Leto XLIV, št. 461, 2. julij 2018 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 27. avgusta. Gradivo bomo zbirali do 14. avgusta. Dve desetletji Občine Horjul Občina Horjul je obeležila jubilej s podelitvijo priznanj in novimi pridobitvami. S ! HnWI 1.1 ffffJmUššsnw/jnr^ ti »Naj bo to praznik naše doline, zelenih polj, gozdov, naših vasi ter zadovoljnih ljudi. Ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa, ki čutijo svoj domači kraj in ljubijo Horjulsko dolino,« je med drugim v svojem nagovoru na osrednji občinski slovesnosti dejal župan Janko Prebil. Podelili so občinska priznanja in razglasili častnega občana - Justina Stanovnika. Jubilej so obeležili še z novimi metri asfalta, čistilno napravo in drugo infrastrukturo. Sicer pa je bil Dobrova - Polhov Gradec Na mizi idejni projekt za center Začeli postopek za center Emila Adamiča. Delovna skupina za spremljanje priprav in izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi se je seznanila in potrdila idejni projekt za center Emila Adamiča, sledila bosta predstavitev občinskemu svetu, ki je sicer predinvesticijsko zasnovo in investicijski program za center že potrdil in ga umestil v občinski proračun, in zbor krajanov. Med tem pa vsi upajo na čimprejšnjo potrditev občinskega prostorskega načrta, ki je temeljni pogoj. Log - Dragomer Podelili občinska priznanja Občina je praznovala. Župan Miran Stanovnik je ob občinskem prazniku med drugim podelil tudi občinska priznanja, ki so jih letos prejele različne delovne skupine in agencija. Hkrati so jubilej popestrili še s športnim in kulturnim dogajanjem ter novimi pridobitvami na občinski infrastrukturi. Več o tem si lahko preberete na ložansko-dragomerskih straneh. Borovnica Vabljeni na Dan borovnic! Dogajalo se bo 14. julija. Občina Borovnica tudi letos pripravlja Dan borovnic s tradicionalnim sejmom in živo glasbo. Gasilci bodo dobili novo vozilo, napovedano je tudi veliko kulturnega in družabnega dogajanja. Željni zabave bodo prišli na račun zvečer, ko bo Noč Borovnic(e), na kateri bodo nastopili: Anzhe, Dadi Daz, Damir Kovačic, Challe Salle, Tanja Žagar in Tabu. občinski praznik zgolj vrhunec skoraj enomesečnega dogajanja, ki so ga pripravila društva in organizacije. Več reportažnih zapisov o pestrem in bogatem dogajanju si lahko preberete na horjulskih straneh. >estrem © Vrhnika Preboj v državno ligo Odlični nogometaši Po izjemnih predstavah in trdem delu skozi celotno letošnjo sezono je selekciji U-15 NK Dren Vrhnika uspel izjemen podvig, saj so si fantje priborili nastopanje v prvi slovenski ligi zahod v naslednji sezoni in tako dosegli največji uspeh vrhniškega nogometa v zadnjih letih. Ekipa bo začela s treningi že sredi julija, prva tekma pa jih čaka sredi avgusta. E pflMNIK BDROMV/p Nflfc BOROVIVICfe/ — 2018 — Borovnica, sobota 14. julij m Dopusti Pod streho smo spravili še zadnjo številko pred poletjem. Tokrat smo izšli nekoliko kasneje, predvsem iz praktičnih razlogov. Na eni od sej Komisije za izdajanje glasila Naš časopis je bilo namreč rečeno, naj se čas redakcije junijske številke nekoliko podaljša, da bi vanjo zajeli še dogodke iz druge polovice junija, saj jih ni malo: na Vrhniki imajo Argonavtske dneve, v tem času praznujeta občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, dobro je tudi za Borovnico, saj lahko pripravi aktualnejši napovednik dogodkov za Dan borovnic sredi julija. Pripomba se je zdela smiselna, saj je objava teh dogodkov v avgustovski številki že malce »iz časa«. Temu se sicer z mesečnikom popolnoma ni mogoče izogniti, lahko pa se deloma. Tako smo letos izšli drugega julija in zajeli kolikor je bilo mogoče veliko dogodkov. Kot vidite, se v občinah pozna, da je volilno leto - veliko se dela, ureja in načrtuje. O tem pričajo številne reportaže v časopisu, nedvomno jih bo jeseni še več. Ne glede na to je pomembno, da so projekti v korist lokalne skupnosti, jo bogatijo in dvigujejo standard življenja v njej. Naj bodo v zadovoljstvo in skupno veselje. Želim vam prijetno in toplo poletje, naslikajte dovolj nepozabnih spominov, da vas bodo greli še v preostanku leta. Gašper Tominc Besede Cankarja Poznam tiste, ki veliko jokajo in veliko govore, plitki so v srcu in šibki v kolenih. ■ i Vi u /i f Ivan Cankar, Volja in moč - Dana N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rotoks Stara cesta 41. Vrhnika 040 835 935 | www.rotoks.si □ Nova vozila Tomos, Piaggio in Motowell: Tomos: od 1.249,00 EUR Piaggio: od 1.799,00 EUR Motowell: od 990,00 EUR □ Stroji za dom, vrt in gozd priznanih proizvajalcev: □ Prodaja in servis invalidskih pripomočkov in opreme: E3 □ Nudimo vam servis vseh bencinskih in električnih strojev, orodij, skuterjev in mopedov, ostrenje rezilnega orodja, varjenje plastike Poletje je čas za prenovo IMATE VSE POTREBNO? www.suga.si Blagovne znamke priznanih proizvajalcev. Za dom, hobi in prave mojstre. kmf IMAiMSI Navdih iz narave Colours of Nature CoImii Sy*tem Ceresit. Zanesljiv sistem toplotne izolacije. wm (J Vzdržljiva in estetska fasada, ki traja vrsto let. EMnH roR[SI Izdelke znamke Ceresit najdete tudi v Trgovini IGA Kvaliteta za profesionalce N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupMš dnjoJje, pJača/š ene ^ ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE A KVALITETE PODARIMO JT * okvir+stekli+delo ** akcije se med seboj ne seštevajo liinaiiiiiiiaasniiižiiiiE / *DEBEVEC' f m m t Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje itrorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, Čistilne naprave) -fclper in kombi prevoze j < Hg ,041/760-9127041/737^545 iitfb@agrm-debefvec.6oni novcr iJ] nsi S » SKUPINA NOVOGRADNJE nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 slavko@skupinanovogradnje.si ] www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Vabilo Vabimo vas na odprtje razstave klekljarske sekcije Punkeljc KD Borovnica z naslovom OD NITKE DO ČIPKE v petek, 13. julija, ob 19. uri v večnamenski dvorani borovniške osnovne šole. Prve novice V Borovnici odprli Graft Polymere V nekdanji Likovi coni je odprlo svoja vrata novo podjetje Graft Polymere, ki se ukvarja z izdelavo kompozitov in polimernih mešanic. Podjetje združuje rudarske in kemijske inženirje ruskih korenin, izraelski kapital in britansko poslovno kulturo. Sedež ima v Veliki Britaniji, v Borovnici pa so odprli poslovno enoto. Kot je dejal Victor Bolduev, ustanovitelj podjetja, ima Slovenija zelo dobro lokacijo, saj je v središču Evrope in je kot taka odlično izhodišče za osvajanja evropskega trga. Občina Dobrova Polhov Gradec je praznovala V večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec je potekala letošnja slovesnost, s katero je občina Dobrova - Polhov Gradec obeležila občinski praznik, dan državnosti ter podelila priznanja in grbe najbolj zaslužnim občanom, hkrati pa zaobjela novo turistično zgodbo o polhu. Najvišja priznanja, grbe, so prejeli Milan Dolinar (bronasti grb), Darinka Orel (bronasti grb) in Matija Kavčič (zlati grb za življenjsko delo). Podpisana pogodba za ureditev ceste Kot smo že poročali je občina prejela EU sredstva za ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike skupaj s pešpotjo, od Kulturnega centra Vrhnika - KCV do Voljčeve 27 oziroma do prvega odcepa za Raskovec v višini skoraj 207.000 EUR. Vrednost projekta je bila sicer ocenjena na nekaj več kot 1,255 tisoč EUR. Zadnja novost je ta, da je pogodba za izvedbo del podpisana, izvajalec pa mora dela zaključiti do 30. septembra letos. Upoštevajte prometne predpise Šolski razredi in domače pisalne mize bodo v naslednjih tednih bolj ali manj samevale. Mladina se bo zadrževala na domačih dvoriščih, otroških in šolskih igriščih, tekali bodo sem in tja... Na kolesih jih bomo srečevali tudi na cestah.V teh poletnih mesecih so ceste še dodatno obremenjene z številnimi rekreativnimi kolesarji. Zupan Horjula Janko Prebil in inšpektor višji svetnik, mag. Stanislav Bele zato pozivata vse udeležence v prometu, da dosledno upoštevajo omejitve hitrosti in druge prometne znake. To ne velja le za voznike avtomobilov, temveč tudi za kolesarje in traktoriste. Na pobudo predstavnikov posameznih vasi, bodo v prihodnjih tednih poostrene kontrole hitrosti in upoštevanja prometnih predpisov. V kolikor sami zaznate kršitev se obrnite na http://www.mired.si/. m\ ö Županova petka Ivoni in Neži Tokratno županovo petko sta zaradi izjemnih športnih dosežkov prejeli dve dekleti, domačinki iz Dragomerja in Loga. Petnajstletna Ivona Vukičevic, sicer članica mladinske državne reprezentance, ki se lahko pohvali z drugim mestom v mnogoboju za državno prvenstvo in s petnajstim mestom na ekipnem evropskem prvenstvu v Španiji. Njena mlajša kolegica Neža Podvratnik pa šteje trinajst let in se lahko pohvali s prvim mestom v mnogoboju za državno prvenstvo in šestim mestom v mnogoboju s pokalnega tekmovanja v Belgiji. Neža je sicer članica državne kadetske reprezentance. Gasilci v Verdu sprejeli v svojo sredo novo lepotico PGD Verd je praznovalo 135 let svojega delovanja, kar so obeležili s slavnostjo z gasilsko povorko, govori in podelitvijo priznanj. Dogajanje je doseglo vrhunec s sprejemom nove avtocisterne (AC 35/100), ki bo pomembna tehnološka pridobitev v njihovi garaži. Več podrobnosti kako je potekala slovesnost, ki se je zaključila z veselico, si preberite na vrhniških straneh. -> 9 -> @ Razstava bo na ogled še v soboto in nedeljo, 14. in 15. 7., od 8.00 do 21.00. Vljudno vabljeni! PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja ¡n.ipr£yzem: Verd' 107, _j" Vrhnika (nekdanji LIKO) 135 let PGD Verd N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Županova beseda Spoštovane Vrhničanke, cenjeni Vrhničani letošnje leto je eno izmed prelomnih let, v katerem se odločamo o marsičem. Za nami sta referendum o drugem tiru in državnozborske volitve, pred nami pa je za občino morda najpomembnejši dogodek, to so lokalne volitve, na katerih bomo izbrali župana in občinske svetnike. In čeravno na njih ne bom kandidiral za ponovno izvolitev v župansko funkcijo, želim na tem mestu podati tudi moje razmišljanje o dogodku. V prejšnjih mesecih je bilo kar nekaj razprav, člankov in drugih prispevkov, ki so odkrito ali pa manj odkrito kazali znake političnih tendenc pridobivanja naklonjenosti. In prav je tako, saj je temeljno načelo demokracije izražanje svojih mnenj in pogledov na vse, predvsem aktualne dogodke in razmere. Ne strinjam pa se s pristopi, ko se skuša s polinformacijami ali celo dezinformacijami zavajati javnost in negirati uspehe, ki so bili doseženi, vendar nekomu pač niso po godu. Ko se oziram nazaj, na prehojenih malo manj kot osem let, ugotavljam, da je vrhniška občina ena uspešnejših slovenskih občin, z mnogimi uspehi, ki nam jih drugi zavidajo. In pri tem tako pogosto nastajajo primerjave najprej s sosednjimi občinami, nato pa še z drugimi. Naj na tem mestu ne navajam investicij, ki smo jih že končali, in tistih, ki so v izvedbi, ter se osredotočim samo na priznanja, ki smo jih pridobili v prejšnjih letih. Naštel bom samo prva mesta, čeprav smo bili nagrajeni tudi za nižje uvrstitve: - 1. mesto po izboru strokovne žirije za najboljšo turistično stran v Sloveniji v letu 2015, nagrado Websi, spletni prvaki, - 1. mesto v Sloveniji v kategoriji do turistov najprijaznejšega kraja po izboru tujih državljanov v akciji Dnevnikova izvidnica za leto 2015, - 1. mesto v Sloveniji v kategoriji do turistov najprijaznejšega kraj po izboru strokovne komisije v akciji Dnevnikova izvidnica za leto 2015, - skupaj z Občino Kamnik priznanje za najbolj pro-pulzivno občino v regiji po izboru Turizma Ljubljana, - zmagovalka med srednjimi občinami kot najbolj zelena in energetsko učinkovita občina v Sloveniji v letu 2011. Naj za konec dodam še najnovejši uspeh. Ob svoji petin-dvajsetletnici je Ekosklad, ki je s svojimi sredstvi sodeloval pri energetski sanaciji, med svoje referenčne naložbe uvrstil tudi vrtec Komarček (Poštna 1) kot primer dobre prakse, pa čeprav so imeli mnogi Vrhničani kup pripomb in mnenj o slabem vodenju investicije. Sofinancer je, pred izplačilom svojega deleža, preveril pravilnost in skladnost izvedbe in, kot sem omenil, razvrstil investicijo med njihove najboljše projekte. Takšnih uspehov okoliške občine, razen Ljubljane, s katero se žal ne moremo primerjati, niso dosegle. Vse to pa je plod trdega in pogumnega dela tako občinskih struktur kot tudi služb in organizacij, ki delujejo v okviru same občine, pa tudi društev in zasebnih ter javnih asociacij, ki jih skušamo povezati med seboj. Zato bi se na tem mestu res rad zahvalil Zavodu Ivana Cankarja, saj si razvoja turizma ne bi mogel predstavljati brez njihovih zaposlenih (obsežen članek so pripravili v 459. številki NČ). Tudi na področju kulture je vrsta dogodkov in ob vsakoletnem pestrem programu smo letos pripravili še kup dogodkov v okviru Cankarjevega leta. Tudi pri tem sodeluje vrsta deležnikov pod koordinacijo Tatjane Oblak Milčin-ski. V podkrepitev trditve naj zapišem, da bo tudi zaključna prireditev, ki bo državnega pomena, ravno na Vrhniki. Zato sem zelo razočaran, ko nekateri trdijo, da se na Vrhniki nič ne dogaja. Drage bralke in bralci Našega časopisa. Prepričan sem, da vsakokratno številko skrbno in kritično preberete in si tako ustvarite lastno mnenje o prispevkih. Enako velja tudi za druge medije, ki jim sledite. Zato verjamem, da si vedno ustvarite jasno podobo o tem, kaj je res in kaj ne. Sledite svojem prepričanju tudi na prihajajočih volitvah in izvolite prave ljudi, ki ne bodo samo govorili ali pisali, pač pa tudi udejanjili svoje obljube. Stojan Jakin, župan Podpisana pogodba za ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike Kot smo že poročali, je Ministrstvo za infrastrukturo s sklepom dodelilo sredstva EU Občini Vrhnika za ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike skupaj s pešpotjo od Kulturnega centra Vrhnika - KCV do Voljčeve 27 oziroma do prvega odcepa za Raskovec v višini skoraj 207.000 evrov. V skladu s podpisano pogodbo bosta projekt delno financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Vrednost projekta je bila ocenjena na nekaj več kot 1,255 tisoč evrov. Že lani je bil podpisan Sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije regionalne ceste Vrh-nika-Logatec, po katerem bo Direkcija RS za infrastrukturo Volitve na OOZ Vrhnika kot sofinancer zagotovila sredstva dobrih 46 % vseh stroškov, slabih 54 % pa bo skupaj z odobrenimi sredstvi EU zagotovila Občina Vrhnika. V februarju 2018 je bilo objavljeno javno naročilo za izbiro izvajalca del. V roku je prispelo sedem ponudb. Po končanem pregledu je bila sredi maja 2018 izdana odločitev Občine Vrhnika o oddaji javnega naročila podjetju CPK, d. d., iz Kopra za ponudbeno vrednost slabih 977.000 evrov skupaj z 22 % DDV. Dosežena vrednost del je manjša od projektantske ocene predvidenih stroškov in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Glede na dogovorjeno finančno konstrukcijo bo tako DRSI zagotovila dobrih 450 tisoč evrov, EU in RS skoraj 207 tisoč evrov in Občina Vrhnika nekaj manj kot 320 tisoč evrov. Dela po pogodbi, ki je bila 7. 6. 2018 podpisana z izbranim izvajalcem del, zajemajo ureditev štirih križišč, vključno z novim uvozom do Kulturnega centra Vrhnika, dostopanje do pokopališča in Močilnika, zavijalne pasove, oporne zidove, semaforiziranje prehoda za pešce in druge ukrepe za umirjanje prometa in izboljšanje varnosti. Cilj te ureditve je povezati dva dela Vrhnike med seboj tako, da se bo izboljšala varnost za najšibkejše udeležence v prometu, to je kolesarje, pešce, invalide in šoloobvezne otroke. Šolska pot iz Raskovca do OŠ Ivan Cankar na Lošci bo, po ureditvi, lahko potekala po desni strani Tržaške ceste, gledano v smeri centra Vrhnike. Prečkanje regionalne ceste ne bo več potrebno. Izvajalec se s podpisom pogodbe obvezuje začeti z izvajanjem prevzetih del takoj po uvedbi v delo in jih dokončati do 30. 9. 2018. Janko Skodlar, podžupan Izvoljeno vodstvo za obdobje 2018-2022 Letos etu se je iztekel štiriletni mandat predsedniku OOZ Vrhnika, poslancem v Skupščini OOZ Vrhnika, članom Upravnega in članom Nadzornega odbora OOZ Vrhnika. V skladu s Pravilnikom o volitvah in Sklepu o razpisu volitev v organe zbornice smo volitve organizirali dve sredi, in sicer 16. in 23. maja. Volitve so potekale na sedežu zbornice v Domu obrtnikov. Sklep, da bodo volitve dva dneva, je Skupščina sprejela in potrdila z namenom, da bi čim več članom omogočili, da bi izrazili svojo voljo in dali glas tistim kandidatom, ki so vredni zaupanja za vodenje zbornice v obdobju 2018-2022. Že pred samimi volitvami so vse člane pozvali, naj podajo svoje predloge za poslance skupščine, predlagani kandidati pa so podpisali izjavo, da soglašajo s kandidaturo. Kandidati so bili, glede na sedež poslovalnice, razdeljeni v štiri volilne enote. Po postopku, ki je opredeljen v Pravilniku o volitvah in Sklepu o razpisu volitev, je bilo izvoljenih 21 poslancev v Skupščino OOZ Vrhnika. Izvoljeni so bili (po abecednem redu priimka): Bajc Ma- teja, Čepon Stanislav, Drašler Andraž, Gabrovšek Matjaž, Gutnik Peter, Habat Franc, Hlebec Simon, Jamnik Janez, Jereb Matjaž, Jesenko Roman, Jezeršek Marko, Koprivec Marko, Kržič Janez, Malovrh Robert, Marolt Mirko, Merlak Primož, Molek Peter, Nolimal Tomaž, Popit Marko, Škof Peter in Tomažič Franci. Člani skupščine so se že sestali na prvi seji 6. junija in izvolili mandatarja oz. predsednika zbornice. Le-to bo v obdobju 20182022 ponovno vodil Simon Hlebec z Vrhnike. Predsednik je imenoval tudi svojo najožjo ekipo, s katero bo vodil zbor- nico. Upravni odbor sestavljajo (navedeni po abecedi priimka): Čepon Stanislav, Gutnik Peter, Jereb Matjaž, Jezeršek Marko, Koprivec Marko, Molek Peter, Nolimal Tomaž, Popit Marko, Sumina Miloš in Velkavrh Uroš. Član pa svoji funkciji je še Simon Hlebec - predsednik. Za podpredsednika zbornice je bil izvoljen Matjaž Jereb. Na prvi seji so člani skupščine volili še nadzorni odbor, ki bo za štiri leta sestavljen takole (navedeni po abecedi priimka): Caserman Peter, Kogovšek Janez in Penko Gregorka Klav-dija. A. C. N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Žekš: v enotnosti je prihodnost Zbrani gostje pod lipo samostojnosti, zasajeno pred 27-imi leti. Vrhnika, 25. junij - V Parku samostojnosti v središču mesta je potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik je bil častni občan dr. Boštjan Žekš, ki se je spraševal, zakaj neki smo Slovenci tako nezadovoljni z lastno državo. Menil je, da je to posledica lastne svobode in hkrati črnogledosti medijev. Po njegovem mnenju je zadnja leta ravno zato tako aktualen Cankar, ki gleda v duše posameznikov in sprašuje po poštenju, napuhu, lakomnosti ... Zato je poudaril, da je treba imeti več optimizma, zaupanja vase, predvsem pa se usmerjati proti prihodnosti. Ne gre pozabi- ti preteklosti, a vedeti moramo, kam gremo. Živeti moramo skupaj, v slogi, ker le enotni bomo lahko zmagali, je sklenil svoj govor. Zbrane je nagovoril tudi župan Stojan Jakin, ki je prav tako izpostavil enotnost, ki je pripomogla k naši samostojnosti. Nanizal je dosežke svojega mandata in dejal, da je občina zanje prejela za en občinski proračun evropskega oziroma državnega denarja. Omenil je še letošnje projekte: gradnjo pločnika in krožišč na začet- ku logaškega klanca, gradnjo kolesarskih povezav, širitve ceste proti Pod-lipi, gradnjo prizidka zdravstvenega doma in Slomškove šole. Kot je dejal, se tempo - kljub volilnemu letu - ni ustavil. Še več, na mizi sta dva projekta, ki bi utegnila ugledati luč sveta prihodnje leto, to sta južna obvoznica in most čez Ljubljanico. Za to so na voljo evropska sredstva, koliko jih bo pa občina dejansko dobila, bo odvisno od njegovega naslednika. Pečat dobre pol ure dolgi prireditvi so dali še veterani vojne za Slovenijo z »veteranskim dejanjem«, župnik Mohor Rihtaršič z blagoslovom domovine ter kulturni ustvarjalci: Pihalni Na voljo 30 tisoč za pospeševanje podjetništva Občina Vrhnika in Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika sta združili moči ter za letos skupno namenili 30 tisoč evrov za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva. Večino od sredstev, 25 tisoč, je primaknila občina. Sredstva lahko prejmete preko razpisa, ki je objavljen na koncu vrhniških strani, upravičenci pa so majhna podjetja in samostojni Vabilo podjetniki. Sedež firme in kraj investicije morata biti v občini. Sredstva so namenjena subvencioniranju obrestnih mer za spodbujanje investicij, za spodbujanje udeležbe na sejmih in Poletni vklop - športne počitnice Le nekaj dni nas loči od začetka novih športnih počitnic. Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika bomo ponovno organizirali športne programe za osnovnošolce. Poletni vklop - športne počitnice bo potekal od 2. julija do 24. avgusta, vsak delovni dan od 6.30 do 16.30. Zaradi obnovitvenih del v OŠ Ivana Cankarja bo letos Poletni vklop izjemoma v ŠPORNI DVORANI ANTONA MARTINA SLOMŠKA, Pod Hruševco 33, na Vrhniki. Poleg tega, da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo manjših otrok, je organiziran tudi z namenom: polepšati poletne počitnice otrokom in jim omogočiti nepozabna doživetja ob sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa. Vklop je namenjen osnovnošolcem in tudi otrokom, ki bodo septembra prvič prestopili osnovnošolski prag. PROGRAM bo objavljen proti koncu junija na spletni strani www.zavod-cankar.si in na strani FB našega zavoda. Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport Ivana Cankarja orkester Vrhnika, Robi Pepeljak in Vid Koprivec z recitacijama, Melanie in Tomi Popit pa z glasbeno-vokalnim nastopom. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadolnik. Gašper Tominc, foto: GT Sojenje v zadevi Liko se bo začelo avgusta razstavah, za pomoč pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov ter za odpiranje novih zaposlitev. Prijava na razpis se bo začela 2. julija in trajala do prvega oktobra letos. Dodatne informacije dobite na območni obrtno-podjetni-ški zbornici in na občini. (gt) Na Ekoskladovi razstavi tudi vrhniški vrtec Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad, v letu 2018 obeležuje 25. obletnico delovanja, zato želi ob tej priložnosti javnosti predstaviti nekaj primerov dobrih praks okoljskih naložb, izvedenih s pomočjo spodbud Ekosklada. V ta namen so v parku Tivoli v Jakopičevem sprehajališču pripravili fotografsko razstavo, ki bo na ogled od 5. junija do 4. avgusta letos. Razstava je nastala v sodelovanju z investitorji, Turizmom Ljubljana in arhitekturnim fotografom Miranom Kambičem. Svoj razstavni pano je med drugim našel tudi projekt celovite obnove vr-tčevske enote Komarček na Vrhniki, ki se lahko pohvali, da je bil eden prvih energetsko saniranih spomeniško zavarovanih objektov v Sloveniji. GT, foto: Miran Kambič Ljubljana, 6. junij - Na ljubljanskem sodišču je potekal predobrav-navni narok v zadevi Liko Vrhnika, za katerim je ostal večmiljonski dolg do države, dobaviteljev in odpuščenih delavcev. Obtožnica bremeni peterico: Igorja Laha, Iztoka Svetina, Albina Rožmana, Marjana Vukosava in Danila Peteha. Kot navaja Večer, tožilstvo Laha bremeni treh kaznivih dejanj oškodovanja upnikov ter po eno kaznivo dejanje pranja denarja in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Svetinu in Rožmanu očita oškodovanje upnikov, Petehu pranje denarja, Vukosavu pa poleg pranja denarja še tri oškodovanja upnikov. Na sodišču sta se zglasila samo Ro-žman in Vukosav. Kot navaja Večer, Rožman krivdo zanika, Vukosav pa se o očitkih še ni izrekel. Je pa njegov zagovornik prosil sodnico, da se s klientom pogovarjata o morebitnem priznanju krivde. Kot v Večeru še navaja Damijana Žišt, je vrhniška družba Liko prešla v Lahovo last leta 2007. Tedaj je imela za več kot 27 milijonov evrov premoženja in kar 15 milijonov evrov kapitala. Domnevno sporni posli, v katere naj bi bili vpleteni obtoženi, so se dogajali spomladi 2012. Upniki Lika in hčerinskih družb so bili oškodovani za 5,9 milijona evrov. Nekdanja hčerinska podjetja Liko Trade, Liko Vrata, Liko Pohištvo in Liko Natur ter Liko Erles so končala v stečaju. Za vse, ki krivdo zanikajo, se bo sojenje začelo 23. avgusta. Gašper Tominc N OS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Znova med Rimljani na Vrhniki Čez vikend, 2. in 3. junija 2018, so v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika v sodelovanju s KD Vespesjan, italijansko skupino Legio I Italica za ponazarjanje zgodovine, s Skupino STIK, zavodom ArheoVed, društvom Divja, Hrvaškim pomorskim in zgodovinskim muzejem z Reke in z ZVKDS na Zaplani priredili Rimske dneve. Ploščad pred Mercatorjem bodo uredili Ploščad pred Mercatorjevo trgovino na Cesti 6. maja ni ravno svetal zgled videza. »Že skoraj leto dni se ploščice pred trgovino lomijo in odstopajo od podlage, kar je neprijetno in lahko tudi nevarno za starejše. Predvsem pa dvomim, da je to lahko tako velikemu trgovcu, kot je Mercator, v ponos,« nam je zaupal bralec Milan. Za odgovor smo se obrnili k Najboljšemu sosedu, kjer so nam GT odgovorili, da je njihova vzdrževalna služba že dogovorjena z izvajalci, da bodo približno do konca junija sanirali težavo s ploščicami. »Samo zamenjava poškodovanih ploščic se namreč ni obnesla, zato jih bomo odstranili in ploščad primerno uredili.« Zahvala Krajani Blatne Brezovice so bili že dlje nezadovoljni zaradi nedokončane meteorne kanalizacije, ki poteka v Blatni Brezovici od gasilskega doma proti predelu vasi, imenovani Postrana. Kanalizacija je bila delno zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja, vendar iz neznanih razlogov takrat ni bila dokončana. KS Blatna Brezovica je z nastalo problematiko seznanila občinsko upravo Občine Vrhnika, ki je s svojimi strokovnimi službami takoj opravila ogled situacije na terenu ter pri tem ugotovila, da se meteorna voda iz obcestnega jarka izliva po zasebnih kmetijskih površinah. Na skupnem sestanku so sprejeli sklep, da Občina Vrhnika takoj začne sanacijo nastale situacije. Gradbena dela so strokovno in kakovostno opravili delavci Komunalnega podjetja Vrhnika, ki so pri tem uredili tudi cesto, pri tem pa sanirali vse okoli- ške ceste, ki so jih uporabljali v času gradnje. Za uspešno končan projekt so nedvomno zaslužni župan Stojan Jakin, direktorica občinske uprave ga. Vesna Kranjc, vodja oddelka za komunalne zadeve ga. Tina Kobal, predstojnik medobčinskega inšpektorata in re-darstva g. Stanislav Bele, prav tako pa tudi vodja vzdrževanja cest g. Jože Turk iz Komunalnega podjetja Vrhnika in direktorica mag. Brigita Šen - Kreže, ki sta z gradbenimi deli nadaljevala, čeprav a so posamezniki v vasi na tak ali drugačen način to poskušali preprečiti. V imenu sveta KS Blatna Brezovica predsednik Branko Skubic Nastopajoči na prireditvi so obiskovalce popeljali v prav posebno obdobje vrhniške zgodovine - v čas poznega Rimskega imperija. Pred 1700 leti je namreč po pobočjih Vrhnike starorimska vojska gradila obrambni zid Claustra Alpium Iuliarum, ki naj bi osrčje rimske države varoval pred vdori tujih ljudstev z vzhoda. Vojaško življenje antičnega Rima in Navporta so sodelujoči vsem radovednežem približali z delavnicami izdelovanja rimskih fibul, lončevine, čelad, mečev in ščitov, s prikazom antičnih obrti ter z zgodovinskimi ko-stumiranimi ponazoritvami tedanjega vojaškega vsakdana. Ogledali in dotaknili so se lahko takratnih oblegovalnih naprav in vojaške opreme ter oblačil, odkrivali pa so lahko še starorimske kulinarične dobrote, lončevino, nakit, modo in druge vsakdanje predmete. Otroci in tisti mlajši po srcu so se udeležili urjenja za po-znoantičnega legionarja ali so si izdelali lasten rimski novec, obiskovalke pa so si lahko spletle lasten lovorjev venček. Čas starih Rimljanov so obiskovalci podoživeli tudi skozi rimske družabne igre ter druženje ob rimski glasbi. Tisti bolj pustolovskega duha pa so se lahko skupaj z determinatorko za gobe in zeliščarico-arheolo-ginjo odpravili k arheološkim ostalinam zidu - na gozdno popotovanje po skrivnostnem svetu gob in zdravilnih zeli ter se seznanili z njihovo uporabo med Rimljani in v današnjem času. (US) foto: Urška Straži-šar in Gorazd Vahen Dogodek so organizirali v sklopu projekta Claustra+, ki ga sofinancirajo iz sredstev ESRR (program Interreg V-A Slo-Hr). Dobrodelni študenti zbrali 1200 evrov za letovanje otrok Klub vrhniških študentov je združil moči z založbo Nika in pripravil prvi dobrodelni rok večer, na katerem so zbirali sredstva za Pomežik soncu. Gre za humanitarni program Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki že od leta 1999 predvsem s pomočjo donacij omogoča letovanje otrokom iz socialno ogroženih družin in zdravstvena letovanja otrok s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin. Na koncertu so nastopile zasedbe 2B, Lumberjack, Imset, Seven Days In May ter John F. Doe. S svežimi materiali, prihajajočimi ali ravnokar izdanimi albumi so zasedbe pritegnile številčno občinstvo, ki se ji organizatorji in nastopajoči zahvaljujejo za aktivno sodelovanje pri zbiranju sredstev. S pomočjo je KVŠ zbral kar 1.200 evrov. programa Pomežik soncu s prostovoljnih prispevkov obi- Zbrali so štirikratnik postavlje- tem zneskom lahko poravnala skovalcev, donacij podjetij in nega cilja in Zveza prijateljev desetdnevno letovanje kar šti- izkupička od prodanih pijač mladine Slovenije bo v okviru rih otrok. (gt) N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Festival obiskalo okoli 30 tisoč obiskovalcev Med 15. in 24. junijem so potekali že 26. Argonavtski dnevi, ki so letos privabili rekordno število obiskovalcev. Direktor ZIC Vrhnika, Boštjan Koprivec Zvrstilo se je okoli 90 dogodkov, kar je terjalo zelo velik organizacijski napor od krovnega organizatorja - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ter soorga-nizatorjev. »Večji obisk lahko pripišemo širši promociji festivala preko oglaševanja. Letos smo namreč poleg na Vrhniko in njenih sosednjih občin ciljali tudi na Ljubljano. Poslali smo kar 90 tisoč brošur, v kateri nismo samo navajali festivalskih dogodkov, marveč podali tudi namige za družinske izlete v času izven festivala,« je pojasnila Marija Za-krajšek, ki na Zavodu pokriva področje turizma in je hkrati tudi vodja festivala. Oceno o številu obiskovalcev je podal direktor Zavoda Bo- štjan Koprivec. »Ocenjujemo, da nas je obiskalo okoli 30 tisoč obiskovalcev. Množičnost obiska potrjuje naš vloženi trud, pri čemer bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali tako po finančni kot organizacijski plati. Posebna hvala gre ekipi na našem Zavodu, ki bdi nad projektom, še posebej tehnični ekipi, Uvod v festival tlakovali orkestri ki se je zaradi množičnosti dogodkov resnično žrtvovala. Po vsem videnem in doživetem lahko potrdim Cankarjevim besedam, da na Vrhniki živijo veseli ljudje. Pesem je naš jezik in naša pesem je vriskanje. Hvala, ker ste zavriskali z nami!« Gašper Tominc Letošnji Argonavtski dnevi, 26. po vrsti, so se začeli s slovesnim odprtjem v športnem parku. Že naslednji dan so se nadaljevali z najbolj obiskanim dogodkom v Cankarjevem mestu - Nočjo na Vrhniki. Tako prvemu kot drugemu dnevu so dali pečat orkestri - v taki ali drugačni obliki. Ljubljenec domačega občinstva: Challe Salle Festival, ki mu je letos dalo pečat blizu 90 dogodkov, krovno organizacijo nad njim pa je imel Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, se je začel (petek, 15. junij) s tradicionalnim dogajanjem na velikem odru v športnem parku, ki so ga tokrat zasedli člani orkestrov Big Band RTV Slovenija (dirigent Patrik Greblo) in Simfonika (Marko Fabiani) ter pevski zbor Mavrica z Vrhnike (zborovodkinja Darinka Fabiani). Gostje so se z glasbo in petjem (solistka Eva Kovačič) sprehodili po krajih Cankarjevega življenja, seveda pa ni manjkal tudi grški melos. Program sta z duhovitim merjenjem moči med Cankarjem in Jazonom povezovala Juš Milčinski in Rok Bohinc. Uro in pol dolg program, ki mu je prisostvovala šestogla-va množica ljudi, se je končal s tradicionalnim prižiganjem argonavtskega ognja (župan Gonarsa, vrhniški župan in grški veleposlanik) in povabilom na brezplačno županovo pivo. Noč na Vrhniki - največja zabava v mestu Da je tradicionalna Noč na Vrhniki (sobota, 16. junij) največja zabava v mestu, že dolgo ni dvoma. Vsako leto jo obišče večtisočglava množica obiskovalcev in tudi letos ni bilo nič drugače. Program se je začel ob pol sedmih zvečer z nastopi otroških plesnih skupin (Plesna šola Petka), s čimer je organi- * * it y - l i ^tjJ k 1 ; ' - tv zator poskrbel za najmlajše občinstvo.Nadaljevanje večera so z glasbo obarvale domače in tuje zvezde. Osrednja skupina je bila Plavi orkestar z legendarnim Sašem Losicem, ki ni pustil nikogar ravnodušnega. Pred tem je več tisočglavo občinstvo ogreval Miran Ru-dan z lastnimi in zimzelenimi melodijami Pop Designa. Organizatorji so tudi letos pripravili poslastico za lokalno mladino, ko so na oder povabili največjo lokalno mega zvezdo po imenu Challe Salle. Veliko pozornosti pa je tako s svojim glasom kot stasom pritegnila Alya. Najbolj vztrajne zabavljače je proti jutru pospremil nekdanji Pankrt Pero Lovšin. Noč na Vrhniki je potekala v organizaciji prireditvene agencije Interplan, Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ter Občine Vrhnika. Dobrodelne frizerke zbrale več kot dva tisoč evrov Letošnja novost Argonavt-skih dni je bil tako imenovani sobotni (16. junij) Frizerski maraton, v okviru katerega so frizerke, frizerji in vizažistke opravljali svoje storitve v zameno za prostovoljne prispevke. V dvanajsturnem maratonu so zbrali kar 2550 €, ki so jih namenili v dobrodelne namene (Zvezi prijateljev mladine Slovenije) za letovanje otrok in nakup šolskih potrebščin. Kot je dejala Neška iz istoimenskega frizerskega salona na Stari cesti, ki je bila pobudnica in gonilna sila projekta, se je na njen poziv odzvalo več kot trideset frizerjev, frizerk in viza-žistk. »Ze v času tekmovanja v šovu Zlati rez smo se pogovar- jale, kako bi lahko bile s svojim delom dobrodelne. Tako se je porodila ideja o dobrodelnem maratonu, na katerega sem povabila Srednjo frizersko šolo, prijateljice, poslovne kolege, nekdanje frizerke, vizažistke, kozmetičarke ... Odziv je bil odličen. Ne gre samo za dobrodelno noto, gre tudi za druženje, poslovno mreženje, izmenjavo izkušenj.« Na stolih frizerk se je tako izmenjalo na desetine mladih in starih, žensk in moških, željnih poletne lepotne osvežitve. Vsekakor je projekt padel na plodna tla, vsa pohvala pa velja dekletom in puncam, pa verjetno tudi kakšnemu moškemu, ki so zmogli maratonsko striženje v dobrobit otrok. Gašper Tominc, foto: GT N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Komiki ponovno nasmejali občinstvo do solz Vrhnika, 20. junij - Večer Stand up komedija je eden tistih dogodkov, ki ga v okviru Argonavtskih dni ne bi smeli zamuditi. Gre za dve uri brezplačnega smeha, zadnja leta v bazenu v športnem parku, pred tem pa na Sodnijskem trgu. Letos je zabavljaško ekipo sestavljal četverček: stari znanec Vrhnike Perica Jerkovic, Rok Bohinc, ki je pred dnevi vodil odprtje Argonavtskih dni, novinka, a zato nič manj zabavna Eva Virc ter Rok Škrlep z njemu značilnim humorjem. Menim, da se je občinstvo strinjalo, da so bili vsi, brez izjeme, odlični. Dogodek, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, so dodatno še popestrili z nagradnimi igrami pod pokroviteljstvom mobilnega operaterja A1. Tisti večer stand up komedija ni bila edini dogodek, ki je privabljal obiskovalce v bazen. Pred tem so na svoj račun prišli otroci, ki so imeli piknik s Plesno šolo 5-ka »Poletje, daj 5-ko!« Gašper Tominc, foto: GT Poplesavale v vročih ritmih salse Vrhnika, 18. junij - V okviru Argonavtskih dni je poskrbljeno tudi za dobro telesno počutje. Lani so dekleta in žene vabili na zumbo, letos pa so na ploščadi v športnem parku poplesavale ob ritmih salse. Martina Gojkošek je zbrane najprej naučila osnov solo salse, v drugem delu pa se je začel »salsation party«, funkcionalni dance-fitness program, prežet z latino ritmi, pri čemer so vajeti prevzele še druge inštruktorice: iz sosednje Italije Na-talya Kobzar, ljubljanska inštrukto- rica Viktorija Manzinni in vrhniška inštruktorica Irena Pfundner Tkalec (Športno društvo Plešem zase). Sprva je pod šotorom na prizorišču preplesavalo le dober ducat deklet in žena, uro kasneje jih je bilo mogoče šteti že v desetinah. Množičen obisk dogodka je organizatorju jasen signal, da bo tovrstne dogodke organiziral tudi v prihodnje. (gt, foto: gt) Vrhniški Big Band nastopil kar dvakrat Tokrat je Big Band Vrhnika kar dvakrat zabaval svoje zvesto občinstvo. V torek, 19. junija, je v Parku samostojnosti v središču mesta nastopil v tandemu z godali, na odru pa je blestel solist Andrej Jesenovec. Dogajanje na prostem je potekalo v sproščenem ozračju in je pritegnilo veliko naključno mimoidočih. Drugi nastop Big Banda pa je potekal v bazenu v športnem parku, kjer se jim je na podiju pridružil legendarni Janez Bončina - Benč, eden vodilnih avtorjev in izvajalcev slovenske in nekdanje jugoslovanske rock glasbe. Slabi dve uri dolg program pod zvezdnim svodom je minil kot bi trenil. Gašper Tominc, foto: GT Janez Bončina - Benč in Matjaž Lenarčič - Buco, vodja orkestra Argotlon: po blatu in pod elektriko do cilja Vrhnika, 23. junij - Okoli dvesto avanture željnih mladih se je tokrat podalo na 10 km traso s preko 30 ovirami: od brodenja po mrzli vodi do plazenja pod električnim pastirjem. Trasa, ki se je začela v središču mesta, je potekala proti Staremu malnu, nazaj čez Storžev Grič na Sveto Trojico in v mesto. Nekateri so razdalo premagali že v poldrugi uri, drugi so zanjo potrebovali dalj časa - ne glede na to, pa so bili zmagovalci prav vsi. »Res je težko, a pomembno je, da se zabavamo in družimo. Sem sem prišla s prijateljico, ki je že dolgo nisem videla, tako da sem pravzaprav ubila dve muhi na en mah: bila sem športno aktivna in še s prijateljico sva se nasmejali ter naklepetali,« je dejala 24-letna Špela iz okolice Logatca, ki se je že drugo leto prijavila na Argotlon. »Cilj prireditve je bilo raziskovanje Vrhnike oziroma odkrivanje skritih kotičkov našega mesta. To je četrta zaporedna prireditev in četrta povsem nova trasa. Letos je bil poudarek na urbanem delu mesta, saj so udeleženci kar lep kos poti opravili po »centru« oz. »betonskem« delu mesta,« je pojasnil Blaž Špec iz ŠD Argotlon, ki je bil skupaj z ZIC Vrhnika organizator športnega dogodka. Tekmovalce je po prihodu v cilj čakal hladen tuš in še zadnje plazenje pod električnim pastirjem, nato pa krepko okrepčilo in počitek. Tisti, ki jim je ostalo še kaj energije, pa so se lahko preskusili še v »fuzbalu na žajfnici«, kjer ni manjkalo smeha in zabave. Gašper Tominc, foto: GT N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Dionizov petek znova zvabil Vrhničane na ulico Vrhnika, 22. junij - Argonavtski dnevi se začnejo pompozno in veselo, zato je prav, da se tako tudi poslovijo. Prvi kosi štruklja so pripadali županoma Vrhnike in Gonarsa. popoldne se je nebo razjasnilo, sončni žarki pa so privabili na Staro cesto na stotine domačinov in drugih. Med drugim velja omeniti, da je Planinska koča na Vrhniki tudi letos kuhala orjaški - 22 metrski vrhniški štrukelj in da so se obiskovalci lahko ponovno pomerili v igri brklc (letos je prvak postal Blaž Gutnik). Dogajanje je bilo popestreno z različnimi animacijskimi delavnicami za otroke, tako je na primer Plesna šola 5-ka neumorno preplesa-vala z mladimi, priča smo bili mimohodu mažoretk, vrhniške in gonarške godbe. Na odru so si mikrofone podajale različne skupine in ansambli, zbrane sta nagovorila tudi župan Sto-jan Jakin in župan pobratene občine Gonars Marino Del Frate. Preden se je večer prelevil v noč, je Boštjan Koprivec iz ZIC Vrhnika, ki je bil organizator dogodka, razglasil še vsoto zbranih sredstev, ki jih bodo namenili v dobrodelne namene - za Aida in Amarja (obiskovalci so morali za pokušino hrane kupiti kupon v protivrednosti enega evra). »Zbrali smo za 1.386 € kuponov. Od tega gre v dobrodelne namene 416 €, ostalo dobijo tisti, ki so kuhali na stojnicah za povrnitev stroškov materiala. S tem želimo vzpodbuditi sodelujoče, da bi bilo na prireditvi v prihodnje več gostinske ponudbe, saj že leta opažamo, da je med obiskovalci še veliko povpraševanja po hrani - tudi potem, ko jo že zmanjka na stojnicah,« je povedala Marija Zakrajšek, odgovorna za turizem na Vrhniki in vodja festivala Argonavtski dnevi. Gašper Tominc, foto: GT Brez Cankarja seveda ni šlo:pripravili so »kotiček« z branjem, risanjem, recitiranjem Cankarjevih del. Resda v petek festival še ne zovega petka oživi Stara cesta, jemlje uradnega slovesa, a pri- kjer se kuha, dobro je in pije, na reditve gredo h koncu. Tedaj v izbiro pa je tudi kopica izdelkov sklopu tradicionalnega Dioni- domače in umetnostne obr- ti. Letos je dogodku sprva že slabo kazalo, kajti dopoldne je lilo kot z škafa, temperature pa so se spustile pod 15 stopinj. A ®26. Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki 2018 Skupaj nam je odlično uspelo! Hvala vsem! Festival zaključili s petjem O^^ KRIM K VERD nocnavrhniki.si O O d visitvrhnika.si (anvinaj^ » AVTOVLEKA ČEPON FORTRADC SRAR ® /ÍW^IAEí, g3spíríts € PSC Logatec MKERŠMANC d.o.o. PREVOZNE STORfTVE I 7a ■ MIVŠEK RADGONSKE GORICE A1 ■■(AF vrhN'IC* DG 69 D.O.O. * TVl ufcjji HotdMsiaovs S L AS C I CA R NA BERZO MINERGIA D.O.O. MAROLT BETON D.O.O. Vrhnika, 24. junij - 26. Argonavtski dnevi so se zaključili s tradicionalnim koncertom Mešanega pevskega društva Ivan Cankar v cerkvi svetega Lenarta v središču Vrhnike. Tričetrt ure dolg program so začele učenke Cankarjeve osnovne šole z deklamacijo odlomkov iz črtic Moje življenje, nadaljeval in zaključil pa ga je pevski zbor pod vodstvom Lovra Groma. Zbor letos praznuje 30. leto delovanja, za njim pa sta že dva večja projekta: prvi je organizacija prvega dela mednarodnega festivala, na katerem se predstavijo društva, ki nosijo ime po največjem slovenskem pisatelju, in pa gostovanje v Sarajevu. (gt, foto: gt) SOORGANIZATORJI: • KS BLATNA BREZOVICA • VINOTOČ OBLAK • PRIREDITVENA AGENCIJA • HOTEL MANTOVA • KS PODLIPA-SMREČJE z UJ INTERPLAN • PLESNA ŠOLA 5-KA • DRUŠTVO N O • KS STARA VRHNIKA • ZAVETIŠČE PLANINA ARGOTLON O ZD • GA. NEŠANA NEŠKA ARNAUT NAD VRHNIKO • KLUB VRHNIŠKIH N • RIBIŠKA DRUŽINA VRHNIKA • CANKARJEVA KNJIŽNICA ŠTUDENTOV w • GOSTILNA IN HOTEL BISTRA VRHNIKA • ŠD AGONIJA Z < > • TD BLAGAJANA • VIALE CAFFE • MEPZ IVANA O • BIG BAND VRHNIKA • KAVA BAR URŠKA CANKARJA CD O N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tretji Festival kave V soboto, 26. maja, je vesa dan v pravi poletni vročini na ploščadi pred Cankarjevim domom potekal tretji Festival kave - kako prikladno, kajti Ivan Cankar in njegova črtica Skodelica kave, kot umetniška izpoved ljubezni do kave in mame, je legendarna. Dogajanje je vsebovalo vse prvine za lepo doživetje, saj se je poleg vrhunske kave pražarn kave, okusnih keksov in sladic, palačink in sladoleda v avli kulturnega doma predstavila tudi umetnost, in sicer v podobi ukrajinske umetnice Irene Yurchenko, ki je iz kavnih zrn ustvarila zelo domiselne izdelke, ter s filmskim programom in celo športom. Domiselna je bila že vstopnina, kajti za ceno dva evra sem prejel štiri degustacijske kupone, s katerimi sem lahko okušal vse predstavljene dobrote. Escobar z Vrhnike Glavno pozornost med kavami je požel Escobar. Gre za družinsko podjetje Escobar, d. o. o. z Vrhnike (www.escobar. si), katerega ime predstavlja priimek ustanoviteljev; zakonca Escobar - Katja Escobar kot svetlolasa Slovenka in temnopolti mož Omar Escobar, ki je prišel pred sedmimi leti iz Hondurasa, Srednje Amerike, države, kjer so vajeni praženja kave kar na domačem štedilniku. V Hondurasu je Omar Escobar nekaj časa delal tudi na inštitutu za kavo, kjer je vodil oddelek za izvoz in tako pridobil veliko znanja in izkušenj za prepoznavanje dobre kave. V Sloveniji ga kava ni zadovoljila in z življenjsko srčno izbranko sta ustanovila kavno znamko Escobar. Svojo prednost vidita v tem, da pražita majhne količine kave v skladu s povpraševanjem in tako zagotavljata svežino, kar se odradža v polni aromi in okusu te črne opojno poživljajoče tekočine. Čeprav ima kava dolg rok trajanja, že v treh tednih izgubi svojo svežino. Pomembno je tudi ročno obiranje kavnih jagod, saj vse ne dozorijo hkrati - ob strojnem obiranju se med obranimi znajdejo tudi nezrele jagode. Na kavno mešanico z imenom Escobar sta najbolj ponosna, gre pa za vrsto kav Arabica iz Indije, Afrike in Brazilije. V njej je mogoče občutiti okus temne čokolade, hruške in likerja. Poleg mešanic pražita tudi posamezne vrste kave z geografskim poreklom, torej s tistega območja, kot so kave po imenu Etiopija, Brazilija, Nika-ragva in Honduras. Njuna najnovejša kava je Nikaragva - Un Regalo de Dios, kar v prevodu pomeni darilo od boga. In kako mi je Omar pripravil kavo na stojnici? Preko papirnega filtra Levo Katja Escobar iz vrhniškepražarne kave Escobar, desno svetovni prvak v kuhanju kave v džezvi Konstantinos Komninakis z grobo mleto kavo je prelil v grelniku zavreto vodo, in sicer počasi s krožnimi gibi, pri čemer so se sproščali mehurčki - po njih prepoznamo svežo in živo kavo! Katja Escobar pa je na sosednji stojnici pripravljala turško kavo v klasični bakreni Depo na tržnici v BTC Cityju V soboto, 12. maja, smo se predstavili na Tržnici v BTC Cityju v Ljubljani. Na stojnici smo ponudili izdelke iz programa našega Depoja, RE-use in RE-design. V ospredje smo postavili večnamenske vrečke iz recikliranih materialov, ki jih na vrhniški komunali izdelujejo sami in so izdelane iz zaves, zračnih blazin in različnih kosov blaga. V soboto, 26. maja 2018, je bil na Vrhniki tretji festival kave. Po kavi je dišalo tudi na stojnici, na kateri se je predstavil Depo. Prijeten kotiček je marsikdo izkoristil za kratek počitek ob kavi in si ogledal izdelke, ki pod rokami naših sodelavcev iz Depoja zaživijo novo življenje. Nekaj so prispevali tudi k varovanju okolja, saj so ljudje odnesli domov kar tristo skodelic, iz katerih so pili kavo. (nč) Po besedah organizatorja je festival obiskalo okoli pet tisoč ljudi. S pomočjo vrhniškega Depoja (Komunalno podjetje Vrhnika) je bilo poskrbljeno tudi za okolje: obiskovalci so lahko na lastno željo prejeli odslužene skodelice kave ter namesto s plastičnimi ločki kar z njimi obiskovali stojnice ter okušali kavo. Irena Rossi z Vrhnike je na stojnici TD Blagajana razstavljala kavne mlinčke, stare sto let in več. Dejala je, da so lahko lepa dekoracija stanovanja pa tudi nostalgičen spomin na minule čase. džezvi v »sand heaterju« oz. električnem grelniku s finim peskom, v katerega džezvo položi do treh četrtin višine. Svetovni prvak v kuhanju kave Letos je bil na Festival kave povabljen svetovni prvak v pripravi kave v džezvi, grk Konstantinos Komninakis, ki je predstavil in pokazal, da si lahko tudi v džezvi pripravimo vrhunsko skodelico kave. Bila je odlična! V sklopu festivala je bila v Sloveniji prvič na ogled celotna zbirka razstave 400 let posod za kavo. Ker smo Slovenci ljubitelji odličnih vin, so na festivalu potegnili vzporednice med svetovoma vrhunskih vin in vrhunskih kav, podrobneje smo spoznali dan in delo pridelovalcev kave. Za tiste, željne spoznavanja novih okusov in somelierje so organizirali tudi profesionalno okušanje kave (cupping). V kinodvorani v filmu The Coffee Man so predstavili življenjsko zgodbo Saše Sestica, ki je kot vojni begunec moral zapustiti Bosno in se v Avstraliji s svojo predanostjo kavi uspel uveljaviti kot svetovno znani barista oziroma strokovnjak na področju priprave kave. Želodova kava Med ponudniki je imela posebno mesto stojnica nekdanjega rudarja, ki je po odhodu v pokoj našel svoje poslanstvo v želodovi kavi - Žiga Lovrec, s. p., iz Velenja, ki je predstavljal svojo certificirano ekološko kavo, praženo iz želoda, ječmena in cikorije. Sedaj uživa v iskanju najokusnejše formule mešanice sestavin. Njegov recept za okusno kavo je počasno praženje in hitro ohlajanje. Kavni nadomestki so brez kofeina in ne zakisajo telesa. Njegovo ekološko kavno mešanico so zelo dobro sprejeli vsi, ki imajo težave z želodcem in jim klasična kava ne ustreza. Njegov novi izziv je kava iz fig, pri čemer pa pričakuje pomoč in nasvete primorskih babic. Torej, čeprav je kava čisti vsakdan, najmanj strupena droga med drugimi vsakodnevnimi poživili, je bila s tem festivalom njena prisotnost v naših domovih še bolj potrjena in ja, sejem, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je bil še kako živ! N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vojašnica je odprla svoja vrata Vrhnika, 26. maj - Na Raskovcu, kjer domuje Vojašnica Ivana Cankarja Vrhnika, je bilo zelo živahno. Upam si trditi, da take predstavitve vojašnica v zadnjih letih še ni imela, saj so se resnično potrudili, da bi prikazali čim bolj raznoliko opremo. Po dolgem času je bil na ploščadi tank m-84, ki so ga najmlajši verjetno najbolj oblegali, pa tudi starejši so zanj pokazali veliko zanimanja. »Ko sem jaz služil vojsko, sem vozil ravno takega. Z nostalgijo se spominjam tistih dni, zato mi ni dalo miru, dokler se nisem ponovno povzpel nanj in nato še v njegovo notranjost,« je pojasnil Sebastjan iz okolice Brezovice. Tudi bojno vozilo za pehoto (BVP) je pritegnilo veliko pozornosti, pa helikopter, v ka- terega je bilo mogoče sesti, in havbica, ki je mnoge presenetila s svojo velikostjo. Za mnoge sta bili nepozabni izkušnji vožnja s hummerjem in valukom ter možnost streljanja z zračno puško in loki. Med drugim smo spoznali, da ima Slovenska vojska tudi potapljaško enoto, poseben občutek pa je dajala možnost, da so obiskovalci lahko potežkali in si od blizu ogledali standardno ter specialno oborožitev v uporabi Slovenske vojske. Poleg Slovenske vojske sta se predstavljali še lokalni združenji veteranov vojne za Slovenijo in častnikov, pa tudi vrhniška policija in gasilci. Sploh pri sle- dnjih se je vrsta za vstop na av-tolestev lahko merila s tisto pri vstopu v hummerja ali valuka. Celotno dogajanje so začinila še letala, ki so večkrat preletela prizorišče. V enem od preletov so iz enega od njih odskočili padalci, ki so pristali na osrednji ploščadi. Obiskovalcev, ki sta jih sredi dopoldneva pozdravila namestnik poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske brigadir Ernest Anželj in župan Stojan Jakin, je bilo veliko. Za njihovo dobro počutje so poskrbeli z živo glasbo orkester Slovenske vojske ter kuhinja z res pestro ponudbo: od jote do bograča, sladoleda in palačink. Menim, da so se na koncu vsi obiskovalci strinjali, da je bila predstavitev ena boljših, kar mora biti nenazadnje tudi namen prireditve, da se ugled Slovenske vojske in njeno razumevanje v družbi čimbolj okrepita. Gašper Tominc, foto: GT Predstavili so se ribiči Vrhnika, 16. junij - V Parku samostojnosti v središču mesta so se predstavili vrhniški ribiči, katerih družina stopa v 63. leto starosti. Seveda pa je kralj naših voda sulec,« je dejal Mikec, sicer tudi evropski prvak v vezenju umetnih muh. Se pa zadnja Kot pravijo, se zainteresiranost mladih zadnja leta povečuje, tako da jih navdaja optimizem. Pogovorjali smo se o velikih somih v bajerju, o Kemisu, pa tudi o labodih in mladičih, katere se je zdelo, da jih je nekdo ugrabil. Društvo šteje nekaj več kot sto odraslih članov, velik pečat pa mu daje tudi 24 otrok. Kot je dejal predsednik družine Vladimir Mikec, pri tem velja velika zahvala njihovemu članu Aleksandru Stevicu, ki je gonilna sila za delo z mladimi. Tako imajo na Cankarjevi osnovni šoli ribiški krožek, pozimi or- ganizirajo posebna predavanja, poleti pa tudi tabore. »Eden takih se je odvil v začetku junija, konec avgusta pa načrtujemo še muharski tabor. Zelo smo presenečeni in hkrati tudi presrečni, da so še mladi, ki uživajo v naravi, stran od navidezne resničnosti računalnikov,« je dejal Stevic. Vode so bogate, a tudi z nedomorodnimi vrstami »Naše vode so zelo pestre in bogate z življem, če seveda izvzamemo Tojnico. Imamo ribe, ki jih dolvodno ne srečujemo, kot je na primer menek. Bajerji z več kot dva metra dolgimi somi Preverili smo še govorice o velikih ribah v sinjegoriških bajerjih. Fantje so pritrdili, da je to res: pred časom je eden od njihovih članov ujel 215 cm dolgega soma, po njegovih besedah je bil v vodi še večji -dolg okoli 230 cm. Gre za izredno močne živali, ki jih je zelo težko potegniti na kopno. Tudi krapi naj bi dosegali dolžine, daljše od metra. Občutek plavanja v takih vodah, vedoč, kaj se skriva pod gladino, ni prijeten. V Prekmurju se je primerilo, da je som ugriznil plavalko. »Da,« pritrjujejo ribiči, »lahko bi se primerilo, da bi tak som kakšno majhno žival tudi požrl. Zato ne priporočamo, da se v bajerju kopajo majhni psički.« Labodi niso izginili So pa ribiči ravno na dan predstavitve izvedeli, da so sinjegoriški bajerji ostali brez svojega razpoznavnega znaka: labodjega para s petimi mladički. 15. junija naj bi jih na bajerjih ne bilo več - vsaj opaziti jih ni bilo. Ze se je zdelo, da jih je nekdo grabil, a se je na koncu izkazalo, da je šlo za lažni alarm: čez dan ali dva so labodjo družino ponovno opazili. Naj le tako ostane! Gašper Tominc, foto: GT in Karlo Vizek za leta pojavljajo tujerodne vrste, od katerih so ene bolj, druge manj nevarne. Domnevno se je preko akvaristov pojavil sončni ostriž, ki žre ikre ribjih mladic. Zelo pogost je bil tudi ameriški somič, a so ga zdesetkale »domače« ribje vrste. Na srečo so izginile tudi želve rdečevratke, zadnje čase pa jim delajo sive lase vidre. Napol v šali in napol pa dodajajo, da je najhujša vrsta pa Kemis. Glede slednjega je predsednik družine pojasnil, da so vložili zahtevek za odškodnino, sedaj pa čakajo odgovor od zavarovalnice. tt.i legi |ii EfruM 'i 'T. .-i:. i in u .. 1 iFf/ ■ JI.G. BpSferVirie' [11.6, f?2U*' I • "!'.!■:.►■ I,- r r ii- | FB.G. ! i- . L-iii NeviH". Stfii^OSK 31.8. Mrgst frafc DF?ir 6.Likovni capini» za usi^Arj&N ij h gen r-i jc ij 1V DC1 1.4. Finp|»|js ■ UirtelnišJa u - i. ■■ i^ij. i " <". !'n'-* 5«t]Dtev |U1I|U ■ Kine pod ¡tve&BTnl ?l;30 Labodja družina se je verjetno počutila ogroženo in se je za kratek čas preselila, čeprav ni pogosto, da bi menjavala lokacijo s tako majhnimi mladiči. N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Biseri« Ljubljanskega barja danes Mag. Ljubo Mohorič na nedavni predstavitvi Ljubljanskega barja v Cankarjevem dom. Ko smo pred ne tako mnogimi leti člani Društva Rosika, morda 25 leti, nekako končali z našim volonterskim delom in smo svoje začeto delo »prepustili« novoustanovljenemu Krajinskemu parku Ljubljansko barje, smo bili prepričani, da se bo z začetimi projekti nadaljevalo z nezadržno dinamiko. Toda, ko se danes podam na ogled treh biserov Ljubljanskega barja, je njihova slika, stanje, žalostno. Še vedno sem prepričan, da je bilo prav po zaslugi pred mnogimi leti ustanovljenega društva Rosika in ob polni podpori takratne Zveze kulturnih organizacij Vrhnika ter Občine Vrhnika razglašenih za namene ohranitve ter za iz-obraževalno-turistične oglede urejenih nekaj najznačilnejših predelov Ljubljanskega barja sploh. Z dodatno ureditvijo, ki smo si jo takrat zelo intenzivno zastavili, smo podali našo vizijo ohranitve in ureditve treh zelo značilnih barjanskih lokalitet -tudi habitatov in ekosistemov. To so bili Kuclerjev kamnolom na Lesnem Brdu, Jurčevo šoti-šče med Bevkami in Drenovim Gričem ter enkratno visoko barje na Kostanjevici pri Bev-kah, imenovano Malo blatce (Mali plac). Gre za tri neverjetno zanimive objekte na obrobju in na samem Ljubljanskem barju, ki so si lokalno blizu in se tematsko dopolnjujejo tako v naravovarstvenem kot izobra-ževalno-turističnem pomenu. Za vsako lokaliteto smo izdelali tudi zanimive, strokovno utemeljene zloženke, na katerih so prikazane ne le naravoslovne vsebine vsake izmed njih, ampak tudi vizija ureditve z namenom ohranjanja. Danes je s temi naravnimi vrednotami tako, da same po sebi nimajo več moči, da bi se njihovo stanje revitaliziralo ali ohranilo. Nujna je človekova pomoč in poseg v taki meri, da se zaustavi njihovo propadanje, v primeru Malega Blatca pa tudi omogoči njegov lasten ra- zvoj v smeri samoohranitve in revitalizacije. Nobena od treh že zavarovanih naravnih vrednot, razen morda kamnoloma, ne bo zmogla obstoja in razvoja, če jin pri tem ne bomo pomagali ljudje. Torej tisti ljudje, ki smo njihov obstoj pripeljali do stanja, v katerem so danes. Pa poglejmo, zelo na kratko, po vrsti: Kuclerjev kamnolom: edinstveni kamnolom v Sloveniji, kjer se slikovito razgaljata minula geodinamika in fosilna biocenoza. Začetek urejanja objekta je bil v smislu kultur-no-religiozne vsebine, ki bi ga tudi varovala s tem, ko bi mu dajala videz urejenosti. Trenutno so zlasti skulpture v nezavidljivem položaju, njihovo stanje je žalostno, zapuščeno. Projekt ni bil dokončan, a zato ni potrebno, da je tudi opuščen. Izobraževalna tabla ob kamnolomu je več desetletij neuporabna, nečitljiva. Že vsaj dvajset let je zbrisan prikaz kamninskih plasti in geoklinal. Vode ni tam, kjer bi morala biti; obelisk se nevarno nagiba. Jurčevo šotišče, nadomestna lokacija za Malo Blatce, namenjena za oglede značilne barjanske flore in kolišča, je tik pred propadom. Šota skre-peneva, kostanjevi koli štrlijo iz tal kot gnili zobje mrtvega zmaja. Čez nekaj let bo tam le še tabla, ki bo na vhodu opozarjala, da tistega, kar prikazuje, tam ni več. Točno to se dogaja prav na Jurčevem šotišču. Namesto da bi tam že stalo majhno »kolišče« s prikazom pelodnega diagrama na steklu in se v grezu razraščale za barja značilne barjanske rastline, tod najdemo žalostne ostanke nekdanjega šotišča. Malo Blatce, »edino živo barje na Barju«, ki ga intenzivno zarašča krhlikovje, jelše in razni listavci. Nedopustno je, da na Malem blatcu ni višjega vodostaja, ki bi onemogočal razvoj grmovnatih in drevesnih vrst. Le-te (pre) hitro prodirajo v samo osrčje komaj dva hektarja velikega barja in onemogočajo razrast šotnega mahu, ki je najpomembnejši gradnik šote. Kdo bo odgovarjal, ko bo tam čez dvajset let namesto šo-tišča le še nekakšen močvirski gozd jelše? Zakaj se je odkupovalo mokrišče? Zato, da se je lahko dejansko barje