Političen list za slovenski narod.
r* polti VMjemu : Ta oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 (14., la četrt leta
1 fld., M «n meseu 1 irld. 10 kr. 7 adiniatstrMiJi |M<(ijem»n Telji: Z^ celo leto 12 fld., za poi leta 6 fld., za četrt leta t rM., M en meMe 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne atevilke veljajo 7 kr. Kar»6nino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28.
Kaznanlla (inserati) le iprejemajo in velji triatopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr
o« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večtotnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStro je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja Tuik dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V LpUjani, v torek 7. jimiiarija 1890.
Letiiik :srVTlX.
Iiiflueiiza liiiKitica.
ir.
AK si more kdo kaj šteti v zaslugo, desar ni namerjftl? la kiio je dokazal, da je Hus hotel povzdigniti Darodai jezik kot tak? Ali mu ni bil narodov jezik, kakor vsem krivovereem, le sredstvo, da je epravil med ljudi svoje krive iu pogubljive nauke ? Oo je torej le zlorabil deski jezik; nikomur pa ni še hodilo na misel, da bi le oprari-čeral dloveka, šemanj pa da bi mu zažigal kadilo, ki je ponujal v zlati posodi otrovana jedila. Ali pa katoliška cerkev nima nobenili zaslug za deški jezik? Na kateri nadia pa so se njeni duhovtiiki sporazumljali z narodom? Ali se katoliška cerkev ni povsod posluževala narodovega jezika, da je govorila njegovemu razuma in srcu, in to tembolj, ker je vedela, koliko darobno in premagljivo mod ima materini jezik? In ker ima katoliška vera najbolj vzvišene nauke, morala je gotovo tcdi oglajati ljudsko govorico ter bogatiti zaklad besedi, da je Ijadstvu podala ves svoj nauk.
Zato je bila tudi katoliška cerkev povsod go-jiteljica narodovega jezika; njeni sveti spisi, njene udne, molitvene iu nabožne knjige, tudi njene pesni so bile mnogokje, posebno pri neomikaoih narodih, ki so prestopili h krščanstvu, prvenci narodovega slovstva. Iu do današnjega dne katoliška cerkev varuje raznotere narodne jezike, ker so ji dobro, do katerega ima vsak narod po naravni postavi pravico, na drugi straui pa najboljše sredstvo, a katerim vzgaja narode za Boga. Pri tej priliki spomnimo le na sveta naša apostola Cirila in Metoda.
Po naših mislih ima katoliška cerkev tudi za slovansko slovstvo neprimerno vedje zasluge nego magister Hus. Ona pa je tudi narodni jezik o pravi de no porabljevala, ker je ž njim udila narod vedne in božje resnice edinega Zvelidarja dloveštva
ter pridobila in navdušila njegovo srce za kršdansko krepostno življenje, brez katere dvojne podlage je nemogoča prava omika. In Hus, ki je rušil to podlago, naj bi bil pospeševal kulturni napredek? Nikakor ne!
In brez Husovega kvarnega delovanja bi se ne bil razvil deški jezik? Gotovo bi imeli Cehi vedje in lepše slovstvo, da niso husitski boji pustošili deželo in potladili narod. V srednjem veku je na velikih šolah in mnogokje v uradih gospodoval latinski jezik, in vendar se je razvil tudi nemški. Da procvita in se razvija slovstvo, k temu pomorejo drugi pogoji, kakor pa kriva vera, vstaja, ogenj in med. V tej ludi je gotovo zasluga Husova za deško slovstvo, v kolikor je on namreč to namerjal, jako pičla in dvomna.
In če toliko proslavljajo njegovo nravno čistost, potem bi bil tudi Lucifer svetnik, ki se je pregrešil le z napuhom. In Bog bi bil krivično kaznoval prva dva dloveka, ker sta se po razlagi sv. Tomaža Ak-vinskega pregrešila le z napuhom? Kam pridemo s takimi pojmi o nravnosti? In take pojme imajo cel6 krščanski parlamentarci. Duh, ki sedaj slavi Husa, je ravno tisti, ki je Giordanu Brunu postavil spomenik.
S tem pa preidemo na drugo in jako važno točko. — Akoravno je katoliška cerkev spoštovala in gojila narodni jezik, vendar je vedno tudi gojila in varovala skupni jezik, namreč latinski, kajti ona je razširjena po vsi zemlji in ima nalogo, da vse narode združi v višji, duševni, božji skupnosti in da iz vseh napravi narod božji, družino božjo. Ta družina pa naj ima jeden jezik, v katerem je mo-gode medsebojno občenje in tudi s skupnim očetom v Rimu.
Ako je torej pretirano pogajanje za narodni jezik navadno znamenje heretikov in šizmatikov, ki nimajo duha, niti zanimanja za katoliško stvar, tako
ima ta izključljivost še to nesrečno posledico, da narod odtrga od drugih in osami ter ga obsodi na kulturno smrt. Kakor se človek razvija le v obdenji z drugim, tako je tudi v življenji narodov. Kakor vsak posameznik, ima tudi vsak narod svoje posebne darove in zmožnosti, tako tudi medsobojno mirno obdenje zibranjuje ozkosrdno enostranost ter daje povod, da se narodni znadaj bogateje in mno-gostransko razvija. Pretirana narodnost je torej nesreča za vsak narod. In ker je Hus pretiraval narodno vprašanje, škodil je svojemu narodu v kulturnem oziru. človeški rod je po svoji naravi skupen in medsebojno strogo loče nje narodov je škodljivo in tudi nekatoliško.
V naši državi pa je tako lodenje naravnost pregreha proti vladarju in državi, in le sovražniki naše skupne domovine morejo zagovarjati in zastopati taka nadela, ki le pospešujejo propad mnogojezidne države, ako bi si pridobila veljavo. In to je tretja posledica, ki izvira iz narave jezika kot obdevalnega sredstva.
To pa tudi zadostno osvetljuje početje dr. Gregra in njegovih pristašev.
Naposled še nekaj za verne katolike. Jezik je le sredstvo za namen, in sredstvo se rabi toliko časa, da se doseže namen, mora s smrtjo ponehati tudi razlika med jeziki, ker duša kot duh občuje z duhovi drugače, nego z vidnimi znamenji. Narodni jeziki so torej začasna, minljiva sredstva, in le njihova duševna vsebina ostaje za večno plačilo ali večno kazen.
Da se je prvotna človeška družina ločila v glavne jezikovne rodove, bila je to božja kazen, da bi se zabranilo brezmerno naraščanje brezbožnosti in ločeni narodi mogli laglje zveličati. In zato vidimo babilonski zmešnjavi kot nasprotno podobo na binkoštni praznik apostole, govoreče mnoge jezike v
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Preteklo leto, nekoliko po svojem izpreobrnjenji, to je v novembru 1885, šel sem obiskat drago svojo teto v Lvon. To priliko sem porabil, da sem šel v Mongre. Dva ali tri dni poprej prosil sem odeta rektorja, naj me blagovoli vsprejeti. Prišel sem torej malo neprevidoma.
