa pa Wolfang Leon-hardt. Po razpravi, ki se je je udeležilo 18 delegatov, je imel Joseph Schappe sklepno besedo in so delegati po njegovem predlogu soglasno sprejeli resolucijo o ustanovitvi neodvisne delavske stranke Nemčije. Nato se je konferenca konstituirala v ustanovni kongres neodvisne delavske stranke Nemčije.
Kominformovski elementi so delili pred začetkom kongresa letake, ki obrekujejo najbolj znane člane nove stranke, v Wormsu pa so pisali parole zoper neodvisno delavsko stranko Nemčije. Skupina 5 do 6 izri-vačev je skušala celo vdreti v kongresno dvorano in se zapletla pri vhodu v pretep, vendar pa so jo takoj odstranili. Izzivanja nekaterih kominfor-movcev, ki so prišli v dvorano kot delegati, niso imela uspe-
ha, ker so naletela pri vseh drugih delegatih na enoten odpor.
Delo kongresa je pokazalo, da so delegati enotni v tem, da je treba ustanoviti enotno stranko, ki bo zbrala vse zdrave sile nemškega delavskega razreda, s kongresa je bila poslana pozdravna brzojavka barcelonskim delavcem, ki so po bestdah brzojavke, pokazali, da se delavski razred lahko bojuje tudi v najtežjih razmerah. Na koncu seje je Joseph Schappe rekel, da mora biti odslej delo med socialnodemokratični-mi delavci ena izmed temeljnih nalog nove stranke. V Partiji, ki jo ustanavljamo — je rekel Schappe — bo odločalo članstvo, ne pa voditelji.
O organizacijskem delu je poročal stranke Georg Fischer, ki je med drugim dejal, da se jč v osmih mesecih dela, od prve konference v Rattingenu 23. junija lani povečalo število organizacij neodvisne delavske stranke Nemčije v večjih mestih na približno 50, v manjših mestih Zahodne Nemčije pa je več stp skupin.
Razprave se je udeležilo večje število delegatov, nakar je večina sklenila, naj bo časopis «Freie Tribune« glasilo stranke. Nato so soglasno sprejeli statut programska načela pa z, večino glasov.
Na kongresu je sodelovalo 144 delegatov s pravico glasovanja, od katerih jih je bilo 75 bivših članov KP Nemčije, 22 bivših članov socialdemokratska stranke, 23 bivših članov drugih strank, drugi pa niso bili v nobeni stranki. Ustanovni kongres je dobil večje število pisem in brzojavk iz Berlina, Vzhodne Nemčije in iz tujine. Brzojavki sta poslala tudi KP-STO in Jose del Bario v imenu «Action socialista«.
STOKHOLM, 28. — Na kongresu komunistične partije so za novega predsednika Imenovali Hildi nga Hagberta namesto dosedanjega predsednika Svana Lln-derota. Izjavljajo, da je bil Ltn-derot zamenjan- iz zdravstvenih ozirov. Vendar pa v političnih krogih poudarjajo, da so delova* nje Linderota ostali komunistični voditelji večkrat kritk^K
(Nadaljevanje s prve strani)
Albaniji so uvedli obsedno stanje in odredili, da mora vsakdo, ki ima kako strelsko orožje, to oddati oblastem. Izjava ministra Mehmeda Sehua najbolje odkriva, kakšno je stanje v Albaniji. Sehu je jasno izjavil,... «da bo vlada brez obzira zadušila vsak poizkus upora«.
Znani so zadnji dogodki v csr in v Bolgariji in sedaj se v Albaniji najbolje vidi, da raste odpor v vseh državah pod sovjetsko dominacijo. V Albaniji se protest najbolj očito kaže, ker je Albanija zemljepisno ločena od teea bloka in 5.000 agentov NKVD z enevrovsko policijo ne more imeti pod nadzorstvom vseea ljudstva.
Albanija je obsojena na životarjenje, ker je prekinila odnose z državami, ki bi ji lahko pomagale. Rus; jim niso dali. kar So obljubljali. Namesto da bi jim poslali 5.000 ton blaga, sp jim poslali 5.000 »strokovnjakov«, ki jih z batinami in taborišči prepričujejo o pra. vilnosti politike Moskve in Erj-vera Hodže.
Verjetno bodo sedaj obtožili Jugoslavijo za dogodke v Albaniji, ker to spada v moskovsko kampanjo. Teda taka propaganda ne bo prav nič izbol jšala položaja v Albaniji, .kjer 5e voda prišla do grla ljudstvu jn enverovskim agentom.
Nehru o zunanji politiki Indije
NOVI DELHI, 28. - Nehru 5e v parlamentu izjavil o sestanku štirih namestnikov, da je vedno nekaj upanja, dokler trajajo razgovori. Nato je ostro kritiziral zadnjo izjavo Mac Arthurja in dejal, da politiko določa vlada in ne poveljstva na bojiščih. Nato je izjavil, da temelji zunanja politika Indije r.-a sledečih načelih: napraviti vse mogoče, da se prepreči svetovna vojna, in proučiti vsako vprašanje, kakor to zasluži, ne da bi se uvrstili sistematično v en ali drugi' blok. Nato je izjavil, da je za Indijo zadnji angleško-ameriški predlog glede Kašmirja nesprejemljiv. Dejal je, da je Kašmir sestavni del Ir.dije in da ta ne more sprejeti razdelitve Kašmirja, ne
Juin o Maroku
KAIRO, 28. — Eg.pčanski List «El Ahram« je včeraj objavil intervju svojega dopisnika z maroškim sultanom, v katerim je ta izjavil, da ga je general Juin prisilil podpisati znani sporazum <.d 25. februarja. Danes pa je «El Ahram« objavljal intervju 'istega novinar, ja z francoskim rezidentom v Maroku, generalom Juinom.
General Juin je dejal novinarju. da je zahtevaj v februarju, naj maroški sultan spremeni svoje prctifrancosko stališče, ker ie kriza «dosegla vrhunec in je bilo že blizu imenovanje novega sultana«. Juin je dejal, da se je Francija pri tem držala sporazuma in zašči. tila sultana, ki ga on ni mogel odstaviti. General je dodal, da je sultan zahteval francosko posredovanje v tem zapletenem položaju. Tedaj je Juin predložil sultanu protokol s štirinajstimi točkami in zahteval njegovo takojšnjo odobritev. Pri tem je zahteval uradno obsodbo metod nacionalistične stranke «Istiqlal», ki so povzro. čile razburjenje ljudstva. Obenem je Juin svetoval sultanu, naj takoj podpiše ta protokol in s tem prepreči, da bi prišlo do katastrofe in bi bil imenovan nov sultan.
Saragat in Romita
sta govorila o združitvi
RiM, 28. — Na jutrišnji seji bo italijanski ministrski svet razpravljal med drugim o zakonskem načrtu za odobritev jugoslovansko - italijanskega sporazuma o ribolovu na Jadranu.
Medparlamentarna komisija za Volilna Okrožja pri upravnih volitvah je danes naeeln^ odobrila razdelitev volilmn okrožij za pokrajini Toskana in Apulija, kot je predlagal notranji minister. Jutri bo komisija razpravljala o razdelitvi v Basilicati, Sardiniji, Ka. labriji in v Laziu. Po krajših velikonočnih počitnicah se je De Gasperi danes vrnil v Rim in spet začel z rednim delom.
Združitev socialistični strank še vedno vzbuje zanimanje italijanskih političnih krogov. Danes predpoldne sta se sestala Saragat in Ranita. Po sestanku je Romita izjavil, da so bili razgovori «zelo analitični« in da so obsegali vsa v poštev prihajajoča vprašanja. Nekatera vprašanja, zlasti UNESCO in volitve, zadevajo še na težave pri skupnem reševanju, je dejal Rcrmta in končno izjavil, da je prepričan, da bo do združitve prišlo.
O razgovorih s Saragatom je nato poročal Romita na zasedanju izvršilnega odbora PSU, ki se ie začelo popoldne. Po dolgi diskusiji so sklenili, da bo izvršiln iodbor nadaljeval z razpravo jutri. Menijo, da bodo jutrj izdali uradno izjavo, ki boodgovarila tudi na stališče, ki ga je zavzel Ignazio Si-lone v svojem nedavnem kritičnem pismu vodstvu stranke.
Trije nemški generali izpuščeni v Belgiji
BRUSELJ. 28. — Danes zjutraj so izpustili iz zapora nemške generale Von Falkenhause-na, Raederja in Bertrama. Kakor je znano, so bili ti generali obsojeni na 12 let zapora prvi, 12 let drugi in 10 let tret. ji. Sedaj so jih izpustili na podlagi zakona, ki dopušča izpustitev po tretjini prestane kazni. Poslali so jih v Nemčijo.
Pred šestimi leti
v Ul. Massimo dAzzeglio
Malo pred osvoboditvijo, ko je. nacistična zver ie čutila, da so njenemu nasil u šteti dnevi, je hotela še z zadnjimi močmi prizadejati ljudstvu in nosilcem svobode — partizanom, krvave rane. Pošiljala je kazenske ekspedicije iz Trsta na Kras in okolico mesta.
Glavno garaž o je imel okupator v Ul. Massimo D’Aze-glio. To garažo je bilo treba uničiti, da bi nastal zastoj v pošiljanju morilcev nad naše partizane.
Načrt je bil pripravljen. Vtihotapili so Se aktivisti v garažo in zažgali skladišče bencina. Nastala je silna eksplozija — skladišče je bilo uničeno. Partizani so se prebili iz nevarnega kraja in že je bilo videti, da veliko sabotažno dejan ie ne bo zahtevalo žrtev. Toda v Ul. Rossetti so naleteli na skupino Guardie civiche in pripadnike X. MAS. Skušali So bežati; vsem, razen enemu, se ye pesrečilo. Padel je v rcr ke Guardie civiche.. In ti zvesti hlapci okupatorja so izročili svojo žrtev krvnikom.
Pobegli partizani so se skrivali, toda okupatorju se je posrečilo izslediti še tri. In po kratki sodbi so naslednji dan tik ob garaži obesili Giorgia de Rosa, Remigia Vi-sinija, Lvvia Stocchija in Sergeja Cebronija — štiri mlade fante junake, k' niso trepetali pred smrtjo, temveč so svoje življenje žrtvovali Za zmago svobode. In ko jim je dolžnost velevala, da v središču mesta Trsta, med vrstam^ samega okuvator a in njegovih pomagačev izvrže sabotažno dejanje — so nalogo junaško izpolnili, čeprav so se dobro zavedali, da izgube pn tem svoje življenje.
Njihova žrtev je bila eden izmed temeljev zmage nad nacistično silo.
Škofov obisk v zaporih
V koronejskih zaporih je bilo včeraj dopoldne vse nekam slovesno. Prišel je namreč tržaški škof, ki je v jetniški kapeli opravil mašo, ki ji je prisostvovalo 180 kaznjencev, od ka. terih jih je precej šlo tudi k obhajilu. Tržaški župan, ki je kljub svojemu smrtnemu sovraštvu do vsega, kar jč slovensko, sila pobožen, je porabil priložnost in tudi sam po-
kleknil poleg jetnikov, da ga je škof obhajal. (Kakor je včasih od tragičnega do smešnega samo en korak, tako je tudi kaj lahko od pobožnosti do hinavščine še manj kot korak). Med mašo je pel zbor zapornikov, katerim se je priključil celo pred kratkim izpuščeni kaznjenec. Štirje kaznjenci pa šo bili celo birmani.
Cerkvenemu opravilu so prisostvovali najvišji predstavniki sodišča in policije, tržaški župan, podpredsednik cone in celo predstavnik italijanske delegacije, grof Carrobio.
Ker je veljal včerajšnji dan kot nekako praznovanje velike noči. so kaznjenci dobili dokaj boljšo hrano, nekaj vina, sadja in cigaret.
V nedeljo LIV. ob 15 bo
X 1
J
počastitev spomina 71 talcev
ki so jih tamkaj dne 3. aprila 1944 ustrelili nacifašiq[i.
Počastimo žrtve z obilno udeležbo!
Brezuspešni razgovori
zaradi množičnih odpustov i dela
KOLEDAR
Qhda{i&če - 'dOm--'JladLb
Četrtek 29. marca
Ciril, Uma
Sonce vzide ob 5.SJ’zatone <* 18.37 Dolžina dneva 12.44. vzide ob 1.19: zatone ob.
Jutri, petek 30. marca
Angela, Branivoj
Luna
$.06.
V tovarnah in podjetjih, katerih vodstva so izdala ukrep o množičnih odpustih z dela, vlada veliko razburjenje in ogorčenje. Pcsebno veliko razburjenje vlada med-delavci tovar-ne Gaslini, kjer jg vodstvo pjo-ti vsem obstoječim predpisom ter brez predhodnega sestanka s predstavniki odbora v podjetju, sporočilo 38 svojim uslužbencem, da so začasno odpuščeni z dela. Eri tem pa seveda ni niti cmsnilo vseh ostalih delavcev, ki so tudi na tem, da bodo odpuščeni, kar pomeni, da smatra še vedno za veljaven svoj prvotni ukrep o odpustih z dela ter da tega ne misli niti v bodeče spremeniti. Uslužbenci tovarne Gaslini, katere bi ukrep o odpustih z dela zadel, so se obrnili do svojih
Pogajanja pekovsk	ih delavcev	PUBLIC ENTRANCE
še vedno na m	„1,, J 1 _ s 1 ‘	INGRESSO PERILPUBBLICO
	rtvi točki	j V H 0 D ZA JAVNOSI
Vprašanje pekovskih delavcev postaja vedno bolj zapleteno: če je bilo še pred časom upanje, da bo lahko sporno vprašanje na miren način rešeno, je to upanje prav v zadnjih dneh splavalo p0 vodi.