izvzelo iz zasebne rabe in ga prepustilo naravni sukcesiji. Investiralo se je v odkup parcel z namenom, da bi bilo mogoče revita-lizirati barje in se onemogočilo razraščanje drevesnih vrst. Ne kot pobudnik zaščite in ne kot davkoplačevalec ne morem dovoliti neodgovornega ravnanja »strokovnih« institucij, ki jim je vseeno, kaj se tam dogaja. Kje so sedaj tako imenovane strokovne avtoritete, da prevzamejo osebno odgovornost za zaraščanje barja? Kje bi danes še uspevala kačunka (Cala pa-lustris), če je ne bi pred 30 leti prinesel iz nekega zdaj že popolnoma preraščenega habitata (rastišča) blizu Ljubljane? Na podlagi razumevanja dinamike sukcesije različnih rastlinskih in drevesnih vrst in njihove medvrstne dinamike, ob upoštevanju vremenskih, zlasti hidroloških razmer, si lahko hitro ustvarimo projekcijo stanja vegetacije na Malem Blatcu v naslednjih letih. Več kot opazna je težnja grmovnatih in drevesnih vrst, da zelo hitro prerastejo in popolnoma izrinejo za barja značilne vrste, kot so rosike, šotni mah, mu-nec in različni šaši. Še najdlje bodo verjetno vztrajale vodne perunike (Iris pseudacorus) in kačunke (Cala palustris), ki so trenutno še najbolje zastopane. Nedopustno je dopuščati odmiranje edinega še kolikor toliko »živega« barja na Ljubljanskem barju. Barja so preveč zapleten ekosistem, ki je tesno povezan z vremenskimi razmerami, zlasti količino deževnih voda. Ni ga uma in razuma, ki bi lahko v celoti dojel in predvidel, kako se bodo in katere vrste ter kakšnem medvrstnem razmerju v prihodnje razraščale na tem prostoru. Tudi ga ni človeka - strokovnjaka, ki bi lahko sproti, glede na trenutno stanje vegetacije in pričakovano količino letnih padavin, uravnaval nivo vode tako, da bi dosegal želene razmere za razrast značilnih barjanskih vrst. V to sem trdno prepričan in zato je edino pametno vrniti Malemu Blatcu to, kar mu je bilo odvzeto - vodo. Če je med drugo svetovno vojno človek posegel v ta zaključen biotop z namenom, da bi se tam čimprej zarastel gospodarsko koristni les - jelka, jelša, smreka, potem mu naravovarstvena stroka dandanes to še izrecno omogoča. Tega barja nismo zaščitili zato, da bi ga sedaj prepuščali v nemilost dominantnim drevesnim vrstam. To je nelegitimno početje, ki ga je treba zaustaviti. Naj nekdo za zdajšnje in prihodnje stanje prevzame osebno in odškodninsko odgovornost? Pustimo Naravi, da živi po svojih pravilih, in Človek naj ne posega tja, kamor ne segajo njegovi »ne-umni« parametri. Smo sploh še sposobni doumeti intrinzično vrednost narave, njeno vrednost samo po sebi, brez našega človeškega interesa? Bojim se, da naše dojemanje intrinzičnosti ne sega dosti čez naš vrt ali njivo. Že pred več kot 40 leti je eden najboljših poznavalcev barij, Malega Blatca še posebej, dr. Alojz Šercelj zapisal, da je treba to barje ponovno ojezeriti. S takim stališčem po razglasitvi Malega blatca za naravni rezervat se niso strinjali takratni »teoretiki revitalizacije«, zato imamo stanje, ki pelje v obratno smer. Barje na Malem Blat-cu se zarašča z grmovnatimi in drevesnimi vrstami tako intenzivno, da je resna nevarnost za njegovo popolno degradacijo. Nekoč je, žal že pokojni, geolog S. Buser rekel: »Če hočete kaj uničit, zavarujte.« Rešimo torej dragulj Ljubljanskega barja, rešimo Malo Blatce pred dokončnim izginotjem. Pustimo, da ga obnovi Narava in ne Ljudje. Vrnimo ga v stanje pred izsuševanjem, saj to ne terja ne denarja in ne časa. Sprašujem se, kako je lahko Družba uspela zbrati toliko denarja in dokumentacije, da ji je uspelo le v nekaj letih od Drenovega Griča do Bevk, naravnost čez zavarovano območje Krajinskega parka Ljubljansko barje, legalno speljati skoraj štiripasovno asfaltno »avtocesto«. Hkrati pa ta ista Družba ne premore ne strokovne ne finančne moči, da bi dejansko ohranila eno samo majhno, še zadnje šotišče na Ljubljanskem barju. Vse preveč ozko in kratkoročno urejamo stvari okrog nas. Zlasti posegi v naravo so nepovratni; ko izgine ena sama vrsta ali habitat, ni več vrnitve nazaj. Odgovorni smo prav mi, naša zdajšnja generacija, ki edina še ve, kaj so nam predhodniki že uničili ali pa prepustili v varstvo. Pričakujem, da se bo v lokalni politični prostor prerinil tudi nekdo, ki bo v svojo politično paradigmo vključil prav to naravoslovno problematiko. Imel bo mojo polno podporo in blagoslov boga Ahelosa, zaščitnika barij, ki je upodobljen tudi kot eden najlepših vrhniških spominkov. »Prihodnje generacije nas ne bodo toliko spoštovale po tem, kaj in koliko smo jim novega naredili - zgradili, ampak, prepričan sem, vedno bolj tudi po tem, česar in koliko jim nismo uničili.« Mag. Ljubo Mohorič, foto: Gašper Tominc Pohod Po poteh prečudnega kraja Vrhnika, 19. maj - Sto let od smrti našega pisatelja Ivana Cankarja je Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske obeležilo s pohodom na Kuren s kulturnim programom. Na zbirnem mestu pred šolo Ivana Cankarja so organizatorji pohoda pripravili kavico, piškote - Cankarjeve brke, češnje ... za vse udeležence sobotnega potepanja. Za duševno hrano pa je skrbel gospod Damjan Debevec - maskota Ivana Cankarja. Za začetek je povedal vso zgodbo o nastajanju spomenika velikemu pisatelju, ki ga je izdelal Ivo Jurkovič, razmišljujočega na obcestnem kantonu, ob odkritju, 10. avgusta 1930 se je na kraju, kjer se je mali Ivan igral na Mesarjevih kladah, zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč, prišli so tudi zdomci iz Amerike. Pot nas je vodila po »klancu siromakov«; pogledali smo v hišo, kjer je do tretjega leta življenja bival pi- satelj v svoji družini; povzpeli smo se do cerkve na Sv. Trojici. Tam nas je pričakala Ivanka Kurinčič z velikim ključem, ki odpira hram svetosti. Na poti na Staro Vrhniko smo se zaustavili pri kužnem znamenju, postavljenem po hudi epidemiji kuge, ki je pokosila 30 vaščanov. Kuga je kosila leta 1836. (md) N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Vrhnika premore tudi najstarejšo lovsko družino Starešina Jure Petkovšek (desno) je županu Stojanu Jakinu izročil repliko društvenih pravil iz leta 1878. Vrhnika, 16. junij - Pri lovski koči na Ulovki je praznovala najstarejša slovenska lovska družina -vrhniška družina -, ki je obeležila kar 140 let. Ker je bila družina prva v Sloveniji, jo lahko upravičeno poenotimo z nastankom lovske tradicije v Sloveniji. Na žalost, je v svojem govoru ugotavljal starešina družine Jure Petkovšek, se to na nacionalni ravni rado pozabi, kot se je lani na prireditvi ob 110. obletnici organiziranega lovstva v Sloveniji. Kot bi pred tem ne bilo tridesetletne zgodovine. Zato je primerno, da na tem mestu zapišemo, kaj se je dogajalo. Lovsko društvo Vrhnika je najstarejše doslej znano in pri oblasteh registrirano društvo na Slovenskem in eno prvih slovenskih društev nasploh. Prvi mu je predsedoval Karel Mayer St. Ustanovni člani so bili pole-ge omenjenega Mayerja še Gabrijel Jelovšek, Karel Jelovšek, Mihael Tomšič, Karel Muley, Johan Obreza, Jan Schrey, Karel Galle in še nekateri drugi. Pravila društva so sprejeli 24. marca 1878. Kot je dejal starešina Petkovšek, so pred časom v Državnem arhivu v Ljubljani (Janko Jerebic in Branko Mlinar) našli izvirnik pravil, ki so ga poskenirali, naredili repliko ter jo na prizorišču pred kočo tudi postavili na ogled. Župan Stojan Jakin, ki je poleg nekaterih drugih predstavnikov sosednjih lovskih družin ter gostov pobratenega društva iz Gonarsa pozdravil gostitelje, je dejal, da je častitljiva obletnica še en dokaz, da je Vrhnika velikokrat orala ledino. »To dokazujejo že naše arheološke najdbe, kar spomnite se na leseno kolo in na najstarejšo lesno ost, ki veljata za najstarejša tovrstna predmeta. Zato vsa pohvala lovcem, ki že skoraj poldrugo stoletje skrbijo za organizirano in preudarno obliko lova, zadnja desetletja pa postajajo tudi vedno večji okoljevarstveniki.« Jubilejno druženje lovcev so popestrili Domžalski rogisti in Oktet Raskovec, srečanje pa se je končalo, kot se tako priložnost spodobi: z lovskim golažem. Gašper Tominc, foto: GT Četrt stoletja Cankarjevega laza Vrhnika, 21. junij - Na prvi poletni dan oziroma na dan sv. Alojzija se vrhniški ljubitelji kulture že 25 let na povabilo Cankarjeve knjižnice Vrhnika zbirajo v Cankarjevem lazu, kjer počastijo spomin na največjega slovenskega pisatelja. Jubilejno srečanje je začel Mešani pevski zbor Ivana Cankarja pod vodstvom Lovra Groma, ki je zapel dve Cankarjevi pesmi. Zbrane je pozdravila direktorica knjižnice Sonja Žakelj, nato je mikrofon prevzel župan Stojan Jakin, ki je pohvalil kulturno dogajanje na Vrhniki in hkrati izpostavil aktualnost Ivana Cankarja v današnjem času. Da je Cankar še kako aktualen tudi dandanes, je menil tudi njegov veliki poznavalec dr. France Bernik. Sproščene tone sta prireditvi dala Bor Seušek z igranjem na ukulele in prepevanjem pesmi o Cankarjevem življenju ter pesnik Andrej Rozman - Roza z njemu značilnimi humornimi pesmimi. Uro dolga prireditev, ki jo je vodila Mirjam Suha-dolnik, se je končala s štrukeljci in češnjami. Cankarjev laz je bila zemlja, ki jo je imela družina v lasti do leta 1886 in leži severozahodno od cerkve sv. Trojice na Košacih. Cankar ga je opisal v eni od svojih črtic, a je bila njegova lokacija dolgo neznana. Marija Iskrenovič, nekdanja direktorica vrhniške knjižnice in velika poznavalka Cankarja, je pred desetletji odkrila lokacijo in od tedaj tam poteka vsakoletna kulturna prireditev Cankarjev laz. Posebnost prireditve je, da na koncu med občinstvo razdelijo češnje in potičke - štrukeljce, tako kot so jih v času pisateljeve mladosti porazdelili med učence ob koncu šolskega leta. Gašper Tominc, foto: GT Gostje z Madžarske navdušeni, kar so videli in slišali Na povabilo vrhniškega društva Kneipp in Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes Ljubljana so se v Sloveniji mudili predstavniki madžarske Kneipp zveze. Tridnevni program (8. junij - 10. junij) so začeli z obiskom zeliščnega parka v Slovenskih goricah in ga nato nadaljevali na Vrhniki. Gostje so si v Bistri ogledali čutno pot (Kneippov kotiček) in urbane vrtove, nato pa jih je pot vodila v vrhniški vrtec Montessori, kjer sta jih sprejela Eda in Ožbe Šteblaj. Predstavila sta jim delovanje vrtca, ki temelji na pedagogiki Montessori, ki pa se, podobno kot Kneippova teorija, zelo navezujejo na gibanje v naravi. Ožbe je goste odpeljal še na Sveto Trojico, kjer je nastaja njiva, načrtujejo pa tudi gojenje domačih živali, kar bodo lahko s pridom izkoristili tako v omenjenem vrtcu kot tudi osnovnošolci. Več o tem projektu, ki se kaže kot zanimiva pridobitev tudi za širšo lokalno skupnost, bomo pisali v enem od prihodnjih časopisov. Drugi dan so se gostje mudili v Ljubljani, kjer je potekal Svetovni dan velnesa s posebnim poudarkom na obravnavi petih Kneippovih stebrov. Tridnevni poučni izlet so zaključili v Termah Snovik, ki se ponašajo s posebnim projektom Kneippanja. Gostje so bili navdušeni nad vsem, kar so videli in slišali. »Videli smo veliko odličnih primerov, kako je mogoče Kneippovo teorijo vpeljati v moderen vsakdanjik. Zelo lepo smo se imeli v vaši zeleni prestolnici Ljubljana. Navdušil nas je tudi Montessori vrtec, da ne omenjam zeliščnega vrta in prijaznih lastnikov v Slovenskih goricah,« je zapisal njihov vodja Robert. Kot je dejala Maja Artenjak, predsednica in duša vrhniškega Kneippovega društva, je bilo tridnevno srečanje z madžarskimi gosti zelo srčno in poučno za obe strani. »Svetovna Kneippova zveza nas je za prihodnje leto že povabila na Madžarsko, da se pridružimo mednarodnim dnevom aktivnosti, ki bodo potekale tam. Povabilo smo z veseljem sprejeli, to pa daje tudi potrditev našega dobrega dela.« Vrhniško Kneipp društvo, ki deluje od leta 2011, združuje okoli 30 članov in v svoje vrste vabi vse, ki bi jih zanimala tovrstna vsebina. Gašper Tominc, foto: GT in facebook Prikaz tradicionalne, dvesto let stare avstrijske prakse, ki se je porodila iz spoznanja, da ljudje na kmetijah, ki spijo na senu, trpijo za manj bolečinami in alergijami. N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] intervju: Mag. Andrej Markovic Občani Vrhnike se premalo zavedamo moči, ki jo imamo! Mag. Andrej Markovic je predavatelj etike in politične teorije na Univerzi na Primorskem, medtem ko doktorski študij zaključuje na Univerzi v Ljubljani. Civilno-družbeno je na Vrhniki angažiran kot soustanovitelj Zadruge Za.polis. V okviru projekta Moja Ljubljanica je bil eden od avtorjev razstave fotografij in citatov z naslovom Gorenje na Vrhniki in je eden vidnejših članov Civilne iniciative Eko Vrh, ki si po lanski ekološki nesreči (požaru v Kemisu) prizadeva za odhod Kemisa z Vrhnike. Nam lahko za začetek na kratko predstavite prizadevanja vrhniške Civilne iniciative Eko Vrh? Eko Vrh je zelo raznolika skupina občank in občanov Vrhnike, ki smo se začeli zbirati in organizirati kakšen teden po požaru v Kemisu. Združila nas je odločenost, da ne dovolimo, da bodo z državo povezana podjetja (Gorenje in Kemis) in državne službe z nami ravnali kot z drugorazrednimi državljani, kot da ne bi imeli nobenih pravic v tej državi. Bolj kot sam požar, je bil povod za našo aktivacijo to, kar se je dogajalo takoj po požaru. Očitno je bilo, da so državne službe stopile v bran Kemisu in Gorenju, namesto da bi zaščitile prebivalce Vrhnike. To pa je, na nek način, še veliko bolj nevarno, kot sam požar. To je država obrnjena na glavo. Tisti, ki bi po zakonih morali nadzirati in kaznovati povzročitelja ekološke nesreče in opraviti analize onesnaženja Vrhnike, niso opravili svojega dela. Za nas so bile takšne razmere nesprejemljive. Kadar so nam pravice, ki jih imamo po ustavi in zakonih, kršene, takrat je skrajni čas, da začnemo prakti-cirati aktivno državljanstvo. Kot slišim, se stvari premikajo v smer, kot ste si želeli: občina bi lahko postals stranka v okoljskih in gradbenih postopkih odločanja o Kemisu. Ste optimistični? V zadnjih dneh smo po enem letu od požara prvič priča dobrim novicam, tako da smo in moramo biti optimistični, čeprav v Eko Vrh menimo, da bi kot odločna lokalna skupnost lahko naredili več. Občinski svet Občine Vrhnika (OS OV) je že prvi mesec po požaru sprejel sklep, »da je lokacija, na kateri se nahaja družba KE-MIS, d.o.o. neprimerna za dejavnost zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki in zato zahteva, da se premesti na drugo lokacijo izven občine Vrhnika«. Na tej podlagi smo občani iz Eko Vrh začeli takoj sestankovati z županom, ki je sklepe OS OV dolžan aktivno udejanjati. Predlagali smo mu, da občina najame odvetnike, ki bodo po pravnih poteh zahtevali, da državne službe opravijo svoje naloge. Občina je tako že lansko leto najela dve odvetniški pisarni, ki delujeta v tej smeri. Dva tedna nazaj smo se na našo pobudo na občini zbrali predstavniki obeh odvetniških pisarn, župan, nekaj občinskih svetnikov in vse tri civilne iniciative, ki si prizadevamo za odhod Kemisa z Vrhnike. Govorili smo o tem, kako naprej in kaj je do sedaj bilo narejenega. Ker so postopki gradbene in okoljske inšpekcije v zadevi Kemis še vedno odprti in ker je Kemis medtem začel obnavljati tovarno brez novega gradbenega dovoljenja, kar je po mnenju odvetnikov protizakonito, si odvetniki prizadevajo, da občina postane stranki udeleženec v teh postopkih, saj le tako lahko vplivamo na odločitve državnih služb. Na tej točki so se zgodili pozitivni premiki, tako da je velika verjetnost, da bomo vendar- le lahko vplivali na pomembne odločitve. Poleg tega se obetajo še druge aktivnosti odvetnikov, za kar pa je na tem mestu premalo prostora za celovitejše poročilo. Torej, če bomo delovali vsi skupaj, lokalna politika in civilna družba, potem imamo možnosti za uspeh. V ta namen zbirate tudi podpise občanov. Kako vam gre? So kakšna pravna moč, s katero bi si lahko pomagali za dosego svojih ciljev? Zbiranje podpisov občanov, ki podpirajo tovrstna prizadevanja, še traja. Do sedaj smo jih zbrali več tisoč, kar nas veseli. Mislim, da moramo resnično vsi združiti moči. Pri podpisih gre za vprašanje legitimnosti, tj. javno izražene volje ljudstva, kar se nam zdi zelo pomembno, saj legalnost stoji in pade na temelju legitimnosti. Nimajo pa ti podpisi neposrednih pravnih posledic. Če nič drugega, je to jasno sporočilo lokalni in državni politiki. Mislim, da se občani premalo zavedamo moči, ki jo imamo. Govorijo, naj bi v zadevi Kemis imela zraven prste »globoka država«, ki ne bo dopustila, da bi Kemis ukinili. Ste razočarani nad odnosom države do glasu ljudstva? Jaz nisem zagovornik teorij zarote in menim, da je govorjenje o »globoki državi« v Sloveniji neodgovorno strašenje ljudi. Upam, da se glede tega ne motim. Obupati nad lastno državo enostavno ne smeš. Mislim pa, da predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti (vlade, ministrstva, politične stranke), ki so pogosto odmaknjeni od ljudstva, od državljanov, ki smo neposredni nosilci demokratične oblasti, nemalokrat izgubljajo kompas. To se je, po mojem prepričanju, zgodilo v primeru Kemis. Toda zakaj? Mislim, da predvsem zaradi treh razlogov. 