Leto XVII. f Celja, dne 22. februarja 1907. Štev. 23. DOMOVINA Uredalštvs j« na Schlllstjevt cesti It 3.—Dopise blagovoUu frsn-kirsti. rokopisi m ne vračajo. llfeala trikrat na t*den. vsak iflil In petek ter vetya za Avstrijo In Nemčijo 12 kron. pol W*a 6 kron. 3 me**e 3 krone. Z \ Ameriko In drujre deiele toliko ved. kolikor znata podtalna, namret: Na Irto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina m pošilja cpravnittvu. pladnje m* vnaprej. ■e plačuje od vaake petit-vrst« po 30vtnarirv sa vaa-kokrat: za vefje Ineerate ia mnofokratno Inaeriranj« znaten popust Me Bsiiui pnloQfl »Slovenski Tohm k«. Proglasitev brezpravnosti koroških Slovencev. Tisto najprimitivnejšo pravico, ki jo ume človek zahtevati, da namreč govori na aodišču v svojem jeziku, katerega ga je učilu mati, to pravico je odreklo vitje detelno soditče v Gradca koroškim Slovencem, torej narodu, ki lokko trdi o sehi, da je od nekdaj tam bival njegov rod, in ki tvori tretjino vsega prebivalstva na Koroškem. S tem je slavnn avstrijska justica. ki hoče menda s tem pokazati, da velja aamo za Nemce, potisnila koroške Slovence oeksko nu enako stopnjo, na kakršni je kek zamorec ali Indijanec, ki pride v roke nuši justici. Mnogo na holjem niso horoški Slovenci. Stvar je prišla tako-le: V pravdi dveh slovenskih hmetov je dr. Brejc kot zastopnik nemščine popolnoma nezmotnega tožnika zahteval. da smeta on in njegovo stranka govoriti slovenako in du se njune iz-povedbe in govori tudi slovensko zapite jo v zapisnik. Sodišče je zahtevo odbilo, ker je bil nasprotni sdvokst Homec. Dr. Brejc se je pritotil na graško nadsodišča, todu nudsodišče se je hotelo iaogoiti retitvi te pritolbe ter je stvar odstopilo preJsednittvn nadsodišča. — Zoper to je vlotil dr. Brejc reknrz nu najviije sodišče na Dunaju, ki je njegovemu rekurzn ugodilo in naročilo graškemo nadeodišču. da mora ono (eeuat) rediti u jezikovni spor. Že sedaj moramo poudarjati, da naj vitje sodišče o stvari sami ni sodilo, temveč le rešitev naročilo graškemu nadsodiščn. Le to je razsodilo najvišje sodišče in drogače soditi ni moglo, ker je te enkrat tako razsodilo v enakem slučaju v Libercu na Češkem. Se več, najvišje sodišče je v svoji odločbi naravnost nudsodišču namignilo, da je treba dr. Brejčevi pritožbi ugoditi, razsoditi torej v korist koroškim Slovencem! A graško nadsodišče ai hotelo videti dobrega migljaja najvišjega sodišča in je pritožbo dr. Brejca zavrnilo ter potrdilo sklep celovškegs deželnega sodišča A utemeljilo je tu sklep tako. da se mora trezen človek prijeti za glavo, kam jadra naša justica! Sklicevalo so je nu cesarski pstent iz 1.1864 in na sodni red za zapadno Galicijo ia leta OM (!!IX da je podprto svoj nu vseh straneh šepajoči sklep Tako je srečno prijadralo do trditve, da določilo „v deželi navaden jezik" ne more veljati za koroške Slovence, temveč da velja sanje .jezik, ki ja v navadi aa sodišča", to je torej jezik, ki ga govore in piiejo nemiki sodniki, ne pn jezik, ki gu govore utrnnke! To je vrhunec modrosti graškegu nadsodišča. A prideta zanimivejše. Graško nadsodišče se izgovarja, da ni bilo poučeno o rabi jezikov nn detelnem sodišču v Celovcu ia zato se je obrnilo na to sodišče za poročilo. In celovško deželno sodišča je odgovorilo, da se dopušča slovenščina le, če so vsi navzoči zmožni slovenskegu .knjiinega" jezika, da se zapisniki ne pišejo slovenski in da se to godi te leta in leta. In na to poročilo je graško nadsodišče odbilo Brejčevo pritožbo. To je torej jedro avstrijske pravice, ki velja za koroike Slovence in h kateri pripominja glazilo koroških Slovencev .Mir" prav drastično: .Pritožiš te proti krivici in graško nadsodišče vpraša tistega, zoper kojega se pritoiuješ, če ti po aaradi in vedno tako krivico dela, in potem rutaodi: ker se je koroškim Slovencem doslej vedao delala krivin in so je te narajaai. radi tega je za nje krivica postala pravica Po takih nazorih M postala tadi tatvina pošteno rokodelstvo, če ue krade redno in is navade, in tak tat bi imel pravico uu tatinaki patent, ker je doalej vedno kradel! In obcestni ropar bi se po takih pravnih načelih ie zaaaprej smel izigravati za čaraja javnega reda — ker Je bil doslej dejanski in priznani gospodar cesta". Tako dale« smo torej prišli, da se postavlja pamet in pravica naglavo. ia to dela modrost graikega nadsodišča Najvišje sadišče jeaadoliao na tej neumnouti. To moramo posebno poudarjati, ker delajo nemiki listi namenoma zmešnjavo ia tndi »loven listi so tal. pomotomu pisali o tem, kakor da je to lamozno odločbo izreklo najviije sodišče. In ie so ue slišali na Cedkem glasovi med Nemci, naj aemiki sodniki ravnajo po .raznodbi najvišjega sodišča" in naj r Cheba ae priznavajo češčine za .r deželi navadni jezik". In isto aa gadi r iraških liatih. A n tijo se, najritje sodišče ai nikoli izreklo tega, ta (amoina odločba je odločba graikega nadnodiiča; kakor ae vidi iz be-aedila najvišjega sodišč«, je nnjviije aodiiče ravno naaprotnegn nenjn! Slovenci ue moramo zahvaliti za to odločbo trifolijn: Schmidu, predsedniku celovškega det sodišča, graškemu Pitreicha in ekscelenci Kleiuu, ki num Ja poslal ' dva fuakcijonarja. Sckmid Je pokazal s tem svoja štvo do slovenskegu jeziku; graško nadsodišče se j« osmešilo, da ono ne nn jezikovne rabe an celovškem detelnem sodišču, dssi dobiva celovške akte r milijo, eksc. Klein pu je imel gotovo svoje dopadajenje aad svojima faktotaaa, ter mn bode to morda pomagalo, da ae izkrca sa predsednika aa aajvišjem sodišču, kadar mn zapiha preostra politična sapa Žalootao pa ja za avstrijsko jaatioo, da ae pozaa enake pravica za vae, temveč da deli pravica z raznimi skrivnimi in nemoralnimi oziri Ca izgubi kdaj slovenski narod svoje zaupanje r avstrijsko juutico, kriva bo tega to ona! Zato pa caveaat conantos! Narodnostne razmere v Mariboru in okolici. V št 11. našega lista sum priobčili novico, du prireda n—tki vse-učiliški dijaki r Gradca veliko agita-djako zborovanj« v prilog .Stdmarke" ia .Schulvereiua". Kot preladij k tema zborovanju prinaša sedaj graika .Tagespost" is glavnega glasila .Schal-vereina" podatke o narodnostnih razmerah v Mariboru in okolici. Podatki so zelo apodtevnnja vredni in teleti Ja le, da bi jih pred vsem uvaicvali Mariborčani kajti — Hannibal ante portaal LISTEK. Diogen. BrvsMj t,iwl Avgust Seno«. prevedel -Bj- (DelJsJ •Fraziku", reče grofica Terezija, sodeč v svoji sobici, .pozovi mi grofa" M sls Msdjarka odide in čez nekaj čaaa stopi v sobo grof Adam. .Grofica", pravi grof in vpre svoje mrtve, modre oči v svojo teno. .vi ste mi naročili, naj pridem." .Du. ljubi grof! odidete z doma?" .Makari" .Prosim vas. os potn ste mi. Od-idtte". reče leno Terezijo .Ste poslali PO čudaka?" .Sem". .Ste napisali dopustni liat?" -Seveda Želite še kaj?" -Ničesar " .Dobrol Z Bogom!" Grof zapusti sobo. Nista ve pretoku dve minuti, in pred vrutau sa- tvenketajo ostroge. V sobo pridivja mlad. močen konjenitki poročnik u navihanimi brkami. Oči se mn besno žare, grofica niti ne trene z očesom. .Bezika. kaj ja to?" reče častnik grofici ia vrte odprto piamo na milo pred njo. Grofica ga mirno pogleda. .Bezika, kaj j« to? Govoril" udari mladenič i nogo. Grofica vzame počasi papir v roko. pogleda in reče kladao: .Dopust za tri meaece." .Sem li prosil za dopust?" .To ve polkovnik." .Tvoj moti" vzkipi častnik. .Tvoj poveljnik." .Kača! to je tvoja delo. Zakaj me podiš od sebe?" .Ker si mi nu poti." ■Jaz! Ha!" .Ti si norec. Potuj I Potrebojei denarja?" .Ne. Ne pojdem na potovaoje." .Morsi! Na, vzemi to moinjo s cekini. Pojdi na Dunaj, tam ao lepe ienske. Vidiš, dn nisem ljubouamna" .K ziodjn. tvoji cekini", »škriplje častnik in ji zatone moinjo pred noge, .jaz hočem tebe!" .Neumnež." .Teh« hočem, noben« druge." .8 katero pravico? Si li moj mot? Jaz nem grofica, a ti?" .Pfnj! Končno t« tako govorit! Ubijem tebe ia aebe." .Ha, ha, hal" .N« rogaj se mil" .Kako se ti ae hi. Ti si otrok." .Bezika", sikne čaataik, - .nikar! Pravim ti, nikar! Dozdeva ae mi, kaj nameravat Slišal sem marsikaj — o nekem mladem Hrvata V mojem srcu kipi jeza. Menda m» poznat? Pri Bogu . . . in kakor neumen skoči proti steni, nn kateri sta visela dra s srebrom okovana aamokreaa. Toda kakor kača skoči mu grofica nasproti, postavi s« pred orožje, obrvi se ji stisnejo in oči zablitčijo v demonskem ognju. .Piočfzakričiapovzdignjenoglavo. .Ne", zamahne mladenič čiato in sebe t rokami, .n« pustim, da te Ijabi dragi, teh« lepo in kraaao tono." .Proč, blatniki Pozvonila bom, du te odienejo k sodnika Nameeto na Dunaj, pojdei v zapor." .Jaz pa te izdam grofu, molu" osokoli a« poročnik ia h hladno in porogljivo oasmthae. .Ah", sikne Terezija, satari od gnjeva do temena ia skoči kakor furija k mizici, zagrabi pasji bič ia zamakne proti mladeniču, uaue ji je belila bela roka kakor svitel oblak. .Nesrumnei, neeramnei! Pfuj! Tako ravnat z menoj? Z menoj, k; sem te naredila čaataikom, ki ti plačujem dolgove, katera si si nakopal s konji, kvartanjem. šampanjcem In nič vrednimi iensknmi. ki sem bllu tako slaba, tako slepa — oh, moj Bogi" zmaje Terezija t glavo, da no leteli črni kodri krog njene glnve, ko ran-jarjene kač«. — .Na kolena, aa kolena!" zakriti Terezija, povadignivši bič in oči M satarijo divje jez«. .Bol?" Mladenič prehladi, ntrepata. aa čelu se mu napno tile, praplatao ahall oči la — adikn« ua kotoaa: V Maribora iivi sedaj — po arad-aih podatkih — 4069 Slovencev. Od leta 1w0 do 1900 ho napredovali za r«% — uradno seveda. Kako Kt«vi stvar v istiui. o tem se ae kale prepirati. Saj vamo to vsi. A premišljevali ie aismo aikoli prav intenzivno ia reano a tem. kako bi tadi vzbndili celo ono velika slovensko maso. ki se sedaj pritteva ali dobrovoljao ali prisiljeno k Nemcem! Nekaj predstav v .Nar. doma" in celo sicer lepo napredujoča javaa kajiiaica iatotam Ae ne zadostujejo? Ds v Mariboru ni mogoče intenzivno podrobno agitacija k o delo. je pai menda tndi to krivo, da je večina naSe inteligence ali cesareko-kraljeva ali pa