Včeraj so bila na Uradu za delo pogajanja med predstavniki paritetične komisije ter Predstavniki združenja delodajalcev. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o uveljavitvi 3. člena delovne pogodbe za pekovske delavce iz leta 1950, katerega skušajo delodajalci na tak način, ki bi bil le njim v korist. Razpravljanje o tem vprašanju je bilo zelo dolgo in obširno: ob koncu so delodajalci, predlagali še drug način rešitve tega vprašanja, ki pa prav tako ni bil sprejemljiv za sindikalne predstavnike. Ob koncu pogajanj je bilo sklenjeno, da se pogajanja preložijo na prihodnji teden, ko bodo ponevno razpravljali o posameznih točkah delovne pogodbe za pekovske delavce,- glede katerih si delodajalci jn sindikalni predstavniki še niso edini.
Marsikdo se bo začuden vprašal, .kako to. da se ponovno razpravlja ' prav o točkah delovne pogodbe, ki je bila sklenjena komaj preteklo leto in kako to, da se o posameznih točkah delodajalci in sindikal-
Kdaj bo vodovod
napeljan v vse stanovanjske hiše
Ali je res mogoče, da nimajo še mnoge hiše izven centra, pa celo tudi v samem centru vodovodne napeljave? Seveda je mogoče in še kako; samo oglejmo-si koliko občinskih vodnjakov je še v raznih ulicah centra in predmestij, kjer stoje v gručah gospodinje s težkimi škkfi in vedri, ki jih potem nosijo na glavi v bolj ali manj oddaljena stanovanja.
Vsakdo, ki pozna gospodinjsko delo ve, koliko vode mora dnevno znositi gospodinja, ki ne razpolaga z vodovodno napeljavo v svojem stanovanju. In če je ta posel v poletnih mesecih še nekako znosen, postaja v zimskem času naravnost problem, ki ga gospodinje za ceno velikih žrtev komajdg rešujejo. Pri družini, kjer je mnogo otrok, je problem pomanjkanja vodovodne napeljave še mnogo težji.
Ce vse te družine, oziroma bolje rečeno stanovanjske hiše ne razpolagajo še s svojo vodovodno napeljavo, potem temu ni vzrok pomanjkanje zanimanja s strani prizadetih prebivalcev, temveč samo vprašanje ogromnih stroškov, s ka-
terimi je povezana napeljava vode. Ena izmed prizadetih družin, ki stanuje pri Sv. Jakobu in si je želela napeljati vodo, je prejela odgovor, da bi znašali stroški za to okrog 100.000 lir. Kaj pomeni taka vsota za družino, katere družinski poglavar zasluži mesečno morda 30 do 35.000 lir, nam ni treba še posebej razlagati.
Vprašamo se zato: kako dolgo bodo odgovorni činitelji še dopuščali, da bodo mnoge stanovanjske hiše, oziroma cele stanovanjske četrti brez vodovodne napeljave? Kako dolgo bodo tudi lastniki stanovanjskih hiš sprejemali povišane najemnine, ne da bi se pri tem zmenili za vsaj osnovno udobnost svojih stanovalcev?
Ko se že popravljajo razne ceste, ko se gradijo mnogi drevesni nasadi, ter se posveča sploh skrb polepšanju zunanjega izgleda našega mesta, bi bilo dobro in prepotrebno pomisliti tudi na rešitev tega vprašanja, ki bi predstavljajo ogromno izboljšanje za v*e tiste gospodinje, katere morajo sedaj dnevno nositi velike količine vode
nj predstavniki sploh ne strinjajo.
Odgovor na ta vprašanju nam bo najlažji, če omenimo, da se vseh pogajanj udeležujejo predstavniki treh sindikalnih crganizacij; predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice so se na omenjenih pogajanjih posluževali, kot že drugod, takšne sindikalne politike, ki je bila in bo vedno na škodo interesov delavskega razreda. Zato ni nič čudnega, če so tudi na teh pogajanjih postavljali svoje zahteve na način, da so imeli od teh največjo korist prav delodajalci, ki so lahko vključili v novo delovno pogodbo člene, katerih uveljavitev pomeni za pekovske delavce veliko škodo.
Ko So bila pogajanja za delovno pogodbo skorajda pri kraju, so se predstavniki omenjenih sindikalnih organizacij sicer zavedli.da je bilo njih stališče napačno, ter so bili celo
PROSVETNO DRUŠTVO
„\$£avJt6-
priredi v SOBOTO 31. t. m.
v dvorani A.V DIT O RIJ A
narodnih in umetnih pesmi. ■I
Na	koncertu sodelujeta
solistka Rožica Kozem ter komponist prof. Vasilij Mirk.
Solistko spremlja pri klavirju prof. Ema Vrabec. Zbor vodi zborovodja Franc Venturini. Koncert se prične točno ob 21. uri.
Vabila se dobe pri Adria-Express, na sedežu društva, v tobakarni Prosen pri Sv. Ivar.u ter v papirnici Stoka.
pripravljeni podpreti zahteve predstavnikov razrednega sindikata. Toda bilo je že prepozno. Da bi delavski razred ne bil preveč oškodovan, je bilo tedaj rečeno, da delodajalci ne bodo uveljavili tistih členov, ki bi bili na škodo interesov pekovskih delavcev.
Delodajalci, ki so to takrat tudi obljubili, so svojo obljubo kmalu nato prelomili ter skušali uveljaviti tudi že omenjene člene delovne pogodbe. Prišlo je seveda do zaostritve položaja ter do ponovnih pogajam.
Pekovski delavci, siti dctfge-ga čakanja jn brezplodnih pogajanj, se pripravljajo na zaostritev svoje borbe.
Pred nedavnim je prispel v Trst neki imeniten Slpvenec. Pripotoval je iz neke daljne prekomorske dežel’-, kjer pravijo, da vlada prava demokracija. Pa je naneslo, da je imel opravka na nekem zavezniškem urgflu. Napotil s? je, kot so mu svetovali, proti Ljudskemu domu in tam z zadovoljstvom slovenskega demokrata ugotcvil napis «Vhod za javnost.». Nič naravnejšega torej, d'a je y veži nagovoril ono dekle v stekleni kajbici po slovensko s prijetno zavesijo, dr je govorica o zapostavljanju Slovencev po ZVU na STO grdo obrekovanje. Gospodična pa je stegnila vrat proti okencu in. gl dala koi riba na suhem. Gospod si je mislil: ((Premalo okence je in me ne razumen. In ponovil je vprašanje glasneje. Sedaj je gospodična res spregovorila, toda razumel je ni naš imenitni Slovenec. Gospodična je poklicala na pomoč nekega kolego. Oba sta sg sicer strinjala, da je naš Slovenec res nuno slav o«, a si nista vedela pomagati. Zato je šel kolega poklicat drugega kole. go, ki razum:	((Slavo«.	Toda
tudi kolega Bruno je ostal s svojim jezikovnim znanjem na cedilu; pa se je koj znašel in z zgovornimi kretnjami zatrjeval, de je rešitev situacije v glavm veži kamor so se vsi trije napetiii. Tu se je okoli našega imenitnegd Slovenca ■zgrnilo osem mladih, ljudi in dozdivalo se je, kakor da vsak le od dragega zahteva, da bi naj razumel prišleca, ne zahteva pa tega od samega sebe.
Po brezuspešnem govoričenju jo nastopila mučna tišina. Tedaj je imenitni Slovenec poskusil po francosko, a gledali so ga le mutasti obrazi. Poskusil je po špansko. Obrazi so se sicer zjasnili in vsi vprS-Ic govorili, a se niso mogli zediniti, zakaj gre. Slovenec je končno povlekel nd dan svojie cesar-sko-kraljevo nemščino izza šolskih let in Uda j je nekdo hitro skočil k telefonu. Čez trenutek je že stala v veži plavolasa Walkira, zavezniška dediščina kake rajnke Komanddtu-re, in z žarečo uslužnostjo rešila zamotani položaj. Imenitni Slovenec je sicer pozneje v restavraciji branil ugled ZVU in zatrjeval, da je ta postala žrtev brezvestnih ljudi, ki so v prošnji za službo lažno navaja, li znanje slovenščine, kajti kako bi bilo drugače mogoče, da je na stavbi tako leP napis «Vhod za javnost» in da 10 vsi vedeli, da je « slavo«. Splaknil si je svoje razočaranj? s kupico terana, a razložiti ,si ose te zadeve vendar ni znal.
Poizvedovanje za pogrešanim
GABROVEC Egon od Ivana in Amalije Trobec, roj er: 2. maja 1919. v Sesljanu občina Nabrežina, se pogreša od avgusta 1943, ko se je nahajal v Monopoli (Italija). Po izjavah prič. je takrat stopil v Jugoslovansko mornarico. Kdor ve kaj več o njem, naj sporoči na naslov: Gabrovec Ivan, Se-12.
sindikalnih predstavnikov, ki so zahtevali sklicanje posebnega sestanka na Uradu za delo. Ta sestanek se je tudi včeraj vršil, vendar je bil njegov izid za delavce povsem negativen.
Prav tako bi Se morala včeraj vršiti na Uradu za delo pogajanja v zvezi z odpusti z dela v podjetju Beltrame, ki so pa bila v zadnjem trenutku odpovedana. Kot vse kaže se bodo predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki podjetja Beltram, pojrovrio sestali že prihodnje dni. Ni pa nobenih izgledov, da bi bilo vodstvo omenjenega podjetja pripravljeno spremeniti svoje stališče ter preklicati ukrep o že namenjenih odpustih z dela.
Se bolj zamotan in napet je položaj v občinskem kmetijskem podjetju, pri katerem naj bi bilo ie v prihodnjih dneh odpuščenih okrog 129 delavcev. Toda pri tem stvar še ne bo zaključena. Po raznih izjavah in besedah odgovornih či-niteljev se namreč pripravlja popolna likvidacija podjetja na Monte Castiglione ter .postopna likvidacija podjetja pri ((Orehu«. Ce bi prišlo do tega, bi zgubilo delo nad 300 tamkaj zaposlenih delavcev, kar bi pomenilo ponovno zaostritev položaja tržaških brezposelnih delavcev. Tudi predstavniki občinskega kmetijskega podjetja kot tudi sindikalni predstavniki so se včeraj zjutraj sestali na uradu za delo. Pogajanja so bila prav tako brezuspešna ter ni nobenega izgleda, da bi bili odgovorni činitelji pripravljeni preklicati ukrep o nameravnih odpustih z dela.
Prav tako neizpremenjeno o-staja vprašanje uslužbencev Lejet, ki tudi zaman čakajo, da bi bil dosežen sporazum glede ukrepa o. odpustih z dela.
Gled.e vseh omenjenih vprašanje je bilo ob koncu določeno. da se bodo pogajanja nadaljevala že v prihodnjih dneh. Ce bi ne prišlo do sporazuma bo že v kratkem okrog 500 delavcev uvrščenih v vrste brezposelnih, ki jih je na našem ozemlju, kljub raznim izjavam odgovornih činiteljev. že nad 20.000.
Varovalec
Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan!
Z bogom ti, devojka meja, daleč pot je prek poljan.
Očka, mamka me sprašuje: «Kje pa si tak dclgo bil?« Kje? Tak dolgo sem popival, da sem še klobuk zapil.
Očka, mamka, le verujta, dcbTo sem vas nalagal, saj ie z mosta od radosti v vodo sem klobuk zagnal.
SLAVA PADLEMU BORCU!
Vtiki Hamigio
MLADINCI IN MLADINKE!
Poslušajte danes ob 18 svoje tovariše, ki so vam na Radiu Trst - jugoslovanske cone pripravili oddajo, posvečeno mladinskemu tednu.
Vi sin Remigio iz Trsta se je rodil 26.8.1915. V partizane je stopil 20.9.1943. in to v GAP, IV. bataljon. Zajet je bi' od Neme’v in kot talec na Opčinah 28.3-1944 ustreljen.
Jožica Venturini
V torek, 27. marca, je •minilo sedem let, odkar j,e bila na zverinski način umorjena Ježica Venturini, žena tov. Oskarja Venturinija, upravnika radijske oddajni postaje v Kopru. Jožica, ki je bila doma iz Dobrove pri Brežicah, je bila odlična učiteljica, po značaju pa skromna in ponižna. Poznala je v.so bol primorskega ljudstva iz časov fašizma, zato je živela in čutila z nami.
V Straži na Dolenjskem so jo 27. marca 1944 zajeli belogardisti in jo zverinsko zaklali. Se živi so iztaknili oči in ji odrezali prsi, potem so se pa po n jeni smrti .še ogabno : norčevali. Za ’ svoje delo pa so zločinci prejeli kmalu zasluženo plačilo..
Slava spominu nepozabne Jožic'!
Uehd poželim pomladi
Sicer je res nekako težko govoriti o soncu, m lepem pomladanskem vremenu prav v dneh, ko nas moči ponovno dež ter se nebo niti za trenutek ne zjasni. Vendar objavljamo kljub vsemu sliko, ki je bila posneta v dneh, ko smo mislili, da je grdo vreme za nami ter smo že vsi veseli pozdravljali prihod pomladi. Tak vesel pozdrav • pomladi predstavlja tudi skupinica otrok iz Skednja, ki se je zbrala na domačem dvorišču, da se brez zimskih plaščkov, volnenih kapic in rokavičk naigra na svežem zraku in soncu. Zal je trajalo njih in tudi naše veselje vse premalo časa.
Kakšno vreme bomo še imeli v tem muhastem aprilu?
sljan štev,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiniinnniiniiniiiiiiniiiininimmiiniinniiiiiniiiiiiiiinHiiniimiiniiiininiiiniiHiiiniiulumHiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiinniiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiHiiminiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiHiiiiHn
Ze od -velikonočne sobote gostuje v Verdiju z velikim uspehom Tržačanom dobro znana dramska skupina Gandusio -Besozzi - Solari.
Skupina se je predstavila s komedijo ((Zdravo,	dedek.'«
kvalunkvističnega voditelja Gu-glielma Gianninija, ki nam ga je pred tedni predstavil — kot smo že poročali —	Ruggero
Ruggeri. Iznajdljivost, duhovitost, komičnost vseh vrst — to je področje, v katerem je G>anilini v resnici doma in žanje z njimi priznanje gledalcev, ki so Qa uvrstili med najbolj igrane in priljubljene	sodobne
dramske avtorje. Pri tem pa ima izvrstni trio omenjene skupine nemalo zaslug, kar je dokazal tudi v Trstu na obeh Predstavah, ki so ju Tržačani zares izredno obilno obiskali, se izvrstno zabavali in za zabavo tudi s priznanjem niso varčevali.