1. Ker predstavniki oblasti in državni uradniki najraje delujejo po liniji najmanjšega odpora, 2. ker pogosto ne razumejo naloge, ki jo po ustavi in zakonih imajo in 3. ker jim državljani to dopuščamo. Vedeti moramo, da razne inšpekcijske službe in organi ministrstev, ki lahko kaznujejo Kemis in mu tudi preprečijo nadaljnje poslovanje po nesreči, interpretirajo zakone tako ali drugače in da se pri tem »bojijo« predvsem odvetnikov, ki si jih lahko privoščijo kapitalsko močne družbe, kot sta Kemis in Gorenje (če odmislimo možnost neposredne povezave med kapitalom in politiko). Kapital aktivno brani svoje interese po dobičkih. Zato moramo tudi mi, državljani in Občina Vrhnika, aktivno braniti svoje državljanske pravice. Na žalost le na ta način lahko pričakujemo nepristransko odločanje državnih služb (tu ne mislim na sodno vejo oblasti). To je tudi globalni problem, saj se politika očitno ne zna, ne zmore ali noče ubraniti pred pritiski kapitala. Toda politika je tudi pred ljudstvom ne- močna, če je ljudstvo enotno, odločno, vztrajno in če se zna sklicevati na legalnost. Pri meritvah onesnaženosti in očitanju škode na okolju naletimo na težave dokazovanja le-te, ker meritve niso pokazale onesnaženosti, razen v neposredni bližini tovarne. To je cokla, če smem tako reči, pri pravnem sporu s Kemisom, kajne? Se še spomnite, da so takoj po požaru na Vrhniki namestili merilnik zraka, katerega rezultati niso bili veljavni, menda zaradi premalo prečr-panega zraka skozi filtre? Torej ne vemo, kakšen zrak smo dihali med in zlasti po požaru! Se še spomnite, kako in kje so jemali vzorce zemljin, ko so jim občani na zboru v Cankarjevem domu dokazovali, da pot strupenega dima ni bila takšna, kot so oni predpostavljali? Se spomnite, ko so državne službe javno izjavljale, da ne vedo, kaj naj merijo (katere spojine iskati), ker jim Kemis ne posreduje podatkov o snoveh, ki so v požaru gorele? Se spomnite ugovorov strokovne javnosti (Ogrin, Toman, Pretnar, Fikfak itd.), glede načinov opravljanja meritev in interpretacij rezultatov? Meritve onesnaženosti okolja na Vrhniki po požaru v Kemisu so bile ena velika šlamparija, če rečem po domače. In, ali se spomnite, kako je direktor Kemisa na zboru krajanov Sinje Gorice, ki se je odvijal slab teden po požaru, pod pritiskom prizadete javnosti zagotavljal, da bodo sanirali in povrnili vso škodo? Pa so problemi že pri sanaciji potoka Tojnica, ki je bil dokazljivo močno onesnažen, saj se Kemis menda pritožuje, da so predvideni monitoringi v načrtu sanacije predragi. Večji del v požaru uničene opreme gasilcev je plačala Občina Vrhnika in ne Kemis. To je absurd! Tu je problemov kolikor hočete, s katerimi bi se morala ukvarjati predvsem občinska oblast. Kar se mene tiče, je popolnoma jasno to, da posledic te ekološke nesreče zares ne poznamo, kar je zelo slabo za vse vpletene. Se bojite novega lastnika Gorenja, s čimer bi postal del svetovnega koncerna, z njim pa tudi Kemis? Jaz se bolj bojim tega, da Vrhničani ne naredimo vsega, kar bi lahko. Spremembo lastništva Gorenja bi raje kot strah pred Kitajci razumel kot priložnost. Ne vem, zakaj občinski svet, predvsem pa župan, ni že prej javno pozval direktorja Gorenja, da se sooči z občani Vrhnike in našimi zahtevami. Pri tem je ključnega pomena, da delujemo javno in transparentno. Mi nimamo kaj skrivati, mi imamo kopico zelo tehtnih vprašanj, ki jih naslavljamo nanje, medtem ko direktor Gorenja daje v javnosti vtis, kot da z ekološko nesrečo na Vrhniki nima nič. Kaj v prihodnosti pričakujete od nove vlade? S strani državnih služb in gospodarstva smo lahko poslušali, kako Slovenija in slovensko gospodarstvo potrebuje takšno podjetje, kot je Kemis. Ker obstaja resna možnost, da se Kemisu na obstoječi lokaciji prepreči nadaljnje predelovanje in skladiščenje nevarnih odpadkov, bi bilo od bodoče vlade odgovorno, da začne s pripravami na takšen scenarij, da ne bo potem prevelike škode za slovensko gospodarstvo. To je tudi priložnost, da država pripravi resno strategijo ravnanja z odpadki, še posebej nevarnimi, saj trenutni sistem prelaga vsa tveganja, ki od tod izhajajo, na pleča ljudi, ki se pred temi tveganji sami ne zmorejo ubraniti. To je enostavno neodgovorno od slovenske politike. Gašper Tominc VliALliKU L-L1LL U^LJL YL'IJ_L1ILLÜ Ulj LILI fcVi.L5E.UVd iiLLLL'1 VVLlvll^-n1 il^uo IX Sobota, zi. 7- Ljubezen na prvdp bolezen Sobota, 28, 7* Ismaelovi duhcM^ž N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Milan Selan, evropski kolesarski popotnik »Z vozičkom za hrano sem se vozil na stranišče« Milan Selan prihaja iz Blatne Brezovice. Nekoč je bil zaposlen kot vodja sektorja za informatiko v Vladi, po odhodu v pokoj pa se je popolnoma posvetil kolesarjenju. Tako je v zadnjih desetih letih prekolesaril Evropo po dolgem in počez, svoje zapise redno objavlja na svoji spletni strani potepinko.si. Je tudi avtor štirih kolesarskih vodnikov, od tega treh po njemu zelo ljubi Italiji in enem po Vrhniki ter okolici. Milan, nedavno tega ste se vrnili s popotovanja po Italiji. Tokrat ste se namesto s kolesi odpravili kar peš. Kam vas je vodila pot? Z bratrancem Tomom sva se odpravila po romarski poti sv. Frančiška Asiškega, in sicer sva pot začela v Forliju, to je med Raveno in San Marinom ter jo mahnila v 140 km oddaljenega manjšega mesta Pieve Santo Stefano. Ta pot v svetovnem merilu še ni tako znana, kot je Jakobova pot. Jaz sem imel na primer številko 151, to je številka pohodnika po tej poti v letošnjem letu. Na pot sva se, kot rečeno, odpravila dva, nato sva na poti srečala Švicarko, s katero smo potem hodili do konca poti. Na dan smo opravili okoli 25 km, kar se mogoče ne sliši veliko, a glede na dejstvo, da si moral imeti s seboj nahrbtnik z vso opremo in da je tudi precej vzponov, ni tako malo. Prenočevali smo po hostlih, kjer so nam nudili večerjo in zajtrk. Ni bilo drago, okoli 20 do 25 evrov na noč. Drugače ste pa vi že pred leti naredili daljšo kolesarsko traso na relaciji Vrhnika-Rim. Da, to je bilo že pred leti, v meni pa je vedno tlela tiha želja, da bi omenjeno relacijo prehodil tudi peš - seveda v etapah, ker je 750 km preveč za V a b i l o MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA vabi na ogled dopolnjene zbirke LUKACOVE - ANKINE KAŠČE na Stari Vrhniki. Lukacovo kaščo, sedaj znano tudi kot Ankina kašča, je leta 2007 odkupila domačinka Anka Grom in jo z veliko ljubeznijo do kulturne dediščine tako rešila pred propadanjem. Ob pomoči mnogih je okoli 200 let staro poslopje zdaj obnovljeno in tako ohranjeno za prihodnje rodove. Kašča je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine. Ogled kašče bo v petek, 13. julija 2018, ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Domom Krajevne skupnosti Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 107a. Več informacij na md.vrhnika@gmail.com. Vljudno vabljeni! Muzejsko društvo Vrhnik eno rundo. Leta 2014 sem se z družbo odpravil od cerkve sv. Jakoba v Ljubljani do Ogleja. Ker imam raje manjšo družbo, kot da pešačim sam, je »nabiranje« sotrpinov, ki niso ravno preveč versko ..., za takšno običajno pot malo težje. Vsi bi šli na Camino - po dveh od stoterih sem kolesaril -, ali po Frankovski poti od Canterburyja do Rima, ki sem jo tudi že prekolesaril, na eno navadno pot do Rima pa ne. Zakaj ste se odločili za peš in ne za kolesarjenje? To je kar malce nenavadno za takega »kololjuba«, kot ste vi. Razlog je bil praktične narave: poškodba zaradi padca s kolesom. Pred časom sem namreč grdo padel v Albaniji, kjer sem celo obležal v nezavesti. Odpeljali so me v bolnišnico, kjer so mi postavili diagonozo počenega meniskusa, nato pa se je začela zanimiva dogodivščina. Pač, dežela revna kot je, sem imel deset dni isto srajco, da o rjuhah sploh ne govorim. Da sem lahko prišel na stranišče, sem se vlegel kar na voziček za hrano in se odpeljal tja. Hrana je bila vsak dan podobna pireju, nenehno istega okusa, samo druge barve. Skratka, to je bila zares zanimiva izkušnja. No, zaradi te poškodbe sem potem bil prisiljen hoditi peš, ker je manj naprezanja. Vi se odpravljate na kolesarske podvige kot Arkolon-avti. Lahko pojasnite kaj je to? Tako se imenuje naša kolesarska skupina. Beseda je skovanka iz dveh besed »argonavti« in »kolo«. Za nami je že veliko etap po Evropi: od Črnega morja do Ljubljanice, pa po Apeninskem polotoku, Siciliji, Portugalskem, Albaniji . V enajstih letih, odkar obstajamo, smo po Evropi naredili približno 15 tisoč kilometrov. Skratka, res smo že veliko prekolesarili. Letos v septembru načrtujemo podvig iz Amsterdama do Vrhnike. Vaši podvigi niso ravno za popolne amaterje. Ne, nekaj kondicije že morate imeti, zlasti za tiste »daljinske«, ko začnemo v določenem kraju (letros npr. v Amsterdamu), cilj pa je oddaljen vsaj tisoč kilometrov (v tem primeru Vrhnika). Na drugačnem kolesarjenju, ko na turah delamo pentlje in spimo v enem kraju - se torej vsakič vračamo na izhodišče - v takih primerih lahko kolesar kakšen dan tudi počiva, če je utrujen, in preskoči podvig. Je pa tako, da se trudimo, da v naša potovanja vpeljemo oglede tudi manj znanih turističnih zanimivosti, velik poudarek pa je tudi na lokalni kulinariki. Izkušnje so pokazale, da lahko v manjših in od turistov nekoliko odmaknjenih krajih res doživimo pristno prvovrstno lokalno kulinarično izkušnjo za majhen denar. Na potovanjih ste vi organizator vsega. Dandanes, v času digitalne dobe, je to nekoliko lažje kot pred desetimi leti. Res je, danes je lažje, čeprav tudi to ni pravilo. Ko smo pred leti delali traso od Črnega morja do reke Timav, smo večkrat videli, da so koordinate hotelov netočne - včasih celo po 20 km stran od resnične. Malce je odvisno tudi od »višjih sil« oziroma, kot bi rekli, od organiziranosti naro- da. Tako sem na primer za potrditev rezervacije enajstih različnih hotelov v Italiji potreboval več kot en mesec. Po drugi strani pa sem nekje na severu Evrope to isto zadevo uredil v enem dnevu. Odkar poznamo booking.com, trivago in podobne portale, pa je to verjetno mačji kašelj? Seveda, to je sedaj tako rekoč rutina. V veliko pomoč je tudi Google Earth z naloženimi fotografijami znamenitosti. Trudimo se, da na etapah vidimo čim več, res pa je, da za podroben ogled ponavadi zmanjka časa. Zadnja leta nas na poti spremlja tudi kombi, ki prevaža glavnino hrane in opreme. S seboj na dnevno etapo vzameš samo vodo in prigrizke. S kombijem se srečamo zvečer in takrat je najbolj zaželen predmet v njem pločevinka mrzlega piva. Vas na kakšen del Evrope vleče bolj kot drugam? Zelo mi je všeč Italija, kjer sem pred daljnimi leti tudi preživel pet let. Zdijo se mi zelo prijazni in domači ljudje, imajo spoštljiv odnos do turistov, kolesarjev in dobro hrano. To sploh velja za osrednji in južni del Italije, medtem ko so na severu bolj zategnjeni. Zato ni presenetljivo, da me pot tolikokrat vodi po Apeninskem polotoku, predvsem v Umbrijo, Toskano in Lacij, pa tudi južneje. Vi ste tudi avtor številnih kolesarskih vodnikov. Da, sem avtor treh vodnikov po Italiji in enega po Vrhniki ter okolici. Ko sem bil ob koncu stoletja več let v Rimu, sem napisal Vodnik po Rimu, sedem glavnih bazilik in drugi zakladi. Ker je to bilo v cerkvenem pogledu sveto leto, je to bilo kar zaželeno čtivo. Sledila sta mu še kolesarska vodnika po Umbriji in južni Toskani ter severnem Laciju. Kot zadnji je na več kot tristo straneh izšel kolesarski vodnik po Vrhniki in okolici, kjer opisujem okoli 750 km poti. Veliko ste prekolesarili po Evropi, predvsem po krajih in mestih, stran od turistične glavnine. Torej krajih, ki bi jih lahko primerjali z Vrhniko. Kako pa oni dihajo s turizmom? V tujini so mojstri implementacije lokalnih zgodb, legend in bajk - pa naj si bodo še tako izmišljene - v turistično ponudbo. Tako manjše hotele premorejo celo manjši kraji, veliki kot so na primer naše Bevke. V teh krajih, kjer ni prav veliko turistov, pogosto organitirajo šolske izlete, ki spoznavajo lokalne značilnosti krajev, kar se mi zdi zelo pametno. Tako da mi imamo vsekakor potencial, samo lotiti se moramo tega. Sam sem na primer idejni avtor kolesarske poti od ljubljanske Špice do muzeja na Vrhniki, ob poti katere bi postavili tematske parke, kot na primer geološki, koliščarski, rastlinski, živalski, arheolo- ški ... Pot bi potekala deloma po lesenih pomolih, kar bi omogočilo kolesarjenje tudi v obdobju, ko je Barje eno samo jezero, deloma pa po obstoječih poteh. Izračunal sem, da bi tako pot lahko postavili za od štiri do pet milijonov evrov. Zdi se mi, da je taka pot zelo dober konsenz med na-ravovarstveniki in športom, saj predstavlja skoraj nično obremenitev okolja. Idejo sem predstavil na občini, a nekako ni bilo pozitivnega odziva. Ne bi bilo mogoče vzpostaviti cenejših relacij? Moja želja je, da bi vzpostavili pot po poti to-vorjenja živega srebra iz Idrije na Vrhniko. Kot verjetno veste, smo imeli na Vrhniki skladišče živega srebra, od tu pa so ga potem po Ljubljanici tovorili proti Ljubljani. Ta pot med Vrhniko in Idrijo je bila v 18. stoletju steza, ko pa je prišla Marija Terezija, so jo spremenili v kolovozno pot. Dolga je 28 km in vodi preko Zaplane in Medvedjega Brda. Je zelo zanimiva, marsikaj bi bilo mogoče videti na njej. Potrebovali bi samo nekaj smerokazov in označitev. Nekaj več stroškov pa bi potrebovali za kolesarska pot od Vrhnike do Podlipe, ki bi jo jaz speljal stran od ceste, ob obronkih gozda ali ob Podlipščici. Ena od idej je tudi kolesarska pot od Kotnikovih bajerjev do Bistre. Skratka, idej je kar veliko, treba bi bilo samo najti nekoga, ki bi jim prisluhnil. Če bi se tega resneje lotili, bi lahko v desetih letih poskrbeli za 100 km kolesarskih poti. Si predstavljate kako velik turistični potencial ima to? Ste pa vzpostavili Bobrovo pot okoli Blatne Brezovice. Da, tam smo najprej želeli vzpostaviti sprehajalno in tekaško progo, pa sem predlagal, naj dodamo še informacijske table - da se bo lahko obiskovalec znašel v času in prostoru. Ideja je padla na plodna tla in rezultat tega je 7 km dolga pot z 19-imi tablami. Vidim, da se je kar prijela in da bi lahko kaj podobnega naredili še v katerem drugem kraju. Večkrat sem že razmišljal, da bi naredili tematsko pot še drugih vrhniških umetnikov kot le Cankarja: Sternena, Grabeljška, Florisa Oblaka, Petkovška . Pa dodati bi morali kakšen turistični ocvirek, po možnosti malce odbit, ki bi pritegoval ljudi, da bi se pred njim fotografirali, fotke pa delili na spletu in nam delali brezplačno reklamo. Zaključiva najin pogovor s kolesarjenjem: kam v okolici Vrhnike se najraje odpravite s kolesom? Zelo rad jo popiham proti Šentjoštu, tudi na Planino in naprej čez Zaplano do Meseca grem zelo rad. Po Barju pa mi je najljubša pentlja Bevke, Notranje Gorice, Dragomer in nazaj domov v Blatno Brezovico. To nanese okoli od 40 do 50 km, kar mi nekako najbolj ustreza. Gašper Tominc, foto: arhiv MS N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lepa nedelja na Stari Vrhniki 20. 5. 2018 smo v vasi imeli lepo žegnanjsko nedeljo in hkrati blagoslov kapelice Kristusa križanega sredi vasi in čas je, da se nekaj napiše o poteku del, ki smo ga s to nedeljo uradno končali (obnova kapelice). Z deli smo začeli leta 2014 na pobudo in hkrati donatorico Terezo Verbič (Malnarjeva Rezi),ki nam je željo izrazila ob vsakoletnem božičnem obisku starejših nad 80 let leta 2013. Takoj naslednjo pomlad smo se prijavili na Razpis za sakralne objekte v Občini Vrhnika, ki smo ga tudi pridobili. To nas je še bolj »oko-rajžilo« in tako smo se vsako leto do lani prijavljali na razpis in uspešno pridobivali sredstva za sanacijo kapelice. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vrhniški občini, ki je s posluhom vsa ta leta donirala sredstva za obnovo, hkrati pa bi se rad zahvalil tudi vsem drugim donatorjem in prostovoljcem, ki so/ smo urejali, kar nam je bilo dopuščeno, da smo opravili sami. Ob tej priložnosti bi izrekel še posebno pohvalo tudi gospe Ivanki Kavčič, ki že vsa leta skrbi, da je kapelica vsak teden olepšana -prostovoljna skrbnica: - v letu 2014 nabava strešnikov, - marec 2015, začeli z odkopom kapelice ( zračenje), - junija nadaljevali s prenovo strehe (pločevino smo zamenjali s stre- šniki - bobrovec), - v septembru so se začela vsa restavratorska dela, opravilo ga je podjetje GNOM, d. o. o., - vsa kovinska dela pri kapelici je opravil g. Marko Garafolj, - zaščito za zimo (pleksi) in leseni del strehe je doniral g. Marjan Mesec, - ureditev zunanjega dela pa skupaj g. Franc Kržič in g. Bojan Nadli-šek z ekipo ( 2017). Tako imamo sedaj na novo, obnovljeno lepotico sredi vasi, na tako imenovanim šestkotnem križišču. Upam, da bo kljubovala še nadaljnja leta; manjka samo še manjše obeležje obdobja let, ko smo jo obnavljali in spomin na donatorico Terezo Verbič. To je na kratko opis del pri obnovi. Za konec bi še opisal načrt, ki je pred nami za letos, kar zadeva dela okoli cerkve: - izgradnja novega dela pokopališča z 39 novimi grobnimi prostori manjših velikosti (120 x 80); delo bo obsežno in začeli bomo nekje v juniju 2018, - nadalje je potrebna zunanja in notranja sanacija stare »toten-kambre« - vežice, zunanji del je že v celoti saniral domači pleskar Roman Žakelj, material za notranjost je tudi že nabavljen, - pozimi je na pokopališču podrlo križ - veter. Sedaj je v celotni obnovi. Prav v ta namen je bila letošnja nabirka po končani maši pod Španovo lipo, - na sami cerkvi je potrebna zamenjava slemenjakov in utrditev strelovoda, - in to še ni vse: vsi poznamo stanje kurenske cerkve, ki je potrebna celovite obnove, tako da dela ne bo zmanjkalo, tu bomo sodelovali z vrhniško župnijo. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti na vse, ki so nam polepšali nedeljo; ob tem bi se zahvalil izdelovalcem svečane zelene kite pri kapelici in za splošno okrasitev, enako velja tudi za okrasitev cerkve, ne smemo pozabiti na pevce pri maši, pritrkovalce, sno-valko spominske kartice za tokratni dan in pa seveda vas, krajanov, ki se udeležujete takih dogodkov. Še enkrat hvala vsem. Predsednik KS Stara Vrhnika, Jani Krvina Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. VGC Vrhnika PON - PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 V juliju in avgustu vam nudimo bolj sproščeno, a še vedno pestro dogajanje za vse generacije. Čez poletje ponujamo: • sodelovanje s Poletnim vklopom, ki vključuje športno, kreativno in kulinarično dogajanje • brezplačno varstvo po dogovoru • uporabo računalnika in pomoč pri računalniški opismenosti • bralni kotiček za vse generacije • športne aktivnosti za mlade • program Rastemo skupaj, podporna skupina za družine. • nabiranje borovnic in druge dejavnosti, ki bodo objavljene na spletni strani in Facebooku Skupne točke Vrhnika https://www.facebook.com/vgcskupnatockavrh-nika/ -• Zahvala Skupna točka Vrhnika se še posebno iskreno zahvaljuje: Teniškemu klubu Vrhnika za brezplačni najem igrišč ter trenerjema Petru Tomcu in Dimitriju Debevcu za vodenje brezplačnega tečaja tenisa za otroke in mladostnike. f J "L TtNISKltČ7 KLUBVRHNIKA ■ 7- SMjrriA TO£FA Delavnice za otroke na CSD Vrhnika V juniju se je na Centru za socialno delo Vrhnika končalo še eno šolsko leto nudenja laične učne pomoči na domu. Na CSD Vrhnika namreč že več let v okviru projekta javnih del Zavoda za zaposlovanje in ob podpori Občine Vrhnika izvajamo program z naslovom Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin. V okviru omenjenega programa v popoldanskem času obiskujemo otroke na njihovem domu, jim pomagamo pri domačih nalogah, pri utrjevanju učne snovi in pri pripravi za šolo z namenom krepitve njihove samopodobe. V letošnjem šolskem letu smo program popestrili s predavanji za star- še ter ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Delavnice so namenjene druženju, medsebojnemu spoznavanju na malo drugačen način, ustvarjanju in igri. Potekajo v popoldanskem času, v času počitnic, ko šolarji niso tako obremenjeni z učno snovjo in šolskim delom. Delavnice glede na zanimanje in odziv otrok postopoma nadgrajujemo z novimi vsebinami ter družabnimi igrami, upoštevali pa smo tudi predloge udeležencev. Izvedli smo pet ustvarjalnih delavnic, vodila sta jih Domen in Gordana, ki s Centrom za socialno delo Vrhnika sodelujeta kot prostovoljca. Zaposleni na centru se jima zahvaljujemo za pomoč, vsem bralcem pa želimo sproščene počitnice in veliko sonca. Center za socialno delo Vrhnika N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oj ta noč milobe polna Vrhunski Cankarjev večer pa sta dopolnila glasbena umetnika Boštjan Soklič (kitara, glas, uglasbitve) in Vid Sark (flavta, piščali), ki sta interpretirala Cankarjeve pesmi iz Erotike. Prva Cankarjeva Erotika je izšla leta 1899 pri založniku Kleinmayer & Bamberg in je bila zaradi tedaj neprimerne vsebine skoraj v celoti uničena: škof Jeglič je pokupil in zažgal 700 izvodov knjige. Za nov ponatis v Cankarjevem letu pa se je odločilo grafično podjetje Birografika Bori, za kar sta zaslužna tudi akademski kipar mag. Bojan Mavsar in Tatjana Oblak Milčinski. Na kulturno umetniškem večeru je o prvi Erotiki spregovorila direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Zakelj. O novem izidu ponatisa pa je predstavnica Birografike Bori Helena Primc med ostalim še posebej poudarila: »Originalno knjigo smo z veliko Park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika) Knjižnica pod krošnjami Odprtje z branjem Cankarjevih besedil / .