duhovniška: prvi se ae morejo preveč izpostavljati radi rodbine in slulbe. drugi pa radi Nemcev katolikov ne in tako nimamo nikogar, ker ni med inteligenco in prostim ljudstvom pravih stikov. Niti enega v resnici demokratičnega, ljudskega druStva nimamo. Kdo je temu kriv — o tem ni treba razpravljati, resnica je, da smo v tem ozirn zaostali in da je skrajno potrebno, da zamujeno popravimo, dokler je to količkaj časa. Upoštevati moramo ie vendar enkrat demokratično nato dobo. Da nismo doslej pri naši narodnoatni politiki upoitevali demokracije, da smo delali politiko »od zgoraj" — to nam je neizmerno ikodovalo zlasti v Mariboru. O gospodarskih razmerah mariborskih Slovencev, zlasti o trgovstvu — pa smo ie večkrat razpravljali. Vse te razprave, katerih so ae vdeleiili trgovci in odjemalci, nam jasno govorijo, da niso niti isti Nemci naš najhujši sovrainik in tlačitelj, temveč mi sami, oziroma nato indolenca. .Tagespost" moleduje o sloveni-ziranju gimnazije in učiteljišča; stara, to vedno aktualna peaem, ki priča o nemški nadutosti in preziranju vaeh naiih kulturnih potreb. Obreguje ae list tudi ob slovenizirajoče (!) zavode tolskih sester, posebno pa ob nemike trgovce in obrtnike, ki vzgajajo slovensko trgovsko in obrtao mladei ter na ta načia alovenizirajo nemiko meščanstvo. Bridek sarkasam, ton brid-kejSi, ker dotični člankar pač sam dobro ve. da ae ialibog vaa nai trgovski in obrtni naraščaj a majhnimi izjemami doaledno ponemčuje. To pa vsled tega. ker se na morajo narodni trgovci in obrtniki zanatoti na slovenske konzumente — konzumenti a svoje strani pa ne znajo ceniti narodnih posledic svoje kupne sile V tem ozira so nam znani iz Maribora in od drugod uprav klasični alučaji, in ako bi javno pribili dotična imena, potom to le bi avidel ves nai narod. .Glej me, Bralka!" Lepa lena prekrila bele roka io ga opataje a sklonjeno glavo in porogljivim tasmehom. .Nesrečne!', pravi, .ali me bočei Izdati?" .Oprosti, ne." .In vel, kaj bi napravil grof? Napodil bi to s palico. Jaa m vpraiam, kaj dela on, on na vpraša, kaj delam jas. Vatani, nesrečne!!" Mladenič vsUne. .Poberi motajo!" Mladenič jo pobara. .Sedaj pa pojdi aa potovanja, nezrel fant! Niti vredno al, da ae a teboj . . - .Rezika, saj pojdem, toda oprosti m\r .Na", odgovori ostro grofiea, nudoč mu roko v poljub. .Neumne!! Domii-ljava glava! Mislil li, da aem samo aa to aa svata? Da nimam dragih opravkov, kakor s teboj Ijabkovati? 81 li pozabil, sakaj aem priila aem? Da moram aa vaako ceno vloviti v kako malo ae ceni geslo .Svoji k svojim." Beseda ..organizirano narodno gospodarstvo" je doslej pri nas Se prazna (raza. To bridko čutimo zlasti v Maribora, kjer se moramo neorganizirani. raztreseni in tudi denarno slabi boriti proti silnemu nemškemu kapitalu. Toda preidimo k mariborski okolici! Na desnem bregu Drave, kot nadaljevanje magdalenskega predmestja leii Pobre! ali kakor se navadno imenuje z nemSko spačenim imenom PoberS Vas Šteje sedaj blizu 1700 večiaoma nen.Skih ali .nemštvu prijaznih" prebivalcev. Občinski zastop je nemSki. istotako krajni Šolski svet in petrazredna ljudska tola. Nekaj prebivalcev se čuti Slovence: „eine uicht zu anterschatzende Minderheit" pravi .Tagespost". Toda ali je bilo kedaj slišati o kaki slovenski agitaciji, o kakem slovenskem shodu v Pobreiu? Ali je mislil kedaj kdo na kakoknjii-nico, na kako bralno drnštvo v tem zapuščenem kraju? Nikdo. Vsaj javno nikdo ne. In vendar stanuje v vasi po zadnjem uradnem ljudskem Štetju 637 Slovencev — sedaj gotovo veliko čez 700. Za tako nemarnost, za tako vnemarpuičanje stotin slovenskih ljudi na pragu velikega mesta so odgovorni .odločujoči" krogi v Maribora, nje bo zadela krivda, ako to vaino postojanko popolnoma zgubimo. Pobreiani so — v Raj Slovenci — večinoma .majhni ljudje", delavci in teiaki. katere je nato dosedanja oficijelna politika dosledno prezirala. Zato se je v Pobreiu zgodilo, kar se je moralo zgoditi. V Pobreiu obstoji tudi javna .Sttdmar-kina" ljudska knjiinica, ki iteje 1900 knjig. Ker sem ie ravno pri tem, hočem tudi pripovedovati slačaj, ki je preznačilen za razmere v tej vasi. Bili smo na gostiji, na katero je bilo povabljenih veliko ljndi iz vasi. Od začetka se je govorilo večinoma nemški; celo napitnico ieninn in nevesti je govoril nekdo nemški. Se le tedaj ko je vino ljudem razvezalo jezike, so govorili vsi slovenski in tndi peli slovenski Nek moi mi je pravil aa to, da ai ne — apajo ob tako — slovesni priliki govoriti slovenski! Tako silen je pritisk iz mesta na c' čino, na odločajoča ljudi v vasi in od teh na vse prebivalce. Ker se od slovenske strani nikdo ne briga sa te stiakane ia tlačene Slovence, jim počasi zginja narodni čat in zavest ter se bolj in bolj akomodirajo nemškemu iivlju. Ne popolnoma! Da se morejo popolnoma ponemčiti ter da se to vedno driijo. je vzrok morda skriv- svojo mreio kolikor največ slepih Hrvatov, sevena v naš namen. Ali ne aprevidii, kako si neumen? Pojdi, potuj I Zabavaj ae, kolikor moreš! Ne spoznaš, kako sem ti dobra? Ti ai mi aedaj na pota. Niaem to li mogla pod kako pretvezo dati zapreti za tri mesece, da me ne oviraš? Pa aem to napravila? Ne, dajem ti dopast, dam ti cekine. Priznaj, da si nehvaleinei, podle!!" .Sem", za jeclja mladenič. .Toda čaj", zagrozi ae ma grofica s bičem, .ae delaj mi preveč dolgov! Tadi nikaklnih škandalov — sicer pojdeš za poročnika v Liko. Če se primarno ravnaš in vrc^. najdeš spet Beziko. Srečno! Adiea!" .Tako alovo!" reče mladenič in st> obotavlja. .Pojdi Sardor". zamahne Terezija a roko in poročnik sklonjen odide. Grofica ja teiko dihala, njene snelnobele roke ao to vstrepetavale od razburjenja, a njene oči so zdajpazdaj zaiakrile. Vstopi pred zrcalo, popravi ai z obema rokama bajne lase tiho pe- noatna sila slovenskih tal. o kateri govori glasoviti Poljak Gumploviez NemSki .Schulverein" je izdal za Pobre! dosedaj K 14.730. Na zapad. v koroSki smeri pa nadaljnje magdaleasko predmestje vas Studenci, nemški Bruundorf. Dočim imamo v Pobreiu večinoma kmete, osobito male posestnike, imajo Studenci povsem industrijalni značaj in to zaradi velikih delavnic .luiue železnice. Po zadniem uradnem ljudskem Štetju Štejejo Studenci 2430 prebivalcev, med njimi samo 534 Slovencev. Kdor pozna vas, osobito pokoljenje večine tamoSnjih železniških delavcev, ve. da so te Številke - čisto napačne. Da se je toliko ljudi vpisalo za Nemce, izvira odtod, da so označili nemSčino kot občevalni jezik vsi socijalisti. Socijalni demokratje delajo to načeloma, ker za nje pomeni — ialibog — Slovenec in klerikalec isto; ker pa ne marajo biti klerikalci, se rajto izdajajo za Nemce. V tem napačnem miSljenjn so jih to bolj utrdile tamoSnje razmere, kajti za slovensko stvar delujejo tam edino oo. lazaristi in .Katol. bralno d.uštvo". .Tagespost" pripoveduje tudi straSno novico, da misli ondi droiba sv. Cirila in Metoda na slovenski Šolski vrtec in morda Se celo na slovensko šolo. V Studencih je nameščena tudi Shdmarkina knjiinica z 800 knjigami. Narodna korist zahteva, da bi se ie ta ali ona napredna slovenska stranka poprijela dela v tej vasi ter skuSala pridobiti napredno slovensko delavstvo za se in ga tako reSiti pred germanizacijo. Če si meščanske stranke tega ue upajo, naj prevzame - in najnaravnejSe je! — to delo jugoslov. soc. demokracija, katera si pridobi s tem znatno Število pristatov, ob enem pa reši sto in sto Slovencev pretoče narodne smrti. Rad vina (Rothwein) in Tez no. Radvina leii za magdalenskim predmestjem in Studenci in se razteza tje do Pohorja. Kraj šteje 1374 prebivalcev, med njimi 8 34 Slovencev. (Tagespost prinaSa glede statistike dosledno napačne številke. Namen je seveda prozoren.) Imajo tam popolnoma nemško trorazredno šolo in tudi čisto nemški občinski zastop. Sttdmarka ima v vasi, ki se vedno bolj Siri, ker si zidajo delsvci iz mesta zunaj majhne hišice, ljudsko knjilnico. Slovenske agitacije, slovenske narodne zavesti ni v vasi prav nobene. Isto na Tezni, ki šteje med 507 prebivalci 97 3 Slovencev in dobi sedaj samostojno - nemško ljudsko šolo. V vasi je naseljenih nekaj nemških kolonistov; vendar pa se naseljujejo tudi Slovenci in ako bi imeli pre- vajoč strastno cigansko melodijo, potem vzame iz omaro pismo in ga vtakne v svoja nedra. V sobo pribiti Frnzika in pove, da prihaja nek nepoznan tujec v francoski obleki. Grofica se atrgne. .Dobro, Frazika! Odidi!" Kmalu vstopi gospod Jankovič, oblečen v modro obleko iz bariuna, narejeno po najnovejšem francoskem kroju. V levici ročaj lahkega meča, v desnici klobuk na tri ogle, se kavalir globoko prikloni in reče: .Antoine de Jankovič est k vos ordrea, madame Ia comtesse." (Anton plem. Jankovič na rato povelje gospa grofica.) .Bon jour, cher chevaliar", (Dober dan, dragi kavalir), pokloni se grofica izredno milastljivo, .mille remercis-ments! Agrčez", (tisočera zahvala! Stopite blile), reče in pokate na stol, kamor se kavalir a poklonom vse Grofica nadaljnje: .Oprostite mojo predrznost, ker nimam razpolagati z vaSim časom". .No vem, komo bi bil s svojim mišljeno in dobro agitacijo, bi lahko v vasi kmalu igrali vaiao vlogo. Ob vzhodnem pobočju Pohorja, oh veliki driavni cesti leiijo Raavanje (Uradno se pito Razvina, ali med ljudstvom sem slišal vselej .Razvanje") NemSki se imenuje kraj Kostiurein in spada v hočko (aro Vas Staje med 711 prebivalci le 397 Slovencev Ostale je ie pogoltnila germanizacija Ako upoštevamo. du v tej vasi ai delavstva ia industrije, temveč le kmečki posestniki, vidimo, da je rodila agitacija .Schul-vereina" in .SOdmarke" ie lepih uspehov. Občinski zastop ni popolnoma nemSki: ako bi se Slovenci majhno uprli, bi Se celo sedaj lahko podrli to nemSko trdnjavico — napram .Sttd-marki", ki ima v vasi podružnico in razvija veliko agitacijo. .Schulverein" je žrtvoval za Razvanje doslej 11.161 kraa. Nemftka Sola stoji tudi v Pekrah, kraju, ki je ie precej oddaljen od Maribora. To Solo je izposloval pri .Schul-vereiuu" dr Reiser f|. 