«**
V ponedeljek Pa je skupina igrala francosko duhovito komedijo Armonta in Nancepa «Teodor in drug« in tudi z njo žela — sicer pred manj številnim občinstvom — mnogo uspeha in neprisiljeneaa -meha Te not je briljiral zlas'i Nino Besozzi, ki je pač v vsej skupini najboljši. Tudi Tržačanka Lav,-
Gandusio - Besozzi-Solari v gledališču »Verdi"
ra Solari (znana je poleg tega kot pyav dobra filmska igralka) ni prav nič zaostajala. Na Antonija Gandusija pa se je marsikateri upravičeno jezil, ker .mu je moral skoro vso predstavo šepetalec kar preveč glasno pomagati.	—	*
» * *
«Tukaj je prenočil Georg Washington», ameriška komedija v treh dejanjih (6 slikah s predigro). Napisala G. Kaufman in E. Hart. Režiser Ales-sandro Brissoni.
Z velikimi, trikoloriranimi letaki, številnim ansamblom in modernim komedijskim repertoarjem z originalnimi, malce ekstravagantnimi naslovi (kar je značilno za moderno komedijo) se je posrečilo napolniti gledališče Verdi, ki je še pred tednom ob plemeniti igri Em-me Gramatice zevalo v praznini. Pustimo razmišljanje o tej bolezni — če je sploh bolezen — saj je to pojav vseh časov. Naj bo gledališče v «krizi«, ali v ((konjunkturi« — komedija vedno vleče, kot pravimo, jn ljudje se rajši smejejo kot pa •jočejo — Tržačani pa še celo!
Komedija s tako čudnim na-
slovom. (Georg Washington res nima s to zgodbico nič opraviti in ga po prvem dejanju tudi nihče več ne omenja) je značilna za novejšo ameriško dramsko literaturo, ki posebno v komediji, izjeme so redke, beži od ((velikih problemov« in z naivnim smehljajem zabava ter se k večjemu posmehuje enolične, mu in zmehaniziranemu življenju ameriške družbe. Posebno ameriška filmska komedija rada prikazuje zadovoljen in optimističen lik Američana. Smeješ in zabavaš se ko gledaš — navsezadnje pa le spoznaš, da je vse to le spretno dramatizirani časopisni humor, ki je si-cer odlično kostumiran in ilu-miniran, toda prikazan zato, da se danes smeješ, jutri pn nanj pozabiš...
G. Futler ni ne posebno bogat in ne posebno reven, ko na družinskem izletu, daleč stran od mestnega trušča, odkrije razpadajočo hišico, v kateri je
tl hit p m rit nit p
Pn mol ■) hi dmumk!
«baje nekoč» prenočil sam Georg VJašhington. Takoj jo kupi (seveda na obroke) in zaprepa-ščeni družini sporoči	svojo
odločitev: odslej bomo živeli p naravi, svežem zraku, zgodovinskem okolju, itd.. Prepirček sem., prepirček tja. pogodba je podpisana in z velikim optimizmom se družina Fullerja loti obnavljanja razpadajoče hišice, ki se (v veliko zabavo občinstva) podira kar na odru. Pred našimi očmi se podrtija spreminja v moderno opremljen salon, vmes prasketa duhovita besedna igra in situacijska komika — skratka sodobna idila, ki pa v trenutku skopni, ko se razkrije, da Georg Wa-shington nikoli ni spal v tej hišici. Oh in ah! Družina se. posmehuje naivnemu Fullerja, ki Pa k°t pravi in praktični Ame-rikanec hitro preboli to zgodovinsko razočaranje (saj ga tudi mora, sicer bi bilo komedije Že Po prvem dejanju konec) in vztraja kar naprej v hišici, v katero je vložil pes svoj denar. Ko je sreča na višku, jim zmanjka denarja za zadnji obrok in srečni družini grozi deložacija brez pravice do priziva. V kritičnem trenutku na-
stopi Stamlev, stric iz... po naše bi rekli iz Amerike, ker pa je to komedija iz ameriškega življenja, mora imet i tak stric pač neko drugo posebnost. In jo tudi ima. Izkaže se namreč, da nima niti prebite pare v žepu, razen vizitke, na kateri piše, da je tovarnar. Čeprav je v času gospodarske krize bankrotiral, živi še dandanes na račun lahkovernega javnega mnenja, ki ga še vedno ima za tovarnarja. Kamor pride povsod mu strežejo in ga gostijo, tako da je njegovo življenje odkar je bankrotiral, pravo počitniško veseljačenje. Dolarjev ta stric sicer nima, ima pa zato humor in bogate življenjske izkušnje.
Seveda se komedija srečna konča, Fuller je našel papirje v zemljiški knjigi, s katerimi dokaže, da je kupna jiogadba krivična — vse ostalo pa reši stric Stan te])... Vesela družina ostane v hišici in živi še dandanes. Ne verjamete? Oglejte si katerokoli ameriško ilustracijo...
Režiser A. Brissoni je naštudiral komedijo v živahnem in sproščenem konvenacijskem tempu, z mnogimi duhovitimi domislicami in kar je glavno, zadel je prisrčno naivnost, ki
veje iz komedije. Šibka stran tega dela je ohlapna dramaturška zgradba,	kar je	glavni
vzrok, da je	občinstvo delo
sprejelo zel0 hladno, brez običajnih aplavzov, čeprav se je ves večer zadovoljno hehetalo. V igri se je seveda odlikovala naslovna trojica, pa tudi ostali ansambel je	pokazal	dobro
igro. Kakor vse ostale skupine, ki smo jih gledali v Trstu, je tudi v tem ansamblu veliko število mladih igralcev, ki postopoma dopolnjujejo igralske skupine iz Italije.
jb
* * *
Sinoči je dramska skupina Gandusio - Besozzi - Solari igrala pred napol praznim gledališčem solzavo komedijo Zorzija in Scalfanija «Bajka o treh kraljih«.	Odrsko	in vse-
binsko zares slaba in dolgočasno razvlečena komedija bi bila do kraja neužitna, če bi je ne rešila odlična igra Laure Solari. in Nina Besozzija, ki sta vsaj na koncu zadnjega dejanja uspela vsaj enkrat zadeti gledalce v živo. Zdi se. da je ta uBajka« najslabša točka vsega repertoarja omenjene skupine.
Zato pa se obeta za danes brez dvoma obilo smeha in zabave s komedijo «Saper navi-gare« Marcela Franka. Glauno vlogo igra priljubljeni Nino Besozzi, ki si je izbral prav to predstavo za svoj sčastni ve čer«.	 *
v Skednju
bo danes 29. t. m. ob 19 v dvorani Kulturnega doma
proslava desete obletnice ustanovitve 0F
Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora, deklamacije in . nastop domače dramske družine.
Kulturna prireditev v Borštu
Gledališče Verdi
Danes zvečer ob 21 Pied*' va v čast skupini GanduS‘ Besozzi - Solari ki bo P*' jala novOst Marcela «Znati pluti«.
Jutri Morucchiovo »Nocoj31 nikoli«.
SSSil RADIO I® JUiiOSL. CONE TRST*
<0<kUJf12.4nam
četrtek 29. marca l**1'■
11.00: Odoaja za istrske Igjj je (ital.) 12.00: Lahek a&VLp spored. 12.30: J. S. Bach. ^ ciemburški koncert st. Poiočila v ital. 13.00: 1W f Slov.
fv   '
glasboizvajaslovensto^j
14.30: Pregled tiska v Pregled tiska v slov. ključek opoldanske oddaj
15.00:
17.30:	Politične
aktu;
V nedeljo l. aprila t. 1. bo ob 20 uri v prostorih Prosvetnega društva	«Slcvenec» v
Borštu velika kulturna prireditev. Sodelovali bodo: pevski
zbor »Tržaški zvon«, solopevci, n.su:	ronuune	—
folklorna skupina Društva slo- (hal.) 17.40:	Napevi
venskih srednješolcev iz Trsta oper - 1 99-. - Mlž#® ter recitatorji. Nastopili bodo tudi pionirji iz Lonjerja-Kati-nare, Boršta in iz Trsta.
Vabimo k čimvečji udeležbi.
OF
V petek 30. t. m. bo ob 20. uri seja komisije za proslavo 10. obletnice OF za II. okraj na stadionu «Prvi maj«.
PROSVETNA DRUŠTVA
tovalnica (ital.) „l8s15- £1 duh«* teden (ital.) 18.30: Crrtske ^ ne pesmi. 18.45: Poročil? ščini. 19.00:	Glasbena	$•
19.15: Poročila v ital. I9-« m poved časa - poročna	(tt,y
19.45:	Glasba	po	zelja
20.10: Dr. Mirko Rupel-o jeziku in podobe^ rz sin ,siovJ slovstva - 20. predavanje T(StJ
ua DA. T->_;~	rrtOT
20.30: Poje komorni z^0. o««* Orkestralni "koncert.
p.v. Ubalda Vrabca.	ji.k
a: Kri in petrolej (S*?V if,
ralni krmcert.
Prosvetno društvo Vojka S m u c vabi vse člane inf prijatelje na zdravstveno predavanje, ki ga b0 imel dr. Daneu. Predavanje bo v petek 30. t. m. ob ■ 20. uri v društvenih prostorih.
Pevsko društvo »Tržaški zvon« vabi vse pevke in pevce, da se zaradi nedeljskega nastopa gotovo udeležijo pevske vaje danes 29. t. m.
Prosvetno društvo« Ivan Cankar«. Moški pevski zbor ima danes pevsko vajo. ob 20.30. Bodite točni!
SINDIKALNE VESTI
j
Ueri je"'" "jugoslovanskih "“piS® (ital.) 22.15:	Ameriška ila t
glasba. 23.00: Zadnja	*
ital. 23.05:	Zadnja P°rc? &
slov. 23.10: Objava dnevne^al.^ reda za naslednji dan 23” slov.) 23.15:	Uspavanke-
Zaključek oddaje1.
RADIO TRST 1 Četrtek 29. marca *,S ,2)0: .30: Za vsakega hekfJgarlf i svet. 12.10: Howa-d
jl.h
Ijenje (ital.) glasba, ital. 23.05:
11 Novi
in njegov orkester.
12.45:
vIeiwtwt^L„®®lanaV
Glavni odbor ERS pekovskih delavcev se bo sestal da-r.es 29. marca ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13.
Mladinski zabavni večer
Mladina od Sv. Ivana je pri. pravila za nedeljo 1. aprila za-bavni večer, ki bo v dvorani na stadionu «Prvi maj« od 20. do 23. ure.
Vabljeni vsi!
KINO
Rossetti.. 15.30: «Saga o F0rsytih», Errol Flynn Green Garson.
Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir.
Nazionale 16.00: «Harvey», James Stevvart.
Arcobaleno. 14.30:	«Zlati listi«,
Gary Cooper. Lauren Bacall.
Fenice. 16.30: «Zrebiček».
Filodrammatico. 15.30: »Otok zakladov«. VValt Disney.
Alabarda. 16.00: «Na otoku s teboj«, Ester VVilliams.
Armonia. 15.30: «Napad sokolov«, E. O’ Brien.
Garibaldi. 15.00: «Ukročena Ama-conka«, Joan Leslie.
Ideale. 15.30: «Zgodba P earl Wi-te». V barvah.
Impero. 16.00:	«Washingtonska
roža«, T.vrone Power.
Italia. 15.30: ((Neulovljiva 12». S. Pampanini.
Kino ob morju. 16.00: Dokumentarni sovjetski poljudno-znan-stveni filmi.
Savona. 15.00: «Vitezi s severo-zapada«, John Ford.
Viale. 16.00: ((Neapelj, večna pesem«.
Vittorio Veneto. 15.45: ((Američan v Etonu«.
Azzurro. 16.00: «Takšn,i smo«,
Belvedere. 16.00: «Sin neurja«, D. Andrews, Romero.
Marconi. 15.30: «Grad klobučarja«.
Massimo. 16.00: ((Poulične popevke«. Poje Luciano Taioli.
Novo Cine. 16.00:	«Suženj	pre-
teklosti« R. Colman.
Odeon. 15.30: »Vulkan«, A. Ma-gnani.
Radio. 15.30: ((Revija zvezd«,
Vittoria. 16.00: «Z mojo ženo je pa stvar drugačna«, M. Obe-ron, R. Hayworttv.
Venezia. «Angeli umazanih obrazov«.
la. 13.00: ,	ftiu-
poloneze. 13.10: Slovenske ^ ne izvaja pevski duet. n« gancif‘ niko spremlja Mario 13.30: Richard Strauss: pe , geois gentilhOmme.	por0-	|
be za štiri klavirje. !’■ čila.	0*
17.30: Plesna glasba. 18; rie*' Amerike. 18.15: Glasbeno & t vanje. 18.45: Bach:	^SnO:
D-duru za orkester. 19'„0. G® venščina za Slovence, Jj.-fj' j9*: ba iz revij. 19.45: P°ro£oKt«>J Pestra glasba. 20.30:	lh h*
svet. 20.45: Glasba iz s«'1 ge«; letov. 21.00: Radijski oder -man Hbalmar:	«Sweden
vi«, drama v 3 dej. ^ ne melodije. 23.00:
23.15: Poročila. 23.35:	r
glasba.	••
RADIO TRST ‘
Četrtek 29. marca lj!