„li■■■ Otroci, potopite se vsako dopoldne v pravljični svet. H i besedil / SRE, 11. julij (17h) Branje Cankarjevih 1 Bralci Cankarjevih tekstov se pod okriljem Turističnega društva Blagajana in Cankarjeve knjižnice Vrhnika družijo vsako sredo. Tokrat prihajajo pod krošnje. V juliju od ponedeljka do petka: Čas za listanje: 9h-18h V avgustu vsak petek: 16h-20h. V primeru slabega vremena nas ni. ^ Poletje na Vrhniki PET, 3. avgust (18h) Na programu za male: predstava Kufrband, lego igralnica, poslikava obrazov, izdelava nakita vzdrževanje otroškega kolesa. PET, 10. avgust (18h) Mali se bodo tokrat zabavali ob predstavi Mala murska deklica, se igrali XXL družabne igre, izdelovali oblačilca za punčke in cofke iz preje, uživali ob poslikavi obrazov in v lego igralnici. PET, 17. avgust (18h) Za male: predstavi Pošastozavri in jabolko spora ter Dedek in vnuk, izdelovanje dinozavrov, lego igralnica in poslikava obrazov in krpanje zračnic. PET, 24. avgust (18h) Predstava Mišje zgodbe, poslikava obrazov, lego igralnica, izdelava nakita in predmetov iz gumbov. gust (18h) azov, lego igralnica, izdelava nakita in dišavnih vrečk Vrhnika, 22. junija - Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja sta med Cankarjevimi dnevi v osrednjem kulturnem hramu na Vrhniki pripravila kulturo umetniški večer »Oj ta noč milobe polna!«, na katerem so predstavili ponatis pesniške zbirke Ivana Cankarja - Erotika (1899) in odprli slikarska razstavo mag. Bojana Mavsarja na temo Erotika. Zaslužni za ponatis Erotike skrbnostjo poskenirali, da ne bi izgubili ali celo popačili črke. Poskenirano knjigo smo sestavili v pravilnem zaporedju. Tiskar je na tiskarskem stroju odtisnil 8 tiskarskih pol, ki so tudi označene v originalni knjigi v spodnjem robu kot »Cankar, Erotika in zaporedna št. pole«. Knjigovezi so odtisnjene pole zgibali na 16-tice in jih zložili po zaporednih številkah, zašili z nitjo, polepili hrbet, prilepili spojne liste in tako pripravljen KB uplatničili v platnice. S sodobno tehnologijo smo izdelali prečudovit izdelek in s tem pridonesli k slovesnosti ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, ponosna sem, da smo del tako lepe zgodbe.« Nato pa je ponovno rojstvo Cankarjeve Erotike zaznamovalo še odprtje razstave slikarja in kiparja mag. Bojana Ma-vsarja. O zanimivih podobah slikarjevega ustvarjanja prav na temo Cankarjevih pesmi pa je podrobneje spregovorila umetnostna zgodovinarka Po- Delo slikarja mag. Bojana Mavsarja na temo Erotike lona Škodič: »Bojan Mavsar je tako k tematiki osebnosti kot literarnemu delu Ivana Cankarja pristopil pred kakšnima dvema desetletjema. Nemirna ustvarjalna pot ga je najprej vodila k odmevnemu ciklusu Cankarjevih portretov in vse do malih platen, ki so bila prvi odgovor na Erotiko in so kmalu zatem dobila tudi svoje nadaljevanje. Zanimalo ga je, kako v sliki, risbi in grafiki ter drugih likovnih tehnikah izraziti posamezne pesmi, ki niso le pisateljev klic in odsevanja ljubezni, marveč je v njih odkril mnogo več; vso opsko širino in čustveno globino. To je hommage Ivanu Cankarju, spoštljiv poklon umetniku. Zgodba »Na klancu« se še ni končala... Vedno znova poraja nov navdih ustvarjalnosti.« Ob otvoritvi razstave je Ma-vsar dejal: »Ivanove »Erotične« pesmi so gorele zaradi takratne cerkvene oblasti. Moja ponazoritev pesmi je danes tu na ogled. To je družbeno kritičen projekt in opozorilo, da identiteta velikega Ivana Cankarja ne bo in ne sme biti ter ostati kot klavrni spomin v že tako obubožani kulturi in njeni negotovosti znotraj umetnosti danes. Cankarja odkrivam kot knjigo, ki jo odpira domovina, da bo videla, kdo ji je pravičen sin, kdo ji je dal svoje srce, svoj razum, svojo fantazijo, svojo besedo, svoje življenje.« Celotno prireditev je povezovala in vodila Tatjana Oblak Milčinski, ki je v ubrani besedi iz romana »Tujec« Antona Slodnjaka, prebrala nekaj zanimivih odlomkov, kako se je Cankarjev odhod dotaknil nekaterih njegovih sodobnikov. Simon Seljak Po odprtju razstave pogovor umetnikov z nekaterimi znanimi gosti N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Trije nasveti za varno ravnanje z denarjem na dopustu Počitnice ali potovanja nam prinesejo marsikatero novo izkušnjo. Med njimi je tudi kakšna negativna. Da bo slednjih čim manj, se je dobro pripraviti že vnaprej. Razmislite, koliko gotovine potrebujete Predvsem je pomembno, s koliko gotovine na dopustu se vi počutite varne. Toliko si jo priskrbite v poslovalnicah NLB (manj pogoste si naročite nekaj dni prej). Gotovine ne nosite na enem mestu, razdelite jo med sopotnike in v različne dele prtljage. Izberite pravo kartico Na marsikaterem dopustu boste verjetno veliko več plačevali s karticami kot z gotovino. »Poleg kartice osebnega računa BA Maestro je s seboj dobro imeti še kartico z odloženim plačilom - Mastercard ali Visa - saj sta v tujini bolj razširjeni. Z njo predvsem plačujte, lahko pa jo uporabljate tudi za dviggotovine, vendar boste za to plačali precej višjo provizijo kot za dvig z BA Maestro kartico,« je pojasnila Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika Dobra priprava lahko prihrani skrbi »Da boste na tekočem s porabo kar prek telefona, si pred odhodom naročite SMS-alarm o uporabi kartice in mobilno banko Klikin,« je nadaljevala Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika. Pred dopustom si shranite tudi številko NLB Kontaktnega centra (+386 1 477 2000). Potrebovali jo boste, če slučajno izgubite vašo plačilno kartico ali vam jo ukradejo. Tinka Marolt je za konec še dodala: »Pri vsem planiranju ne pozabite na svoje zdravje in sklenite zdravstveno zavarovanje za tujino NLB Vita Tujina.« Dobrodošli v NLB Poslovalnici Vrhnika, kjer lahko skupaj uredimo finančni del predpriprav za vaše počitnice ali potovanje. Oglasno sporočilo Europ.Raid - avantura brez primere Karavana vozil v Starem Malnu leta 2016. Konec julija se bo že peto leto zapovrstjo na pot podala karavana avtomobilov Peugeot 205. Letos se bo 800 udeležencev, pretežno študentov, vozilo naokoli z 250 avtomobili. Prevozili bodo 10.000 km, obiskali 20 držav v 23-ih dneh in na svoji poti razdelili 25.000 kg šolskih potrebščin in medicinske opreme. Glavnini udeležencev iz Francije se bodo letos pridružile tudi ekipe iz Belgije, Italije in Poljske. Države, ki jih bodo obiskali: Francija, Švica, Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Grčija, Makedonija, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Slovaška, Poljska, Češka, Nemčija, Nizozemska, Belgija. Glavna mesta, ki si jih bodo imeli priložnost ogledati: Pariz, Ljubljana, Podgorica, Tirana, Atene, Sofija, Bukarešta, Budimpešta, Berlin, Amsterdam, Bruselj ter še več kot dvesto drugih svetovno znanih krajev in znamenitosti. Eno od mest, ki bo v svojem kraju gostilo karavano čez noč, je tudi Vrhnika, in sicer v sredo 1. 8. 2018. Nastanili se bodo v samem centru, v Športnem parku. Glavnina udeležencev Europ. Ride bo na Vrhniko začela prihajati po 18. uri. Imeli bodo večerjo, krajši kulturni program in od 20. do 22. ure bo zanje odprto Doživljajsko razstavišče. Na druženje ste vabljeni tudi vsi Vrhničani. Spremna ekipa/organizator Europ. Ride, ki šteje 35 oseb, bo nastanjena v Starem malnu. Po uspešnem sodelovanju z Europ.Ride v letu 2016, ko smo jih gostili v Starem malnu, so organizatorji tega popotovanja izrazili željo, da bi tudi letos prišli na Vrhniko in je TD Blagajana njihov sogovornik in soorganizator v našem kraju. Ker pa jo to velik organizacijski zalogaj, smo najprej pridobili potrditev podpore pri županu in direktorju ZIC. Dogodek bo podprl tudi Lions Klub Vrhnika, sodelovanje pa so potrdile še nekatere organizacije in društva. Čeprav se bodo udeleženci Europ Raid 2018 na Vrhniki ustavili le za eno noč, se bomo tako kot pred dvema letoma potrudili, da se bodo počutili dobro. Za naš kraj to v prihodnosti pomeni osemsto potencialnih turistov s svojimi družinami ter izredna promocija kraja v številnih medijih in na družabnih omrežjih. Tudi vas vabimo, da se nam pridružite pri izvedbi dogodka in na druženju v Športnem parku 1. avgusta 2018. Kontakti osebi: Nataša Go-čen in Mirjam Suhadolnik, TD Blagajana: drustvo.blagajana@gmail.com. Turistično društvo Blagajana Vabilo KOPANJE V IZOLI in MAVRIČNI TEMELJI ANGLEŠČINE Z DUŠICO KUNAVER Mlinar prevozi vas vsak torek vabijo na celodnevno kopanje v Izolo. Odhod avtobusa je ob 7.45 iz Podpeči. Kopalce pobira po vseh avtobusnih postajah do Vrhnike-Logatca ... Cena prevoza je 11 evrov. Za udeležbo pokličite 031 517 707 - Mateja. Vabljeni! Komisija za lepše okolje Člani Komisije za lepše okolje smo zopet na terenu; opazujemo našo okolico in spodbujamo vse lepo, kar nas obdaja. Prosimo vse vas, dragi občani in občanke, da z glasovalnim lističem obrazcu. Podaljšujemo rok za oddajo vaših predlogov do 5. julija! podate predlog, ki si ga bomo z vese- Hvala za vaše sodelovanje. Obvestite ljem ogledali. Ocenjevalne kategorije v letu 2018 so navedene v spodnjem nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem, ki ga oddate v naš poštni na- biralnik društva, ki je na sedežu društva (Cankarjev trg 4 - Črni orel) ali po elektronski pošti na naslov drustvo. blagajana@kabelnet.net. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje urejenega okolja. Anita Čretnik, predsednica Komisije za lepše okolje GLASOVALNI LISTIČ Stanovanjska hiša (vpišete naslov) Najlepše urejen balkon (vpišete naslov) Najlepše urejen javni objekt (kozolec, kašča, avtobusno postajališče, kapelica (vpišete naslov oz. lokacijo)) Najlepše urejena kmetija (vpišite naslov kmetije) Najlepši poslovni objekt; trgovina, gostinski lokal (vpišete ime in naslov trgovine ali gostinskega lokala) MOJ NASLOV Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo Izključno za potrebe organizacije In Izvedbe akcije Blagajana. N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Tu smo doma Pred desetimi leti je Turistično društvo Blagajana prvič organiziralo srečanje priseljenih občanov z domačini, ko smo med predlogi udeležencev srečanja izbirali in izbrali ime Tu smo doma. Na zadnjo nedeljo pred iztekom šolskega leta smo se v jubilejnem letu, ob 130. obletnici delovanja nekdaj Olepševalnega društva, zdaj Turističnega društva Blagajana, srečali že enajstič. Ohraniti želimo prvotni namen srečanja: spoznavanje svojih soobčanov, predstaviti dejavnosti društev, organizacij in posameznikov, pripovedovati o lepotah kraja, o prireditvah, ki se dogajajo na Vrhniki in v okolici, povedati, da Vrhnika ni le spalno naselje, ampak priložnost za aktivno preživljanje prostega časa, za prijeten sprehod ali pohod, za umik v naravo ali druženje s sokrajani. Želimo, da bi svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ali naključnim obiskovalcem s ponosom rekli Tu smo doma. Prireditev je tudi letos potekala v Starem malnu. Ekipa Star maln, prostovoljci, člani TD Blagajana smo se trudili, tako kot znamo in obiskovalcem ponudili enolončnici, jedi z žara, »šmorn Star maln« in druge dobrote, ki so postale naša prepoznavna znamka. Član naše ekipe je tudi mojster koktajlov, ki je z omamnimi okusi razvajal obiskovalce. V Cankarjevem letu 2018 smo program obarvali po Cankarjevo. Učenke OŠ AMS, članice turističnega krožka, so s svojimi mentoricami priča- rale turistično ponudbo Cankarjeve Vrhnike, s katero so požele vsa najvišja priznanja na tekmovanju v okviru Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava, očaral pa nas je glas mlade pevke ljudskih pesmi iz te šole, iz OŠ Ivana Cankarja pa se je predstavila mlada raperka. Pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne so v oblekah, kakršne so nosile gospe iz predmestja Ljubljane v Cankarjevem času, spet blestele z ljudsko pesmijo. Tudi mlade in večno mlade klekljarice s Stare Vrhnike so se oblekle v noše tistega časa, predstavile so umetnost izdelovanja čipke in razstavile svoje izdelke. Z vzgojiteljicami Vrtca Vrhnika, enota Želvica, so otroci ustvarjali umetnine iz zrn kave, lahko so se udeležili delavnice in spoznavali daljno preteklost pod vodstvom poznavalk iz Doživljajskega razstavišča Moja Ljubljanica, poslušali pa so tudi pravljico pravljičarke iz Cankarjeve knjižnice. Obiskovalci so lahko kaj več izvedeli o nordijski hoji, si nabrali informatorjev in prospektov Vrhnike na stojnici TIC in dobili informacijo o delovanju Turističnega društva Blagajana. Prebudili smo zmaja, ki bruha vodo in mladiče. Lintvern se je na veselje najmlajših spustil prav do koče. Igor Pavlovčič je razstavljal svoje zverinice. V tednu po prireditvi sta v Starem malnu na FormaV 2018 začela ustvarjati dva kiparja. Predstavil ju je Bojan Mavsar. Kar dva ansambla sta nastopila: naš »hišni« Ansambel Presenečenje z narodn-zabavno glasbo in Country skupina Šlajn z avtorsko glasbo in tujimi »komadi« za tiste, ki pravijo, da je lahko kdaj tudi malo drugače prijetno. Obiskovalce sva pozdravila predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik in župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, prireditev je povezovala Anita Čretnik. Na svidenje ob letu osorej! Mirjam Suhadolnik, foto Simon Seljak Muzejsko društvo Vrhnika poziva občane OGRIN MATEVŽ 1882- HOMOVC FRANC 1884-1917 RUŽIČKA JAN 188?- PAVLIN FRANC 1892- JERAJ VALENTIN 1875-1917 SEDEJ JERNEJ 1896-1915 Spomenik padlim in pogrešanim PETKOVŠEK IGNAC 1897-SELJAK LOVRENC 1896-1918 JERAN FRANC 1890-1917 JEREB RUDOLF 1897-1917 SUHADOLNIK JOSIP 1896-1917 ŠTANTA FRANC 1889- • m • • • SUHADOLNIK JAKOB 1892-1918 JERŠINOVEC FRIDERIK 1889- ŠTULAR IGNAC 1877-1918 v prvi svetovni vojni SUHADOLNIK JOŽEF 1893-1916 JERŠINOVEC JOŽEF 1892- ŠURCA JOHAN 1883-1914 JESENOVEC IVAN 1892-1914 ŠUŠTERŠIČ FRANC 1889-1918 V Muzejskem društvu Vrhnika že dalj časa načrtujemo postavitev obeležja žrtvam prve svetovne vojne z Vrhnike in okoliških VERD JESENOVEC MATEVŽ 1880-1915 TURK FRANČIŠEK 1892-1914 vasi. Ob 100. obletnici konca vojne bomo nalogo realizirali in se s tem dejanjem poklonili skoraj dvestotim padlim in pogre- BRENČIČ JOŽEF 1881- JESENOVIČ MATIJA -1916 TURK JANEZ 1884-1916 šanim vojakom iz naših krajev. Podatke povzemamo s seznama padlih in pogrešanih vojakov, objavljenem v članku Janeza DOBROVOLJC FRANC 1898-1917 JURJEVČIČ MIHAEL 1889-1915 VIHTELIČ PAVEL 1893-1914 Žitka: Padli v prvi svetovni vojni 1914-1918 (Vrhniški razgledi (VR), 9, strani 9-22, Vrhnika 2008). Na priloženem seznamu DOLINAR JANEZ 1889- JURJEVČIČ PAVEL 1884-1914 VERBIČ BOGOMIR NIKOLAJ 1896-1917 so že vključeni določeni popravki, pridobljeni po objavi v VR, 9. Prosimo vas, da nam morebitne nepravilnosti ali manjkajoče FURLAN VINCENCIJ 1896-1915 KAVČIČ KARL 1888-1918 ZAVRL FRANC 1898-1917 podatke sporočite na naš naslov Muzejsko društvo Vrhnika, Tržaška cesta 23, 1360 Vrhnika, e-naslov md.vrhnika@gmail. GARAFOLJ IGNAC 1885-1916 KAVČIČ PAVEL 1891-1915 ŽIBERT JOŽEF 1879-1915 com ali na tel. številki 031 73 29 73. Lahko nas tudi obiščete v času uradnih ur ob ponedeljkih med 10. in 12. uro v prostorih JEREB JANEZ 1889-1915 KENDA FRANC -1914 društva. Informacije sprejemamo do konca avgusta 2018. Za vaše sodelovanje se vam zahvaljujemo. KAVČIČ FRANC 1875- KERČIVAN -1914 ZAPLANA KNAPIČ IGNAC 1881-1917 KERMAVNER STANISLAV -1914 BOGATAJ ANTON 1897-1917 BEVKE RICI FRANC 1895-1915 KRŽIČ FRANC 1892-1914 KOBI FRANC 1882-1915 KERŽEJANEZ 1891-1915 BOGATAJ JAKOB 1893-1914 CELARCJOŽEF 1883- UMEK ANDREJ 1895-1915 MOŽINA ANTON 1896-1915 KRŽIČ JAKOB 1872-1917 KOŠMERL BALTAZAR 1899-1917 BRENCE JANEZ 1885-1915 ČELEŠNIKJANEZ 1896- UMEK ANTON 1891- MOŽINA MATEVŽ 1885- MAČEK IVAN 1886-1915 KOZELJ DAMJAN -1915 BRENCE JERNEJ 1891-1914 GOSTIŠA JANEZ 1897-1916 URBANČIČ FRANC 1887- SELJAK FRANC 1896-1919 MOLEK ANTON 1897-1918 KRAŠEVEC ANTON 1874-1918 GABROVŠEKJOŽEF 1892-1915 JAPELJ ANTON 1900-1919 VARŠEK JANEZ 1897-1918 NAGODE ANDREJ 1879- KRAŠNA FRANC 1893-1916 JELOVŠEK JOŽEF 1896-1918 JERAJ ANTON 1896-1915 ROVTE OPEKA JOHAN 1875-1916 KRŽE MIHAEL 1897-1919 JELOVŠEKFRANC 1889-1918 JERAJ VALENTIN 1875-1917 DRENOV GRIČ KRIŽAJ ANTON 188?-1914 PETRIČ ANTON 1895-1918 KUHAR JANEZ 1886-1918 JEREB JOŽEF 1894-1915 KERŽMANC JANEZ 1875- BEKŠ MATIJA 1876-1916 TREVEN FRANC 1895-1915 KUNSTELJ JOŽEF 1893-1914 LESKOVEC JAKOB 1894-1918 KERŽMANC JANEZ 1896-1915 DOLENC JAKOB 1886-1915 SINJA GORICA VRHOVCJOŽEF 1889-1916 LANGENVALTER FRANC 1893-1915 MIVŠEK ANTON 1878-1915 KERŽMANC LUKA 1877- JELOVŠEK ANDREJ 1888- KUNC JAKOB 1890-1914 ŽITKO IGNAC 1889- LAVRIČ KOZMA 1882-1915 OTRIN MATEVŽ 1892-1914 KORENČIČ FRANC 1881-1915 OBLAK JAKOB 1873- LAVRIN JANEZ 1870-1917 ŽITKO STANISLAV 1891- MAČEK ANTON 1897- PIVK FRANC 1898-1917 KORENČIČ JOHAN 1878- ZALAZNIK JANEZ 1881-1915 LENARČIČ JANEZ 1890-1915 ŽITKO VINCENCIJ 1895-1915 MALAVAŠIČ JOSIP 1897-1916 SPACAPAN JANEZ 1887-1915 MERLAK MIHAEL 1895-1916 LESNO BRDO OGRIN JOHAN 1877- MAREN ANTON 1897-1917 TRČEK FRANC 1893-1916 PETKOVŠEK BARTOLOMEJ 1890-1916 JESENKO JANEZ 1897-1917 VELIKA LIGOJNA MEDIČ FRANC 1868- TREVEN FRANC 1885-1918 SETNIKAR FRANC 1896-1916- VELKAVRH JANEZ 1887-1917 SMREČJE GLADEK JURIJ 1889-1918 MEDVED JOHAN 1887-1914 TREVEN GAŠPER 1898-1917 SKODLAR JAKOB 1872-1917 VELKAVRH JOŽEF 1888-1917 DOLINAR JAKOB 1893- KUNC JOŽE 1889-1914 MEDVED MATIJA 1884-1915 URH JANEZ 1877-1916 TRČEK FRANC 1893-1916 FORTUNA JANEZ 1877- MAVSAR FRANC 1888-1914 MODRIJAN FRANČIŠEK 1892- MALA LIGOJNA TRPIN BLAŽ 1885-1914 MAVSAR JANEZ 1886- MODRIJAN GREGOR 1897-1915 ŽAŽAR BISTRA KOVAČ ANDREJ 1879-1915 NOVAK ANDREJ 1896-1915 MOŽINA KAROL 1895-1918 JANŠA FRANC 1896-1916 JEREB PAVEL 1897-1917 KOVAČ JOHAN 1879-1915 STARA VRHNIKA NOVAK FRANC 1891-1915 MULLEJ KAREL 189?-1918 KOGOVŠEK FRANC 1890 KORENČAN JOHAN 1878-1917 MOŽINA ANTON 1874-1917 CELARC JANEZ 1879-1916 NOVAK JOŽEF 1893- PETAVS JAKOB 1891-1915 KRVINA JANEZ 1891 RIHAR JOHAN 1877-1915 NOVAK FRANC 1888-1916 ERZNOŽNIK PAVEL 1883-1915 OGRIN JOŽE 1889-1916 PLAHTAR FRANC 1884- MOLE JOŽEF 1892 VARŠEK VINCENC 1895-1916 NOVAK JANEZ 1889-1915 GROM BARTOLOMEJ 1877-1918 POLONJA ANTON -1915 POHLEVEN JANEZ 1897-1916 GROM LOVRENC 1887-1915 VRHNIKA POTOČNIK ALOJZ 1874-1915 REŽEN LOVRENC 1893-1916 BLATNA BREZOVICA PODLIPA JEREB ANTON 1895-1915 BARTELJ FRANC 1882-1915 PUSTAVRH ANDREJ 1897- SLABE JOŽE 1884 HERAVER LOVRENC 1885- BURJAK JANEZ 1887-1915 MESEC ANTON 1881-1914 BARTELJ MIHAEL 1891-1915 PUSTAVRH BLAŽ 1897-1915 TRČEK FRANC 1891-1915 JERAJ LOVRENC 1879- CORN ANDREJ 1884- MESEC JANEZ 1875-1915 CANKAR FRANC 1875-1914 RAZDRH IVAN 1876-1916 STRNAD FRANC 1893-1915 JERAJ VALENTIN 1895-1917 CORN MARTIN 1893-1916 NAGODEJOHAN 1896- CORN LOVRENC 1890- RESNIK JERNEJ 1885-1916 VRHOVEC PETER 1891 PETRIČ ANTON 1900-1918 FILIPIČ ANDREJ 1865-1916 OBLAK LOVRENC 1884-1916 DREMELJ FRANC 1899-1917 REVEN IGNAC 1893-1918 ZALAZNIK PETER 1891 PETRIČ FRANC 1897-1917 JEREB FRANC 1888- OGRIN FRANC 1882-1915 GAJŽAR VINCENC 1896-1914 RODE JANEZ 1893-1915 PRISTOPNIK JAKOB 1894-1915 JESENOVEC LEOPOLD 1898- OGRIN JOŽE 1887- GRABELJŠEK FRANC 1877- ROZMAN JOŽEF 1898-1918 Seznam pokojnikov ni lektoriran. N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] 135 let delovanja PGD Verd PGD Verd je praznovalo 135 let svojega delovanja. V soboto, 26. maja, se je skozi vas vila slavnostna parada in po zaključku parade je sledila gasilska veselica. Slavnostna parada se je začela s slavnostnim pozdravom predsednika društva, tov. Jožeta Telbana. Na oder je povabil zbrane goste, s katerimi smo si skupaj ogledali parado. Tako kot določa protokol, je poveljnik parade, tov. Marko Jeraj, prišel po dovoljenje za začetek parade. Tov. Janez Bregant (član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije) je dal privoljenje. S povezovalcem prireditve, tov. Matjažem Žirovnikom, sva zbranim predstavila kroniko delovanja našega društva skozi zgodovino, od začetkov ustanovitve društva do današnjih dni. Poseben poudarek je bila predstavitev dejavnosti, ki so potekale ob nakupu novega vozila. PGD Verd je na redni seji UO, 17. 