188 9. Šola ima dva razreda ter je že dobila pravico javnosti, vendar pa jo uporablja kot manjšinsko Solo krajni slovenski šolski svet v LimbuSu. .Schulverein" je žrtvoval za Pekre dosedaj N>MI kraa. Ako Se dostavimo, da padete v doglednem času ntrakvistični Soli v Kamnici in v Leitersbergu. smo pokazali, da se je sklenil krog in krog Mariboru trden nem Ski železen obroč. Stalo nas bo neizmernega truda in irtev, da ga prebijemo. da popravimo napake kratkovidne naSc dosedanje politike v Mariboru in okolici. Kajti rezultat natoga dosedanjega .delo. uja" v navedeuik krajik je naravnost iničujoč Dopisi. Trgovski platni vaačak dna t. avačaaa v Cmljia. Poročali smo ie površno o izidu te prireditve in nam je Sele danw mogoče poročilo popolaiti. Dasi je bil namen trgovakega društva prirediti s tem plesom prijetno zabavo, primerno vsem slojem slovenskega občinstva iz Celja in celega Spodnještajerskega ga je vendar vodila pri tem tudi misel polotiti temelj zakladu za vstanovitev našemu trgovstvu prepotrebnn bolniško in podporne blagajne za Spodnještajerako. V dosego svojega namena je ras-poslalo društvo rasan običajnih vabil tudi veliko pismenih vabil vsem večjim slov. trgovcem na Spodnjem Štajerskem s prošnjo, da jik podpisaaa dopošljejo svojim zalagateljem; ideja je izvrstno časom raje na sluibo, kakor pa vaši krasoti." .Čudili ste se menda, da sem vas pustila poklicati iz vašega mirnega kota k sebi. Toda vi ste (neoienjen) samec, in etiketa, kakor veste, ne pripušča, da obiskuje omotona dama samca." .Grofica, popolnoma aem vašega mnenja", pokloni ae Jankovič. .Moram vam tnkaj povedati, zakaj vas nadlegujem. Knpiti hočem od vaa lita". .Žita?" vpraša začudeno Jankovič. .Da! Ha, ha, ha! Kaj gledate tako začudeno", pravi Terezija in maje smeje z glavo, .moja proza vas je oblila a mrzlo vodo, ae da? Da, iita. Kakor slišim, imate veliko zalogo" .Imam." .Torej vidite, mogoče se pogodiva. Moj moi, grof Adam, ki se je tukaj nastanil . . ." .Ali sUlno?" vpraša naglo Jankovič. (I>alj* prihodnji?.) i. Prilog* ,,Domovine" «t. 28. aspelr. aa kar gre seveda vtem oaim caajeaim (g trgovcem aa Spodoje-Majenkem, ki so ae u stvar nese-bičao trtvovali io trudili. najtopleja hvala Vapeb teb vabil tovarnarjem in vetetrgovcem po naših slov. trgovcih ja bil ta. da so njih prispevki, naha-sani naravnost društva ali pa poslani po goapodih trgovcih dosegli sknpno višino — K 132067, dočim je nesla vatopnina pri blagajni vštevši! preplavila K 509 02. skopno K 172969. odštevši stroške K 544 50. ostane sknpnega či.;ega dobička K 118A19 v prid imenovanemu zaklada. Z veseljem smo kontutirali. kako naklonjeno je naše občinstvo sloven-skemn Irgovstvn v Celja, čeaar nam je bil šivi dokaz mnogobrojni obisk, poaebao pa lepa, da pretetna večina zananjih gostov iz blitaje in daljnje okolice. Ples so posetile mnoge cenj. trgovske rodbine iz Savinjske doline in od drugod Kdo nnm ne bode pri-znnl, da jo tak sestanek slov. trgov-stva za vaakega, temo stann pripadajočega nekaj posebno vnaelegn in za-dovoljnjočega ? Jako častno je bil zastopan .Slovenski trgovski klnb" iz Maribora in alov. trgovsko drnštvo .Merkar* iz Ljubljana po avoji depntaciji. Drnštvo vrši tem potom prijetno doltaoft, da izreka vsem skopaj kakor vsakemu posebej, hi so do tako lepega ■upeha na U ali oni način pripomogli, vsem cenjenim obiskovalcem za njih mnogobrojni obisk in obila preplačila, vsem darovalcem, posebno pn cenj. gg. trgovcem, ki so se z razpošiljanjem in nabiranjem prispevkov trudili. Bodite nam tudi vsi v bodoče naklonjeni, spominjajte se pri raznih prilikah fonda v prid nstanovitve trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko. Torej na veselo svidenje ob enaki priliki! Čada, dne 15. svečana 1907. Slovenski in njim prijazni nemški čaaopisi naznanili so le vest, da je vlada potrdila sklep lanskega občnega zbora, da se pravila .Delniške drnibe zdrntenih pivovaren v Žalcu in Laškem trgu* spremenijo. S tem je prišla delniška drnibn na trdnejšo ia zdravejšo podlago. Po-voljen uspeh v bodoče pa jo odvisen od naklonjenosti širše mase aloven aktga ljudstva. V tem ozira se morajo razmere pač temeljito spremeniti. Do sedaj se je naše ljudstvo prav malo brigalo za to narodno podjetje. Ni upoštevalo dejstva, da se je pred 4 leti trtvovalo precejšnje število odličnih, viglednih in veljavnih narodnjakov, da bi alo-venskemu ljudstvu pripomoglo do narodne pivovarne. Segati so morali U gospodje prav globoko v svoje lepe, da ao rešili podjetje poloma Že zaradi tega smejo pričakovati, da se narod začne bolje brigati za to podjetje. Doeedaj jemlje pretetna večina slovenskih krčmarjev pivo od konkurenčnih, narodno nam nasprotnih pivovaren. Cela Trsta gostilničarjev v narodnih domib toči tuje pivo, ko bi vendar ti morali dajati drugim manj znvednim gostilničarjem dober vzgled. To v bodoče ne sme več biti. Nerodna in moralna doliaost je podpirati del-aiiko drnlbo, ker le tako je mogoče, da proapeva. Vodstvo, ki se je v preteklem letu prizadevalo ustreči vsem zahtevam. Skrbelo jo za to. da se je varilo (kuhalo) tako pivo, da je lahko konkuriralo ali tekmovalo z vsakim drugim ia je s te® tndi povzročilo, da se je promet zdatno zvišal in poboljšalo gaoUo stanje To hoče vodstvo storiti Udi v bodoče Pričakuje pa tadi. dn hode narod podjetje podpiral in dn se poakrbi za to, da se bode na slovenski zemlji točilo pivo iz narodnih pivovaren v Žalcn in laškem trgu Proč s predsodki, proč s praznimi izgovori. Slovenski gostilničarji, po-kalite enkrat, da znate upoštevati geslo: .Svoji k svojim!* U bvhjako Mina. V številki od U. svečana je v .Slovencn" poročilo o shodn .Narodne stranke" v Žalca'. Poročilo je pa neresnično in pristransko. Dopisnik kale s tem svojo plitvost in nerazso*Riosr. drugače si ne moremo tolmačiti njegovih .slabih do-vtipov". Pravi, da se je shoda udeletiU večinoma trška mladina, in da je bil slabo obishan. V resnici je bil shod zelo livahen. kakeršnih je malo in se je zbral na njem cvet kmetov Savinjske doline. In zakaj ne? Hmeljarsko vprašanje iivo zadeva Savinjčane in tudi obmejne kraje in o tem vprašanju se je na shodn v prvi vrati razpravljalo! Zakai. ni je večje nesreče za Savinjčane, kakor če se jim hmeljarstvo ponesreči ali če se jim hmeljarstvo onemogoči s tem, da bi svojega pridelka ne mogli prodati, ker hmelj ni lito nli kako drugo blago, katero se da doma vporabiti. Bolj kot pri vsem dragem je treba ravno pri hmelja dobre poatave, katera poapešaje trgovino. In od hmeljarstva je sedaj v Savinjski dolini vse odvisno, o čemer je prav dobro in stvarno poročal g. Piki. Trgovec, obrtnik, delavec, vsak livi od tega, da celo otroci, si v sezoni zaslutijo za obleko, obnvalo in druge potrebe. Kaj pa kmetje? Ti so v zadnjem času vtaknili vea svoj denar v hmeljarstvo, da, nekateri so ae še celo zadoltili, da so si nakapili drage bmeljske droge, da so si napravili sušilnice, za katere so dali tisočake za-slntka tnjim tvrdkam. Vsi njih dohodhi so sedaj odvisni od hmelju. Najboljte in najrodovitnejte njive so hmeljišča. Vsled tega vlada prava mestna draginja pri nas. Kaj bi bilo aedaj, ako bi bil ves U denar zastoaj izdan! Čemu bi bili kmetu dragi kmeljski drogi? Čemu sušilnice? Uvutnjot vae te okoliščine, mora pač vsak. kdor to trezno premisli, spoznati, zakaj ao ae dajale na shodu v Žalen gospodom poslancem nezaupnice. To ni bil gina samo .Narodne stranke", to jo bil glaa kmetov ia spleh hmeljarjev, kajti premalo so se naši poslanci zavzeli za nam ugodno hmeljsko postavo, katera nnj bi dobro varovala naše hmeljarstvo. Gre se za koa slovenske zemljo, ta milijone narodnega premoženja, za ob-stoj trdnega slovinskega kmeta, ta nadepolno bodočnost Snvinjake doline, katera bi ae s pomočjo dobre trgovine krasno in uspešno ratvijala. Najsvetejša dollnost naših poslancev bi morala hiti, naUnko ae seznaniti t našimi razmerami, priti takoj med aaa in se poučiti osebno pri hmeljarskem društva, katero vae razmere dobro pozna in ve, knkšno stališče bi nnj zavzemali v drtavnem zboro z ozirom na korist Savinjskih hmeljarjev in tndi svoje tovnriie Slovence in drago Slovane na to opozorili. Vsled tega so hmetje zahtevali na ahoda v Žalcu, da naj se pri izbiranja poslanca v bodoče gleda na to. da bode nnt kandidat hmeljar iz naše sredo, dn bode tako v zvezi a hmeljarskim društvom ter da bode tndi iz svoje sknšnje poznal potrebe hmeljarjev, katerih pač nehme-Ijarji težko razumejo. To stališče je poudarjal tudi kmet Jošt. Ni prav, da bi sedaj preveč krivde valili na naše poslance, d;i nas niso po našem mnenju zastopali pri sklepanju hmeljake postave Poslanci niso hmeljarji. vsled tega pač ne morejo Ithko preceniti, kaj je hmeljarstvo 'a nas. mi hi se bili morali prod volitvijo posvetovati ia si knndidntn sami izbrati V interesu savinjskih hmeljarjev ae zahteva, naj se poišče za kandidaU mož. ki bo strokovnjak v hmeljarstvu. Sicer je tndi nesreča aa nns, da je ravno hmeljaka postava prišla med nujne predloge, ako bi se to ne bilo tako nepričakovano naglo zgodilo, bi gotovo r dr. Vonšek tndi kaj storil za nns. saj je pisal v Žalec po podaUe. S tem je torej tndi deloma opravičen. Žalsko hmeljarsko drnštvo bo pa tndi storilo vse. kar sc bode dalo storiti, da se trgovina z našim hmeljem reši. Skrbelo bode tndi, kakor dozdaj. za pouk o umnem pridelovanja hmelja. Podpirajmo je! lava tate prt Barmjam grada. Gospod urednik! iViloteao Vam pošljem neko zadevo, katero ho* čem Vam in javnosti nekoliko pojasniti o čudnih naših poštnih razmerah ia obenem tudi doaUvljam nehaj opomb. Tuknjšnji gospod lupan. ki je obenem gostilničar, me je napreoil. ker sem ix vinorodnega kraja doaa, naj pišea kakemu znunen ter zvea, kakšno vino in po čem je Ua. Jat čakam in čnkam ne dobim dolgo nikukšnega odgovora, dotičnemu gostilničarju ae jo tadi nudilo in odšel je kupovat viaa na Bi-zeljtko. Vrnivšemn se, an pokažem pismo, katero hi bilo o pravem čaau dospelo "čakaj, ako bi na Slovetukea vladale normnlne poštne rumen. Vsled nemarnosti ali nevednosti pottnih uradnikov