7.30:	Poročila. 7.45:	J	criP
glasba. 12.00:	Zenskai	c	f
13,00: Poročila. 13.25:	R®
lodije. 14.C0: '_____
Pestra glasba. 14.30:
BBC.	..
po
18.00:	((Lohengrjn«, ..JonRilj*ljr,
Tretja., st'
opera v treh dejanjih
Wagnerja - III. dejanje-Igra kvintet »Tiprtop«- f 2?-« ročila. 20.20: Moderni .P&nri,1 g. Iz šaljive opere. 22.40: £. Ji Broadwaya in Hollywooo spa. Poročila. 23.30: Plesna
NOČNA SLUŽBA L®
°i.
um12
AlTAlabarda, Ul. čell’1*1^! J Trg S. Gldfu 4
Trčenfe avtomobila s tramvajem
Predsnočnjim, nekaj minut pred polnočjo, sta se na Trgu sv. Antona dokaj trdo srečala tramvajski voz progg št. 3 in osebni avtomobil znamke Fiat. Pri trčenju ni bilo ranjencev in tudi škoda na obeh vozilih je malenkostna.
de Leitenburg. dott, Praxmarer, Trg Prendini, Ul. Tiziano ve jiic®1 Harabaglia. Barkovlje; Skedenj.	,
ROJSTVA, SMRTI IN P°Bje <
Dne 28. marca Jntol ** Trstu rodilo 12 otrok,JjnSeb bilo 10. umrlo pa' je lu jva?
Poročili so se: dela,'na S!^ Filipič in gospodinja _A" jn f man, pek Cristiano 8>f- (•,$•' spodinja Maria Jeriha Ipj-sP Tullio Minghinelli ini!cSot|l!i, delavka Norma ?rier a uradnik Stanislav frizerka Maria Nascott0' aM CP Enrico Carretti in m. Bruna Schillani, dela** CK Stroiazzo in gospodinja j« rina Stefanin, železni?
Rigo in gospodinja '(31*% Deltroppo, električar ^^1** Šerpo in gospodinja Toffano, pomorski .'-jdhA Bruno DelTAgnolo in 0,eharL Alojzja Michelizža.
Bruno Gulli in delavk? Horvath.	.	ffr
Umrli so: 77-letni A> si. 81-letna Adele Coga tissa. 87-letna A maha c»Vj d. Raunič, 69-letni A°° cfA. 74-letni Andrej Poh'nja Lj Ugo Dea. 90-letna Anj0 jj-lljs nouille vd. ScabardL
Elvira Schram Por-etf3bj 85-letna Barbara c/' Azrpann. 76-letni Ivan ’
Nasilnega zakonca
so spravili pod ključ
Včeraj smo poročali o razburljivem zakonskem možu Luigiju Furlanu, ki je v svojem stanovanju v Ul. S. Marco lovil ženo najprej z nožem in jo hotel pobiti potem s kladivom. Ker je pri tem tudi sam odnesel nekaj bunk. so ga do včeraj pridržali v bolnici, danes pa so ga aretirali in odpeljali v koronejske zapore. Furlan bo prišel pred sodišče in se bo moral zagovarjati zaradi nasilnosti in poškodb, ki jih je prizadejal ženi.
ADEX-I2L£
15. aprila t I
llirsHo Bisin1 Tinjan fflniP Man (Uisism, Buzet (Pinoi% roreč (Pareniv n in Booec «*
Vpisovanje do 3- ap, p??1
pri «Adria-ExpreS9’’’
Severo 5b - tel. ^
n ^
Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem per njamo žalostno vest, da nas je 28. t. m. P° lezni za vedr.-o zapustil naš ljubljeni oče.
ANTON GUŠTIN^
Pogreb dragega pokojnika bo jutri P°P° .a ri8*1 I ujoča sinova: Edvard in Franc, hčerka AnSe Marica in ostalo sorodstvo.
Repentabor - Col St. 9. S8.jn.I0Sl
S®!®?*®* tmcrmx
29. tna«cai 198J
^ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32
^HODNA BENEŠKA SLOVENIJA
i so poireDni promeine zueze
številkee)Van^e ** v^era&nie | do tja bodo slej ali prej morali '	zgraditi cesto, ker je življenj-
ske važnosti,
Pogled s Kalvarije na Sočo pri Gorici
VSe’ kai' je bilo stor-5kih’^2a- lzbo^anje življenj-^b=nS°Jey pr6bivalstva. vasi
»ebivabtva. bll° :d€l° Samf:§a
se. ali bi bilo de-"teto? e ° zgraditi novo
je na lastni ko" Ostreč 5;0’.da.sedania pot ne
^ ie sklpn?|iSk!f' p°SOje;m’
i da i° b° "a
H v sme izboljšalo. Jz vasi
Tareentu zgra-
&sraw°met6r In Pol ceste. t»<fciva]j at:l C€ste' ki ga je
•Nte Tt ?grad;1° na lastne
test; t boli PQd°ben poljski »svoii reyno prebivalstvo alo n;“ de(narlenl bolje ni mode 0a nt ., grajeni del ce-fchte,,,	l€č ne ustreza
fcv4o ^r6ga časa' čeprav teaTtT h0^1 od stare poti, lodrjo j? širina ceste od-Pa je	N’ena	trdnost
sfo^^Pobi bilo, da bi to ce-toS8"1'1 *>■ Tar^a in jo retierrt 2 n]eg0vim cestnim
k°0pt^iGorkni odklanja vsa-te CtKf Pri gradnji omenjene- \,eeJz FJajbane v Tarčent. ceste ironl-i 2 dograditvijo te
Ribane! ^ °.bčina vpUv nad tudi tav-;;’ F? drugi strani pa tuje araH60- občina naspro-Ste sTvn-11 in P°vezavi te ce-ter je h J!m cestnim omrežjem, ir»a rtovni1 dna.Precej revna in Vi<tiiu . stroškov pri vzdrže-ttjdi vasi.
Sov; Cp^,a v Gorjani kliče po bito oh5° ?'ebno bi bilo teme-"onoviti okoli osem kilo-P°ti' Ce upoštevamo,
H
la
rov
sAsrt; omenjene poti
?r‘9tni.
in da so fondi ob-
%
•da
oprave prav tako ne-nioramo ugotovi-
■ tedaj
bil izdatek docela ne
‘na
■ zlasti še, ker je občin Sam° začasno vezana - Gorjani, Flajbana se v zgornji Ter-iroeti* ? zaradi tega ne mo-sPoija_„fkupnih interesov z
'reč
J?«"1""
"M
5 CMt>S^ane	tretja mož-
ne povezave Flajbane.
v?* 6rt Jt>Usti'1'no v smeri Bed-eiJJo do Njivice. To Ah naikrajša jn obenem », e, vbaravna povezava Flaj->„it^ar prebivalstvo za-Jbica .reveč navdušeno, kajti
6 °4 T-6 ^tiko manjše sredi-!/adi ( “rčenta in. nudi prav
1 Za fa velik° manjše mož-j‘rg0Va"ia-
sg nahaja okoli dva v!šje na hribu. Tudi
rstvoj
m tistih vasi, ki
za gospodarski razvoj Flajbane.
Flajbana potrebuje torej tri ceste; medtem ko sta dve večjega ali manjšega pomena ter u-porabni predvsem za boljše obdelovanje zemlje, je tretja odločilne važnosti za življenje prebivalstva.
Zato želimo, da bi upravne oblasti čim prej pristopile k izdelavi načrtov in da bi tudi za gradnjo v čim krajšem času našle potreben denar, prepričani smo, da se tamkajšnje oblasti zavedajo revščine prebivalstva. da se predvsem zavedajo, kako malo so doslej prispevale k izboljšanju življenja tamkajšnjega prebivalstva.
  M. A. J,
Šikaniranje trike kveslure
•Pred Časom se je. iz Jugoslavije vrnil z rednim potnim listom, ki mu ga je izdati italijanski konzulat v Zagrebu neki prebivalec iz Tržiča. Kmalu Po povratku v Tržič pa so ga klicali na kvesturo in ga pričeli izpraševati, kakšnega političnega prepriča/njo, je, in sicer ali je kominfo>'misti ali pa za Jugoslavijo. Seveda jim je mož odgovoril._ da jih to ne sme zanimati.
Tudi mi smo istega motenja. Organi kvesture nimajo nobenega pooblastila, da zaslišujejo ljudi, ki niso ničesar zakrivili, kakšno je njihovo politično prepričanje.
Zato naj tržiška kvestura tako šikaniranje prihrani zase.
POGLED NA ŽELEZNIŠKI MOST IN MOST PREKO KATE. REGA PELJE CESTA IZ GORICE V FURLANIJO
0 goriških češnjah
Goriške češnje so znano iz-vozno' blago, ki jih inočno cenijo na avstrijskem, nemškem, angleškem, švicarskem trgu. Danes je ozemlje, kjer rastejo goriške češnje razdeljeno na dVe državi: v obeh pa gojijo iste vrste,
Goriške češnje pa imajo hudega škodjivca, in sicer češnjevo muho, ki napade vse pozneje zoreč? vrste, dočim ji zgodnje uidejo. Ker je na inozemskih trgih povpraševanje predvsem po zgodnjih in srednje zgodnjih vrstah, in češnje ne smejo biti črvive, bodo v onem delu Goriške, ki spada k Jugoslaviji, polagoma opustili vse pozne vrste. Gojiti nameravajo predvsem vipavke in dunajke tčr opustiti divjako, kozanko, čufarco, pontevko in tarčen-tarko.
Nepošten trgovec
Pred časom je 62-letnj trgovec Calligaro Alojz iz Bule pri Vidmu imel posla z več trgovci v našem mestu od katerih je nakupil večje količine lesa. Med drugimi sta mu prodala les tudi Kos Alfonz iz Gorice in tvrdka Calea iz Krmina. Obema je Calligaro nabavljeno blago plačal ž bančnimi nakazil, in sicer Kosu z nakazilom za 120.000 in tvrdki Calea pa za 564 tisoč lir. Obe nakazili je izdal, ne da bi imel na banki potrebnih fondov. Včeraj so ga zaradi sleparije obsodili na plačilo 30 tisoč lir globe ir.> poravnavo sodnih stroškov.
Prepirljivi sostanovalec
S preklicem tožbe se je zaključila tudi razprava proti 48. letnemu Cianiju Rudolfu z Naštela 22. Ciani je bil obtožen, da je lanskega decembra glasno pokazal jezo, ki jo je že dalj časa prikrival do njegovih sostanovalk Marchesan por. Ca. jol Margarite in njene hčere Cajol Jožice. Brez vsakega razloga je nekega dne ženski, ki sta šli po stopnicah v drugo nadstropje, glasno opsoval in jima zagrozil, da se ju hoče čimprej iznebiti, četudi pride zaradi tega za vse življenje v zapor. Včeraj je Ciar.i pred sodnikom odločno zanikal, da bi njegovim sostanovalkam kdaj zagrozil in izjavil je, da ju sploh ne sovraži. Seveda sta Cajolovj trdili nasprotno. Kljub razburjenemu ozračju je sodniku uspelo Cajolovj prepričati, naj v korist bodočih dobrih sostanovalskih odnoša-jev Cianiju odpustita!
NAKAZNICE ZA ŽIVILA prost? cone je včeraj izgubila 42-letna Montanari Lucija iz Gorice, Ul. Carducci 23. Izgubo je prijavila goriški policiji.
Števerjan
Padec z drevesa
Včeraj popoldne je 26-letni kmet Srečke Stanič iz Stever-jana obrezoval sadno drevje. Pri obrezovanju si je pomagal z dolgo lestvo, s katero pa ni mogel dosečj suhe veje na visoki slivi. Zato se je povzpel na drevo in nevede stopil na suho vejo, ki se je pod njegovo težo zlomila. Stanič je pri tem izgubil ravnovesje in zletel do prvih vej, kjer je obvisel z levo nogo med dvema vejama. Le mukoma se je spravil z drevesa. Cim je bil na tleh, pa je opazil, da ne more veg stopiti na nogo. Domači so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je nogo izvinil.;
U K V E
smo novega '
• • nia
IZPBED ^Ql>\l,li:
Trčenje motocikla v avtomobil
Niti dober mesec ni, odkar so nam poslali novega orožniškega brigadirja, Ž£ je moral marsikateri vaščan plačati globo zaradi pijančevanja in preklinjanja. Doslej: smo imeli pri naj le malo opravka s kazenskim zakonikom, ko pa j;e prišel nov poveljnik organov miru in reda, smo kar čez noč postali kršilci zakona, da ne rfčemo čelo zločinci.
Ne bomo trdili, da vina ne maramo. Sest gostiln, kolikor jih šteje naša 120 hiš obsegajoča vas, nam daje več kot dovolj možnosti, da od časa do časa. zlasti pa ob praznikih, malo globlje pogledamo v kozarec. Reg je tudi, da nam včasih ponevedoma zbeži kakšen «porco» s tem kar sledi, kar pa prav gotovo ni naj kulturni ocvirek. Spominjamo se, d a pred leti pri nas ta beseda sploh hi bila 'poznana, ampak da se je pričela pojavljati sku-
paj z neprilikami in težavami, ki so jih semkaj zanesli po prvi svetovni vojni novi gospodarji. Zato bi bila dolžnost organov miru in reda, da bi poiskali vzroke, ki So dovedli do utpbrabe te besede, zlasti pa, da bi predvsem kaiznovali prišleke, katere spremlja ta beseda kot amen v očenašu.
Želimo, da bi novi in mladi gospoa orožniški brigadir v čim krajšem časq prišel do spoznanja, da je bil le ob marsikateri priliki preoster glede izvajanja kazinskega zakonika in da bo y bodoče svojo ostrost omilil.
ŠtandreS
lil neposrednih obdelovalcev
v Milan
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v Standrežu pripravlja dne 22. in 23. aprila poučen izlet na mednarodni velesejem v Milan. Kdor se želi izleta udeležiti . naj se vpiše na sedežu društva. Tam bo do bil tudi vsa podrobnejša pojasnila. Vožnja iz Gorice v Milan in nazaj z avtobusom stane 2000 lir in se plača pri vpisu.
Doberdob
Lep uspeh
tradicionalnega plesa
Ples na velikonočni ponedeljek je postal v Doberdobu že tradicionalna prireditev. Z njim namreč otvarjajo sezijo plesov na prostem.
Letošnji velikonočni ples v Dobtrdobu je nadvse dobro uspel. Lepo vreme, predvsem pa dobro ubrani zvoki domače godbe so na plesišče blizu Adrie privabili tako y popoldanskih, kakor tudi v večernih urah veliko štčviio mladih in starih parov. Zvečer je plesne razpoloženje Skoraj za uro časa prekinila okvara električne razsvetljave, vendar so po popravilu nadaljevali s plesom do oikoli polnoči.