1. 2017, sprejel sklep o imenovanju komisije za nakup novega gasilskega vozila AC 35/100. Člani komisije so bili naslednji tovariši: Jože Telban, Marko Jeraj, Benjamin Svenšek, Bruno Govekar, Franjo Čre-tnik in Aljaž Zalar. V začetku so določili roke razpisov za podvozja in nadgradnje. Pripravili so vso ustrezno dokumentacijo, pridobili vsa ustrezna soglasja in si pridobili ponudbe. Zahtevane pogoje za podvozje je izpolnjevalo vozilo Scania. Nadgradnjo je preko javnega razpisa izdelalo podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone. Ves čas je nad projektom bdela komisija pod vodstvom poveljnika tov. Marka Jeraja. V času izdelave smo imeli člani PGD Verd možnost ogleda same izdelave vozila v proizvodnih prostorih podjetja Rosenbauer v Gornji Radgoni. Vozilo je ugledalo Verd v petek, 6. aprila. Seveda smo ga sprejeli s ponosom in vznemirjenjem. Prav zagotovo se je trud poplačal, ko se je skozi vas popeljal novi lepotec. Tisti dan smo se poslovili od FAP-a AC 16/80, ki je zaslužil svoj pokoj in je prostor dal novemu vozilu. Vsi smo bili preplavljeni s čustvi, tako kot smo bili na poseben dan, ko smo vozilo AC 35/100 uradno prevzeli v uporabo. V nadaljevanju slavnostne parade so bili ešaloni gasilcev in gasilske tehnike domačega in sosednjih društev. Na čelu ešalona gasilcev in gasilske tehnike je bila slovenska zastava, za njim je parado glasbeno spremljal Pihalni orkester Vrhnika.Zbrane so nagovorili: predsednik PGD Verd, tov. Jože Telban, za njim je sledil nagovor predsednika GZ Vrhnika, tov. Vinka Keršmanca. Naj na tem mestu iskreno čestitamo tov. Vinku, ki je en teden pred našo prireditvijo prejel gasilsko priznanje Matevža Haceta. Priznanje so podelili najzaslužnejšim članom na dvodnevnem kongresu na Ptuju. Tov. Vinku Keršmancu je bilo zaupano tudi mandatno vodenje naše Gasilske zveze. Po- nosni smo nanj in mu iskreno čestitamo ter mu želimo uspešno delo tudi v prihodnje. Na govorniški oder je stopil tudi član Upravnega odbora Gasilske Zveze Slovenije tov. Janez Bregant, ki je nagovoril zbrane. Osrednji govornik prireditve je bil g. Stojan Jakin, naš župan. Na prireditvi smo podelili tudi občinska in državna gasilska priznanja najzaslužnejšim članom društva, prav tako smo podelili zahvale našim članom in zvestim sponzorjem. Nato je sledila slavnostna predaja vozila v operativno uporabo. Trak je prere-zal župan Občine Vrhnika, g. Stojan Jakin, vozilo pa je blagoslovil župnik Mohor Rihtaršič. Poveljnik tov. Marko Jeraj je ob prerezu traka predal ključ našemuprvemu strojniku in poveljniku poveljstva GZ Vrhnika, tov. Brunu Gove-karju. Uraden prevzem so preleteli tudi golobi, ki so v lasti g. Avguština Pirnata. Tudi njemu iskrena hvala. V ritmih glasbe, z bogato postrežbo hrane in pijače so se krajani družili dolgo v noč. Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi parade in veselice. Zahvaljujemo se tudi podjetju Dvig, d. o. o., za sponzorsko pomoč pri postavljanju mlaja. Brez dvigala ne bi mogli postaviti mlaja, ki je meril v višino 35 metrov in je bil težji od dveh ton,. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo Občini Vrhnika, GZ Vrhnika in donatorjem, ki so finančno podprli zahteven projekt nakupa vozila AC 35/100. Vsem donatorjem bomo glede na višino zneska donacij , izdelali spominski kamionček, ki bo krasil društvo in tako trajno obeležil vašo pomoč. Donatorji so: Ekrem Emric, Fortrade, d. o. o., kmetija Pr' Krnc, Marolt beton, d. o. o., Slovenske železnice, d. d., Stanislav Čepon, DARS, kmetija Pr' Jakl, Kamnolom Verd, d. o. o., Maksimiljan Drašler Rožmanec, Šinkovec Transport, d. o. o., Studio Fabrka, OGM-bi, d. o. o., Varnost Vič, družina Jurišič, družina Franca in Petra Levec, Marjan Rihar, Al Mansour Fou-ad, Avtotrade, d. o. o., družina Petkovšek, Dejan in Jana Novak z družino, Pri Kranjcu, Mizarstvo Vidmar, d. o. o., Scania Slovenija, d. o. o., Vid Vrhovec, Rosenbauer, First & Oj, Marko Ogrin, ČVS Marija-Marta Mušič, s. p., Zoran Bulajič Lesnamont, d. o. o., Ribiška Družina Vrhnika, Lovska Družina Vrhnika, Anvina, Maja in Juso, Benjamin Svenšek, Jože Telban z družino. Za PGD Verd Anita Čretnik, foto: Matjaž Cunder in Leon Novak Priznanje Matevža Haceta Vinku Keršmancu Vinko Keršmanc - v sredini brez kape - v družbi gasilskih tovarišev Na letošnjem XVII. Kongresu Gasilske zveze Slovenije so prejeli priznanja najzaslužnejše slovenske gasilk in gasilci. Priznanje Matevža Haceta je prejel tudi Vinko Keršmanc, podpredsednik PGD Bevke in hkrati predsednik GZ Vrhnika. Priznanje se podeljuje članom gasilske organizacije Slovenije kot posebno in najvišje priznanje za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj ter napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. Vinko je s svojim življenjskim delom, srčno predanostjo in čutom za sočloveka zlahka presegel zahtevane pogoje. Svoje življenje je predal gasilstvu že kot golobrad šestnajstletnik, ko je pr- vič prestopil prag domačega gasilskega društva. Najprej se je usmeril v delo z mladimi, kar je zelo hitro privedlo do osvojitve prvih medalj. Vinko je znal pridobiti pozornost mladih, pa tudi starejših in vodilnih ljudi v društvu. Dogajanje in delovanje v gasilskem društvu ga je vedno veselilo in je z leti postalo njegov način življenja. Še dandanes pravi, da je gasilstvo njegov edini hobi. Kar 13 let je bil poveljnik društva, nato pa 20 let predsednik. Bil je dolgoletni poveljnik sektorja Bevke, nato pa tudi poveljnik GZ Vrhnika. Od leta 2013 je poveljniško mesto l za mesto predsednika GZ . Tri leta je bil regijski poveljnik in hkrati član Štaba operative oz. Poveljstva, minulih pet let pa tudi član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije. Pri svojem delu zna poiskati rešitve, ki se na dolgi rok izkažejo za zelo smiselne in učinkovite. Ena od njih je zagotovo ustanovitev osrednje gasilske enote v Občini Vrhnika. PGD Vrhnika je imela premalo članov, da bi lahko zagotavljala učinkovito in pravočasno odzivanje v primeru poziva na intervencijo. Zato je Vinko predlagal in tudi pomagal izvesti združitev treh sosednjih društev ( PGD Verd, PGD Vrhnika in PGD Stara Vrhnika ) za skupno opravljanje zahtevne naloge osrednje gasilske enote v občini. Posamezna društva so se skozi leta opremila in specializirala za določene specialnosti, ki skupaj tvorijo celoto in zagotavljajo učinkovito ukrepanje v primeru intervencij na širokem področju nalog javne gasilske službe. Da je svoje življenje res posvetil delu za ljudi, je pomembno poudariti tudi njegove aktivnosti pri delovanju v lokalni skupnosti. Bil je predsednik krajevne skupnosti, je član župnijske Karitas, pa tudi občinski svetnik v Občini Vrhnika. Korektno sodelovanje z županom in drugimi svetniki pripomore k dobrim odnosom med občino in gasilci. Vinko je in še vedno veliko skrb namenja gasilski tehniki. Kot poveljnik in sedaj kot predsednik GZV se je ves čas zavzemal za načrtno nabavo gasilske zaščitne in reševalne opreme. Pod njegovim vodstvom so pripravili dolgoletni načrt nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme ter gasilskih vozil, ki se redno izvaja v sodelovanju z občino. Tako se gasilska društva v Občini Vrhnika lahko pohvalijo s kakovostno in tipizirano opremo ter sodobnim voznim parkom, vključno z ALK, ki je vrhunec ambicioznega načrta opremljanja gasilskih društev. Gasilska društva v Občini Vrhnika se lahko pohvalijo tudi z redno vzdrževanimi in funkcionalnimi gasilskimi domovi. To so podvigi, ki se jih lotijo le tisti najbolj srčni, pogumni in neustrašni. Ljudje, ki živijo za dobro sovaščanov, pri tem pa sebe vedno postavijo na drugo mesto. Vinko, člani PGD Bevke ti iz srca čestitamo za prejeto priznanje. Še enkrat hvala za ves čas in trud, ki si ga vložil v delovanje domačega društva. Hvala za tvoj prispevek na področju požarne varnosti in naše organizacije, ki je tudi zaradi ljudi kot si ti prerasla v pravo nacionalno bogastvo. Vinko, hvala, ker si s svoji življenjem ogromno pripomogel k varnosti občanov v našem kraju, občini, regiji in državi. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si »Ta lipa pot« v Rezijo Izlet v Cankarjevem letu V nedeljo, 20. maja, sta se dve vrhniški kulturni društvi, Navportus viva in Trlce iz Ligojne, odpravili na izlet v Rezijo, v idilično dolino, kjer živijo »zverinice iz Rezije« in cvetijo »rožice iz Rezije«; v dolino, kjer govorijo kar tri slovenska narečja in gojijo svojsko, nadvse zanimivo kulturno izročilo. Izlet je potekal v duhu jubilejnega Cankarjevega leta. Pot nas je najprej vodila po Gorenjski, kjer smo se ob sonetu O Vrba ... spomnili drugega velikana naše književnosti, Prešerna. Potem smo mimo Kranjske Gore in Rateč prispeli v Kanalsko dolino. Na avtobusu, ki se je izkazal za imenitno učilnico, smo se seznanjali z zanimivo zgodovino in današnjim življenjem v tej tesni dolini med Julijskimi in Karnskimi Alpami, v Trbižu, Žabnicah, Ukvah ..., s kulturo tamkajšnjih krajev, ki jo gojijo kar v štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, nemščini in fur-lanščini. Ob reki Beli navzdol in kmalu smo prišli do vstopa v dolini Rezijo, ki nas je pozdravila z lepim razgledom na gorske vršace Muscev na desni in Kaninskega pogorja na levi. Kar same od sebe so se v nas prebujale znane rezijanske melodije. Kmalu smo bili v središču doline in občine, na Ravanci. Kam iti v nedeljo, če hočeš srečati ljudi; kje se najlaže srečaš s kulturo kakega kraja? V cerkvi seveda. In krenili smo v ravan-sko cerkev, posvečeno Mariji vnebovzeti in se udeležili maše (ker so bili binkošti, je bila maša nekoliko slovesnejša), poslušali obred v italijanščini in latinščini; še najbolj pa je bilo za nas zanimivo petje stare pesmi v rezijanskem narečju. Po maši nam je cerkev in rezijansko kulturo predstavil g. Alessando Qualia, ki nas je povedel tudi v nekakšen TIC za Rezijo - Naravni park Julijske Predalpe blizu cerkve. Potem ko smo si za skromno kosilo privoščili rezijanske njo-ke, česnovo juho ali kar italijan- sko paštašuto, smo se odpravili v najbolj ohranjeno in najbolj pristno rezijansko vas Solbico, ki leži skoraj na koncu doline, pod mogočnim Kaninom. Tam smo si najprej ogledali muzej brusačev, v katerem smo spoznali težko življenje nekdanjih Rezijanov, ki so kot brusači in krošnjarji prevandrali ne samo kraje po Soški dolini, ampak se odpravili tudi na Kranjsko, na Ogrsko, celo na Dunaj in seveda tudi na Laško. Po ogledu muzeja smo se napotili v drugo podobno kulturno ustanovo v istem kraju - Muzej rezjan-skih ljudi, ki je odprl vrata šele letos in ga vodi zagnana in prijazna ga. Luigia Negro. Gre za skromno rezijansko hišo, hlev, kaščo, ki s svojimi prostori in predmeti pričajo o nekdanjem življenju ljudi v tej vasi. Na dvorišču, ki se je spremenilo v prireditveni prostor, smo bili priča prvovrstnemu kulturnemu dogodku. Najprej je nastopil kakih deset let star violinist - citiraš, ki je z rezijan-sko melodijo intoniral nastop zbora desetih Rezijank, ki so nas očarale s štirimi tipičnimi rezijanskimi pesmimi. Za njimi so nastopile naše Trlce z desetimi ljudskimi pesmimi. Tako z njimi kot s Skodelico kave, ki jo je ena od njih prebrala in jo je ga. Negro sproti prevajala v italijanščino, so več kot dostojno počastile našega velikega mojstra besede in razširile praznovanje Cankarjevega leta tudi v Rezijo. Poslušalci - tako Rezijani kot izletniki - smo bili navdušeni nad pevci in našimi gostitelji, ki so se izkazali tudi tako, da so nas za slovo pogostili z rezijansko potico in drugimi dobrotami. Kot se čebele polne medu vračajo v panj, smo se mi polni rezijanskih doživetij usedli na avtobus in vračali proti domu. Najprej smo se peljali po sanjsko lepi gorski dolini mimo napisa Ta lipa pot in Tam, ki je mesto za fabrike, čez most, ki prečka Taweliko Wodo, mimo Rozojanske kulturske hiše na Bili do konca rezijanske doline in naprej proti jugu, čez Furlansko nižino mimo Vidma in Gorice nazaj v naš »prečuden kraj«. Jože Kurinčič Zahvala PGD Ligojna ima v naslednjih letih željo po nakupu novega gasilskega vozila, s katerim bi zagotavljali hitrejšo in učinkovitejšo pomoč pri intervencijah. Čeprav je do nakupa gasilskega vozila še nekaj let, sredstva po malem zbiramo že sedaj. V ta namen smo v soboto, 9.6.2018 organizirali gasilsko veselico »Noč za gasilskim domom Ligojna« s skupino Calypso. Veselico so nam omogočili: Roks kompostiranje d.o.o., V&D investicijsko zlato d.o.o., Benjamin Samotor-čan, Gordeja d.o.o. , Metrel d.d, Prigo d.o.o., Avtoteh-na Vis in Sever d.o.o., Štirn d.o.o., Vargalant Original d.o.o., Ipros d.o.o., Ter-motom d.o.o., Suga d.o.o., Kimm d.o.o., Saubermacher Slovenija d.o.o., Kovinos d.o.o., Aleš Oblak, KAR ČŠ, Barjans d.o.o., POStim d.o.o. Najlepša hvala vsem za vašo finančno podporo. Z gasilskim pozdravom: na pomoč! PGD Ligojna Mravljica Ula si je čevlje obula Zaplana, 17. junij - Gasilsko veselico v Zaplani so v okviru Argonavtskih dni tudi letos popestrili s posebnim programom za najmlajše. Na obisk je prišla mravljica Ula, petič po vrsti in že tretje leto pri gasilskem domu v Zaplani. Gonilni sili dogodka sta bila Nives Jesenko in Jure Bizjan, s pomočjo članov PGD Zapla- na, ŠD Log Zaplana in še nekaterimi drugi prostovoljci ter prostovoljkami so namreč za otroke organizirali zabavno popoldne, prežeto s športnimi in ustvarjalnimi dejavnostni. Sodelo- valo je okoli tristo otrok, ki so prejeli vrečko dobrodošlice z darili sponzorjev, nato pa so se podali na dvanajst različnih postaj, kjer so preskušali svoje spretnosti. Vse so bile na tak ali drugačen način povezane z obutvijo - od tod tudi naslov prireditve Mravljica Ula si je čevlje obula. Za Žana z Vrhnike je bil najbolj zanimiv tek v gasilskih čevljih, za Leo iz Zaplane poslikava obraza z vilinskimi motivi, za Oskarja pa Muca Copatarica, ki je na skrivaj pobirala otroška obuvala in jih »skrivala« v svoji hišici. Otroci, ki so uspešno opravili naloge na vseh dvanajstih postajah, so se potegovali za glavno nagrado - to je bon v vrednosti 200 evrov trgovine Deichman, prav tako pa so izžrebali tudi srečnico, ki je prejela Alpinine čevlje. Čeprav se je otroško rajanje končalo s predstavo o mačku Muriju in muci Maci, pa se je dogajanje nadaljevalo z gasilsko veselico z Ansamblom Biseri. Predsednik PGD Zaplana se vsem članom in sodelujočim na Mravljici Uli pa tudi gasilski veselici iskreno zahvaljuje za vloženo delo, da je bil dogodek izpeljan in uspešno zaključen. Gašper Tominc, foto: GT N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO Implementacija Kemis Oktobra 2017 je bil v Dnevniku objavljen moj članek z gornjim naslovom, v katerem se sprašujem, ali bo implementiran sklep Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 30. 5. 2017, v katerem zahteva, da se podjetje Kemis, kjer so 15.5.2017 zgoreli nevarni odpadki, premesti na drugo lokacijo, zunaj Občine Vrhnika. Zahteva, sprejeta s sklepom, je takoj dobila nekakšen utopističen predznak, kot da je lokalna skupnost nekakšna brezpravna raja, saj je direktor Kemisa neustavljivo takoj začel s sanacijo pogorišča, kot da se ni nič zgodilo. Izdana je bila odločba ministrstva za okolje in prostor, da vrhniška lokalna samouprava v postopku gradbene inšpekcije proti Kemisu ni stranka v postopku. Ja, človek se dejansko sprašuje, ali sploh še rabimo občinski svet oziroma, ali lokalna skupnost sploh lahko kakšno reče v svojem prostoru. Pa ni to samo v tem primeru. Država v sistemu samodržca brez ugovorov rovari po lokalni skupnosti, po potrebi »ustečaji« tovarno IUV, postavi radar na Ljubljanskem vrhu, dovoli pri-zvodnjo pirotehnike pod izletniško točko Planina, na območju nekdanje vojašnice Ivana Cankarja zgradi svoj arhiv, da ne naštevam. Koliko časa še, se sprašujem. Je posijalo sonce, se vprašam, ko v četrtek, 7. 6. 2018, v Dnevniku preberem prispevek novinarja Andraža Rožmana Vrhničani dobili prvo bitko na sodišču. Upravno sodišče je odpravilo odločbo Ministrstva za okolje in prostor in primer vrnilo v ponovno odločanje. Mogoče bi pa moje pisanje le prebral še predsednik protikorupcijske komisije, tudi vzrok požara mi ni znan, mogoče bi bilo dobrodošlo ločeno fo-renzično mnenje neke druge tuje ustanove ... Kakorkoli, pohvalil bi Civilno iniciativo EKO Vrhnika, ki vztrajno proučuje vse vrste možnosti, kako z Vrhnike odsloviti takšnega »nevarnega« onesnaževalca, kot je Kemis. Vid Drašček, Vrhnika Odgovor Kemisa na novinarsko konferenco Civilne iniciative Eko Vrh, 15. maj 2018 15. maja je Civilna iniciativa Eko Vrh ob obletnici požara v Kemisu organizirala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo za prenehanje delovanja Kemisa na lokaciji Vrhnika. Ključni argument, s katerim so utemeljevali svoje aktivnosti, je bilo nezaupanje. Nezaupanje v Kemis in nezaupanje v delovanje državnih institucij, ki naj bi z namenom zaščite poslovnih interesov Kemisa zmanjševale razsežnosti požara, zavajale lokalno prebivalstvo in jih ne obveščale o rezultatih meritev in o posledicah požara za okolje in zdravje ljudi. Tako je Andrej Markovic, vodja Civilne iniciative Eko Vrh, v uvodu izpostavil sporne načine komuniciranja države, jemanja vzorcev in izvajanja meritev, Bernarda Kropf pa je k temu dodala, da ona in vsi tisti, ki živijo v bližini Kemis, niso bili obveščeni, da je NIJZ ukinil 730-mestrki pas območja, na katerem je bil po požaru na podlagi načela previdnosti uveden poseben režim. Trdila je tudi, da prebivalci še vedno ne vedo, kjr so bili vzeti vzorci, da ni navedbe zemljišč in lastnika zemljišč, da niso dobili nobenih uradnih informacij, kaj je z njihovimi vrtovi, zelenicami in tako naprej. Bernarda Kropf je svoje trditve zaključila z izjavo, da krajani nimajo nobenega dokumenta o meritvah in posledicah požara. Naj ta sklop trditev ovržemo s konkretnimi podatki, ki v celoti pokažejo, da so trditve Andreja Markovica in Bernarde Kropf zavajajoče. Na spletni strani: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/ Sporocila_za_javnost/2017/07/20170710_Ke-mis_koncno_porocilo.pdf je od 6. julija 2017 dalje v celoti objavljeno Poročilo Medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti v povezavi s posledicami požara v Kemisu. V poročilu so zelo natančno popisane vse aktivnosti v povezavi z meritvami po požaru, ki so jih izvajale naslednje institucije: Agencija R Slovenije za okolje, Uprava R Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Na strani 2 je zapisano, da so bile vse lokacije vzorčenj in meritev usklajene z občinskim štabom Civilne zaščite, da so prošnje za odvzem vzorcev posameznih segmentov okolja posredovali z Občine Vrhnika in da so upoštevali tudi prošnje prebivalcev, ki jih je NIJZ prejel prek telefona. Navedeno je, da so v največji mogoči meri upoštevali opažanja prebivalcev in njihova sporočila o lokacijah, kjer so občutili vpliv dima zaradi požara. V poročilu so natančno predstavljene vse nevarne kemične spojine (parametri), ki so jih merili in analizirali. Prav tako so v poročilu natančno izrisane in naštete vse lokacije, na katerih so izvajali storitve. Na strani 33 je preglednica Vsebnosti onesnaževal v vzorcih tal glede na globino odvzema vzorca, območje, rabo tal in vrednosti glede na Uredbo. Za lažje razumevanje preglednice je le--ta obarvana. Tako so z rumeno barvo označeni tisti parametri, kjer je bila dosežena mejna vrednost, z rdečo barvo tisti, kjer je bila dosežena opozorilna vrednost, in z vijolično tisti, kjer je bila dosežena kritična vrednost. Na strani 37 so prikazani rezultati merjenja zraka na lokaciji v bližini Kemisa in na dvorišču Občine Vrhnika. Od strani 39 do 62 so natančno predstavljeni vsi rezultati meritev, ki so jih opravili UVHVVR (solata, mleko, zelišča, cvetni prah, krma, zemljina), rezultati analiz, ki jih je opravil NIJZ (zemljina na vrtovih in igriščih, mivka iz otroških peskovni-kov, vrtnine in rastlinje, voda iz kapnice, kokošja jajca). Trditve Bernarde Kropf, da nihče ne ve, kje so bili vzorci vzeti, so torej neresnične. Rezultati končnega poročila so bili v septembru 2017 tudi predstavljeni na zboru občanov na Vrhniki. NIJZ je ves čas transparentno objavljal vse rezultate meritev in iz njih izhajajoča poročila okoliškim prebivalcem po požaru na Vrhniki. In sicer na spletni strani: http://www.nijz.si/sl/priporoci-la-okoliskim-prebivalcem-po-pozaru-pri-vrhniki. Zadnje sporočilo NIJZ, ki je bilo objavljeno 14. julija 2017, se glasi (citiramo objavo): »Glede na zbrane in ostale razpoložljive podatke ne pričakujemo dolgoročnih posledic za zdravje ljudi zaradi obravnavanega požara na območju Vrhnike in neposredne okolice. Na podlagi pridobljenih rezultatov in ugotovitev preiskav vsem prebivalcem pri vseh dejavnosti svetujemo upoštevanje običajnih higienskih priporočil.