sti bila gostilničar ia aoj znanec občutno oškodovana in sicer gostilničar, ker je nakupil precej dratjera vina iste ia te slabše kakovosti, kakor bi ga lahko bil aoj znanec prodal, U pa zato, ker ga potea ni aogel prodati Da to lahko potrdite, imate doku v rokah. Sedaj pride še draga sadova. Vsled tega sea ae namreč pritožil na c. kr. hrzojnvno in pottno ravnateljstvi v Gradec v slovenskem jeziku, a odgovor. ki Vam ga Udi obenea pošiljam. dobil sem v nemškem jezikn. Badi navedenega vprašam: liviao li te v nsUvni Avstriji, kjer iaajo bojda 8poilovani in rabljeni biti drtnvui osnovni tnkoni, med kateriai je tndi člen XIX? So U U zakoni samo radi tega, da jik c. kr. drtavni uradniki, ki so u nje prinegii, dosledno prezirajo in kratijo? Kdaj bodo vendnr to enkrat krntitelji zakonov poklicani na odgovor, oziroma kdaj bodo po istih zakonih kunovani? Ni li v Avstriji nikogar, ki bi se za to potegnil ? Kakšna aprevn je to, ako smo primorani se aa vsako mrvieo pravice bori(i potom občinakik zastopov in posebnih sklepov, čeprav nam T popolnej meri poaUvuo pritičejo? Mislijo li ti gospodje, dn nima slovenski kmet nikakšnega drugega in mnogo nnjnejšega dela, nego toiariti se vedno in v presUvo oblastim pošiljati nerazumljiva an pisma? Koliko se vsled tega zaaadi pri aradovuaju in koliko več uradnikov je potem Udi vsled take nezakonite uprave, ae pomisli nikdo, koliko tndi to sUne. Bodo li naši novi poeluci Udi hodili u Dunaj samo dremat, ali pa celo samo po svoje dijete, kakor ao delali nekuteri v .onih dobrih starih čaaih?" Pravim Vsa, da ae je Ijadatvo naveličalo dobivati le aamo drobtinice, ki padajo ras dobro obletene mize naših nnrodnib nasprotnikov in bo svoječuno pošteno obračunalo ne samo s uradniki, nego Udi s svojimi poslanci če ne bodo vršili prevzetih doltnoati Na avidenje tedaj!__ Svetovno-politični pregled. B mestu, še nedavno je .Vahtarca" imenovala Olje .štajerski Meran". po mojem mnenju bi .Benetke v gnojnici' točnejše karak-terizirale stanje naših ulic in cest. — Nocoj je zapadel z-"pet sneg. ki se je pa takoj začel tajati — in danes si nikdo ne upa na cesto, kogar opravki k temu ne silijo, kajti nikjer ne moreš čez ulico ne da bi do kolen?. zabredel v to čudno zmes snega, snežnice, blata, konjskih odpadkov. smeti in vseh možnih ostudnosti. Mesto pobira na vseh koncih in krajih mitnine in pristojbiue .za obrabo mestnega tlaka", no tega tlaka nismo že mesece in mesece videli, ker je z ledom, snegom, gnojem in blatom skrbno in temeljito pokrit, da bi se preveč ne obrabil Za kidanje snega so mestni očetje zvišsli v mestnem proračunu za leto 1907 postavko od 300 na 600 K. Ta skromnost v vprašanjih javne snage je v resnici zdravju celjskega prebivalstva naravnost nevarna in pogubna. Kanalizacije ni. snega ne kidajo, ulic ne pometajo in ne čistijo, kaj čudo, ako bi to imelo prav hude posledice ter bi te .Benetke v gnojnici" postale pravo gnezdo raznih bolezni? Gospod višji okrajni zdravnik tukajšnjega glavarstva bi pa moral o teh nad vse žalostnih razmerah poročati sanitetnemu oddelku namestništva v Gradca ter energično zahtevati, da se temu v nebo npijočema in zdravja vsega prebivalstva v resnici nevarnema stanja napravi konec. Če imajo gospodje na magistratu dovolj denarja, da zidajo nemške šole v Gaberjah, morajo ga tadi imeti za potrebno kanalizacijo in čiščenje meetnih nlic. Pod tem gospo-darstvom je U »štajerski Meran" glede vmazanosti svojih nlic že davno prekosil ne samo Napolj, ampak tadi turški oddelek Carigrada — Stambol sam ter si pridobil v celi srednji Evropi to žalostno prvenstvo, da je med umazanimi najnmazanejše mesto! — Izjava uredništva. Izjavljamo, da g. R Tušak, učitelj v Mozirja, ni napisal in ne stoji v nobeni zveri z notico »Iz Pake" priobčeno med štajerskimi novicami v štev. 91 z dne 18. februarja 1907. — Is poštne službe. Premeščena je poštna upraviteljica gospodična La-jiza Vadnal iz Gornje Bele na Koroškem k Sv. Petro pod Sv. gorami. — Nesreča. V Novi cerkvi pri Celju sta podirala dne 19. t o. po-eestnik Anton Marošek in njega hči Antonija Marošek neko drevo. Pri padanju drevesa se hčerka Antonija Marošek ni dovolj hitro umaknila in jo je drevo tako hudo zadelo, da je bila pri priči mrtva. — Šoštanj. Okrajni odbor narodne atranke priredi dne 3. marca v hotelu gosp. Rajšterja prvi javen gospodarski shod s predavanji o kmetijstvu, hmeljarstvo in obrtništvu. Ker se je v zadnjih letih tudi v Šaleški dolini čimdalje več hmelja zasadilo in bi se te panoge kmetijstva gotovo še bolj poprijeti, ako bi bilo sajenje in opravljanje hmelja bolj znano, se tem potom vabi vse hmeljarje iz celega okraja, da s*> kar v največjem številu vdeležite predavanj Čem več zanimanje skažete za stvar, čimbolj se potrudite, seznaniti se s to gospodarsko stroko, tem večji bo vaš napredek. tem bolj s tem koristite samim sebi in svojim rodbinam Ven shod je popolnoma gospodarskega poučnega pomena. Pokažite torej s častnim nastopom. da veste ceniti vrednost, ki tiči v dobrem pouku! — .Nemško šošUujsko ženitvo" je priredilo v prid nemški šoli v Šoštanju gledališko predstavo s .plesnim vene kom" Nam pa se dozdeva, da se je poročevalec vabtarice zmotil, ko je poročal o .plesnem venčku"; bila je namreč maškarada. In zakaj? Ker so nastopile rojene Slovenke Orel. Zelič, Vrbnik. Smole. Končan, Tajnik in še mnoge neimenovane kot pristne Nemke s spačenimi imeni Werbnig. Selitsch. Koutschan. Teinik itd. Krepek .hail" tej maškaradi! — Braslovče. Telovadno društvo Žalski odsek .Sokola" v Braslovčah priredi od sedaj naprej vsako nedeljo po telovadbi svojim članom predavanje, da se .Sokoli" tadi duševno izobražujejo. V nedeljo 94. svečana predava brat Stergar o zgodovini Slovanov. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. — Nn Ljabnem je pustila gostašica Marija Krajnc svojega triletnega fantka Martina samega v stanovanja, ko se je oddaljila za nekaj časa. Pantiček se je igral na tleh v bližini železne peči. Čez približno četrt ure se vrne mati in vidi svojega malička v plamenu. Pograbi ga in nese iz sobe, ali ko so prihiteli drugi ljudje, je bil že mrtev. Najbrž je deček odprl vratica peči ter brskal po ognju in se mu je takrat obleka vnela. Zaradi nepaznosti se bode morala nesrečna mati zagovarjati pred sodiščem. — V Gornjem grada bodo letos stavili novo iol»ko poslopje. Dosedaj je šola v graščini ljubljanskega škofa, v kateri so tadi vsi uradi nastanjeni. Novo šolsko poslopje bode lepa stavba na jako primernem mesta. Pri dražbi gradnje je stavil najnižjo ponudbo stavbeni podjetnik Roth iz Celja, kateremu se je vsled sklepa krajnegn šolskega sveta stavba tudi oddala. Spomladi začne podjetnik graditi. Gornjegrajska tri razredu i c« se je razširila v štirirazrednioo. Pri Brgleza se bode postavila lesena ekskarentna šola tadi letos. — Nova 6UfU pri Gornjem grada. Pohvalno bodi javljeoo, da je nai občinaki zastop ie pred desetimi leti storil soglasni sklep, da bode obč. urad uradoval vedno in z vsemi nradi jedino le v slovenskem jeziku in reševal le v slovenskem jeziku dopoelane vloge, aicer jih bode nerešene vračal, česar se je tudi dosledno drial. Naš obč. zastop je bil primoran v nekem posebnem slučaju ponoviti lansko leto jednak sklep, kateri je bil vsakokrat javljen dotičnim uradom. Vprašanje nasUne, morajo li drngonarodni občinski tastopi tudi stvarjati Uke sklepe in vsled tega tratiti po nepotrebnem zlati čas in tndi denar? Željno pričakujem od c. kr. uradov odgovora na to vprašanjel — Is Hrastnika. 8teklarji so o priliki svojega plesnega venčka v prid bodoči nemški šoli povabili tudi gosp. nadučitelja Gnusa v Dolu. Ta je seveda vabilo vrnil. Sedaj pa robantijo radi tega dotični nemškutarji po vah-tarici in ae sklicujejo na to, da je bil plesni venček mednaroden. Mi res ne vemo. ali so fantje tako naivni ali pa neumni. — Umrl je pri Sv. Jurju na Sčavnici dne 13. t. m. g. Anton Bol-kovič, oče č. g. eme. c. I kr. vojnega duhovnika Antona Bolkoviča. Pokojn. je bil nekdaj žitni trgovec ter daleč znan in spoštovan. N. v m. p.l — Sv. Duh pri Lačanah. Družba sv. Cirila in Metoda je darovala tukajšnji šoli 900 K za nakup novega po? hištva v učiteljsko sobo Pohištvo ostane šoli dokler obdrži isU slovenski učni jezik — Konjice. Na občnem zboru .Samskega kluba v Konjicah" katerega je sklical novi predsednik gosp. Makso Merčun. ki je bil na samskem večeru bivšega predsednika tega kluba gosp. Avguština Kolšeka jednoglasno predsednikom izvoljen, se je novi odbor sestavil sledeče: podpredsednik Josip Zidanšek, tajnik Miško Zorčič, blagajnik Rudolf Abtik. odbornika Danko Barle iu Josip VVodiuger. Sklenilo se je v poletnem času prirejati skupne izlete, v prihodnjem predpnstu prirediti samski ples, Umburanje s ka.ertm se je že pričelo ter gojiti petje; v poznejšem času bi se začelo s telovadbo ter ustanovilo telovadno društvo, ako bi se klubu posrečilo z novo slovensko šolo dobiti tudi telovadnico — Konjiška člUlnlea je priredila v pred pustu veliko maškarado dne 6. svečana ter na pustni torek domač zabaven večer; prvo s cigansko, dragega z domačo godbo. Oba večera sta se povoljao obnesla. — Videle so se krasne maske od katerih omenimo ljabko Hanakinjo, čarijivo Ciganko, ponosno Businjo. domino, bebe. Iz med moških mask naj bodo omenjeni: Hrvat, meluikanec. Žid. gigerl. mornar in klovni Slovenja Bistrica. Volitve v okrajni zastop V torek so se pričele tukaj volitve v okrajni zastop iu sioer je volila sknpina veleposestva. V našem okraju je le U od ločevalna in moramo tedaj biležiti neveselo vest. da so združen i Nemci in nemčnrji prodrli, dočim so ostali Slovenci z 9 glasovi v manjšini. Vsled tega neugodnega izida ostane še torej okrajni zastop spet za dobo tieh let v naaprotniških rokah Nasprotniki so v opravičenem strahu strastno agitirali ter prignali na volišče vse do zadnjega. Oddali ao 99 glaaov (izmed teh 10 pooblastil), slovenski volilci pa 90 glasov. Zupan Safošnik, poljčanski Mahorič. Auer, Pohorc in Bauman (sorodnik trgovca Wuth), ki