Pri včerajšnji razpravi na kazenski sodniji je sodnik dr. Luridiana proučil nekaj manj zanimivih sodnih t primerov. Prvo obtožnico, ki jo je vzel v roke, je bila ona, ki je 57-let-nemu .zdravniku Sussiju Alojzu očitala, da je lanskega septembra na Korzu Roosevelt iz neprevidnosti zakrivil prometno nesrečo. Sussi se je namreč tistega dne s svojim avtomobilom Fiat 508 z evidenčno tablico GO 3467 vračaj iz bolnice Sv. Justa proti Korzu Verdi s približno brzino 20 km na uro. Za njim je s precejšnjo naglico vozil motociklist, ki je hotel avtomobil prehiteti in se zato pomaknil na sredo ceste. Cim pa j e zdravnik privozil do Ul. Pitteri je dal znamenje, da obrača na levo in, ne da b- se ozrl, kar zavil v to ulico. Motociklist kj je še vedno’ nameravaj. avto prehiteti, je znamenje zagledal, ko je imel vozilo že pred seboj in kljub temu, da. je nagi0 prijel za zavore, je motor trčil v avto in se prevrnil. Pri nesreči se je motociklist Menotti Jožef težje ranil v desno stopalo, medtem ko je Sussi, kakor tud; avtomobil ostal nepoškodovan. Zdravnik je ponesrečencu priskočil na pomoč in ga nemudoma odpeljal v bolnico. Prometna policija 'je sodeč po znakih, ki sta jih vozili zapustili na cesti, pripisala krivdo nesreče Sussiju in ga zato prijavila sodnim oblastem. Sodne oblasti pa so včeraj zdravnika oprostile s formulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja, in to ker je Sussi lahko dokazal, da je vozil z najmanjšo brzino in da ie pravočasno dal znamenje, da zavija na levo.
ŠPORT
AMmikl - steiješolci
3:3 (1 :1)
Preden preidemo to opasu včerajšnje nogometne tekme
med goriškkni akademiki in ,-rednješolci, hočemo osvežiti spomin na lanskoletno tekmo med reprezentancama »kade-mikov itn srednješolcev, ki se je zaključila s porazom akadt-tnikom 7:0.
Nič čudnega, da je bilo spa*-nje akademikov od lanske tekme pa do letos marsikdaj nemirno in da so na- tihim pripravljali maščevanje. No. prilika ni izostala, žal neizrabljen««.
Predvčerajšnjim ata se nami-rež obe reprezentanci, ki stal bili izpolnjeni z novimi igralci, srečali na sovodšnjskem nogometnem igrišču. 2e od 'samega! začetka je bilo jasno, da boi tekma napeta iin ostra. Na vodstvo so najprej prišli sred« nješolei. ki so kmalu v začetku tekmi zabili prvi gol. Akademiki so se takoj vrgli v napad in še pred zaključkom prvega polčasa rezultat izenačili. V drugem polčasu sta obe moštvi že takoj v prvih minutah dali vse iz sebe in skušali iz velevat; zmago. Drugi gol so v svojo korist dali srednješolci. Akademiki so izenačili 2:2 in že nekaj minut nato zabili še tretji gol ter prešli v vodstvo. Srednješolce stanje točk nt spravilo iz- tira, .ampalk so * nezmanjšano požrtvovalnostjo napadah. Zaradi napake akademikov je sodnik prisodil enajstmetrovko v korist srednje,selcev. ki so jo tudi realizirali.
kino =
17: ((Sejem norčij*, T.'
VERDI,
Martin.
VITTORIA, 17: «Bog potrebuj« ljudi*, P. Freshnait. CENTRALE, 17i «Zarota v Frančišku*. G. Langan. MODERNO, 17: «Močni spot»J M. Cortes.
EDEN, 17: «Sin džungle*. .M Sheffiled.
Trije novi avtobusi za Istrsko okrožje
0 usnjenem jopiču
t2tltoo «-U,s.tl^ene8a jopiča s
nato mo-v sodnih PerisUtti
Ctadi ■
sta
Nih 5 sodnika Sian ra ^anca
Ci^ec r1 "togov prijatelj
C lav' °ba sta si
ts CU r izposodila pri tanl/i'una Mariju Qi*^t te	*n §a pozabila
?a Prodala. Ker je Vej Va) „ 2arr>an več mesecev ‘' to n., azaj jopič in naletel
j! Prijat3, -
S iia * >1;
etle 'n iste izgovore, Prijavil sodnim ob.
torad;
Včeraj, ‘iko’« ‘°žbo
prilastitve tuje-Pa jima je odpustil in
jiibil ■
v ^ le nadomeslno kolo
popoldan s.e je
V, '
h .
ifej
*brant Guido iz Gori-odo 9 odpravil
v «ice
■ipo —>«ao H Odpravil z to Rsprehod. Sel je r.aj-1‘>alvarijo. kjer je tam v-m h Prijateljev
^>toru
m v
 ------  prijeten
vesela družba se je razšla in ravn0 ta-'Prant vrnil domov.
*
Vj^toenečer., je biIj ko je
h-r^estnl !e Po poti izgubil P'° «Vespe»», ka-VH r° ccd°du s Kalvarije . ''lija, ZBUbo je še isti ve-s- '1 goriški policiji.
Nagel razvoj prometa v Istrskem okrožju in dokaj hitro razširjanje cestnega omrežja zahteva vedno večje število pre. voznih sredstev. Avtoparka v Semedeli in Bujah sta še nezadovoljiva pa tudi premajhna da bi zadovoljila potrebe naših potnikov. Večje število rednih voženj vzdržujejo pri nas še pokriti kamioni, v katerih se potniki ne počutijo najbolje. Zlasti je to mučno za tiste, ki morajo potovati s takimi kamioni vsak .dan, ker morajo hoditi v službo. Toda vzporedno z naraščanjem števila dobrih cest, po katerih se lahko razvija avtomobilski promet, z razvojem našega prometa sploh, narašča tudi število dobrih in modernih, prevoznih sredstev. Tako je prispela v Koper predvčerajšnjim iz tovamč avtomobilov ((Mercedes - Benz» v Nemčiji (Muenchen), nova pošiljka avtobusov. V tej pošiljki sta prispela dva avtobusa za okrajno avtopodjetje v Bujah in eden pa za avtopark «Adri-ja». Novi avtobusi imajo po 32 sedežev in 10 stojišč. V hudem mrazu lahko spustijo toploto, tako, da potniki ne zmrzujejo. Potovanje v njih bo brez dvo-
Tecaji v Kostanjici Gamboču in Peroju
V Gamboču sta že delj časa dva tečaja, in sicer splošno izobraževalni ter analfabetski tečaj. Oba tečaja vodi učitelj Jovič, ki poučuje računanje in hrvatsk; jezik v prvem tečaju, medtem ko so tečajniki v drugem pod njegovim vodstvom predelali že vse črke in bodo kmalu napravili izpit.
V Kostanjici se je v izobraževalnem tečaju zbralo 22 mladincev in mladink, ki so se preko vse zime pridno učili pa tudi sedaj, ko sosezačela večja poljska dela, niso opustili učenja.
Tudi v PerOjih je tečaj dobro obiskovan ter prihajajo tečajniki dvakrat na teden k pouku. kjer jim učitelj Zvonko Janekovič predava zgodovino, zemljepis, računanje in hrvaščino.
ma boljše in udobnejše kakor v dosedanjih kamionih. Se ena pošiljka dveh avtobusov pa bo prispela y Koper prihodnje dni. Vendar bosta ta dva avtobusa veliko večja, saj bosta imela vsak po 72 sedežev in 15 stojišč. Tudi modernejša bosta. Vzdrževala bosta daljše proge v našem okrožju kakor Koper-Umag ali Koper Novi grad itd. S tem se bo nedvomno tudi povečal promet prevažanja potnikov. Doslej je na marsikakšni avtobusni postaji čakalo veliko število ljudi, da bi potovali, toda ker je bilo sredstvo premajhno, ni vzelo vseh potnikov, ampak samo najnujnejše. Tako pa 'bodo novi avtobusi lahko veliko pripomogli k na-' daljnjemu razmahu našega potniškega prometa.
Pridelovanje zelenjave
v dolini reke Mirne
V Istrskem okrožju se posveča posebna pažnja pridelovanju zelenjave in povrtnine sploh. Pa bi se čimbolj povečala proizvodnja teh pridelkov, so bila izvršena razna meliora. cijska dela, kj so posebno v dolini reke Mirne zavzela velik razmah. 2e v tem letu bo večji del naprav za namakanje polj izvršen, tako da se kmetom ne bo treba bati suš, ki so po vseh krajih Istre in seveda v dolini reke Mirne napravile velikansko šlfodo. S pridelovanjem povrtnine v dolini reke Mirne, ki bo dajala velike količine raznovrstnih zelenjavnih pridelkov, bo zagotovljena domača preskrba pa tudi za izvoz bo ostalo dovolj blaga.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - VI. Cesare Battisti 2 - lelefon 70
«
Edilit - Lstro upravljajo delavci
TEKMOVANJE ZA 10. OBLETNICO OF
Po Izvolitvi upravnega odbora je bivši direktor izročil pred' sedniku ključe tovarne - Odkrita je bila spominska plošča
Okrožna konferenca ZAM
V nedeljo 1. aprila bo v prostorih koprskega gledališča s pričetkom ob 8. uri IV. okrožna konferenca ZAM z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev.
2. Politično poročilo.
3. Oranizacijsko poročilo.
4. Diskusija.
5. Izvolitev okrožnega komiteja ZAM in kontrolne komisije.
6. Zaključki.
Včeraj zjutraj je bil pčvi'sestanek delavskega sveta gradbenega podjetja «Edilit», ki ga je delovni kolektiv izvoli], na nedavnih volitvah. Kmalu po osmi uri jte zasedanje otvoril najstarejši d®lavec; 72-letni Comstante Fusari, ki je pozdravil predstavnike delovnega kolektiva in jim želel uspešno delo. Po volitvah radiih komisij to člani delavskega sveta izvolili soglasno predsednika, tov. Ivančiča, nato pa elane upravnega odbora. Sledil je referat direktorja podjetja, tov. Meli-hairja, kj je prikazal stanje podjetja, nato pa se je razvila diskusija. Člani sveta so sjprejeli več sklepov, kot n, pr-., da bo potreben še enkratni pregled knjigovodstva, sklep o vlogi sindikalne podružnice, predlog resolucije itd.
Popoldne pa je imel avoj prvi sestanek upravni odbor, ki je prav tako izvolil svojega predsednika, tokrat tov. Guida Pobega. Na seji je bilo' poročilo delavskega sveta, nakar so člani upravnega odbora sprejeli več sklepov.
Glavna svečanost pa je bila popoldne. Pred novo zgrajenimi objekti ((Edikta* v Izoli je bil postavljen govorniški oder, medtem ko je bil prostor okoli njega in stavbe sploh okrašen z zelenjem, slavoloki in zastavami. Pred odrom, na katerem so (bili nekateri predstavniki podjetja in gosti, med njimi predsednik IOLO tov. Beltram, predstavnik VUJA major 2už-njevič in dbugi, so bili zbrani v®i deiavoj podjetja. Prvi je govoril tov. PerovšLk, ki je v svojem daljšem govoru poudaril naloge delavskega sveta in
upravnega odbora in je po prikazu splošne politične situacije čestital delavcem k pomembnemu dnevu ter jim želel uspeha, ki naj prispeva k preobrazbi Istrskega okrožja.
Po prevodu . govora tov. Perovska v italijanščino je stopil pred mikrofon direk-! t°r podjetja, tov. Melihar, ki je delavcem prav tako čestital in izrazil prepričanje, da bodo znali sami upravljati podjetje. ((Prekaljeni v borbi in sed'a,j na gradbiščih, kjer to borijo 251 naslove udarnikov, bodo delavci zmogli uresničiti odgovorno nalogo. Sklepi o štednjj, delovni disciplini itd., ki so jih sprejeli na prvem zasedanju delavskega sveta, so dokaz oa s a zavedajo svoje naloge in da bodo napeli vse sile, da bodo uspehi podjetja še večji kakor v preteklosti)). Nato je tov. Melihar najavil in obrazložil sklep delavskega sveta, da se podjetje «Ed:i-lit» preimenuje v gradbeno podjetje <( Istra», kar so seveda delavci s.ptoSjeli z navdušenjem1.
Sledila je predaja podjetja, ki je bila simbolično izvršena direktor je predaj ključ, pritrjen na deščic i. predsedniku delavskega svet-d z željo, da bi delavci v novih pogojih in v novih prostorih upravljali podjetje tako, da bodo od tega ime. li koristi sami in skupnost.
Tov. Ivančič se je zahvalil za zaupanje in izrazij upanje, da bo čez nekaj mesecev lahko s takSga odra poročal o uspehih, ki so jih delavci dosegli pri svojem delu. Nato je odkril spominsko ploščo, v katero sc vklesane besede: Lenin je dejal: Tovarn? delavcem — iz-
polnjeno 28. III. 1951.
Prvi del popoldanske slovesnosti je zaključil tov. Pobega, ki je proglasil in nagradil najboljše delavce za udarnike. Skupno je bilo proglašenih 31 novih udarnikov, med njimi Constante Fusari, Karel Bla-škič. Fran Kleva, Giuliano Gi-raldi, Jožef Samec, Giacouno D estra d i,- Silvio Contesimi, Ivan Lazar in drugi.1
Končno so delavci sprejeli še resolucijo, katero je predlagal delavski svit in je bila naslovljena predsedstvu OLO, VUJA in OKKP STO. V njej obljubljajo, da bodo izpolnili in presegli letošnji gradbeni plan in da bodo izpolnili vse obveze, katere bodo sprejeli.
Po končani slovesnosti so vsi delavci odšli pred nove prostore podjetja, kjer je predsednik delavskega sv?ta prestrigel trak in prostore izročil svojemu namenu. Sledila je večerja in prosta zabava, ki je trajala pozno v noč.