Srečnega sem se čutil, zroč zopet ta toliko ljubljeni ustav, kjer sem preživil najboljša leta svoje otroške dobe. Prvega zagledam očeta Samuela, onega redovnika, ki me je pripravljal na prvo sv. obhajilo. Bil je tudi na potu v Ville-Franche; poslužil se je nekega potovanja, da se je ustavil nekatere minute v Mongretu.
S kolikim veseljem, kakor otrok, sem segel okrog vratu svetemu duhovniku! Mislite si, kako dober je Bog, da mi je dal po dvajsetih letih zopet videti častitljivega voditelja za prvo obhajilo!
Prosil sem novic o vseh očetih, ki sem jih poznal: nekateri so bili mrtvi, drugi razkropljeni po daljnih deželah.
Ustav ni imel več svojega nekdaj tako veselega obličja. Vladni progon zagnal se je, kakor znano,
pred vsem zoper jezuite. Mongre ni mogel obdržati, kakor le štiri ali pet očetov za oskrbljevanje ne-premakljivšdin in vodstvo učenja; profesorji so sedaj duhovniki iu neduhovniki, ki stanujejo zunaj.
Tudi jaz sem bil eden onih, ki so tirjali progon verskih redov v imenu prostosti . . . Koliko pekoče vesti za vse življenje, kar mi ga je še ostalo! . . .
Oh, kako sem molil ta dan v kapeli kolegija, in iz vsega srca hvalil Boga, da mi je odpustil moje zablode in pregrehe. Ta obisk v Mongretu bil je zame neizmerna tolažba. Nikdar tega ne pozabim.
Oče rektor vodil me je po prehodih in razredih; potem me pelje k galeriji, kjer so obešene vse stare častne table od ustanovitve zavoda. Tukaj, če tudi sem se storil nevrednega svojih uče-nikov, bilo je moje imo vedno na tablah 1864. in 1865. leta; nikdar ga niso izbrisali.
In, ko ginjen razodenem svoje začudenje:
V ^longretu, reče oče rektor, nismo nikdar dvomili, da se vrnete še k Bogu.
Oče Samuel dodd: Vi ste tako pobožno prejeli prvo obhajilo.
Jaz sem ga spomnil nekaterih dejanj iz tistega časa; on me spomni drugih, poudarjajoč, da moja pobožnost je bila v resnici vzgledna.
Neko jutro, tako mi je pravil, stopil sem v gradu v kapelo, da bi molil, predno opravim sveto mašo. Zarija se še ni prikazala. Veliko je bilo moje strmenje, ko zagledam otroka ležečega na stopnji-
cah pri altarju: po noči je zapustil spalnico, vzel veliki križ z oltarja, ter je ondi dul: še je držal v svojih rokah Odrešenikovo podobo na križu, objemal jo in s svojimi solzami močil. Ta prikaz me globoko gine; pravil sem vsem našim očetom izpod-budljivo dogodbo ... In ta otrok bili ste vi. To čuvanje tako goreče pobožnosti pripetilo se je nekaj dnij pred vašim prvim obhajilom.
Zahvalil sem se očetu Samuelu, da mi je oživil spomine. Res, ohranil sem zavest, da je moje prvo obhajilo vse izpodbudilo. Izvoljen sem bil tudi za neko predstavljanje enemu izmed škofov, ki so pri tej priložnosti prišli v Mongre, enoglasno od svojih tovarišev kot govornik imenom mladih obhajancev.
Slovesnost je bila v četrtek na dan Vnebohoda.
Nebeški kruh delil nam je S. E. mgr. de Bo-nald, kardinal-nadškof lyonski, stregli so mu mgr. Mermillod, škof genevski, in mgr. de Marguerje, škof autunski (otenski).
Naj se mi prizanese, da sem zašel v tolike podrobnosti. Želel sem dokazati vpliv prvega dobrega obhajila na prihodnjost kristijana. Kar mene zadeva, je to dejanje posebno označljivo in neovrgljivo.
Katoličani, vso skrb obrnite v to, da vaši otroci opravijo z največjo gorečnostjo to delo, odločilno za versko življenje in imejte potem prepričanje, da jih milost božja, tudi de bi jej postali uporni, nikdar ne bo zapustila.	(t>»lj« »ledi.)
dokaz, naj ponehajo po božji volji pregraje med krščanskimi narodi in naj se zdrniijo narodi, ki so si v pagBDstvu nasprotovali kot tujci in sovražniki, ter postanejo jedno telo, katercma je Kristus glava, mi pa udje. In na podlagi te prispodobe nadaljuje sv. Pavel: »In če jeden ud trpi, trpe ž nji« vsi udj«; in je poveličan jeden ud, vesele se ž njim vsi udje. Oko ne more reči roki: Tvoje pomoM ne potrebujem; ali pa glava nogam: Niste mi potrebne. Bog je ude razstavil v telesu, kakor je hotel. Vi pa ste telo Kristusovo in udje med seboj." Ne bi škodilo, ko bi ljudje večkrat premišljali o devetem članu vere, in duhovščina bi si pridobila velike zasluge za cerkev in državo, posebno za našo domovino, ki je nekaka podoba katoliške narodne skupnosti, ko bi večkrat vernikom razlagala to resnico.
Narodni hujskači torej razširjajo protikrščanstvo, vede ali nevede, in kardinal praški knezonadškof je govoril čisto resnico, ko je izjavil, da se novohu-sitsko gibanje ne strinja s pravimi katoliškimi dol-žnostimi in da je le odpad od prave, jedino zveličavne vere. Sapienti sat.
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. januarija. Notrauje dežel«.
Spravne obravnave. Konferencija, ki se je sešla v soboto ob 1. uri opoludne v poslopji mini-sterskega predsednika, sklenila je, da bodo podrobnosti posvetovanja tajne. Izdala je o tej prvej seji nastopno izjavo: Ministerski predsednik se je spominjal umrlega kneza Karola Auersperga. Poslanec Plener je v imenu svojih somišljenikov naznanil želje Nemcev. Uneia se je nekaka glavna razprava o tem predmetu, katere so se udeležili: knez Schun-burg, knez Lobkovic, dr. Schmeykal, dr. Rieger in drugi. Knez Lobkovic je v imenu svoje stranke izjavil, da se bo v prihodnji seji izrekel o tirjatvah točko za točko. S tem formalnim predlogom je bila konferencija zadovoljna. — Seja je bila tudi včeraj iu v nedeljo.
Dopolnilna volitev v Trstu je za četrti razred razpisana v 20. dan, za drugi razred pa v 22. dan jannarija.
Zoper husitizem je tudi litomeriški škof dr. Scbobel izdal pastirsko pismo. Isto bo storil tudi dr. Hais. škof v Kraljevem Gradci.