so obljubili se absentirati, oziroma voliti z našo stranko, eodano besedo poirli. Zavedni slovenski volilci so časUo nastopili; raamerje je postalo »za zadnjih volitev sa Slovence dokaj ugodnejše, žal da ie tokrat breo-nspeino. Po volitvah več I — Shod v Slovenski Bistrici. Za minulo nedeljo je napovedala »Nn-rodna stranka" javen ahod pri Krnlc-a t edino točko: »Volitve v okrajni sn-stop". Kakor hitro je saznala .Kmečka zveza" o tem shoda je v vsej naglici sklicala k .Petra" protisbod. To se jo zgodilo edino le v svrho demonstracije napram »Narodni stranki", ki je dala prva inicijativo k shoda nepoaredoo pred prevažnimi volitvami v okrajni sastop. Dasi se je .Kmečka zveza" do dobra zavedala kolika nevarnost preti s Ukim početjem slovenski stvari, vendar jo je zlobna zavist premagala. V slučaju ugodnega izida volitev morajo žeti lovorike aami in v teh mislih so napovedali protisbod, n ob enem s najostudnejšimi sredstvi delali toper shod .Narodne stranke". V nekaterih vaseh okraja so baje celo ras priinico agitirali proti shoda »Narodne stranke". V tem nevarnem položaja Ijadatvo nn tak način begati, je a slovenskega stališča neod pustno. Zaradi tega je aklenila »Narodna stranka" svoj shod opustiti, četndi ga je prva sklicala, dočim je bil shod . »Kmečke zveze" le posledica prvega 2. Priloga »Domovine" St. 23. u hoda. Pristaši .Narodne stranke" so se udeležili shoda pri Novaku ter s tem tvojim nastopom pokazali, da jim gre pred vsem za narodnost. Zas.opnik centralnega odbora dr. Gosak je koncem shoda govoril nad vse stvarno o kmečkem vprašanju in to tako imenitno, da ao mn navzoči kmetje — našteli smo jih do 200 — burno pritrjevali. Da se pa na shodu .Kmečke zveze" ploska pristašu ..Nar. stranke", to je inpnika g. Medvedu iz Laporja tako razkačilo, da je začel hujskati navzoče kmete in uprizoril napram govorniku hrupno obstrukcijo. Dr. Gosak je to fanatično početje ožigosal ter ob splošnem razburjenju ljudstva, ki ni moglo umeti Medvedovega postopanja prenehal govoriti. Zupana Safošnika iz Nove vasi. ki je ves čas odobraval govor dr. Gosaka jo tu gonja župnika Medveda tako razkačila da je djal takoj po shodu: .Hotel sem tokrat volit s slovensko stranko, a zdaj pa grem z onimi4. Potegnil je zn seboj še nekaj kmečkih volilcev in tako smo v torek propadli. G. župnik, ali ni to sad vašega fanatizma ? — Zborovanje nemškega političnega društva v Ptuju. Ne mislim podati tukaj nikakeva poročila o tem zborovanju. Tudi ni potrebno omenjati, da vlada v nemškem taboru velika zmedenost in nejedinost glede kandidature v tem volilnem okraju pri bodočih državnozborskih volitvah. — Omeniti pa hočemo, da je ua tem zborovanju točil solze iu bruhal jezo nad Vseuemci prejšnji socijaldeuiokrat v Trbovljah, sedanji pomagač „Štajer-čeve stranke" ali kukor se hoče imenovati — .napredne zveze" — ureduik ptujskega .Štajerca" — A. Linhart. In to je tudi naruvno in umevno. — Gotovo ni prijetno tem voditeljem naših odpadnikov, če jih vseneiuško časopisje ne mara, če imenuje ..Štajerca" iu njegove pristaše — škodljive parasite na nemškem nuroduem telesu, katerih se mora nemški narod otresti iu jih vreči od sebe, uajsi se še tako prilizujejo in vsiljujejo Nemcem! Razumemo, da to boli urednika .Štajerca" in druge ueiučurske voditelje, ki so si iz uaših slovenskih ljudi vstvarili stranko .štajerčevo" iu jo ponndili Nemcem v službo. Sedaj pa pridejo pravi Nemci — iu pošteno in odkrito povedo: mi vas ue maramo vas neiučurjev, ne vsiljujte se nam — Nemcem, ki takegaueznačajnega izrodka ne maramo. — To omenjamo, da si zapomnijo naši ljudje in povedo uašim zaslepljenim ljudem, ki se še veduo dajo slepiti od .Štajerca" in našega ucmčurstva. Druga točka, ki jo omenjamo iz tega zborovanja pa so zahteve, ki so jih stavili zborovalci na bodočega kaudidata, ki hoče resuo v poštev priti pri bodočih volitvah! Poslunec. ki ga hočejo voliti mora poznati natanko razmere in potrebe na nemški jezikovni meji, ou mora poznati podrobno naroduo delo. kateremu mora posvetiti vso skrb in pozornost. Omenjam to. ker mislim, da bi tudi za nas Slovence ua Štajerskem bil skrajni čas. da bi s podobnimi zahtevami »topili pred naše kandidate in pometli s pogubnim starim sistemom. Umevanje narodnih zahtev in potreb in volja iu zmožnost delati v uavede-neui smislu v napredek narodov — to bodi tudi pri nas odločujoči faktor pri izbiranju kandidatov, če je v nas še kaj resnobe in poštenosti. Vsako drugo ravnanje je slepilno in hinavsko, iu pride doba. ki bo proklela naše visoke narodne Etijale! — Upokojeni orožniki na Juž. Štajerskem sklicujejo v nedeljo, due 3. marca t. I. v Maribor svoj shod, ki se bo vršil v J. Frangeschevi gostilni, Mlinske ul. 23. Na sporedu so stanovska vprašanja. — -Kmečka zveza" in — dr. Korošec. Odkar se je ustanovila .Kmečka zveza", postal je dr. Korošec velik nasprotuik vseh narodnih podjetij. ki uiso neposredno v zvezi z njegovo stranko. Nekoliko zgledov zn to: V mariborskem .Narodnem domu" imamo v restavraciji pušico. s katero rodoljubi prispevajo za .Ljudsko knjižnico". Nikdo ne more tajiti, da to ni narodno delo. le g. dr. Korošec se je izrazil, ko se mu je pomolila pušica. da bi tudi on kaj daroval: .Za to nimam denarja". To pa je res lepo od slovenskega poslanca! še lepše pa je bilo v Rušah pri .Sokolski slavnosti". Ko iuu je neki član .Mariborskega sokola" ponudil sokolske razgleduice. da bi nekaj daroval v prid društva, odrezal se je naš poslanec: .Ko bodete vi pristopili k mladeniški zvezi, pa bodeiu jaz kupil od vas". Sokol in inladenišku zveza! — Zaupni »hod v Mariboru In -Slovenski Gospodar". V svoji 7. štev. trdi .Slov. Gospodar", da njegova o shodu 2e pripravljena notica, ki jo je prečital dr. Kukovec, ni vzbudila pri .Kmečki zvezi" nobenega razočaranja. Ne vemo. bi li smeli temu popolnoma verjeti. Oe pomislimo, kaj vse je povzročila ta notica, potem moramo dvomiti o .Gospodarjevem" poročilu. Vprašali bi samo, zakaj pa se je uvedla takoj popoldne tako burna preiskava in zakaj se je odpustil brez vsega soudeleženi stavec, če je bila vsa stvar tako nedolžna ?! No, .Gospodar" bo nam odgovoril, ker to zahtevajo pravila. K temu odgovoru bi mi samo želeli. da hi se tudi gospodje vedno ravnali po njih. Sicer pa .Gospodarju" ui treba tako nesramno govoriti o tatvini, ki se ui nikdar zgodilu. Če ue zna ločiti tatvine od zvijače, pa naj raje molči. — Maribor. Dr. Leopold Poljanec, tukajšnji gimuazijski profesor, je dobil za drugi tečaj odpust, da dovrši svoje delo. namreč učne knjige iz prirodc-slovja za peti in šesti gimnazijski razred v slovenskem jeziku. — Gregorčičeva slavnost v Mariboru se bo vršila due 7. aprila t. I. Slovensko pevke in pevci se prosijo, da zahajajo redno k pevskim vajam ob sobotah zvečer ob ». uri v .Čitalnico". — „Dom*\ reglatrovaua delavska stavbena zadruga z omejenim poroštvom v Mariboru ima redni občni zbor v nedeljo, due 10. marca 1007 ob 10. uri dopolpne v .Narodnem domu" s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanju; 2. odobrenje letnega računa: 3. razdelitev čistega dobička: 4. razni predlogi. Opomba. Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ue bil sklepčen, skliče se na 11. uro drugi občni zbor s prvotnim dnevnim redom, ki sme sklepati brezpogojno. — Denarni poštni promet ob nedeljah. Trgovsko ministrstvo je odredilo. da s« od 1. marca 19"7 naprej ne raznašajo [vrednostna pisma denar z nakaznicam ali plačilnim nalogom poštne hranilnice in priporočena poštna povzetja ob nedeljah po hišah. Ta odredba se tiče poštnih uradov Gradec I. Maribor I. Celje. Celovec in Beljak I. Stranke pa si lahko odnesejo navedena pisma, denar in povzetja ob uradnih urah iz pooštnega urada, ne da bi plačale pristojbine za poštne predale ali morale podati posebno izjavo, da odnesejo same s pošte omenjene po-šiljatve. — Nemški matrični blanketi. .Slovenec" poroča: .Deželno nadso-dišče v Gradcu je te dni naredbenim potom zaukazalo štajerskim duhovnikom sledeče: Voditeljem matrik se prepove odslej zahtevati blankete za statistično vpisovanje nezakonskih krstov in tozadevnih legitimacij s slovenskim ali dvojezičnim besedilom. Kot vzrok se navaja, da matrični uradi nimajo pravice (!) se sklicevati na člen XIX. temeljnega državnega zakona, tudi si sami ne morejo izbrati poslovnega jezika, ampak morajo rabiti edino le nemške bla n kete, ker je deželno nadsodišče v Gradcu izdalo le nemške in zapovedalo podrejenim sodiščem, da smejo le take dopošiljati posameznim župnijskim uradom!" List nadaljnje: .Nepopisno ogorčenje je nastalo med slovensko štajersko duhovščino vsled te odredbe deželnega nad-sodišča. Temeljni državni zakon torej ni veljaven za urade? Za koga pa potem? Tu mora vsa štajerska slovenska duhovščina vstuli kot eden mož in odločno protestirati proti takim odredbam.'' .