Sadjarske zaščitnice
V krajih, kjer je nega in zatiranje sadnih škodljivcev na višini in kjer se to delo redno irj množično vrši, so v preteklih letih bili primeri, da je od škropiva pomrlo veliko čebel zaradi tega, ker so sadjarji v času cvetenja škropili. O tem je bilo zlasti v čebelar-' skih krogih že večkrat obravnavano vprašanje škode, ki jo povzroča, izvajanje fitosanitarnih akcij čebelnim družinam, zaradi česar je prišlo do množičnega umiranja čebel.
Kadar so zgodaj spomladi škropili že s samo bordoško
ali lcaliforniško brozgo brez dodatka arzenatov ali DDT preparatov, je v času cvetenja škropivo škodilo nežnim cvetnim organom (kot so brazda, pestič, pelod). Ta škropiva z dodatkom kateregakoli arseni-kovega ali DDT preparata pa so čebelam izredno škodljiva; zlasti nevaren je svinčeni arzenal in DDT. Uporaba žatiral-nih sredstev, ki delujejo smrtonosno na sadne škodljivce, žuželke in na čebele, je povzročilo pri čebelarjih veliko škode in še več upravičenega strahu.
Čebele poleg nabiranja medu opravljajo tako važr.o vlogo pri sadnem drevju, ker pri nabiranju nektarja vršijo opraševa-nje (oplojevanje) kar znatno vpliva na pridelek sadja. Čebele opraše do 75 in več procentov cvetov. Iz tega sledi, da je sadjarstvo brez čebelarstva nemogoče.
V interesu sadjarstva in čebelarstva je, da se vsako škropljenje v času cvetenja in opra-ševanja popolnoma opusti. Škropljenje se lahko izvaja, dokler so cvetni listi zaprti, ter ko so cvetni listi že porjaveli, kar je znak, da je oplodba cveta že izvršena.
Durba alt drevosan kot zati-ralno sredstvo v zimskem času Čebelam ni škodljivo, ker sestoji iz surovih mineralnih olj.
Pri zatiranju nevarrjega sadnega škodljivca cvetožera bodite sadjarji previdni, da r.e boste istočasno Uničevali velikega sadjarskega zaveznika čebelic.
Gorše Tone
ki iz Vanganela, Hernge, Man in lori
. " v prasMljiH del«. Muri limitah, it
Obveze, ki so si jih zadali frontovoi ob napovedi trome-sečnega tekmovanja za 10. obletnico OF se realizacijo in približujejo koncu.
Frontovpi iz Vanganela so v zadnjih 14 dnevih imeli več množičnih sestankov, priredili so kulturno prireditev na kateri so sodelovali pionirji,, ženska folklorna skupina in ženski pevski zbor- Prireditev je dobro uspela in jo je 700 gledalcev zelo pohvalilo. Na udarniškemu delu so frontovci izkopali 15 kubičnih m zemlje in jo zvozili na daljavo 100 m ter ugasili 45 q apna. *
V Fjerogi so prostovoljni delavci trasirali linijo za postavitev drogov za električno napeljavo, postavili pikete in izkopali nekaj lukenj, h katerim so pripeljali drogove. Skupno so
tem mesecu napravili’ 631 prostovoljnih delovnih ur.
Tudi v Manžanu je bilo več množičnih sestankov in zbor volivcev. Manžanci so imeli kulturno prireditev, ki jo je organizirala mladina. V zadnjih dneh so opravili 102 uri prostovoljnega dela,
V Sečjolah so napravili frontovci 91 udarniških ur, imeli so več sestankov vendar delo ne napreduje tako, kakor predvidevajo obveze. Frontovci bodo morali napeti vse sile. če bodo hoteli zadostiti obvezam.
Frontovci v Kortah so po poročilih napravili 1600 prostovoljnih delovnih ur- Posadili so 12.000 sadik itd..
Iz gornjih podatkov je deloma razvidno delovanje frontov-cev v čast 10 obletnice OF. Ce primerjamo te podatke oz. izvr-
šeno delo z obvezami, k.i. so jih frontovci sprejeli na množičnih sestankih, tedaj vidimo, da to nekateri odbori oz. baze že od začetka tekmovanja pričeli z delom, ki se je ’počasi vendar stalno nabiralo, tako da bodo v kratkem lahko s ponosom m z zavestjo zaključili svoje delo. Po drugi strani pa vidimo, da so nekatere baze vzele delo, vsaj od začetka, premalo resno in morajo v zadnjem mesecu nadoknaditi zamujeno.
28. številka
«Hrvatskega glasa»
Obdelavi vsakega metra plodne zemlje posveča zadnja številka Hrvatskega glasa uvodni članek, v katerem analizira pomen setve in pomen produkcije kmetijskih pridelkov za istrsko gospodarstvo. Na prvi strani prinaša poleg krajših člankov lokalnega in mednarodnega značaja tudi poročilo o občnih zborih kmečkih delovnih zadrug ter navaja primer zadruge «Prvi maj», ki je primer napredka in enotnosti hrvatskega- in italijanskega živ. Ija. Dva članka obravnavata problematiko delavskih svetov.
Na drugi strani prinaša list vesti iz Jugoslavije ter reportažo iz življenja o otroških jaslih v Novem gradu. Stran za. ključuje rubrika ((Prosveta in kultura«.
Dvogovor Jurine in Franine ter nekaj člankov o mednarodnem političnem položaju je na tretji strani, medtem ko ima četrta običajno športno, kmečko in pionirsko rubriko.
^*|niiini„,'ii,,'i,iiHlill',i,'iyil'1'ii,il'u',iii7Mn|-»i,'milimn,iV»jn,il,'n,Hi,iHi«M»H»»t'liin|i||ini,|nll,,ll,lllflll*tti,|tiiii«iiiMin  ........................................................................................................... il,,i,nmli,innli(WWHntniiintwi>mniiiiiiinWniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiii7jn;i7iiViinmIITiiniii,iiiiiiil,ii'liiiiZMVi'iYičijiii)VViH>iiiiiiiiii'ii('Miii(miiiiiiiii(iiiiiiiiiii7K'nijiiiiiniMiiiiiiiii(iiiiiii~
w	'“uiiiiiiiiiiiiiiiniifimtimiini
^££2 t*2f ahi\JWf
u daeto v-hi v-0\m
; E V K u e L P U O F.
prišel gospod Kokoška, je stopil gospod Tau-
_______	UK. f KAN BKADlC
«t « H A	I. O K.	It O It E It T II L A V A T V
to1) ^ nit
tk/1 dve ^ v Pisarno in. ko se je iz pisarne vrnil, nam je it0°vlco. T lonl 'n si je hotel s Ferdinandom razdeliti na viciei d*1 Slug0 Ferdinanda je nenadoma prijel mamon. ^•6°sPod >Ve 'Wroni- Rekel je: Ne, bodisi vse ali pa nič. Pa ^erie : auchen ni dal nič in je obdržal tisti dve kroni 1(1 sp1 tažih	Vzel v skladišče, ml zasolil klofuto in dejal, da
tri in	V'*’ St°' fe 150111 k,le P°vedak da on tega
1Huda	sluga	p	Se *el	Ferdinand pritožit k staremu, moram
v^hd kSt°	steki0rdinand	laže- To	sem mu moral Priseči pred
’^aiSe ie za ?nico z estragonovim kisom. In sluga Ferdi 1 So to 'S' maSčevati nad zeliščnim zdravilom za krave fthij. drekce t Velikih zabojih na podstrešju in on je iskal j1 lih ^ ^st^k 1111 mešal med zdravilna zelišča. Potem je pU(1l met ,°nlske fige- Uh doma sušil, stolkel v možnarju 4 5e tou nV zelisfta za krave s podobico svetega Pele-1 bilo dovolj. Hodil je v zaboje na malo in
veliko potrebo ter vse tako premešal, da je bilo kakor mo&nik z otrobi...»
Zazvonil je telefon. Računski narednik je skočil k slušalki in jo jezno odložil: «Moram iti v polkovno pisarno- Tako nenadoma, to mi ni všeč.s
Svejk je bil spet sam.
Kmalu se je znova oglasil telefon.
Svejk se je začel sporazumevati: .«Van j ek? Ta je šel v polkovno pisarno. Kdo je pri telefonu? Ordonanc enajste mar5-kompanije. Kdo je tam? Ordonanc dvanajste? Servus kolega! Kako se pisem? Svejk. In ti? Braun. Ali nimaš sorodnika nekega Brauna v Karlinu, klobučarja? Da nimaš, da ga ne poznaš.... Jaz ga tudi ne poznam, samo enkrat sem se s tramvajem mimo peljal pa mi je ta tvrdka padla v oči. Kaj je novega? — Jaz nič ne vem- — Kdaj se odpeljemo?*
«Nisem še z nikomer govoril o tem. Kam naj se peljemo?*
«Ti budalo, na fronto.*
«0 tem še nisem slišal.*
«To si lep ordonanc. Ne veš. ali tvoj lajtnant...»
«Moj' je obrlajtnant...»
«To je vseeno, tvoj obrlajtnant je šel na pogovor k obrstu?»
«Poklical ga je.»
«Tajc vidiš, naš je tudi sel tja in od trinajste marškom-panije tudi; pravkar sem govoril z njenim ordonancem po telefonu. Meni ta naglica ni všeč. Ali nič ne veš, če se pripravljajo pri muziki?»
«Jaz o ničemer ne vem.»
-■<Ne delaj se osla! Kajne da je vaš računski narednik že dobil avizo? Koliko imate moštva?*
«Ne vem.»
«Ti prismoda, misliš, da te bom požrl? (Slišati je, kako govori mož pri telefonu v stran: «Franta, vzemi drugo slušalko, da boš videl, kakšnega bedastega ordonanca imajo pri enajsti stotniji,*) — Halo, spiš ali kaj? Odgovarjaj vendar, če te kolega vprašuje". Ti torej Se nič ne veš? Nikar ne taji! Ali ni vaš računski nič povedal, da boste dobili konserve? Da nisi z njim o takih rečeh govoril? O, ti bedak! Da te to nič ne briga? (Sliši se smeh.) Prismoda si. Ko bos torej kaj vedel, nam telefoniraj v dvanajsto marškompanijo, osel. Od kod si?»
«Iz Prage.»
«Potem bi moral biti bolj pameten... Pa še nekaj: Kdaj je šel vaš računski narednik v pisarno?*
«Pravkar so ga poklicali.*
«Vidiš. prej pa tega nisi mogel povedati? Naš je tudi šel pravkar, nekaj se kuha. Nisi govoril s trenom?*
«Nisem.»
«Jezesmarija, pa praviš, da si iz Prage? Za nič se ne brigaš. Kod letaš vse dni?» •
«Sele pred eno uro sem prišel od divizijskega sodišča.*
«To je pa nekaj drugega, tovariš, še danes pridem k tebi. Odzvoni dvakrat!»
Svejk si je hotel prižgati pipo, ko se je spet oglasil telefon. «Piš’te me v rit z vašim telefonom!» je pomislil Svejk, «ne bom se z vami zabaval.*
Telefon pa je neizprosno brnel naprej, tako da je Svejka slednjič minila potrpežljivost: vzel je slušalko in zavpil v telefon:
«Halo, kdo tam? Tukaj ordonanc Svejk od enajste marš kompanije.* V odgovoru je Svejk spoznal glas svojega nadporočnika Lukaša:
«Kaj delate tam vsi? Kje je Vanjek, takoj ga pokličite k telefonu!*
«Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, nedavno je zazvonil telefon.*
«Poslušalte, Svejk. ne utegnem se z vami zabavati. Telefonski razgovori pri vojakih niso čvekanje. Telefonski pogovori morajo biti jasni in kratki Pri telefonskih pogovorih mora odpasti tudi tisto «pokorno javljam, gospod obrlajtnant*. Vprašam vas torej, Svejk, ali je Vanjek pri vas? Naj stopi takoj k telefonu!*
«Ni pri meni. pokorno javljam, gospod obrlajtnant; malo prej so ga poklicali iz pisarne, tega je morda komaj četrt ure, v polkovno pisarno.*
«Ko pridem, Svejk, bova že obračunala. Ali se ne morete izražati kratko? Pazite torej dobro, kaj vam pravim. Ali razumete, da se ne boste potem izgovarjali, da je v telefonu brenčalo? Takoj, ko položite slušalko ...»
Odmor. Telefon znova zvoni. Svejk dviga slušalko in usuje se nanj kopica psovk: «Vi osel, paglavec, lopov! Kaj delate, zakaj prekinjate pogovor?*
«Rekli ste, prosim, naj odložim slušalko.*
«V eni uri sem doma, Svejk, in potem se veselite ... Takoj Se poberite, idite v barako in poiščite kakšnega četovodjo. morda Fuchsa, in mu recite, naj takoj vzame deset mož in gre z njimi v skladišče po konserve. Ponovite to, kaj mora storiti!*
«Iti z desetimi možmi v magazin po konserve za kompanijo.*
(Nadaljevanje »ledij,
»MIRNODOBSKA IZGRADNJA ROMUNIJE,,
Tudi Romunija čuti sovjetsko pomoč
ZSSR je odpeljala nešteto tovarniških naprav in tudi cele tovarne INacrtna elektrifikacija sovjetskih in sovromskih tovarn in kombinatov
K
A
• akor iz vs?h vzhodnoevropskih držav so sovjetska voditelji' tudi Romunije odpeljali nešteto tovarniških' naprav, pa tudi cele tovarne. Hkrati so pomočjo «sovrcmov» zagospodarili tudi v ostali romunski industriji. Sovjetska: propaganda je razglasila to politiko za preventivna gospodarske ukrepe pred stalno vojno nevarnostjo, pred bližnjimi invazijami z zahoda in posebno pred dozdevno napadalnostjo efaši-Utičnea Jugoslavije. Sedaj je Že vaj romunsko gospodarstvo to rokah sovjetskih voditeljev, z njegovo proizvodnjo razpola-pajo samo sovjetski voditelji in o kaki samostojnosti ni ostalo hiti sledu. Da bi postala proizvodnja sovromske industrije 'Cim rentabilnejša in dobička-
Prve brigade
za gradnjo n01/k mladinsko proge se zbirajo
Na novo mladinsko progo Dobaj—Banja Luka, na kateri delajo že tri tedne 11 bcsan-sko-hercegoviskih brigad z 2.000 brigadirjev, kjer pripravljajo barake, so prišle v ponedeljek prve mladinske brigade iz vseh Jerajev Jugoslavije.