Židovska „raca". ,N. F. Pr." je poročala ii Sevnice, da tamošnja duhovščina pri izpovedi ne daje odveze starišem, ki pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko šolo. Oudimo se le bedariji sicer premetenih krivoBoscev, da upajo na tako oguljene limanice še vjeti kakega ptička, kajti dotično poročilo je predrzna laž.
Tnanje držare.
Itusija. „Pol. Corr." javlja iz Peterburga: Nekaj časa sem krožijo govorice o premembah v ministerstvu. Koliko je na tem resnice, ni še zadostno znano. Najverojetnejše pri tem je, da bo odstopil pravosodni minister Manassein; temu tudi vladni krogi naravnost ne oporekajo. K temu koraku ga je baje prignala Tolstojeva preosnova in njena določba, ki odstopa pravnim načelnikom tudi sodniška opravila.
Rusija — Pemija. V kratkem bo odpotoval v Teheran novi ruski zastopnik pl. BQtzow. Tem povodom se oglasa list za listom, tirjajoč odločnejšo politiko v Perziji, da se tako postavi jez prodirajočemu angleškemu vplivu in opomore oma-janemu stališču Rusije. Časopisje ob enem opominja rusko trgovino, naj pri tem podpira vlado, kajti inače bo tudi trgovina v Perziji popolnoma zgubila tla. V enakem smislu se izjavljajo tudi vladni krogi.
NemHja. ^Germania" pravi, da se v 18 volilnih okrajih ni posrečil kartel. Bazpor mej dotič-nimi strankami občutijo tudi že v Berolinu. — V večje varstvo cesarjevega gradu v Berolinu so dvorno stražo od 33 na 93 mož pomnožili.
Francija. Največji nasprotnik Boulangerjev, Constans, je zapustil svoje tovariše v zbornici, ker hoče priti v senat. Sedanja večina je delo Constan-sove volilne postave, in vendar posnema vzgled vseh onih poslancev, ki se boj^ dosedanjih volilcev ter iščejo varstva v senatu. Znak, kak6 malo zaupanja ima v lastno delo in vspehe. Constans se je že predstavil svojim senatnim volilcem v Toulonse-u ter je v dotičnem govoru naglašal spravljivost republikanske stranke. Kako puhle so te njegove besede, razvidimo 8am6 iz tega, da je vlada ustavila plačo več kot tisoč duhovnikom.
Anglija-Portugal. Kakor trdi „Pol. Corr.", pripravljena je portugiška vlada, odpoklicati Serpo Pinta ter tako ugladiti pot sporazumljenju. Anglija je zoper to, da bi razsodniŠtvo ali konferencija držav razsojevala to zadevo, ter odločno zahteva zadoščenje; strinja pa se s tem. da se v Lisabonu zopet prične posvetovanje, pri katerem bi se določile meje obe-stranskih območij v Afriki. Portugiška vlada je tudi v tem oziru pojenljiva.
Helgija^ V premogarski dolini charleroiski je 20,000 delavcev zap«8tilo delo. Tovarne in plavži počivajo ali pa si po«a^jo z nMaikim in angleškim premogom. Strajkovci so jako mirni, vendar pa odločno tirjajo, da se jim mora zvilati plača in p^ Bebno Še znižaU Steblo ur. Gled^ zadnje točke nočejo delodajalci odjenjati, ker bi inače ne mogli zmagovati tekmovanja. Položaj je žalosten za obe stranki. — Strajk v lutiškem okraji pa ni tako miren. Striykovci so svoje tovariše, ki ee jim niso hoteli pridružiti, napadli ter mnofo ranili. Pred hišo rudarskega ravnatelja v Monsu se je bomba razletela. Vlada je sklenila najodločneje postopati zoper izgrednike.
Španija. Kakor znano, izročili so vsi liinistri predsedniku Sagasti svojo ostavko. Storili so to zaradi tega, da bo mogel predrugačiti kabinet, kateri bo z nova sestavil iz članov vseh skupin večine. Ali bo imel srečo s svojim ,spravnim" ministerstvom, to je druga stvar; pravijo namreč, da je kriza jako resna politična.
Italija. „Gazzetta del Popolo", vladi popolnoma udan list, piše o gospodarstvenem položaji v Rimu : „Kriza postaja vedno ostrejša. Eonkurzi so na dnevnem redu. Najboljše tvrdke so morale ustaviti delo, ker jim manjka kredita. Bati se je hujših izgredov s strani lačnega delavca, ne^o lansko leto." — Vlada se boji, da ne bi v senatu nepričakovana usoda doletela zloglasne postave glede „opere pie". Zaradi tega bo dvajset novih senatorjev — seveda zvesto udanih kreatur imenovala. Terorizem, da si ne moremo misliti hujšega!
Turčija. Sultan je, kakor brzojavno že po-ročano, izdal irade, ki v celem turškem cesarstvu prepoveduje trgovino s sužnji. Postava obsega deset strogih točk ter se tiče trgovine z zamorci na suhem in na morji. Zamorci, katere dobe na ladijah, imeti morajo izkaze in notne liste. Vsakega, ki ga zgrabijo pri trgovini s sužnji, zadene kazen ječe, in sicer prvipot na eno leto. Ob enem s to postavo je bila objavljena tudi pogodba, sklenjena med Anglijo in Turčijo glede preiskavanja sumnih ladij. Kapitane, ki se v tem oziru pregreši čaka huda kazen.
Brazilija. Brazilijska vlada si je napravila zopet sama pohvalno spričevalo. Londonska tvrdka Baring je dobila nastopno brzojavko brazilijske banke v Janeiru : „V Evropi razširjene vesti so neresnične. Vsled treznega in previdnega postopanja začasne vlade je po državi mir, red in zaupanje." Seveda, sedaj je odstranjena vsaka dvojba? — Vlada priznava, da je razveljavila naredbo, s katero je cesarju dovolila odškodnino 14 milijonov frankov, taji pa, da je zaplenila cesarjeva posestva. Dovolila je le prognanemu vladarju, da tekom dveh let prodd svoje nepremičnine. — »Dailj Telegraph" piše: Brazilijska vlada se je naravnost do ruskega ministra zunanjih zadev obrnila ter mu predložila seznam osob s prošnjo, naj si izmed njih izbere sama zastopnika za Peterburg. Minister je odgovoril, da car ne bo nikdar priznal nove brazilijske vlade.
Kitaj. ^Standard" je iz Shangai-a dobil poročilo, da je v tamošnji cesarski družini izbruhnil razpor, in sicer med mladim cesarjem in cesarico-materjo, ker se je slednja vmešavala v sinovo že-nitev ter mu hotela vsiliti neljubo nevesto. Vrhu tega je celo cesarstvo razjedeno vsled tajnih družb, ki rujejo zoper cesarsko hišo Mandžujev. Predrznost njihova je tolika, da so nabili vstajne pozive celo na vladno poslopje v Shangai-u.
lz\drni dopisi.