Štajerske slovenske poslance pa tem potom opozarjamo in prosimo, da v deželnem zboru, ki se v kratkem otvori. izpregovore o tej reči odločno besedo! Gospodje na noge!" — Osrednja banka čeških posojilnic v Pragi ustanovi v Trstu podružnico. Opozarjamo nadanašnji inserat. — Od avstrijske mornarice. Prvega aprila odplovejo bojne ladije .Nadvojvoda Kari", -Nadvojvod* Friderik". .Babenberg" in dva rušilca torpedov v vzhodno Sredozemsko morje in obiščejo luke Pirej, Solun. Smyrno4 .lafo, Aleksandrijo in drnge. Potovanje se vrši v svrho pomorskih vaj in v obrambo naših trgovskih interesov v imenovanih mestih. Iz Jafe obišče poveljnik. contreadmiral Ziegler s častniškim zborom Jeruzalem. — Podružnice družbe sv. Cirilu in Metodu. Ako prebiram nemške časopise, najdem vsak dan naznanjenih celo kopo zborovanj in veselic, ki jih prirejajo v prid različuim nemškim napadalnim društvom njih marljive podružnice. V vsem se vidi — in to se osobito v novejšem času močno opaža! — vedno živahnejše gibanje, videti je pri naših narodnih nasprotnikih vedno več zanimanja in vedno več zavesti v dolžnostih do onih društev, ki so si stavila nalogo, polagoma a sigurno in sistematično ugrabljati nam Slovencem postojanko za postojanko, občino za občino. In podružnice edinega našega obrambuega društva? Po društvenih oziromn podružničnih pravilih morajo sklicati podružnice družbo sv. Cirila in Metoda vsaj svoje letno zborovanje tekom prvih treh mesecov vsakega kalendaličnega leta; torej bi bil ravno sedaj isti čas! Iu z vso pozornostjo, z vedno večjo napetostjo listam in iščem po slovenskih časopisih, uli se bo pač oglasila kje katera Ciril-Metodova podružnica, da izvrši vsaj to malenkostno zahtevo in skliče letno zborovanje; a skoraj vedno zaman, le k večjemu vsake kvatre enkrat je čitati nekaj podobnega, da ju dala kaka taka podružnica še majhno življenjskega znamenja od sebe. To je žalostno! Zakaj se pravzaprav briga slovenska inteligenca, da tako rada prezre celo to važno točko svojih narodnih dolžnostij? Res je. res je. marsikaj je Koih-KS povsod, v tej zadevi pa tueuda največ ravno — in capite — v vodstvu družbe sv. Cirila iu Metoda samem! No, le čakajte, tudi za vas se bliža čas pokore, .e tudi še le po postu!! S. — Slovenskim članicam graške -Zadružne Zveze" v opomin. Zadnjič smo že poročali, da je še vedno okoli 40 slovenskih zadrug na Štajerskem pri nemški graški .Zadružni Zvezi". Daues ravno o teu zadrugah nekaj novega nečnvenega. Večina teh zadrug ima namreč prelepo nnvado, da dopisuje s centralo redno nemško, kakor da bi si iskala v tem »dostojnem obnašanju" menda red: izvrstno ali prav primerno. Kako si naj to razlagamo? Ali ne veste, da se s centralo dopisuje lahko izključno slovensko ali pa se bojite seveda — zamere, kar je menda bolj gotovo. Ali — ali! Dopisujte v bodoče izključno slovensko in zahtevajte tudi od centrale le slovenske spise ter ne delajte več po nepotrebnem Slovencem sramote. Ce se pa .zamere" bojite, pa ne hodite v Gradec, saj imate tudi doma svojo in sicer narodno .Zadmžno Zvezo". Ravno to velja pa tudi o večini slovenskih podružnic c. kr. kmetijske družbe za Štajersko! Tudi v ta kot bo treba eukrat pošteno posvetiti, da se bodo razni nebodigalreba -- .sekre-terji" bolj pošteno zavedali tudi svojih narodnih dolžnostij in če treba, tudi proti kmetijski družbi sami! Dajmo se vendar še enkrat tndi v takih stvareh otresti polovičarstva! S. — Deželna zveza goapodaraklh zadrug na štajerskem šteje 303 članic in sicer 252 rajfajzenovk, 42 gospodarskih zadrug (2 skladiščni. 5 mlekarskih. 3 sirarske, 4 kletarske. 1 biko-rejsko. 18 govedorejskih, 1 trtniško zadrugo, 6 gospodarski zadrug za nakupovanje in prodajo. 1 gospodarsko zadrugo za vporabo sidja in 1 zadrugo zn gojitev semena), 7 gospodurskih društev in 2 osrednji društvi. Pri tej nacijonalni nemški zvezi je med navedenimi 303 članicami še vedno okoli 40 slovenskih zadrug. Med drugimi paradirajo 'u sledeči .narodno-zavedni" kraji: Bra-slovče. Ruše, Žalec, Cvcn. Središče itd. Nam je to še popolnoma nerazumljiv kapitel! Čemu pa imamo slovenske zadružne zveze, čemu imamo osobito na Štajerskem narodno .Zadružno Zvezo" v Celju, ki je ena najboljših na Avstrijskem in ki nudi vse one ugodnosti, kakor jih nudijo druge zveze? O tem smo si pa menda tudi že na jasnem, da je za štajerske Slovence tem slabše, čim bolj zalagamo s slovenskim grošetn graške prusake! — Deželna zveza za promet h tujci bo imela v nedeljo, 3. marca 1.1. svoj vsakoletni redni občni zbor. Zvczin odbor je že razposlal poročilo svojega delovanja. Dasi društvo tnalo stori za slov. Sp. Štajer, hočemo vendar posneti nekaj podatkov iz poročila. Društvu sedaj pripada 152 občin in društev ter 184 članov. Uradno se je rešilo 2526 aktov; v svrho razširjenja tiskovin in navodil za potnike je društvo stalo v zvezi s 115 različnimi pozvedovulnicaini v Avstriji, nu Ogrskem, v Nemčiji. Italiji. Beliriji. na Nizozemskem in drugod. Založilo jt* za prihodnjo sezono .Voditelja po Štajerskem" z zemljevidom v 10.000 izvodih; tega bo brezplačno razpošiljalo. Isto-toliko izvodov pa je založilo tudi v tuadjarskem in angleškem jeziku. Poskrbelo je tudi 500 novih fotograflč-nih slik raznih krajev po celi deželi. Serije raznih slik iz štaj. dežele, po-sebno slike toplic, je razstavilo deloma samo po izložbenih oknih raznih tujih in domačih tvrdk. deloma pa jih je dalo na razpolago panoramni tvrdki Fuhrmann v Berolinu. Poleg tega prinaša poročilo o osnutku adresnih knjig vseh večjih mest v Avstriji iu Nemčiji, o poboljšanju železniških zvez. o cestah, o turističnih potih, o osrednjem avstr. društvu za promet s tujci, o statistiki tega prometa in še druge stvari. — Pristavljamo in ponavljamo, da se bomo morali tudi Slovenci na Spodnjem Štajerju iz narodnih in gospo darskih interesov brigati za te stvari, posebno radi naših krasnih Savinjskih planin. — Veterinarski avet v Atatriji. V poljedelskem ministrstvu so ustanovili veterinarski svet (L j. svet. ki daje v vseb zadevali živinoreje in živinozdravništva odgovore, nasvete in pojasnila). Ta svet se bode posebno bavil z zatiranjem in odvrnitvijo živalskih kužnih bolezni, bodisi, ia se iste širijo z naknpom ali prodajo žive živine ali pa s trgovino živalskih surovin. Reševal pa bode tndi znanstvena vprašanja živinozdravništva in živinozdravciška stanovska vprašanja. Število članov bo znašalo 28; 21 bo zastopnikov kmetijstva iu 7 zastopnikov živinozdravništva. Opravila članov vet. sveta so le častna in se za iste ne bod& izplačevale nobene posebne nagrade: članom, ki ne bodo stanovali na Dunaju, se bodo vračali potni stroški na Dunaj in nazcj na dom ter se jim bodo dovoljevale za čas zborovanja dnevnine po 16 K. Upati je, da odpravijo sedaj tndi že vendar enkrat oni kričeči anabronizem. da ne bo več spadala živinozdravniška visoka šola na Dunaju v področje — vojnega ministrstva. — Uči ae In delni * N« Dunaju imamo »znanstven klub", kateremu predseduje bivši ministrski predsednik dr. pl. Koerber. Meseca januarja je imel klub svoj občni zbor, katerega je predsednik dr. pl. Koerber pričel z govorom, v katerem je naglaševal potrebo in ob enem veliko moč znanosti in izražal zadovoljnost, da se delavstvo bojuje za svojo veljavo v človeški družbi z dejanskim hrepenenjem po znanosti. In to prazni vino- in žganje-toče, je najmočnejše orožje proti pijančevanju. Učiti se in delati, to je bojni klic sedajnosti in bodočnosti, to je kaiipot za spravo narodov, to je najboljša obramba nasilnih prevratov. Ne samo za obrtništvo in tovarne je znanost vzbudila skrite moči, tudi za poljedelstvo in gozdarstvo. Znanost je zvesta pomočnica deln. Zato — uči se in delaj I Ne zaostajaj za napredki v ■ znanosti, tudi Ti. ki s plugom delaš! — Ta govor so zborovalci z živahno pobralo poslušali. Kranjsko. — Izkaz posredovalnice sloven-skega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. V slažbo se sprejme: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in kores-podent, 1 potnik. 4 pomočniki mešane stroke. 1 pomočnik špecerijske stroke. 2 pomočnika mauufakturno stroke. 1 pomočnik železninarske stroke, 2 kon-toristinji. 1 blagajničarka vešča laščine. 5 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja. 3 knjigovodji in korespodenti. 2 konto-rista, 12 pomočnikov mešane stroke. 6 pomočnikov špecerijske stroke. 4 pomočniki man »fakturne stroke, 2 pomočnika želczninarske stroke. 10 kon-toristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — Predavanje. Predaval bo gosp. ces. svetn. Huber v nedeljo 24. t. m. ob 3. popoldne v mali dvorani hotela Union v Ljubljani o nameravani mednarodni lovski razstavi 1. 1910 na Dunaja, pri kateri naj bi tudi Kranjska tvorila samostalno skupino. — Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se prične pouk v prikrojevanju 25. t. m. Udeležijo se ponka le člani mojstri in pomočniki. — Divjega rarjaaca lepe velikosti je vstrelil oskrbnik barona Lichtenberga. Riedl v Rašici blizu Skaručne. — Prva slovenska doktorira medicine je gospica Eleonora Jenkova is Ljnbljane. Promovirana je bila v petek, 15. t m. na vseučilišču v Petro-gradu. — Društvo sa privabltev tujcev za občino Bohinjska Bistrica r okolico Iu Srednja vas se je ustanovilo v nedeljo. 17. t m. v Boh. Bistrici. Stavi si nalogo, kraj olepšati, zlasti pa skrbeti za vse ugodnosti tujcem, ki bodo sedaj mnogobrojuo posečali krasni Bohinj. Novemu, koristnemu društvu želimo mnogo uspehov! — Družbi sv. C irila In Metoda je zapustil unrli visokošolec, g. Janko Černe v Kranju, vse svoje ostalo imetje v znesku 1000 K. Krasen dokaz mladeniškega domoljubja! — Občni zbor »Deželne zveze za pospelevanje tujskega prometa na Kranjskem se je vršil 16. t. m. v druš.venih prostorih v hotelu Lloyd. Iz poročila društvenega tajnika dr. Mama je razvidno, da se je društvo prav krepko razvijalo in je tudi delalo navzlic nengodnim materijelniin razmeram — društvo je imelo pretočeno leto K 567*89 primankljaja. Ustanovilo se je društvo 1. 