Do prvega aprila bo prišlo fcsega skupaj 65 brigad z 8.650 brigadirji.
Za sprejem graditeljev nove mladinske proge so organizirali dva centra, enega v Doboju drugega v Banji Luki. Sprejemni centri lahko sprejmejo 8 brigad v 10 urah. Vse graditelje bodlo pri prihodu zdravniško pregledali in cepili.
Prvega aprila bodo vse briga, de prisostvovale slavnostnemu začetku dei. Glavna svečanost bo nedaleč od Doboja v Grap-skoj, kjer se spajata «stara» tr.ladinska proga Saroac-Saraje-vo itn «nova mladinska proga«.
nosnejša za Sovjetsko zvi?zo, so predrugačili tudu taktiko sovjetske propagande popolnih
težke industrije, tovarna v Vulkan* v Bukarešti, premogovni-in jo, 'z- ki ttSovrom carbune«, skoraj Z novimi gesli. Eno vsa lesna industrija «Sovrom-tzmed novih gesel je tudi emir- lem», filmska industrija «So-nodobska izgradnja Romunije s vromfilm» tovarna za izdelova-pomoejo petletk,?*.	nje lokomotiv
in vagonov «Ma-
«Mirnodobska izgradnja» s j laksa» v Bukarešti, ki dela iz-petletkami je vsekakor naloga I ključno za Sovjetsko zvezo-vrt vsake socialistične države, ven• j .«3 morali Romuni zato zgraditi dar pa je treba postaviti vpra- j širokotirno (sovjetsko) progo šanje, v čem je ta izgradnja. | Bukarešta-Kišinjev, nadalje sko-Kakor jp razvidno iz načrta o raj vse petrolejske družbe v
Romuniji, zaradi katerih mora
«izgradnji» Romunije, sestoji predvsem iz razširjanja obstoječe sovromske industrije in pa iz popolne in celo čezmerne e-lektrifikacije romunske industrije.
Generalni sekretar centralnega komiteja Romunske delavske stranke George Dej pravi v poročilu o elektrifikacijskem načrtu, da se bo industrijska proizvodnja' zaradi elektrifikacije do konca leta 1.955 za dvakrat povečala v primeri z letom 1950, potrošnja petrolejskih proizvodov v industriji zmanjšala do leta 1960 na 120.000 ton letno, oziroma na polovico sedanje potrošnje potrošnja metanskega plina zmanjšala na 420 milijonov kubičnih metrov, ali na polovico sedanje potrošnje, cena električna energije pa se bo pri termocentfalah zmanišala za 39,66%,' pri hidrocentralah pa za 58,87%.
V vsaki državi je običaj, da izvrši elektrifikacijo tisti, ki se hoče z njo tudi okoristiti. V Romuniji pa je v tem pogledu položaj popolnoma drugačen. Znano je. da je Sovjetska zveza zaplenila v Romuniji — kot nemško premoženje — vse tovarne in akcije, ki so jih Nemci svojčas zaplenili Zidom. A Židovski kapital v Romuniji je po zaslugi politike bivšega kresija Karola II. in njegove prijateljice hupescu prodiral pred vojno celo v najmanjše akcio-narske družbe v vseh gospodar-skih panogah. Z zaplembo židovskih tovarn in akcij so si Nemci z lahkoto pridobili gospodujoč položaj v romunskem gospodarstvu. Seveda tudi sovjetski voditelji, ki so se sedaj polastili teh tovarn in akcij, nočejo zaostajati za njimi, ampak si hočejo ustvariti še boljši položaj. Tovarne so obdržali zase, z zaplenjenimi akcijami pa so ustanovili itsovrome», Tako je Sovjetska zveza ostala skoraj brez vsakih lastnih investicij solastnik romunskegar gospodarstva. Tako usodo so imele tovarne ((Resica UDR», največjega kombinata romunske
romunsko ljudstvo sedaj graditi petrolejski vod Ploešt-Čdesa,
bivša podzemska tovarna IAR v mestu Stalinu (poprej Bra-
sov), ki se je spi-emenila sedaj v «Scvromtraktor» itd.
Sedaj bodo načrtno elektrificirali vse te sovjetske ter sovromske tovarne in kombinate.
Do konca leta 1960 bodo dobile te tovarne in kombinati skupno Z njihovimi elektrokomunika-cijami 5550 milijonov kilovatnih ur na leto, medtem ko bo Za vse prebivalstvo, ustanove, občine, elektropromet in ostale elektronaprave na vsem ozemlju Romunije do konca leta 1960 na razpolago samo 1500 milijonov kilovatnih ur. Romunski narod bo investiral v to elektrifikacijo 175 milijard lejev, kar bo obremenilo vsakega prebivalca za 11 tisoč lejev, medtem ko sovjetske in sovromske tovarne ne bodo prispevale niti beliča. V Sovjetski zvezi bodo — kakor pravi Dej — izdelali samo načrte za večje šte. vilo elektrocentral za izdelovanje potrebnih strojev, Sovjetska zveza bo dala na razpolago
vse fabrikacijske metode in sama izdelala nekatere stroje, ki jih je romunska vlada že naročila in tudi plačala. Sovjetski voditelji so razen tega že poslali v Romunijo potrebne strokom jake za gradnjo elektrocentral, ki bodo znali za mastne plače ukazovati romunskim delavcem.
Romunski narod bo moral torej nositi ogromno breme 175 milijard lejev, da bodo sovjetskim in sovromskim tovarnam lahko zmanjšali pogonske stroške za 50% in da bodo mogli sovjetski voditelji izvoziti iz Romunije dvakrat več industrijskih proizvodov, kakor tudi 120.000 ton nafte in 420 milijonov kubičnih metrov metanskega plina več kakor lani.
A. P.
SSft&S >
Del rafinerije v Kostamci
G O SFODiRST¥0
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEj
Morski promet v februarju
Po podatkih trgovske zbornice je Trst dosegel v februarju sledeč morski promet;
PRIHODI
države	čarati
USA	669.542
Sirija in Libanon	173.618
Belgija	169.317
Italija	129.691
Turčija	38.120
Egipt	26.001
Albanija	14.457
ostale države	448.597
Skupaj	1.669.343
ODHODI	
države	centi
Italija	223.132
ZDA	160.502
Egipt	137.196
Izrael	93.294
Sirija in Libanon	85.239
Grčija	74.441
Indija	52.835
ostale države	278.685
Skupaj	1.105.414
IZ ŽIVLJENJA INDIJANSKEGA PLEMENA TAOS
v v
.
PLES NADOMEŠČA MOLITEV
v« "•
“T/ %/tv. * *
■Or. -vx..> ■'	*
Ze v rani mladosti se pripadniki plemena Taos učijo obrednih plesov svojega plemena, da lahko nadaljujejo staro izročilo
ŠPORTNI DNEVNIK
Patty eliminiran - Palada v četrtfinalu - Zmagal tudi Petrovič
MONTE CARLO. 28. — Fred Kowaleski je dane8 priredil veliko presenečenje z zmago nad proslavljenim sonarodnjakom Budge Rattyem s 6:3, 4:6, 8:6, 6:3. Drugo presenečenje predstavlja hud poraz navadno dobrega Spanca Pedra Massipa, ki jg izgubil z Amerikancem Garretom z rezultatom 6:0, 6:0. !V opravičilo so mu bolečine na nogi. Ostali rezultati osminke finala: Josip Palada je premagal Merla s 4:6, 6:3, nakar je Italijan odstopil, Irvin Dorimarj
pa je porazil 7:5, 7:5.
Davidssona s
Predhodno je Amerikaneo Gene Garret eliminiral v treh setih Cucellija (4:6, 6:2, 9:7). Mladi Garret je lamsko leto, ko je nastopil v Jugoslaviji, bij še dokaj povprečen m njegova igra je bila neizdelana. Z letom dni intenzivnega igranja in treninga pa je prišel do tega, da tolče danes evropske zvezde prvega razreda. Zopet primer, ki kaže, da se v tenisu uspehi kmalu pokažejo.
1
V tekmovanju za pokal Ma-
comber, ki je namenjen igralcem pod dvaindvajsetim letom starosti, je Fausto Gardini, up italijanskega tenisa, premagal Šveda Axelssona s 14:12, 6:2. V drugi igri četrfinala je Jugoslovan Petrovič eliminiral Francoza Jeana Paula Jauffre-ta z 9:7, 6:4. Gianni Clerici pa Francoza Roberta Hailleta z 8:6, 3:6, 6:3.
Rezultati ženskega četrtfinala: Louise Brough (ZDA) : Josette Amouretti (Francija) 6-1, 6-1; Joan Currjr (Velika Brit.) : Dorothy Head (ZDA) 6-4, 6-2; Shirley Fry (ZDA) : Migliori (Italija) 7-5, 6-0; Jean Quertier (Velika Britanija). : Gem Hoahing (Velika Britanija) 6-4, 9-7, Emanuela Bologn§ (Italija) : Violette Rigolet (Švica) 6-0, 6-3; Doris Hart (ZDA): Lucia Manfredi (Italija) 11-9, 6-1.
Priznanje
jugoslovanskemu športniku
Italijanski reprezentanti razočarali
Visoki ali nizki igralci? To je vprašanje, ki grozi, da bo spro. žilo med navdušenci košarke pravo državljansko vojno. Po vsem sodeč, Amerikamci rajši vidijo dvometrske kanone. Na sliki prizor iz tekme med Brigham Young ter Seton Hallom, ki se je končala z zmago prvih z 69-59. Izredno število košev kaže, da je tehnika streljanja izpiljena do vrhunca. Dolgin na levi je slavni Walter Dukes. Sreča da se je specializiral za košarko, ne pa za drugi poklic, kjer dolge roke predvsem pa dolgi prsti prav tako veliko zaležejo
COMO, 28. — Na današnji trening tekmi je italijanska nogometna reprezentanca premagala enajstorico Chiassa s 6:0. Kljub šestim golom je predstavljala tekma precejšnje razočaranje, ki so ga doživeli sestavljala s svojo ekipo. Obramba ni sigurna, v napadu pa sploh ni videti konstruktivne igre; živi le od soloakcij. Vendar ni moči dati dokončne sodbe o italijanskem moštvu, ker je švicarska enajstorica Chiassa bila preslaba. Italijani so postavili rja igrišče te igralce: I. polčas: Casari, Giovannini, Cervato, Annovazzi, Parola, Tognon, Cervellati, Boniperti, Cappello, Gei, Puccinelli.
II. polčas: Casari, Silvestri, Manente, Mari, Parola, Togrjon, Cervellati, Boniperti, Cappello, Pandolfini, Burimi.
CHICAGO, 28.	—	Jugoslo-
vanskega boksarja Pavla Sov-Ijanskega so izjbrali za kapetana evropske reprezentance v boksu, ki se bp sestala dne 29. marca ter 5. aprila z ameriško diletantsko ekipo. Sovljanški, ki bo zastopal Evropo y kategoriji vvelter. je prvi Jugoslovan, postavljen v evropsko reprezentanco. Po prihodu y Chicago, se Evropei vestno pripravljajo pod vodstvom trenerja Suvioja, bivšega finskega prvaka.
Iz Norveške v London:
križev pot šestdesetih ton snega
LONDON, 28. — Danes je dospelo v London šestdeset ton snega, ki so ga pripeljali iz Norveške. Služil bo skakalnim tekmam, ki bodo v petek in soboto na griču Hampstead v bližini Londona in na katerih bodo nastopile ekipe Oxforda in Cambridgea ter norveško moštvo. Sneg so pripeljali y lesenih zabojih.
Arsenal v Braziliji
LONDON, 28.	— Menažer
londonskega Arsenala, Tom Whittaker je izjavil, da so pogajanja za nastop Arsenala v Braziliji praktično zaključena ter da bodo čez dan ali dva pogodbo dokončno podpisali. Na turnejo bo odpotovalo dvajset igralcev, tumerja bo trajala dva meseca, v katerih bodo igralci Arsenala odigrali sedem ali osema tekem v Riu ter San Paulu.
ŠAH
V septembru:
Jugoslavija - Velika Britanija
V Folkestonu (Velika Britanija) bo septembra meseca dvokrožni match med jugoslovansko in britansko reprezentanco. Na Statutonovem turnirju bosta izmed jugoslovanskih mojstrov nastopila Svetozar Gligorič ter dr. Peter Trifunovič. Obe stvari so sklenili na posvetu britanskih in jugoslovanskih šahistov v Londonu.
Indijanci ne verujejo, da bi bil človek ustvarjen za gospodarja sveta, temveč vidijo v njem le enega tolikih bitij, ki s potrebnimi
medsebojnimi odno-
katerih se merita dve vasi ali ša/ž tVOHjO VeSOljStVO dve skupini iz iste vasi,	1	1
izključno
Pronicanje evropska omike ni zabrisalo narodnostnih in folklornih značilnosti Indijancev', ki so bili prvi prebivalci Severne Amerike. Čeprav je mešanica plemen in omik, ki tvori današnjie Združene države, že strnjena, so ohranili svo. je stare slikovite obrede.
Taoška plemena, ki imajo svoje «pueblose» — vasi — v Novi Mehiki, š’e danes pozdrav ljajo začetek pomladanske setve s prastarim «koruznim plesom« — nekako govorico ritma, ki izraža molitev in prošnjo za milost.
Ko napoči pomlad se zberejo starešine v značilnih zbirališčih pufblospv tako imenovanih «estufasih», kjer seznanjajo mlade fante z legendami ro-diu, ki ohranjujejo zgodovinske podatke, čeprav jih zasenču-je bajka.