Iz Zagreba, 31. decembra. V soboto, 31. decembra, je imelo naše novoizbrano mestno zastopstvo prvo svojo sejo, v katerej se je imela obaviti verifikacija dotičnih na novo izbranih zastopnikov. Že v tej prvej seji se je pokazal duh, v katerem se misli protivna madjarouska stranka vesti v naših mestnih zadevah Povsod, kjer ste dve stranki, gleda se na kakšen kompromis, da se z nepotrebnim prepirom ne gubi čas in pa ne ubija volja pojedinim članom pri onem poslu, za kateri so poklicani na tako odlična mesta. Pri nas pa se pri sedanjih od-nošajih ni nadejati treznosti od madjaronske stranke, ki je v našem mestnem zastopstvu dovolj jaka, če tudi še ne v večini, ali ima povsod vlado za seboj, na katero se more seveda v vsakem slučaji naslanjati. Glavno vprašanje pri verifikaciji je bilo radi dveh zastopnikov prvega izbornega kotara, namreč gg. Gavele in Weissa, ki sta bila prvi dan izbora izbrana z nadpolovično večino glasov za zastopnike (od 55 glasov je vsak dobil po 28 glasov). Ali na ta način je bilo v tem kotaru mesto osem zastopnikov izbranih devet. Kaj hočejo z devetim zastopnikom? V zakonu o tem nima nobene odredbe; a komisija je odločila, da se ima izmed obeh obaviti ožji izbor, kar pa zopet ni po zakonu, kajti ožji izbor se ima le tedaj obaviti, če kateri kandidat ni dobil dovoljnega števila glasov, da bode izbor veljaven. Ker se je pa ravno v tem kotaru izbrani nadnačelnik Sieber na izboru zahvalil, bila bi se dala stvar či-sto lahko poravnati tako, da bi se ostala
dva kandidata proglasih la izbrao«. To je h«tela opotieija izvesti, pa jo utorej tad( uvrfla protest, ki j« bil vložen proti olji volUvt obeh klndidatov, kajti en glas je bil ta Weissa neveljaven, lli Gavele bi bil moral biti izbtttt. Vrhovai Mfi«iiitk Si»ber se pa na to ni oziral, nego j« Mktj«č8k večine, ki je od«brila oba omenjena gospoda za poslanca, eno-stavi« sistitil, ter ta takljuCfck pripot«<lll visokej vladi. Vsled tega nima tdaj mesto Eifreb svojega zakonitega zastopstva, niti načelnika; pa č» vlada hitro ne odgovori v tej zadevi, moglo bi tako stanje našemu mestu le škoditi. To so žalostni »dnošaji ki izvirajo le odtod, ker so pri nas ljudje prevež goreči za vlado. Ce jim ne izpade vse po volji, kakor oni mislijo, da bi bilo vladi prav, pot&m najdejo gotovo dovolj vzrokov za razne neprilike, katerih se dotične osebe ali pa občine ne morejo rešiti. Oni se drž^ svojega gesla: ali z nami, ali pa trpi. Kam taka uprava vodi, vidi se najbolj pri našem narodu, ki vsak dan bolj propada, a njegovi takozvani osre-čitelji upijejo po svojih časopisih, kako silen je napredek v našej zemlji; samo je vprašanje, kakšen je napredek in za kuga.
Še pred to sejo se je po vladinih listih razpravljalo, kdo bode izbran za zagrebškega župana. Eni so trdili, da dr. Amruš, drugi, da Stankovič, a tretji, da dr. Frank. Vsakemu od teh kandidatov so nekaj oponašali in dostavljali, da se bode morda opozicija premislila, pa da bode rajši volila vladi-nega načelnika, ker bi drugače izgubila en glas (ima jih namreč samo 21, a vladina stranka 18). To vse pa je le slab manever vladine stranke, da opisuje v svojih listih kandidate za bodočega župana, ker bi rada zmešnjave provzročila, da dobi mesto Zagreb vladinega župana. To bode kaj težko opozicija dozvolila, ona opozicija, ki se je pri poslednjih volitvah tako živo borila, da je dobila, če tadi neznatno večino. Načelnik ali župan je duša zastopstva, pa da tako važno mesto prepusti opozicija vla-dinej stranki, onej stranki, ki je že v prvej seji pokazala, na čem jej je največ ležeče, in kaj bi bilo, ko bi ona imela svojega župana. V tem se gotovo vara, če misli, da je opozicija tako naivna, pa da jej bode to mesto prepustila radi ljubega mirii, saj je iz poslednjih dogodjajev vsakemu po-znato, kdo najrajši mir kali, in komu je najmanj stalo do sloge in napredka našega lepega Zagreba.
Iz Radomlja, 31. decembra. Dne 27. decembra položili smo v prerani grob zemeljske ostanke abi-turijenta gosp. Karola Šarca, ki je 25. decembra na svojem domu na Hudem po kratkej, a mučnej bolezni mirno v Gospodu zaspal. Blagi rajnki je bil jako nadarjen, miren in značajen, ter vsled tega pri vseh vaščanih jako priljubljen. O tem smo se tudi v dan pogreba prepričali, kajti pri pokopu so vsem pričujočim solze rosile oči, in kakor iz enih ust čul se je glas: Škoda, da je tako naglo umrl.
K pogrebu došlo je tudi nekaj gg. dijakov iz bližnjega Mengša in iz Ljubljane, ki so s svojimi vrlimi glasovi pripomogli, da se je petje med sveto mašo, pri hiši in na pokopališči tako dostojno moglo vršiti, za kar naj jim bo tu izrečena srčna zahvala.
Tebi pa, dragi prijatelj, ki si bil pri vseh svojih opravilih vzoren in vzgleden, naj služijo male te vrstice v skromen spomenik.	H.
Iz Prage, dne 1. januarija. (Spravna posvetovanja na Dunaji. — Vdova Forcht-goth-Tovačovskega. — Razne vesti.) Prihodnjo soboto prično se torej na Dunaji v palači ministerstva za notranje stvari pod predsedništvom grota Taaffe-ja, pravosodnega ministra in učnega ministra posvetovanja čeških in nemških zastopnikov našega kraljestva, pod kakimi pogoji bi bilo možno doseči pomirjenje ali vsaj spravo v protivji med obema narodnostima na češkem. Prvih posvetovanj se bode udeležil od vladine strani samo grof Taaife, pozdravil odposlance ter pojasnil stališče vlade. Sto-prav tekom obravnav bodo poklicani tudi drugi ministri.
Da se temu Vprašanju prišteva velik pomen, dokaz je to, da že zdaj, ko se še v tej zadevi nI besedica ni izpregovorila, zlasti večji dunajski listi prouzročujejo mnogo nepotrebnega hrupa ter predpisujejo smer, v kateri naj se izvrši to pomirjenje in poravnanje, ter stvar tako opisujejo, kakor bi bili Nemci trpini, Cehi pa tisti, kojim se ima na ljubo žrtvovati vse.