1905. ustanovni občni zbor je bil 24. jnnija istega leta; predsednikom je bil izvoljen Ubald pl. Trnkoczjr, odbornikom pa gg. dr. Foer-ster. dr. Gregorič. dr. Krisper, St. La-pajne, Peternel, Pire, Sušnik. dr. To-rninšek. Graselli in Prosenc. Zveza je otvorila lastno pisarno v Llojrdn. Nabrala je gradiva za »Kažipot po Krauj-skem. posredovala za poletna stanovanja, pospeševala ustanovitev prometnih društev kakor onih v Kranjski gori. Kamniku. Postojni. Gorjah in Boh. Bistrici. Koroško. — Na Bajdlšah pri Borovljah delavci koroške industrijske družbe še vedno štraj)cajo. 50 delavcev je vložilo zoper ravnatelja Riegerja pri okrajnem sodišču v Borovljah tožbo zaradi pri-drževanja tedenske plače. Rieger je oddal delo podjetniku Madilu v Celovcu. Pogajanja med Riegerjem in delavci, v katero je posedlo tudi okr. glavarstvo, niso imela nobenega uspeha. Delavci željno pričakujejo, kaj bo Voigt ukrenil z Riegerjem. Rieger je častni občan v Borovljah — smešno! — Koftlčev Pepček In njegov! hlapel, ki so na zborovanju slov. del. društva v Podsinji vasi dejansko napadli šentjakobskega kaplana gospoda Lučovuika, so jo na pustni torek pri c. kr. sodniji v Borovljah pošteno skupili. Pepček je dobil 9 dni zapora, po-magači pa 3 dni. Tako »arcnijo- so torej »zafiribali" Košičevem Pepeju, kateremu želimo, da bi kmalu ozdravel. — Na teležul&kih postajah v Borovljah In v Podgori je napis še zmirom samonemški. Občine, ki so v slovenskih roksh, so vložile svoj čas zoper to protest na železniško ministrstvo na Dunaju, ki pa zadeve vkljnb Plojevi interpelaciji še do sedaj ni rešilo. Ali so pritožbe slovenskih davkoplačevalcev res samo za pod klop? — Gospodarsko draitvo. Zaslužen, v boju za narodno stvar osivel slovenski koroški posestnik iz Spodnj. Roža. nam piše: Spoštovano uredništvo! V začet kn svojega pisanja Vas lepo pozdravim in prosim, da natisnete te »cilce- v Vašem listu, ki zadnji čas prinaša tudi dosti zanimivih novic iz naše lepe koroške dežele. Nekaj mi leži na srcn. Bil sem na zaupnem zborovanju dne 26. jnlija lanskega leta pri Pnchenboltn v Celovcu. Tedaj sem opazil, da se je koroški slov. politiki vreme malo zjasnilo. Potolažen sem se vrnil domu. ker sem videl, da imamo koroški Slovenci že dosti dobrih mladih politikov, ki mešajo motno vodo nemškega nacijottftlizma. Med tem časom so državni poslanci na Dunajn že skovali volilno reformo in so nas koroške Slovence razcepili tako, da sedaj na vse konce razbiti premišljujemo, kako se bo nam godilo in kako se bomo zopet znašli k skupnemu delu. Naši nasprotniki že pridno agitirajo in delajo za državnozborske volitve. Le;o je minulo gospodarji smo položili račune, a naše gospodarsko in politično društvo fte ni dalo računa od svojega hiševanja. Tndi v našem okrajn se pridno pripravljamo za volitve, vsak dela kolikor more. A težko je delo brez kandidata. Vsak sprašuje, koga bomo volili — odgovora pa nobenemu ne moremo dati. ker ga že sami ne poznamo. Socijalnodemo-kratični kandidat v Glinjah se je trkal na prsi in pravil, da je tudi on navdušen Slovenec. To unin dela pri agitaciji težave. Zato bi bil zadnji čas. da politično drnštvo skliče zaupne može iz slovenskega volilnega okraja, ter določi kandidata in tudi skliče občni zbor. Kandidat mora biti dober Slovenec, poznati pa moro tndi zahteve slovenskih manjših posestnikov in delavcev. S tihim »fretanjem" kakor do sedaj pa ne bomo zmagali. — Ilorovlje, (Iz politične zgodovine.) Pred 40 leti je obstojalo tukaj slov. politično drnštvo za Borovlje in okolico. V odboru so bili: f Jane/. Scbeinigg. oče g. prof. Seheinigga v Celovcu, t župnik Godec in g. Lovro Zablačan. ki še živi sedaj in je gostilničar in trgovec na Trati pri Glinjah. Umestno bi bilo. da bi se to društvo zopet obnovilo, posebno radi tega. da bi se delo političnega društva v Celovcu razbremenilo. Ko je došel gosp. dr. Brejc v Celovec, je v političnem programu, ki ga je razvijal, poudarjal, naj se bi ustanovila okrajna politična društva. Do sedaj se še ta načrt ni uresničil. Upamo, da se kmalu izvede ta ideja. Posebno je to sedaj umestno, ko so koroški Slovenci po volilnem vladnem sistemu razkrojeni v sedem volilnih okrajev. — Is Beljaka se nam piše: 17. t. m. so sklicali tukajšnji žel. uslužbenci politično zborovanje, na katerem so govorili gg.: dr. Aichelberg, kandidat nemške ljudske stranke: dr. Angerer, vsenemški kandidat; Riese. soc. dem. kandidat. Par dni preje je beljaški občinski svet obžaloval, da ne kandidira več dr. Steinwender. Nemški kršč. socijalci kandidirajo \Valdniga. Če še Slovenci postavijo svojega kandidata, imamo v našem okraju 6 kandidatov. Živio! — Železna Kapla. (Sli d marki) Tukajšnja podružnica »Sikdmarke" je imela pred kratkem letno zborovanje. Iz poročila povzamemo, da se je nabralo preteklo leto 234 K. Knjižnica šteje 1212 izvodov. Za izposojevanje knjig sr je skupilo 54 K 40 v. Vsa ta vsota se je podala osrednjemu odboru. — V kratkem se bo tukajšnja šola povečala. Slovenci naj pazijo na ponujane judovske groše! — Prepo-trebuo bi bilo v našem okraju izobraževalno društvo — toda merodnjni faktorji spijo. Primorsko. — Pol. drufctvo -Edinost" priredi v soboto, dne 23. febrnarija 1907 javna ljudska shoda nn Prosekn in na Opčinah, v nedeljo, dno 24. februarja pa javni ljudski shod v »Narodnem domu v Trstu. Na dnevnem redu pri vseh treh shodih je protest proti krivicam volilnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. — Složen nastop dveh političnih društev. Odborniki pol. društev »Edinost" v Trstu in »Političn. društva za Hrvate in Slovence v Istri" v Pazinu so če sestali 17. t. m. na skupen dogovor v Trstu. Poudarjnjoč edinstvo načel in potiebo vzajemnega delovanja v narodno politični borbi v Trstu iu Istri, so se konštitnirali v centralni volilni odbor za predstoječe državno- zborske volitve ter so si izbrali predsednikom prof. M. Mandiča > Trstu. — Sestanek hrv. Iii alov. odvetnikov latre in Trsta se je vršil zadnjo nedeljo v Trstn. Zahtevali so, da se odpravijo vsi nedostatki glede rabe slov. in hrv. jezika pri sodiščih v Trstn in Istri. — Koncentracija vojaških sli proti Italijanski meji. Polngoma [mimika generalni štab vojaštvo proti laški meji in pomnožuje posadke v vseb večjih krajih na Goriškem, tako v Tolminu. Kanalu. Tržiču. Cervinjnnu itd. Gospodarstvo. Kmetje proti kartelu tvorili«' za umetna gnojila. Ker se razni predmeti, katere rabijo kmetje zn umno obdelovanje zemljišč, osobito pn umetna gnojila neprestano draže. je sklenil nižjeav-strijski deželni odbor poveriti vso nakupe »Zvezi kmetskih zadrug na Sp. Avstrijskem", da se na ta način doseže osredotočenje vsega nakupa. O tem je obvestil deželni odbor s posebnim razglasom vsa županstva in vsa kmetijska društva in zadruge. Na nekem zborovanju »Kmetsko zveze nižjeavstrijske" ki se je pred kratkim vršilo, so se posvetovali zborovalci. kako bi se doseglo znižanje cen umetnih gnojil. Poslanec Bauchinger je priporočal začasen bojkot vseh tvornic za umetna gnojila. Cene Tomaževe žlindre, fosfornih sulfatov in dragih takih gnojil so se neizmerno povišale. Kmetje bi izvedli tn bojkot na ta način, da bi eno leto ne rabili nobenih umetnih gnojil. Konečno se je tudi obravnavnlo vprašanje, bi li ne kazalo postaviti deželne zadružne tvornice umetnih gnojil? Poslanec Wohltneier je dejal, da bi dež. odbor to tvornico ravno tako podpiral kakor podpira kmetska skladišča, katera donašajo poljedelcem velikih koristi. Kmetje upajo, da se to vprašanje ugodno reši. Društvene vesti. — Diana, kopališka zadruga na Bregu pri Celju ima 4. snšca t. I. ob 6. uri zvečer v pisarni Posojilnice v Celju svoj redni občni zbor. s sledečim dnevnim redom: 1. Revizijsko poročilo. 2. Računski sklep za leto 1906. 3. Volitev načelstva in rač. pregledovalca. 4. Prosti nasveti. Katollftko .slovensko politično drufctvo na Teharjih ima v nedljo t. j. 24. t m. ob 4. uri popoldne v dvorani kaplauije letni občni zbor. K mnogoštevilni ndeležbi vabi vljudno odbor. — Vabilo k glavni skupščini »J užnošta jerskega hmeljarskega društva", katera se bo vršila v nedeljo, dne 24. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v dvorani Hausen-bichlerjeve gostilno v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o društvenem delovanju v minolem letu. 3. Letni račnn. 4. Provenijenčna postava za hmelj. 5. Razprava različnih praktičnih izkušenj v hmeljarstvu. 6. Nasveti. 7. Sprejem novih udov. — Slovenj gradeč. Vabimo na Gregorčičevo slavnost, katero priredi »Narodna čitalnica" v nedeljo, dne 24. svečana t. I. v »Narodnem domu„ v Slov. Gradcu. Spored: 1. „Nazaj v planinski raj". Mešani zbor. A. Nedved. 2. »Naša zvezda". Moški zbor. J. Aljaž. 3. Slavnostni govor. 4. »Zaostali ptič-. Mešani zbor. J. Aljaž. 5. »V mraka". Mešani zbor. H. V. Vogrič. 6. »Oljki-. Deklamacija. 7. »Domovini-. Mešani zbor. J. Aljaž. 8. »Na Bregu-. Moški zbor. J. Aljaž. 9. »Jeftejeva prisega". Deklamacija. 10. »Oj zemlja širna". Mešani zbor. J. Aljaž. 11. »Soči-. Moški zbor. J. Aljaž. 12. »Ne zveni mi". Mešani zbor. J. Aljaž. 13. »Ne tožim-. Mešani zbor. J. Aljaž. 14. »Pogled v nedolžno oko- Moški zbor. H. Sattner. 15. >0j z Bogom, ti planinski svet". Mešani zbor. J. Aljaž. Čisti dobiček je namenjen za Gregor- čičev spomenik Vstopnina 40 vin. Začetek ob pol 4. nri popoldne. — DtleUntje bralnega irrttva t Sevnici priredijo v nedeljo, dno 24. svečana 1907 v dvorani g. Iv. Krilana IV. gledaliftko predstavo .Pol vina. pol vode veseloigra v enem dejanju. »Zapirajte vrata . Saloigra v enem dejanju. .Dve taAči". veseloigra v enem dejanjn. Začetek točno ob pol 8. nri zvečer. Vstopnina: sedeti v I. in 2. vrsti po 1 K; 3. in 4. vrsti po 70 v; S. in 6. vrsti po 60 v; stojiftča po HO v. Vstopnice dobivajo se pred prestavo v glavni trafiki in zvečer pri blagajni, katera se ob 6. uri odpre. Cisti dohodek namenjen je deloma sokolskemu zakladu in Aolski kubinji. Z ozirom na blagi na^en se preplačila hvaležno sprejmejo. Za mnogi obisk vabi odbor. — .Narodna čitalnica" v Ptuju pruedi v nedeljo, dne 24. svečana 1.1. v svojih prostorih glodaliftčno predrta vo .Putifarka" Začetek točno ob 9. ari zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — Gospodarsko bralno drufttvo ua Planini ima svoj letni občni zbor v novih drufttvenib prostorih pri gosp. Treffnerju z običajnim sporedom, dne 14. svečana 1907. t j. v nedeljo po večernicah. — Podporno druAtvo Frane Jo-lefove dole v Ljutomeru ima v nedeljo 24. svečana točno ob 4. uri pop. v gostilni g. I. Vaupotiča svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vse ude in prijatelje Aole vabi najvljudneje odbor. >11] n. OMIa tu ■•toda • > od 1. oktobra do 31. oktobra 1MM poslali prispevke in darila p. d. gg. in draHva Ivan Sakser. tapnik pri «v. Jakoba 11 K: ndvetnitka pisarna Vencajz izplačala volilo I-ene Simeufif v ^rstu po odbitka pri-Uojbine M) K: tensks in mo»ka podiulnica «v Petra v Ljubljani ostanek pokrovitetjoine v proslavo Svetčeve osemdesetletnice M K; Laka svetee izročil viol knjit Ijoblj. kred. kaake M. Ml » svoto, katero so nabrale ljubljanske .Slovenke v spomin njegove osemdeset lataiee. 'JUO K. .SI. Narod" iaročil nabranih m K; Herm Vidmar, r. ia kr nadporočaik Bovec, poslal nabrauo vsoto v veseli drutbi pri A. Mleka! 