Legfnda pripoveduje o dogodivščinah Taosov, otrok sonca in zemlje, ki so že v temini časa izšli iz Modrega jezera in si zgradili pueblo najprej v
Indijanec plemena Taos v slikoviti noši, katero obleče ob priliki pomladanskih plesov
so namenjene izključno moškim.
Na mnoge obredne svečanosti ameriških Indijancev tujci nimajo dostopa. Te svečanosti prirejajo v podzemskih, eslu-fasom podobnih sobah, bi jih imenujejo »kivas«. Zaključnim plesom Pa tujci in obiskovalci lahko prisostvujejo.
Vse te običaje preveva simbolizem: peresa in bomfoažasti cofki spominjajo na nebo, oblake in hitrost, posode iz buč prikazujejo plodnost in prikli-cujejo dež, vedno zelene, smrekove vejice1 predstavljajo dolgo življenje, sveti «mokasini», katere nosSjio pri plesu, so podloženi s krznom, ki naj varuje noge plesalca pred /zlemi duhovi.
Plesov se udeležujejo tudi «chiffonetti» (;po naše bi jim rekli klovni), ki s svojimi duhovitimi dovtipi sfcrbe za db-bro voljo. Oihrazs si pobarvajo z belimi in črnimi lisami, na glavi pa nosijo okrase iz slame, ki ob vsakem pdhljaju vetra veselo šumijo.
Ko se leto nagiba h koncu, se’ zdi Indijancem potrebno priklicati nazaj sonce, o kate-rčm se y tistem letnem času zdi, d-a se z vsakim dnevom bolj oddaljuje, in ga pregovoriti, naj znova začne svojo nebesno pot. Zato se o božičnem času vrstijo trije dnevi, ki so posvečeni plesu. V tEh dneh ponavljajo vsako leto jelenji in bivolji ples, pri katerih imajo glave pokrite z glavami teh živali. Menijo, da ti plesi izvirajo še iz časa prtd prihodom Po-se-yema, ko je med pripadniki taoškega plemena vladala hudla lakota zaradi pomanjkanja divjačine. Legend® pripoveduje, da je neki bog po starešinah puebla naučil te Indijance, kako naj prikličejo jelene in bivole na svoje ozemlje. Istočasno jih je tudi svaril, naj živali ne ubijajo po nepotrebnem. Po nasvetu tega boga so Indijanci poslali v gozd v snežno bela oblačila odeto mladenko in ko se je vrnila, so ji sledile velike črede jelenov. Lovci so imeli obilen plen in iz hvaležnosti so živalim, ki so jih rešile lakote priredili zahvalni ples še piredno so se vsedli k pojedini.
Trenutno prirejajo jelenji pjf?s, ki ga včasih nadomeščajo z bivol jim, vsako leto na dan 6. januarja iin ob tej priliki ustoličijo tudi novega poglavarja.
Izmed plesov, ki jih prireja-
jo ob koncu leta, je najbolj značilen tako imenovani «Los Matachines«. Legenda pravi, da so se ga Indijanci naučili od samega Fo-se-y£ma.
Ples je nekaka ponovitev stare satirične aeteške drame. Prikazuje nam zmagoslavno borbo «Malinohe-a», ki je simbol dobrote in cerkve, proti hudiču. «Chiffonetti» napadajo hudiča z divjimi gibi, medtem ko ostali ure in ure plešejo v ritmu vesele in razgibane glas-be .
Sveti plesi in druga obredna izročila Indijancev so nekak octeev njihove vere y nek preprost panteizem, ki se oslanja na načelo, da je življenje povsod' pričujoče. Indijanci ne verujejo, da je bil človek ustvarjen za gospodarja sveta’, ampak vidijo v njem le enega tolikih bitij, ki s potrebnimi med sebojnimi odnošaji tvorijo vesoljstvo. Isti Veliki duh, kf je podaril metuljem pisana krila, pošilja tudi sonce, da ob času setve in zorenja ogreva zemljo.
Tako so obredni plesi Indijancev molitev k Velikemu duhu.
MARION ESTERGREEN
Pri prihodih se opaža zelo veliko povečanje prevozov ZDA (žitarice, kondenzirano mleko, premog in olja).
Seile po daljšem presledku slede ostale države.
Pri odhodih je na prvem' mestu Italija in to predtvsem na račun mineralnih olj, oziroma njenih derivatov ki znašajo 90 odstotkov vsega italijanskega prometa.
C e pogledamo strukturo prometa dbbimo sledečo sliko;
PRIHODI
blago
žitarice
nekovinske rudnine surova mineralna, olja železne rude bombaž tobak kava
ostalo bfaigo
Skupaj
centi
512.640
457.902
169.880
104.880
44.933
20.154
17.735
341-219
1.669.343
centi
421.462
143.221
113.166
73.280
73.023
43.130
34.122
204.010
1.105.414
ODHODI
blago lea
kemični izdelki petrolej papir
železo, jeklo in lito železo bencin celuloza ostalo blago
Skupaj
Na prvem mestu pri prihodih opazimo žitarice, ki izvirajo skoraj vse iz ZDA, samo 4.921 q j!ih je iz Siamai, 2.228 iz Velike Britanije in 514 iz drugih držav. Slede nekovinske rude, večina iz Belgije, o-stalo iz Italije, ZDA, in francoskega Mareka. Nato pa mineralna olja, ki s«1 vsa prišla iz Sirije in Libanona.
Pri odhodih je kot vedno, na prvem mestu les, (na prvem mestu tudli pri prihodih z železnico). Les je bil namenjen v Izrael (22 odstotkov), V Egipt (19 odstotkov), v Grčijo (16 odštotkov), ostala koli-
čina pa v levantske ^ele,l
Argentino, Italijo in 2DA.
Nova tovarna rotacijskega papirju
'V
Projektantski zavod je je že izgotovil načrte vo tovarno rotacijska ja. Nova- tovarna bo V V«W na Savi poleg dosedSnJ* varne celuloze, tako da voz celuloze zmanjšan man jšo mero in prav veda tudi transportni *1^ Tovarno bo gradilo noV® gradbeno podij«tje aFionirS' ^ vi stroji, za novo podje«* prihajajo. Z graidtojO se J
mo še ta mesec in
gotov 3 do fconcia Jeta*
k spinu nodo or$| pionirsko pristaniff
V Splitu pripravljajo v3^ trebno, da bodo čimp1^ ^ dili pionirsko luko. " otroški objekt bo v zslifč ^ ta, vzhodno od pališča Bač vice. Luko ^ predali organizaciji ca« še letos. V njej bodo preživeli svoje počita«* -ei iz Splita ih oh*. **
priste
lini#'
Samem pa
oni,
prišli iz vse države.
Pri vhodu y prisl zgradili svetilnik, a v nišču samem pa P01'*
most.	^
V pristanišču samem zgradili poleg tega čolne, slačilnice, resu"1] športna igrišča itd.
BO TRST ZASTOPAN
l
na dunajskem velesejmu*
Prvič po vojimi je pristanišče Antwerpen zastopano na pomladnem dunajskem velesejmu. Ta vest je toliko bolj značilna, ker se močno j aiči konkurenčni boj med severnimi pristanišči in Trstom za avstrijsko tržišče.
Zato bi bilo zel« dobro, da bi Trst sodeloval na rnedinared!. nem dunajskem velesejmu, ki bo v jeseni. Avstrijski urad za zunanjo trgovino v Trstu je že napravil prve potrebne koraike pri tukajšnjih ustanovah in pri
dir kciji dunajskega vt'1 . f dla bi tržaško sodleioT^c ostalo samo pobožna
Nova avstrijsko pomorska dr#
j*
V poslednji števil® ske-ga lista* «Verkehr» Ijena vest o ustanovi
družbe «Atlantic p
MPueblon — vas Indijancev ple mena Taos, ki prebiva v Jugozahodnih pokrajinah Združenih držav
G.M.B.H.« s sedežem &
ju in kapitalom 1
Ta dtužba se	^
gov. _	^
rila v akcijsko dic^tX> , jr pri njej udeležen tudi j Pital.	,ji<
Po načrtih bo ona l5ll:P motorni ladji. Prvo H>° (p z nosilnostjo okrog ^
ton. Pričela ibto prevaža'! ^
io! j
ERP proti Rotterdamu - jje werpnu. Kasneje bodb 1 jj družbe prevažale tovo proti Avstraliji.
Svetovne zalofle petroleja
Po podatkih strok0 ((Chase National
j(o sveitovne zaloge pAfr ob koncu 1950. leta 86.^,5(i
berilij'Siy	(en beril * ' ’>
trovi
Srednji vzhod ima vseh teh zalog, a na jih je 46,2 odst.	ie
Glavna mesta, kjer Jjfm) loge so: v Združenih (27 milijard), v kralJ^-j^' wajt (11 milijard), v jrr Arabiji (10 milijard'),
(9 milijard in pblL. 'isj (7 milijard), v Rusiji lijard).
m
„Harlem Globe Trolters" v SZ?
WA5HINGTON, 27. — Bill Weeck, administrator svetovno-znanega košarkarskega moštva «Harlem Globe Trotters« je prosil sovjetsko vlado za dovoljenje, da bi njegova ekipa nastopila v SZ. Weeck ima na programu izlet tudi v ostale države ljudske demokracije. Izjavil je, da j« doživel na vseh ambasadah prisrčen sprejem, ter, da se mu je ideja za potovanje rodila iz želje, da bi se njegovi gojenci srečali z vsemi najboljšimi ekipami sveta.
Abiquiu, nato v Picurisu končno v. sedanjem Taosu.
«Koruznl ples« je1 spomin na bajeslovnega junaka Po-se-ye-ma, ki mu pravijo tudi Monte-zuma in ki je podaril Indijancem dragoceno koruzo ter jih naučil, kako jo morajo pridelovati. Po-se-yemo je naučil Indijance tudi, kako se prižiga ogenj in je oče sV&tega ognja, bi mora vedno goreti y «esitu-fasih«, dokler se Po-se-yemo ne vrne.
Spomladi so na vrsti plesi kaljenja, pri katčrih sodelujejo tako moški kot ženske oblečeni v slikovite živobarvne noše in prosijo dobrodelnega vpliva sonca in dežja za posevke.
Nato se vse do žetve izmenjavajo razni obredni plesi, ki spremljajo rast in dozorevanje pridelkov in se zaključujejo a posebnim zahvalnim obredom.
Za svečanosti setve nd dolp-ččn noben posebni dan. Plemen skl poglavar jih najavi dan prej. V udeležbi ne vidijo samo verske in socialne dolžnosti, ampak tudi prednost, na katero se vsi pripadniki plemena pripravljajo že iz rane mladosti. Samo tekme v teku, pri
Znano je, da med junijem in septembrom sal-moni zapuščajo morje in se podajajo po rekah proti izvirom. Praiv v teh mrzlih in čistih vodah polagajo salmoni svoja jajčeca. Na to poročno potovanje sredo salmoni kljub nevarnostim in žrtvam. Večkrat izgubijo v iskanju ljubezni tudi življenje.
V potovanju proti izvirom se salmoni Cesto znajdejo pred več metrov visokimi slapovi. Toda zaljubljene ribe preplavajo tudi to prepreko z neverjetnim uporom.
Najprvo zakrivijo rep in s sunkom skočijo nekoliko metrov do prve skale slapa. To store večkrat, dokler se ne znajdejo prav na vrhu. Zgodi pa se, da kljub akrobacijam padejo nazaj na isto mesto in zopet morajo znova začeti.
Nedavno je praznovala Tobačna tovarna v Ljubljani, ki je najstarejša tobačna tovarna v Jugoslaviji, 80-leitnico svojega obstoja. Kljub temu. da ni največja, je tobačna tovarna v Ljubljani edini tobačni kombinat v Jugoslaviji, ki polag cigaret izdeluje tudi druge izdelke: kakor cigare, tobak za žvečenje, noslj&nec in tobačni izvleček.
Tobačna tovarna je začela obratovati 13. mata 1871. v najetih prostorih v stari .cu-krami v Ljubljani. Takrat so zaposlili 1000 delavcev, ki so v prvem letu izdelali 17.450000 cigaret, naslednje leto pa že 61.700.000. Te cigare so Po kvaliteti kmalu zaslovele po vsej avstroogrski državi. Posebno priljubljene so bile ljubljanske viržinke.
Isto leto so začeli z gradnjo nove tovarne in 1, avgusta
najstarejša te vrste v Jugosla
1873. se je tovarna preselila v nove, sedanje prostore na Tržaški cesti. Tovarna je hitro napredovala ter je že po nekaj letih postala izmed 29 tovarn v bivši Avstriji tretja ter je dobila naslov ((Glavna tobačna tovarna«. V tovarni je bilo zaposlenih 2500 ljiudli, To so bili večinoma kmečki ljudje, ki so prihajali s podeželja, ter so si v ihližini tovarne začeli graditi male hišice. Tako se je razvila Rožna dolina, ki je danes edten izmed najleipših predelov Ljubljane.
Med drugo svetovno ypj<no ie bila tovarna pri bombardiranju hudo poškodovana. Vse to
fjgSjO' v
pa so delavci P° .-lini/t Ji popravili s prost lom. Prj popravil®	^
nad 12.000 ur. .
Zdaj se proizvodnja^ leta v leto. Tako, °a	* .
delujejo v tovarni z_ c& r ji trikratno kob«1"	Lo
24.. avgusta lani ^oj0 up J vzeli tovarno v » je ^if To je bil dogodek ®
v-tHipn na	.	1/
!
jstli
jasno viden na področjih v
Tobačne tovarne • _„p ‘š/vv nedavno pri teton°,jce f častitsv desete bodilne fronte sedli prvo mesto ^je. Drphrafnibene 1<n
di"
UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, št. 6, III. n»d, — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502, — UPRAVA: ULICA SV. št, 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 tn od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm
upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1*11., Tel. 11*32 • Koper, Uk Batttsti 30la-l, Tel. 70,
‘višine v šVnniVftolpra^Ugovški eoAhfalfčn^ I NAROCNINA: Cona A: «nesečr.a 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. (nes^"" ^i» ' ste oglasov po 10 din.	|	PoSLnl tekoči račun za STO-ZVU: Založničtvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ina*^^ *	*
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.*°'