Za kaj pa tu gre? Narodnostna sprava je gotovo vprašanje, katerega rešitev žele iz srca vsi odkrito-I srčni rodoljubi, da bi se mogla jedna narodnost poleg druge svobodno in polnopravno razvijati ia
proevitati, da bi jedoa druge ne ovirala, temveč skupno sodelovali na vzajemni blaginji te dežele. Tem obravnavam radi tega želi vsak Čeh in pošten Nemec povoljnega vspeha, ker se tu ne gre še za kake veljavne zaveze ali podrejenje tuji svojevolji, ali celo za kako zakulisno dejanje, temveč o ukrepanji možne sprave in skupnega stališča, na koje naj bi se postavili zastopniki obeh strank. Vse drugo spada pred deželni zbor našega kraljestva. Tu je postavno stališče, ua kojem se ima dovršiti trdna poravnava in kar je v dotiki z blaginjo dežele naše. Obravnave so torej samo neka predbežna akcija, glavni in odločilni činitelj je pa: deželni zbor!
Kakor sem čul, bode vlada stavila pred vsem predlog, vsied kojega se ima vrediti jezikovno vprašanje na Češkem. 8tremayerjeva jezikovna naredba ima baje ostati v veljavnosti, za to bode pa vlada predlagala novo osnovo jezikovnega zakona; vsled tega zakona naj bi se pri raznih sodiščih vposlane češke vloge reševale tudi v nemškem jeziku (!).
V	poslednjem zasedanji češkega deželnega zbora vsprejeti predlog zakona glede posluževanja obeh deželnih jezikov pri samoupravnih uradih ne bode neki od vlade predložen v potrjenje. Koncesije, koje predlaga vlada sama pri bodočih posvetovanjih, so: razdvojitev vrhovnega deželnega sodišča, deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta. Glede vrhovnega deželnega sodišča bodo imenovani štirje nemški vrhovni deželni sodnijski svetovalci, ki bodo prideljeni nemškemu odseku deželnega nadsodišča. Dalje se govori, ako bode to posvetovanje vspešno, da bode razpuščeu deželni zbor ter razpisane nove volitve. Po končanih obravnavah bode sklical dr. Bieger shod staročeških in mladočeških političnih veljakov, kojim bode poročal o teh spravnih poravnavah; vse pa pride pred deželni zbor. Tega shoda se imajo udeležiti tudi odlične osebe konservativnega veleposestva.	(Konec sledi.)
Slovstvo.
Drobtinice XXIIi. letnik.
(Vredil dr. France Lampe, profesor bogoslovja, vodja Ma-rijaniSča. Izdala »Katoliška družba« za Kranjsko. V Ljubljani 1889.)
(Konec.)
V	obče trdim, da so .Drobtinice" glede pisave napredovale, in kolikor bolj je g. vrednik rabil svoje pero v posameznih spisih, toliko bolj dovršen je slog in toliko jednotniše so oblike. — Nekaj posameznostij pa moram vendar grajati ali vsaj svoje dvome o tem izraziti.
.Drobtinice" še vedno pišejo France in Fran, če tudi je v vlanskem .Cvetju" (zvezek 5.) g. P. Stanislav Škrabec nasvetoval in opravičil jedino le pisavo: Frančišek. Samo v imenu Njih veličanstva hvali ime Franc.
Tudi običajno pisavo: svetnik zametuje .Cvetje" <teč. VIII., zv. 7.) ter priporoča jedino pravo pisavo: svStnik. Ne vem, zakaj je v .Drobtinicah" na drugem mestu popisan le: svetovalec.
Kdo mi odgovori na nastopno vprašanje: Ali naj se piše .datum" z .dne", in to ali z naglasom ali brez naglasa? V .Drobtinicah" oziroma v .Slovencu" se nahaja vse.
Nedoslednost je tudi, če se piše v jednem in istem poročila: „p. Angelik" in .g. Sattner".
.Šolske pobače" (str. 50) imamo sicer povsod, vendar jih povsod ne nazivljemo tako.
.Vsaj" je nemški .wenigstens", .saj" je .doch", „ja" ; tako so nas učili že v nižih gimn. razredih. Po slovenskih knjigah in listih se nahaja oboje pomešano. Tudi .Drobtinice" str. 58 ne pišejo prav: »vsaj so zapadli žalostnemu razdoru v 16. stoletju večinoma le tuji graščaki".
Gledč besede: .konečno*, ki se tudi tolikrat čita zlasti v kakih poročilih , vpraša .Cvetje" (VIII. tečaj, 5. zv.): zakaj ne bi bilo dobro po domače .na zadnje", .na posled"? .Konečno" se namreč poudarja po rusko in prvotno: .konično".
Dobro bi bilo pisati dosledno: verniki, podlož-niki, duhovniki, kar pa Še ne daje pravice, da bi pisali tudi: .revniki" (str. 367) mesto stare: .reveži".
Po pravilu, da se odvisni stavek ne sme pre-klilti, ni prav pisati: ^Omeniti le hočem, da, ko je bil obhajan prestolonaslednik Rudolf, pristopila sta k sv. obhajilu tudi cesar, njegov oče, in cesarica, njegova mati." (Str. 66).
Piše naj se: sveta vera in ljubezen .do" presv. zakramenta, ne pa: živa vera iu ljubezen .v" naj-
svetejši zakrameut, kar se čita nameŠaLO na straneh 72. in 73.
Gled^ prvega životopisa moram očitno opomniti g. pisatelja, da se še vedno drži tako rad svoje značilne pisave: glagol na koncu stavka. Na strani 197 bi bil moral zapisati: opazka pisateljeva na-mestu op. pisatelja. Lepše bi donelo (str. 201): ujedati se .nad" to pobožnostjo, kot .čez" to po-božnost, če tudi bi tak kristijan iz .nravnosti" ne zaslužil pohvalnega reda! Na strani 210 zgoraj bi imelo stati: Ni mogoče vseh malih križev njegovih tu posamezno našteti. Rodilnik je zgrešen v knjigi.
S čim je bolje svetiti: Z lepimi vzgledi ali izgledi ali zgledi?
Napačno rabo enklitik (naslonic), katere sem vlani moral grajati na več mestih, zapazil sem letos osobito v prvem spisu četrtega dela .Drobtinic".
Vmes izvemo: .Slovenci so poslali iz Ljubljane .Katoliškemu shodu" več .telegramov", grof Blome je predlagal, naj se odpošlje v Rim takoj .telegram", in ta .brzojavka" je bila sprejeta z nepopisljivo navdušenostjo. (Str. 262, 263.)
Glagola: .poučiti" in .podučiti" razlaga spet .Cvetje" (teč. VIII., zv. 10). Tam stoji na 3. strani platnic, da narod govori za ta pomen (unterrichten) le .nauk" in .učiti".
Namestu, da stoji .j" v glagolu .oznanjuje" (str. 258), prilegel bi se bolje v besedo .lažniv" (str. 274).