22 K. apravnUtvo .Slovenra" v Ljubljani abirko 7 K 56 vin; Ter. Svetee. soproga e. kr notarja, pokroviteljnino litijske podratnir« X0 K. podrotnka za Polzelo po tajaicl Hlldi Parfnikovi odnine 50 K. I. Uru fovka. (Jorica. priapevek o Hvala lepa za dopis in novico. Radi astfetemo Vtfl trljj. Oglatajte «e vočkrat. Priarfno po-adravljvni' M, fm i ulje naiifailn f"1' pi.«i» dipl.. kouni.urUt. blrtl c. Ir. voj.AU kapelaik. «1«.*. MM H 1 PoSiMsano rfruitvo ilte učitelja godba Plača po dogovoou. Flilgrihornisti. solisti ali eaplionisti imajo prednost. -Informacije daje in prejema ponudbe ficku hm jmr t ton m. Dva topi pripravni za vsako obrt. r> minut od Celja se prodalo po ugodni coni Kje. pove upnivniStvo .Domovine". potnočniHa sprejme takoj Srečko Trepelj, krojač v Bočni pri Gomjemgradu. Oskitgiitvo pouttva dr. 6«i».bir. Raucha v Lažnici pita Brdavec. zadaja postaja Zapreilir. (Hrvatsko) prodaja svoja rizling, traminec. mozeljec, kraljevina), letnika 1906 počen&i od 6 hektolitrov naprej po 44 K za M postavljeno na kolodvor v Zapraiiin. Ivan Videnšek gostilničar,pri Grahu' £ Nova cesta. Gaberje l aljadao pripor*. ■!»». .bda«.. .»j. Mu arej..> «o«lt.o. »j«« Wl prta««. ko.jUk. vtao. Ilborno »arCa. pl«. 1« la» .b n.k.. tul n. rupolHto gufk. In »ttto kakl.jo. Vattna paatraiba. • Zaiaraa c*wi. Partij, takt fatoi pa OH! Ma |a laMUl Unt.a. um powa aaHiplij. utrnlo mm. ki .. ob Muii i. «1 aiUgt uepMabmf brM. Alfreda Burdych iiku.ll cfmm ia aaa ...j. |i>H> Jim, Nuta U iUlr. u pnrau akrb pri HPrta: aaJalj. prac. JaferMlal. nem Ivmloa l.ptfc naerr. pilili, prera U Laik«, ia Žale. .. pnttMljiro ufnba. pMjr U. afea ualka Ia atiubraera paroma.. - >pM nra. ki m ■ .1. IrUt.o pri PKPrta itkaiali njtkmu po Žalujoči aaatvi laa bvat Ob preraoi smrti uaie*a nezabne«^ «na, brata in sraka gospoda izrekamo tem dotom najsrtnejSo zahvalo za ne nebrojne izkize blagega sočutja. Posebno se iakreuo zahvaljujemo preč. duhovščini za slovesno spremstvo; al. pevskemu druMru v Ljutomera za ganljivi ialoatinki pri cerkvi in na grobu; darovalcem krasnih vencev; vsem sorodnikom, prijateljem in ananoem od bhao in daleč: ki so predragemu rajnkemu izkazali zadnjo čaat. VIZITKE priporoča Zvezna tiskarna Poskusite in priporočite = izdelke = ITudrope toparne hranil I 0 Pragi VIII. CenoonibzasiDnj I DSTREDNI BANKA GESKYH ISPORTTELEM Y PRAZE. g Osrednja buli telil posojiiic i Pragi «tman podružnico v Trstu jas, « lama aks ptMda Mn prutbas. M SnkMM |iian>i i Iiuta ar mS, a > ji H**g> m > SMas- *iWM Mrito pri centrali t Pragi. DLferdinand ITluller naznanja, da Je otvoril odvetniško pisarno v Celovcu ___ Kramergasse št. 1 , ,-7- i a Mi irrijei prodaja c. kr. Šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, MU. U priporoma kaacsHjskl, ksaceptai, pismeni. Mcumcntni. mlnijtnki, ovttni = in karvMi papir = Konfeti serpentine kotilijone pcrtja takUct pmja|*Wcc raiktc Mk TrgoVskc Ijijigc • vclikMtUt MM • ♦»» HS^^MMM J^L i M RIHMIII VlsW i W__tm . ».t.miki. tli jUHUH (Khplaa,. ^IMKVnjt kM) M infe Ia ■■*—»-- ••rtn.mknjia MBlBlf akilatmUlMBl ♦m <• MjltMjl, liplj... MM M alik«. Il,il»ir. iu Zavitka za arada»»k ..uk^b. Tiywl ia mpnfajriil M ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Zlervaa, Kaik pri KMnu it 2«. Gospa G. v m. piSe: _ V a Se sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priložite znamko za odgovor. (71) M-2 JandanUt" (y«z s stdUsia KbkM) eleganten popolnoma nov in malo rabljen je po ngodni ceni naprodaj. Kje. pove apravniSUo .Domovine" v Celjn. JfataKarica za prevzem« gostilne nn račan vešča tadi nemškega jezika »e sprejme takoj. 1'ouudbo na BeitUvracIJo v tirobelnen. 174) 2 -S Sadno drevje. Zavoljo opustitve drevesnice. razprodajam aa spomin' v*e sadno drevje od Uletaih lepih divjakov, kakor dalje tadi 1-a letnih lepih cepitev pripravnih xa nadaljto presaditev ia i.*rejo v m po telo niskih cenah. Tadi je veliko lepih pritlikovcev. hroirk ia jablan, aa razpolago. Dob.- «e tndi matifjeki ta podlago pri-tlikovcev. Sadjerejcl. po«latite ae te ogvdne (79) prilike: 8-8 Ponikva ob jnl. tel. Tm ia t v ¥» PiHOttfi.Mp priporoča krojne VlOPOa (Schnitt-mnster) za razne obleke po najnovejših modah krojakki mojster M. XtML SI Tanl pri OnnIhi t«»i tO—8 mmmmmam gostilna na Spodnjem Štajerskem odda ne pod usodnim pogojem v najotn. Kje, pove upravnlštvo „DOMOVISE'\ n.-» iToTa : Miline j^SE^friflss«" Smtm Aamrika, kar tad al Mm* traja« amiaa Mh|* pa razaNiM- aa pnnlilffli aSSTaakaaifc pstrsaikih atraitov majMtla. rinU sapraataral, varal, sraiafla •aaM: varijoaiUHM. Rraaalo aattratta aajMjia. Ps|aaaHaia)a ia karta aradals alavaf raataMk jlrdroi fOtoaal^ Llahljaaa J a/ FRAKC TKA J, mlinar Ii Drale taal i »javim ► lem. da m> »ae rutaijm obdo. litve. kater* M-m »iril o g. Jakohn io*ar, tapolko v tlteh, in o Jum Hlaatec, psmeatatha v Drall rani, nere»nifnr in da ►.•m »c po »»ojem taatopniku pri okrajnem ulavorstva prepričal d* »ta g. tapnlk iu Janer HI aster pri popravljanju cerkve Ia gospodarskih po«loplJ popolaoms pošteno ravnala. OMalajem »voje nepremišljen* bev.de in rasftalitve. prosim imenovana dva ia odpuAtenn-ter jo poobla-tim. da «•» >ac ta Rjava nasnaoiti na prilnici iaranom v ikak is a* moje stroške priobčiti v »Slo« enakem ».ospodarjn- in ^DaBSOvlal*. Tndi plavam vse pri sa-lopnikn obtoliteljev. g. dra. Itoslun. odvetnika » Maribora, nataale otročke iu rue-ek 20 K ia DIJaAko knhlajo v Maribora. Tndi bom plačal vae pri •odniji naranlo Ntro*ke aalegi najraano-vrstnejka itaSilna vgnJIUa. Ofnjliča p* paalanl mH H Mn i« tata* lmlt»K za iata prevzamem tndi iMaraka Sala ter — odgovornost glede dobre izvribe.- rak mt Mi fKBoitB. ..btaic« (B^tkaa-W"f«a) ut miui Mi poyn.ll* UUk MJe r.pflj,J»« imiH ktlii U rttinm. ntkj. k« >11 kMnvtUaiad .Uri Svoji k svojim! ttariiil S,"t CELJE Ljubljani 1 ■ O.t.klnv !•«•« Illll. MalM p«d mirni »KOHVIKT, pnta rMtnnte « Ljubljani. ns 10 ipl s i? 1:41 ctaMt D»a| »»• •••tbsks.tr ]C 313 Uk Um Mrku:: pHpafaša a vaj p valaa mit Ipanarllats kli|*H"ai u aldllk o.nafc, k »kar Ml n peietaa vinska tgasiv, krl-no.ro, alt.o. ko. konjak, rmm i« ravaM-vlal dali KAtTOf inino aapje, *lj>, la.raltn meri It«. Itd. Na debelo in drobno! (5 B -7 O' iDVETNIK ZA PATEHTB DR.FRITZ PUCHS Orehe, suhe gobe, kumno. oves, sploh vse deželne pridelke Icuapl ' Anton Kolenc v Celju vsako množino, po najvišjih cenah. I MM TEM I INŽENIR gMTmSrturaMH MI INŽENIR A. HAMBUR8ER Donite talki sv. Cirflo m meMo! Zvezna tiskarna M friportfa J«*» elekU----------------- »rt barvah itdelww» krB*»> - "^l^Zi" l^u vecia kw v »«•»' ■■»«•«'• v —I" * Dalj«: oradne ti-ko»iae. knvecta, račaat, | __* t__ri.knlavla rakltMU '—*" iHRR-DNI M voziio zanesljivo najhitrejši brropanvik vozijo zamuljivo najhilrojši FnnifOMkc prekinnntke družbe, Mina najkrajša trta čez mi tAl S • s Mina najkrajša trta čez Ml m C»lj Bfliri.teJawepMi. ■ MS Zvezna knjigoveznica. MiHnjajnu »In irvrutn« kakovo«tl in ditita ■ Izbor«« vsakemu pomavalcu. m \ Veljavno voinc liat« in broi-platna pojaunila daj« samo IED. ŠM^RDA, oblastnno potrjeni potonlMpianu v LJubljani, DunajNka renta 18 v novi kiil .Km-uke počitnice" u».pvolivnsn« j lil gostilne pri .Kl|I0V«B". S3-B 1 Haznanilo. Aka luiita kupiti aii preda« kaka paaatfv« aM tnaviao vsak. vrzte, botrfe letovišča, gostilne, kmetije, opekurne, zdravilitia itd. Prodaja .. aala Spodnjo Siajaraka na dabala In trgovina z železnino JEHHUH", Peter Majdic Čete II HIIIH »■ ter weh v žeiezn»nak. .»roko »padajočih katera trti enem pripisi. .v.i. bofl.to zalog. uTih^nih Poučni spisi zastonj. Jnžnojtajerslja hranilnica V Celju Narodni dom u katero jamčijo okraji: Qornjiqrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jeliah, Vransko za spolno varnost vlog in za njihono. po pravilih določeno obreMovnnjc do neomejene visokosti, in.a sedaj hi.milnih vlog 4,000.000 K. Hranilnica poslnje s strankami vsak torek in petek dopoldne. za druga opravila pa j< urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuj,' obresti pollotno b kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in k« ne odtegne vlagateljem. tako. da dobe iste popoln«« a nad 4 odstotka obresti. Izpo^ojuje pa od dn« 1. januarja leta 1 !+0T» trn zr-mlji&ko varnost po 4 tri Četrt odstotkov, občinam in korporacijam s navedenih potili okrajev po 4 in pol odatotkov obresti. ^-itilirimntjs« Urili ii fHrtt, t»w ri m == SingerjeVi šfVale! stroji . u (mit (R Mrtki ii Ij etreje de aajviije tvnrnaati ter eevukemr v aparate. Iniplnlnl pat* v Mvaajm Ia nek aatlalk Ia i M Btngarjovl ilvalnl ntvojl so na največjih |l svetovnih razstavah odlikovani z največjimi prizaaaji. 5ta0«r Ci. Mtfti MU MA stnjrt CELJE. Kolodvorske ulica štev. 8. ar, M KDOR se nt> mor«' osebuo prepričati o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah za letošnjo spomlad, naj ai naroči vzorce in cenik, katere poAlje poAtnine prosto in zastonj Prva juinoštajerska trgovska hiša manufakturnega in modnega blaga ne debelo in drobno R. Stermecki. Celje založnik c. kr. drž. uradnikov v hiSi slovenske posojilnice. Omenim te. da sem za velikanske mnoiine blaga kupčijo sklenil ie pred podraienjem in bodem istega prodajal dokler bode zaloge pa star«! »»aah. -^H POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leto 1881 t neomejeno zavezo ustanovljena. Šteje sedaj nad 4100 zadružnikov. kateri imajo vsega nad SS.MO K vplačanih deležev ter ima aodaj nad 6'/, milijona kron hranilnih vlog in nad SSOaOOO y lastni hiši Narodni dom Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. nre dopoldne raznn nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tadi ni član zadruge ter jih obrestuje po ♦ V/«, posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da M ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na oaotmi ali hipotekami kredit proti 5 V,V, in bi. obre-stovanjn. tuj st-n Lastnik: laaaoreij lista .Domovina*. Tisk draitvs .Zvezna tiskarna' v Celja Odgovorni nrednik in iadajatelj Ljndavit Kartam