Kako Stvarnika bolje počastimo, ali če ga kličemo: .Vsemogočni" ali: .Vsegamogočni"?
V	opazki na str. 289 nedostaje dosledno v sa-mostavniku: ^svečanosti" črke .j" na koncu.
Pisano je „V Sarajevu" in „V Sarajevem".
Sicer pa vse te male nedoslednosti v .Drobtinicah" niso tolike, da bi se človek posebno zavzemal nad njimi. Bolj se je čuditi n. pr. naši vseslovenski in sploh vsega priznanja vredni družbi v Celovcu. Pa zakaj? Zato, ker je razdelila letos svojo nalogo v dva dela. Izdala in založila je namreč štiri knjige: Družba sv. .Mohora", dve pa: Dražba sv. .Mohorja" !
Izvrstna je misel, da meni .Matica Slovenska" izdati navod za dosledno pisavo, po kateri se nam bo potem ravnati vsem.
Sklepaje priporočam še jedenkrat .Drobtinice", da jih katoliški veri iu cesarju zvesti Slovenci či-tajo prav marljivo. Omislijo naj si jih vse šolske in farne knjižnice pa tudi sicer zasebniki. (Cena mehko vezanim je 1 gld. 30 kr., trdo vezanim 1 gld. 40 kr.) Moja precej obsežna iu nadrobna ocena naj ne odvrne od njih nikogar! Saj je znan stari rek: .Errando discimus" in dva slovenska: .Več oči več vidi" in .Nobeden ne ve vsega, vsi ljudje pa vse
vedo."	Tine Balant.
* *
V	pojasnjenje. V letošnjih .Drobtinicah" kritikuje J. M—č naše nabožne pesmi, in posebej pesem .Slava Mariji", o kateri pa pravi: ,Ne vem prav, kdo jo je zložil. Morda ima prvotna pesem še več kitic, a jaz je zdaj ne najdem. Saj sem najlepše misli ali kitice si prepisal in sicer že davno. Glasi se pa tako-le (str. 298)." —
Bilo je dne 11. sept. 1. 1854, da so trije znani slovenski pisatelji, vsi trije tudi pesniki, sošli se med Podlipo in Horjulom na prijaznem griču, kjer so se radovali celi ljubi dan. V spomin so si obljubili, da vsakteri izmed njih zloži novo pesem Mariji na čast. To res storijo in v .Danici" št. 42 so prišle vse tri skupaj na svetlo pod naslovom: Slava Marii, naši Materi. V sredi je P. Hicinger-jeva: .Slava Marii v nebesih visokih, — Kjer se z Zveličarjem vred veseli" itd. — Na levi strani je A. Praprotnikova: .Tebe, Marija! želim posla-viti, — Šopek cvetlični prinesem Ti v dar" itd. — Na desni pa J. Volčičeva: .Tebi, Marija, o Mati premila! — Rad bi jest pesmico novo zapel" itd. Te pesmi so vzbudile toliko pozornost, da je v št. 44 .Laškomejski" v posebni pesmi razodel svojo veliko radost o njih, češ, to so kakor pri maši slovesni z leviti trije duhovni pri oltarji stoj^, ali kakor iz visocega stolpa zvonjenje vse veličastneje s tremi doni itd. Vzbudile so toliko pozornost, da je ranjki G. Rihar vsem trem zložil primerne napeve, in se od takrat z veliko radostjo prepevajo po cerkvah in poštenih družbah slovenskih. Postale so, smem reči, te pesmi, vzlasti Volčičeva in Praprotnikova, v resnici narodne. Volčičeva se nahaja že nekoliko popravljena po njem v .Lavretanskih litanijab" 1. 1857 str. 526—527, in potem v mnogih molitvenikih in pesniških zbirkah, in to v šestih kiticah. V .Drob-
tinicah" kaže se le v treh (1., 4. in 5.). torej popačena in njej nasproti poprava v štirih. Kolike vrednosti je ta poprava in sploh spis o nabožnih pesmih, to naj pov^ ocenjevatelj letošnjih .Drobtinic"; jaz le toliko rečem, da je omenjena kritika neresnična in krivična, ter kritikarju svetujem, naj to .rokodelstvo" pusti, ker zanj nima niti prirojene niti pridobljene sposobnosti.	Resnicki.
Dnevne novice.
(Umrl) je v soboto v tukajšnji vojaški bolnišnici nadštabni zdravnik dr. K. Kail v 69 letu svojega življenja. Pokojnik je bil odlikovan s Fran-Josipovim viteškim redom, zlatim križcem s krono za zasluge itd. Pogreb je bil včeraj popoludne.
(Umrl) je, kakor se nam poroča, dne 5. t. m. ob Vj2. uri popoludne v Celji opat Anton vitez Vrečko, previden s sv. zakramenti za umirajoče, popolnoma udan v voljo božjo, spravljen z Bogom in svetom. Pokopan je bil danes dopoludne ob 9. uri. Pokojnik je bil v političnem življenji vedno na strani nemškoliberalne stranke ter je moral zaradi tega prestati veliko neprijetnih bojev. Naš g. dopisnik dostavlja: Umrši opat je naposled uvidel svojo zmoto ter se približeval onim osebam, s katerimi je bil tekom življenja pretrgal vso zvezo. To nam narekuje znani izrek: „De mortuis nil nisi bene." R. I. P.
(Muzejsko drnštvo) je imelo minoli petek zvečer v bralni sobi tukajšnjega muzeja svoj mesečni shod. G. profesor Pavlin je predaval o cveticah žužko-jedah, ki rasto na Kranjskem. Naravoslovci poznajo do 40 vrst tacih cvetic, ki s perjem love žužke, z neko kislo tekočino, katero cvetice izločujejo iz žlez, razkrojevajo žuželke ter si tako pridobivajo dušik, ostale dele živalic pa odstranjujejo. Vrši se torej z žužki malone isto prebavljanje, kakor v človeškem ali živalskem želodcu. Na Kranjskem so bolj znane štiri vrste tacih cvetic: Drosera rotundifolia, Saxi-fraga adscendens in petraea, Sempervivum montanum, Sedum vollosum. G. profesor je tudi omenjal žužkojedih cvetic, ki rasto v gorkejših deželah, ter svoje jako zanimivo predavanje pojasnjeval s podobami in nekaterimi tacimi cveticami. Ravno tako zanimivo je predaval znani pisatelj, g. profesor S. Rut ar o .trgovskih razmerah Kranjske z mesti ob Jadranskem morju v srednjem veku". V 7. in 8. stoletji je bilo važno trž.šče utrjeni San Giovanni pri De-vinu, kamor je prihajalo mnogo romarjev, ker se je tam po ljudski govorici hranil izvirnik evangelija sv. Marka. Sedaj stoje ondi tri borne koče. Vele-važno tržišče za naše kraje je bil že v srednjem veku Trst, dalje Milje, kjer je stala krasna bazilika iz prvih časov krščanstva, Koper, Izla, Piran, Oglej, kateri pa je kmalu propal vsled navala Huncev in izprijenega zraka, in Benetke. To zadnje mesto se "je posebno razvilo za časa križarskih vojska, ko so Benečani s svojimi ladijami prevažali v Palestino križarje. Proti koncu 1.1278 so si Benečani prisvojili dalmatinske otoke in od tega časa so Adrijauisko morje nazivljali navadno beneški zaliv. V Benetkah so imeli trgovci iz severnih krajev talcozvani .Fon-daco dei Tedeschi". L. 1408 so Ljubljančani poslali svojega mestnega pisarja Nikolaja v Benetke s prošnjo, da bi smeli tudi kranjski trgovci tam izlagati svoje blago. Dotično izvirno dovoljenje beneškega dožeta hrani tukajšnji muzej. — Oboje predavanje so poslušalci vsprejeli z odobravanjem.
(Osebna vest.) Namesto umirovljenega vladnega svetovalca g. Josipa Eicel-a je prevzel vodstvo okrajnega glavarstva novomeškega dosedanji okrajni glavar v Postojini, g. Friderik vitez Schwarz.
(Hripa) se po Ljubljani in deželi močno širi. Na mornarski akademiji v Reki je zbolelo do 70°/o učencev. V Zagrebu je v obeh bolnišnicah mnogo bolnikov, ki bolujejo za hripo. Bolezen pa je kratkotrajna in v obče ni nevarna.
(Hripa) ne razsaja samo po velikih mestih, zanesla se je tudi na kmete. Še pred božičnimi prazniki so za njo po goriški Ajdovščini bolehali, v nekaterih hišah je kar po več bolnikov ležalo. Vdomačila se je tako, da so danes na višje povelje morali ustaviti šolski poduk. Pred novim letom prestopila je bolezen Hubelj, in zdaj nadleguje tudi po kranjski vipavski^ dolini. V Šturijah je nekatere prav hudo napadla. V Budanjah je baje nad 100 bolnikov in iz vipavskega trga se čujejo pritožbe, da jim tudi ni prizanesla. Da bi bil do sedaj kateri umrl za to boleznijo, to se sicer še ne sliši, a nekaterim je tudi glava začela otekati, da se je res
hudega bati. Naj bi pač naša burja odnesla hripo čez Kras v morje, nobeden bi se ne pritožil.
(Iz Logatca) se nam poroča: Pri nas so se zopet pokazale koze. Zdaj jih imamo vže tretje leto zaporedoma. Umrle so dosihmal samo tri osebe, med njimi mati, ki je zapustila več otrok. Obeta se nam le revščina. — Tudi hripa se je jela močno razširjati. V bližnji Hotedršici je vse bolno za hripo. Drugače pohlevna bolezen utegne tii biti nevarnejša, ker bi kmalu imela koze za tovarišico.
(Na medicinskem in blazniškem oddelku deželne bolnišnice v Ljubljani) je razpisana služba sekundarija. Prošnjo naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 24. januarija tega leta.
(Vse gimnazije) v Avstriji imajo v tekočem poluletji skupaj 55.456 učencev, na vseh realkah pa jih je 19.673. Ljubljanska gimnazija prekosi vse druge po številu učencev, katerih je v tem semestru 887.
(Iz Kamne Gorice) se nam poroča: Pred božičnimi prazniki je huda bolezen vrgla na posteljo našega č. g. župnika. Prosili smo prevzvišenega g. knezoškofa, naj bi aam blagovolili poslati duhovnega pomočnika. V splošno veselje je prišel k nam iz Krope č. g. Pavlin. Na našo največjo žalost je tudi ta mladi gospod zbolel pred prazniki. Vendar v
—	Hripa tudi v Pragi hudo razsaja. Neki dr. Hlavač je za to boleznijo umrl. V Brnu skoraj ni hiše brez bolnika. Ta bolezen je napala tudi nadvojvodo Friderika v Požunu; nevarnosti ni. V Londonu leži lord Salisbury; kraljičin zdravnik Jenner je dognal, da je 8alisburyjeva bolezen hripa. Razširja se posebno hitro tudi v jugoiztočni Evropi, posebno na Rumunskem in Bolgarskem. V Sofiji je mnogo diplomatskih zastopnikov zbolelo.
—	Grško kraljestvo z otoki vred broji po najnovejšem štetji 64.689 □ klm. in le 2,187.208 prebivalcev, to je na enem štirjaškem kilometru samo 34 prebivalcev.
—	Najbogatejši Američan je mr. Gould, ki ima premoženja 1375 milijonov frankov. Letni dohodek njegov zniša 70 milijonov frankov. Ko je prišel mr. Gould pred kakimi tridesetimi leti v Novi York, imel je v žepu — 25 dolarjev.
—	6 5.0 00 slonov povprek pobijejo v Afriki na leto; slonove kosti prodajo na leto 850.000 kil v vrednosti 9 milijonov gld.
—	Starost dreves ceni profesor pl. Kerner i v svoji knjigi „Pflanzenleben" za cipreso v skrajnem
slučaji na 3000 let, za hrast isto tako, za kostanj na 2000 let, za libanonsko cedro na 2000 let, za smreko na 1200 let, za poletno lipo na 1000 let, za mecesen na 600, za borovec na 570, za jablano na 500, za bukev na 300, za jesen na 200 do 300 in za gaber k večjemu na 150 let.
—	Nesreča. V londonski ubožni šoli v Fo-restgateju je po noči od 31. decembra do 1. ja-
praznikih nismo bili brez božje službe. Prišel je P""!'®	^^^ gojencev se jih
'' ■ je 40 zadušilo, dva sta pa popolnoma zgorela.
— IzVillalerda v Mehjiki poročajo listi: Na Silvestrov dan se je novi oder med predstavo podrl. Izkopali so dosedaj 250 težko ranjenih oseb. Koliko je ponesrečenih, dosedaj še ni znano.
namreč v Kamno Gorico v pokoju živeči č. g. župnik Lapajne, kateremu tem potom vsi izrekamo prisrčno zahvalo. Kdor v sili pomaga, dvakrat pomaga.
(Tvrdka bratov Zupanov) v Kamni Gorici je dne 5. t. m. dobila iz Bruslja krasno diplomo s svetinjo v priznanje za razstavljene stvari na zadnji bruseljski razstavi leta 1888. Diplomo so podpisali trgovski minister, predsednik razstavinega odbora in načelnik presojevalnemu sodišču. Naša domača tvrdka sme biti pouosna na to priznanje svojega napredka.
(Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil županu v lijašovcih na Štajarskem, Janezu Farkašu, srebrni križec s krono za zasluge.
(Redko!) V Rudniku sta umrli dve gluhi sestri samici, Marija in Katarina Gorše, ena 74 let, druga 76 let stara, isti dan in isti večer, ena ob 5., druga ob 8. uri in v isti sobi. Obe sta bili pre-
Tele^rami.
Dnnaj, 6. januarija. Pri f današnji seji konferencije so osobito vravnanje jezikov-nep vprašanja razpravljali. — V včerajšnji seji je dr. Eieger stališče Čehov nasproti Plenerjevim zahtevam pojasnil.
Berolin, 7. januarija. Cesarico Avgusto nevarno zapuščajo moči. Sapa težka.
Bruselj, 7. januai-ija: Gledališče Delabours je popolnoma zgorelo. Ogenj je navstal ob 2. uri po noči v oddelku za stroje. Pone-videni s sv. zakramenti ter umrli za ostarelostjo. [ srečil se ni nikdo.
Včeraj so ju skupaj pokopali.
(Personalstand des Bisthumes Lavant) za leto 1890 je izšel v prav lični obliki. Iz knjižice posnamemo, da šteje škofija lavantinska, katerej stoji na čelu premil. gosp. vladika dr. Mihael Nap o t ni k, 483.076 duš v 24 dekanijah. Vseh duhovnikov v škofiji je sedaj 450, izmed katerih jih deluje v dušnem pastirstvu 344 in 63 po drugih službah. Farii je v škofiji 189, lokalij 31, kapelanij 124; vseh cerkva in kapel skupaj je 647. Prečast. gg. kane; nikov je pri stolni cerkvi 7, častnih kanonikov 5. Bogoslovcev imajo v Mariboru sedaj 69 v semenišču in 7 zunaj semenišča. Deško semenišče šteje 45 gojencev.
(»Schematismus provinciae S. Crucis) ordinis minornm S. P. Francisci strictioris observantiae ineunte anno 1890" podaje letos tudi kratko zgodovino hrvatsko-kranjske provincije sv. Križa, katerej predstojnik je v Ljubljani bivajoči prečast. P. provincijal PlacidFabiani. V dvanajstih samostanih te pokrajine šteje red sv. Frančiška sedaj 78 mašnikov, 24 klerikov, 34 lajikov in 25 v samostanu živečih tretjerednikov. „Custos provinciae" je preč. P. E. Ozimek; definitorji čč. oo.: Juli) Bru-nar, Stanko Škrabec, Hugolin Satnar in Robert Do-linar; prokurator provincije pa čast. P. Tadej Gre-gorič.
(V Trst) se je minolo leto vpeljalo blaga 7,370.511 met. stotov, izvozilo pa 3 778.824 met. etotov.
(Na Danaji) so imeli lesni trgovci shod. Iz poročila povzamemo, da se je izvažanje lesa skozi Benetke zmanjšalo, pomnožilo pa po železnici Beljak-Videm v Italijo. Leta 1888 so izvozili v Italijo 3,001.160 met. stotov lesa v vredno.sti 231 milijona lir, minolo leto pa 3,094 500 met. stotov v vrednosti 24'3 milijona lir.
Raznoterosti.
— v tržaško Iu ko je tekom minolega leta priplulo 8213 ladij z vsebino 1,447.940 ton ; pristanišče jo zapustilo 8183 ladij z vsebino 1,441.250 ton.
London. 7. januarija. „Times" poroča iz Lisabona: Došla je nadaljna nota Salisbury-jeva, ki preti, da bo Anglija s Portugalom takoj pretrgala diplomatsko zvezo, ako jej ne da zadoščenja zaradi postopanja Serpe Pinta v Atriki. Ministerski sovet je Gonosu naročil, naj takoj odgovori.
Umrli »«:
1.	januarija. Apolonia HoJevar, delavka, 42 let, Kravja dolina 11, apoplexia cerebri.
2.	januarija. Marija Polovšek, železniškega preddelavca hei, 1'/» mes., sv. Petra cesta 57, božjast.
3.	januvarija. Miha Ljubše, misijonarske družba brat, 30 let, Travniške ulice 1, jetika
Trcmenisko sporočilo.
I Cas	Stanje
--;- Veter Vreme S;;^ |
nna^nvania miomen toplom««	-
opazovanja ^ „„ ceiiijn	» g
17. u. zjut.	747 5	—0 6	Brežv^	inegla ~
6 2. o. pop.	748 6	—0 4	„	„ 0 00
9. u. zve«.	750 5	—1-6	si. szap.__
7. u. zjut.	750 3	—3 4 brezv.	megla
6 2. u. pop,	752 1	—2-6	„	„ 0-00
9. u. ivee.	754 9	-3 6
Srednja temperatura obeh dni —0 6° in —3-2° za 1-9° in 0'4'' pod normalora.
I>iiiiajNka borza.
(Telegrafliino poročilo.) 7. januarija.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 86	gld. 70 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ 87	„ 15 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109	„
Papirna renta, davka prosta......101	„ 65 "
Akcije avstr.-ogerske banke...... 925	„ _
Kreditne akcije ..........333	_
London.............117	" 65 "
Srebro ..............
Francoski napoleond.........• 9	32 "
Cesarski cekini...........5	" .■>6 "
Nenpške marke ..........57	„ 62'/,"
S tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja soproga
Krislii KrašDTlc r.i. oieissr
dne 5. januarija ob '/jH- uri dopoludne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 45 letu svoje dobe v Gospodu zaspala; pogreb je bil v torek 7. t. m. popoludne. Priporočam jo v blag spomin.
Celje, dne 6. januarija 1890.
Fran Krasovic,
(1)	poilatar v Oelji.
Katranovepastile';^^
zajo v svojem učinku vse podobne izdelke. Izvrstno sredstvo so proti kašlju, hripavosti, boleznim v ratu, bronhija in pljuč. Škatlica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	(5)
leta 1880 iiovi, v najboljšem stanju,
prodi se za oU^/o kupne cene, ker se je zaradi nove cerkve tudi zistem ure moral izpreineniti. Bije samo ure, pridenejo se pa laldco četrtinke.
Več v c. in kr. kapelaniji Lipica, jiošta Sežana.	(3_2)
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanjl dlove-ikega telesa, glavobolu, navala krvi, otrp-nenlh udih, skaženem. želodci, pomaijkaiiji slasti do JedlJ, Jetrnih in obistnih boleznih.
in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Prodaja
IJ]RARi\A Tlt^ROCZl
(4) zraven rotovža v Ljubljani.
Razpoiilja se vsak dan s prvo pošto.
Lepota zob.
ALODONT
zobna gilcerin-creme
(preskušcna od zdravstvene oblastiiije)
.iSaOTSlfllBdropi,
C. kr. dvorni zala^atelji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijah itd. 1 komad 35 kr. V IJublJani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Picooliju, Iv. Svobodi, p. Trnkčczvju, dalje pri C. Karlngerju, Josipu Kordinu, Pelru Latniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisptrju.	(52—22)
ooooooooooooooooooooooool
Ud»j»t«lj: Matija Kalar.
Odgovorni "mdnik: l|Raoij Žitnik.
Tisk »Katoliike Tiskarne" v Ljubljani.