« Bernarda Kropf je na novinarski konferenci prav tako izjavila, da je nihče in tudi ne drugih prebivalcev ni obvestil o prenehanju posebnega režima, ki je veljal za 730-metrski pas. Trditev je ponovno neresnična, saj je NIJZ objavil prvo obvestilo o zmanjšanju kroga, kjer so veljale posebne omejitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na svoji spletni strani in v obvestilu za javnost 7. junija 2017: http://www.nijz.si/sl/vrhnika-prete-kle-objave. Ukrep prepovedi paše in krmljenje rastlin za novo zraslo travo (druga košnja) znotraj vplivnega pasu pa je prenehal veljati 26. junija 2017, kar je bilo prav tako objavljeno na spletni strani: http://www.uvhvvr.gov.si/si/medijsko_sre-disce/novica/6103/. Novica je bila objavljena tudi na spletni strani Vrhnika.si in v nekaterih nacionalnih medijih. Neresnična je tudi trditev Bernarde Kropf, da je Kemis nekaterim okoliškim prebivalcem izplačal odškodnino v višini 60 EUR. Kemis je prejel 54 zahtevkov za povračilo škode. Od tega jih je, s pomočjo zavarovalnice ali pa neposredno, dve tretjini rešil sporazumno. Najmanjše izplačilo je znašalo 156 EUR, višina izplačil je bila odvisna od količine krme, ki so jo kmetovalci morali zavreči na podlagi odločb. Prav tako je neresnična trditev Andreja Marko-vica, ki jo je izrekel na novinarski konferenci, da je zgorelo 800 ton nevarnih odpadkov. Kemis je že kmalu po požaru v medijih in na spletni strani objavil podatek o količini odpadkov, ki so zgoreli. Naj še enkrat ponovimo: na dan požara je bilo v Kemisu skladiščenih 1.402.162 kg odpadkov, od tega je ogenj zajel 871.004 kg odpadkov. Od teh 871.004 kg odpadkov jih je dejansko zgorelo 201.698 kg; od tega 72.098 kg oziroma 36 % nevarnih odpadkov in 129.600 oziroma 64 % nenevarnih odpadkov. 68.740 kg odpadkov se je v požaru razlilo, ker se je embalaža stalila ali poškodovala. Ti odpadki so se razlili po površini objekta Kemis oziroma v lovilne posode, del pa je s požarno vodo odtekel v Tojnico. Pretiravanje s podatki o količinah zgorelih odpadkov je tipičen primer zavajanja prebivalcev Vrhnike. Kot smo že večkrat izjavili, razumemo, da si nihče »na svojem dvorišču« ne želi imeti objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki in da obžalujemo, da se je zgodil ta nesrečni dogodek, ki je prekinil zgledno delovanje Kemisa. Prav tako razumemo aktivnosti posameznikov, ki si želijo, da bi Kemis na Vrhniki prenehal z delovanjem. Toda želeli bi si, da argumenti za prenehanje delovanja temeljijo na dejstvih in ne na neresničnih trditvah. Ob vsem tem ni nepomembno, da smo v volilnem letu in je Kemis tako postal na lokalnem pa tudi državnem nivoju predmet volilne kampanje. Žal nam je, da del državne in lokalne politike nesrečo Kemisa že od vsega začetka izkorišča za dosego svojih ciljev. Z zavajanjem in neresnicami, ki jih širijo o Kemisu, pridobivajo glasove volivcev in zbujajo strah med ljudi in negotovost. Zaradi velike medijske odmevnosti se njihov glas hitro širi, Kemis pa je tako postal sinonim za nesrečo in nevarnost, ki preti ljudem. Po enem letu smo dokazali, da smo s politiko podjetja in odgovornim ravnanjem v postopkih sanacije odstranili in sanirali posledice požara. Ko zmanjka argumentov na strani tistih, ki nasprotujejo Kemisu, pridejo na dan s trditvami, da Kemisa državne institucije ne obravnavajo enako kot vse druge stranke. Vsi inšpekcijski pregledi, ki smo jih imeli v zadnjem letu, niso ugotovili nepravilnosti. Nikoli na katero od institucij nismo izvajali pritiska, smo pa z vsemi pristojnimi organi sodelovali in jim posredovali vse podatke, ki so jih potrebovali in zahtevali. Pobude in zahteve CI od državnih inštitucij, da se Kemisu odvzame okoljevar-stveno dovoljenje in izvajanje pritiskov (s strani političnih strank, civilnih iniciativ in medijev) pa bi lahko označili celo kot sporno ravnanje. Kemis je tudi na lokalni ravni ves čas komuniciral z vsemi, ki so se sploh želeli pogovarjati z nami. Delovali smo transparentno in na podlagi dejstev. Zato pričakujemo podobno komunikacijo tudi s strani tistih, ki tudi z navajanjem zavajajočih podatkov zahtevajo odstranitev dejavnosti Kemisa z Vrhnike. Kemis, d. o. o. Odgovor na objavo g. Emila Nanuta, direktorja Kemisa, v junijski številki Našega časopisa Člani CI Eko VRH smo v 460. številki Našega časopisa, z dne 28. 05. 2018, prebrali pismo g. Emila Nanuta, direktorja podjetja Kemis, ki ga je namenil sokrajanom (čeravno sam ni krajan Vrhnike) in občinskim svetnikom. Odločili smo se nanj odgovoriti. Z g. Nanutom se strinjamo, da je požar, katerega vzrok do današnjega dne ostaja nejasen, prekinil zgledno delovanje podjetja Kemis na Vrhniki in prekinil sodelovanje z lokalno skupnostjo. V CI Eko VRH se sprašujemo, kdo je odgovoren za požar in posledično za prekinjeno zgledno delovanje podjetja Kemis na Vrhniki? G. Nanut v pismu piše, da razume strah in nezaupanje prebivalcev Vrhnike. Vabi nas, da sprejmemo nesporna dejstva, ki naj bi zmanjšala omenjeni strah in nezaupanje. Mi pa ga vabimo, da našteje nesporna dejstva, o katerih piše, saj težko ugibamo, katera nesporna dejstva ima v mislih. Nesporna dejstva, ki so znana Vrhničanom in jih ne moremo sprejeti, so pa naslednja: • požar je nastal zunaj delovnega časa podjetja Kemis, • podjetje Kemis ima oceno požarne ogroženosti 5, kar pomeni velika požarna ogroženost, a ni imelo 24-urnega fizičnega strokovnega varovanja, • podjetje Kemis je v prejšnjih letih že imelo požare (15. 4. 2014 v takem obsegu, da je bila potrebna intervencija). V Civilni iniciativi Eko VRH menimo, da je požar v podjetju Kemis pokazal na nesporno dejstvo, na katerega je opozoril Občinski svet Občine Vrhnika (OS OV), ki je 30. 5. 2017 na 5. izredni seji sprejel naslednji sklep: »Občinski svet Občine Vrhnika ugotavlja, da je lokacija, na kateri se nahaja družba KEMIS, d.o.o. neprimerna za dejavnost zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki in zato zahteva, da se premesti na drugo lokacijo izven občine Vrhnika.« V pismu lahko preberemo tudi, da je podjetje Kemis posledice požara v večjem delu saniralo. Zanima nas, katere posledice požara ima g. Nanut v mislih? Posledice, ki jih je imel požar za stavbo, v kateri je podjetje? Posledice onesnaženja okolja? Posledice za zdravje ljudi? Ker ne vemo, katere posledice požara ima g. Nanut v mislih, se bomo v svojem odgovoru dotaknili kar vseh treh. Menimo, da v požaru ni bil onesnažen le potok Tojnica, temveč je onesnaženje prizadelo tudi zemljino in posledično tudi zdravje občanov. Žal nas nestrokovno vzorčenje zraka dan po požaru in nestrokovno vzorčenje zemljin v mesecu po požaru ne morejo pomiriti, da onesnaženja zraka in zemljine ni bilo. Sanacija potoka Tojnica v omejenem obsegu in ukrepi kompenzacijske sanacije po našem mnenju ne predstavljajo sanacije večjega dela posledic, ki jih je požar imel na okolje. Sanirati bi bilo treba potok Tojnico v celotnem pasu in izvajati monitoring tako Tojnice kot tudi Ljubljanice. Spremljati bi bilo treba prisotnost posameznih onesnaževal ter ugotavljati ekotoksičnost, genotoksičnost in mutagenost površinskih voda. Tudi v ribah in rečnih pticah bi bilo treba vzorčiti in spremljati posamezna onesnaževala ter na njih opraviti ekotoksikološke raziskave. Sanirati bi bilo treba zemljino, na območju vrtičkov in polj pa bi jo bilo treba zamenjati. Hkrati se znova pojavi pomislek, ki smo ga že večkrat izpostavili - če požar v Kemisu, v katerem je zgorela ogromna količina nevarnih odpadkov, ni povzročil onesnaženja okolja - potem podjetij, kot je Kemis, ne potrebujemo; pravzaprav ne potrebujemo niti sežigalnic. Če še naprej razvijamo to noro misel, pridemo do zaključka, da lahko vsak proizvajalec in uporabnik nevarnih odpadkov le-te skuri kar na dvorišču lastnega podjetja (le gasilce mora pravočasno obvestiti). Poleg tega menimo, da je bilo prizadeto tudi zdravje gasilcev in delavcev Kemisa, ki so gasili požar in so pomagali pri sanaciji v mesecu po požaru ter vseh posameznikov, ki so se prve dni po požaru zadrževali na pogorišču, čeprav zdravstvene posledice morda še niso vidne. Posledice za zdravje posameznikov bodo vidne šele čez več let. Kakorkoli, menimo, da zdravja, ki ga je prizadel »koktejl strupenih snovi« (koktejl so omenili strokovnjaki, ki so občanom Vrhnike predstavili posledice požara v Kemisu nadrugem. zboru občanov) ni mogoče sanirati. Ko se bodo zdravstvene težave pokazale, se bomo ukvarjali le z blaženjem simptomov. Preseneča nas tudi dejstvo, da stroškov uničene gasilske opreme Občini Vrhnika podjetje Kemis ni povrnilo, čeprav je dejstvo, da je bila oprema uničena ravno pri gašenju požara v Kemisu, nesporno. Menimo, da bi s povračilom stroškov potrdili svojo odgovornost in moralnost. Glede sanacije v požaru uničenega in poškodovanega objekta podjetja Kemis pa se zdi logično: Če bi požar tako hudo poškodoval stanovanjsko hišo, bi jo najverjetneje podrli in postavili na novo. Najprej zaradi varnosti, skoraj gotovo pa tudi zaradi stroškov obnove. Seveda pa bi za novo gradnjo potrebovali novo gradbeno dovoljenje. Podjetje Kemis od aprila 2018 ponovno obratuje, čeprav v omejenem obsegu. Zanima nas, kakšna je trenutna požarna varnost podjetja glede na to, da že obratuje? Seveda se strinjamo z g. Nanutom, da vsi obremenjujemo okolje. Nismo svetohlinci. Razumemo, da so obrati za ravnanje z odpadki, tudi z najnevarnejšimi odpadki, nujno potrebni. Vendar pa v CI Eko VRH menimo, da je čas, da se podjetje za skladiščenje in ravnanje z nevarnimi odpadki preseli na ustrezno lokacijo zunaj naselij ter se ga zgradi po modelu avstrijskih podjetij za skladiščenje in ravnanje z nevarnimi odpadki (po modelu tistega podjetja, ki so si ga ogledali predstavniki skupnosti in občine takrat, ko so se odločali, da se Kemis zgradi na Vrhniki). V pismu trdite, da je območje, na katerem deluje Kemis, že desetletja okoljsko degradirano in zato ni bilo namenjeno za stanovanja. V CI Eko VRH se sprašujemo, ali gre pri uporabi besedne zveze degradirano območje za območje Tojnic morda za zlorabo. Degradirano okolje namreč opredeljuje 24. člen Zakona o varstvu okolja. Vlada lahko del okolja ali posamezno območje s predpisom določi kot >> N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO«' Kulturni teden na Slomškovi šoli >> degradirano okolje na podlagi meritev. ARSO na podlagi meritev pripravi poročilo, minister pa dele okolja ali posamezna območja razvrsti v razrede ali stopnje. Ali so bile na degradiranem območju Tojnic opravljene prej omenjene meritve? Na nacionalnem nivoju je treba za degradirana območja oblikovati tudi načrt sanacije. Zanima nas, ali je bil za območje Tojnic že oblikovan in izpeljan načrt sanacije? Glede na to, da so v pismu omenjena pretekla bremena in da je maja lani požar v Kemisu še dodatno obremenil omenjeno območje, bi bilo to smiselno. Poleg tega razmišljamo in se sprašujemo, kaj je bilo prej? Naselje Sinja Gorica ali odlagališče odpadkov na Tojnicah?Mar okoljska obremenjenost Tojnic v osemdesetih, ko so gradili Vrtnarijo, ni bila znana?In zakaj so kasneje kljub tej vednosti gradili še naselje Zlatica? Za zaključek pa v razmislek: Ali je v ozračju, ko se povzročitelj poskuša prikazati kot žrtev nepojasnjene nesreče in paranoičnega nezaupanja občanov, ko si zatiska oči pred lastno odgovornostjo, racionalen dialog sploh mogoč? Člani CI Eko VRH Slomški smo res pravi kulturniki! To smo ponovno dokazali s pisanjem, pesnjenjem, recitiranjem, igranjem, petjem, plesanjem, nastopanjem in drugim sodelovanjem na številnih kulturnih prireditvah, ki so se zvrstile v sklopu že tradicionalnega Kulturnega tedna, ki je potekal od 11. do 18. 5. 2018. V letošnjem, Cankarjevem letu smo se na teh prireditvah še prav posebno spominjali našega rojaka, največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Kulturni teden smo začeli z zaključno prireditvijo projekta Evropejčki, ko so učenci različnih osnovnih šol z Vrhnike in okolice na stojnicah in z glasbenimi, plesnimi in gledališkimi nastopi predstavili značilnosti, navade in običaje različnih evropskih držav. V sklopu številnih prireditev, ki smo jih pripravili v Kulturnem tednu, so se naši učenci preizkusili tudi v pisanju črtic, v katerih so opisovali podobne prigode, kot jih je nekoč v svojih črticah opisoval Ivan Cankar. Na kulturni prireditvi so jih predstavili tudi drugim učencem, za glasbeni program pa je poskrbel otroški pevski zbor z lepo odpetimi pesmimi. Učenci so se od- pravili tudi v spominsko Cankarjevo hišo in »enajsto šolo pod mostom«, kjer so spoznali, kje in kako je Cankar preživel svojo mladost. Želeli pa smo deklamirati pod krošnjami dreves na Sv. Trojici, kamor je prav tako rad zahajal Cankar, a nam jo je vreme nekoliko zagodlo, zato smo ta dogodek izvedli kar na naši šoli. Najmlajši učenci naše šole so na čajanki v času podaljšanega bivanja prisluhnili zgodbam, v katerih je nastopal Ivan Cankar. Z razstavo knjižnih novosti pa nas je knjižničarka seznanila z zanimivimi knjigami, ki jih bomo prav gotovo prebrali v prihajajočih toplih dneh. V goste smo povabili tudi samega Ivana Cankarja, ki si je ogledal naše gledališke predstave, v katerih smo med drugim predstavili tudi zgodbe iz njegovega življenja. Nad njimi je bil zelo navdušen, prav tako tudi naši obiskovalci. V kulturnem tednu so bili dejavni tudi naši likovniki, ki so šolsko avlo preuredili v pravi Cankarjev atelje. Na posebnih slikarskih stojalih so ustvarjali svoja umetniška dela, ki so jih nato razstavili v avli. Pestro dogaja- nje kulturnega tedna je potekalo tudi v popoldanskih in večernih urah, ko smo pripravili pestro paleto dogajanj tudi za občane. Na prireditvi Na kavi s Cankarjem smo prisluhnili trem zanimivim gostom: Tonetu Kuntnerju, Mirjam Suhadolnik in Niku Nikolčiču, ki so z nami delili svoje znanje in življenjske modrosti, ki so bile med drugim povezane tudi z Ivanom Cankarjem in njegovim delovanjem. Druženje smo nadaljevali s klepetom ob slastnih piškotih v obliki Cankarjevih brkov in kavi. V sklopu Večera petja in plesa je po šoli odmevalo ubrano petje vseh pevskih zborov, ki jih premore naša šola, tudi zbora učiteljic. Tudi plesalo se je. Ob spremljavi harmonike se je predstavila naša otroška folklorna skupina. Kulturni teden smo zaključili z obiskom vsestranskega umetnika Andreja Rozmana Roze, katerega dela spoznavamo tudi pri pouku. Besedno umetnost in kulturo nam je približal na njegov, svojstven in seveda humoren način. Slomški smo veseli, da nam je v Kulturnem tednu tudi letos uspelo izpeljati tako pester nabor kulturnih prireditev. Tako smo še enkrat dokazali, da to res znamo in zmoremo. Vesna Jurač Vrhniški devetošolci na valeti Okoli sto devetošolcev Osnovne šole Ivana Cankarja Sredi junija so vrhniški devetošolci končali šolanje v osnovnih šolah Ivana Cankarja in Antona Martina Slomška. Obe šoli oziroma sami de-vetošolci so pripravili valeto z zabavno-kulturno predstavitvijo in podelitvijo številnih priznanj najboljšim učencem in udeležencem raznih šolskih ter obšolskih dejavnosti. Na Osnovni šoli Ivana Cankarja je bila valeta v četrtek, 14. junijam v veliki dvorani Cankarjevega doma. Devet razredov osnovne šole je končalo okoli sto učencev štirih razredov in s prilagojenim učnim programom. Svojim staršem so se predstavili v plesu, besedi in video projekciji zadnjih dni preživljanja v osnovni šoli. Vse pa je nagovorila ravnateljica Polonca Šurca Gerdina in vsem devetošolcem zaželela veliko uspehov v nadaljnjem življenju, staršem pa še veliko potrpljenja in predvsem dobre podpore ob novi in zelo pomembni življenj- ski popotnici. Osnovna šola Antona Martina Slomška pa je imela valeto v svoji športni dvorani. Devet razredov je končalo 46 učenk in učencev iz dveh razredov, ki so se svojim staršem predstavili v besedi in s prelepimi znanimi plesi. Njih je nagovorila njihova ravnateljica Darja Guzelj ter vsem zaželela uspešno in srečno pot v nadaljnje življenje. Večina vseh učencev se je rodila leta 2003, leta 2009 so začeli hoditi v prvi razred ter čez devet let, leta 2018, končali osnovno šolo. Vsem res samo srečno in veselo nadaljnjo življenjsko pot, da bi se vsem uresničijle sanje in cilji, ki so si jih zadali ob prvi večji življenjski prelomnici, va-leti. Simon Seljak Na mavričnem podiju 46 devetošolcev osnovne šole A. M. Slomška N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V četrtek, 24. 5. 2018, je v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki potekala prireditev OŠ Antona Martina Slomška in Društva upokojencev Vrhnika. Z roko v roki Zaključno srečanje v enoti Rosika Celoletno sodelovanje smo zaključili tako, kot se spodobi: s pesmijo, igro, zabavo, kar tako - z roko v roki na skupni zaključni prireditvi. Letos smo se družili na računalniških de- lavnicah, na urah telovadbe in na različnih kulturnih dogodkih. Veselimo se novih skupnih čudovitih trenutkov in znanja ter že komaj čakamo naslednje šolsko leto. Učiteljica Petra Žitko, foto: GT Vrhniške osnovnošolke četrte na državnem V sredo, 6. junija, so v Športnem Centru Žalec, v Žalcu, vrhniške osnovnošolke iz Osnovne šole Ivana Cankarja od 7. do 9. razreda kot skupina osvojile četrto mesto. Pika Grušovnik je kot posameznica na državnem tekmovanju izmed 109 tekmovalk zasedla odlično tretje mesto. Na območnem tekmovanju Šolskega Plesnega festivala v četrtek, 3. maja, v Žirovnici pa so osvojile skupinsko drugo mesto, zaradi katerega so bile sprejete na državno tekmovanje. Nina Mihorko je posamezno dosegla odlično tretje mesto na območnem tekmovanju (Ljubljana z okolico, Gorenjska) v Žirovnici od skupaj 36 tekmovalk. Vsem osnov-nošolkam iz »Cankarja« (Piki Grušovnik, Taliji Rebolj Božič, Debori Kociper, Manci Mencej, Nini Mihorko, Višnji Bobnar, Zali Mariji Gro-znik in Tadeji Golic) čestitamo za več kot odlično opravljeno sezono ŠPF, ki so jo zaključile v Noči na Vrhniki z energičnim nastopom. Mateja Podlipec, vodja skupine Šolsko leto smo počasi pripeljali do konca in s tem tudi našo prednostno nalogo enote, ki je bila Rosika kot se šika - med seboj si pomagamo. Vse leto smo se trudili, da so se otroci v našem vrtcu počutili dobro, sprejete in se preko igre tudi veliko novega naučili. Najmlajši otroci, otroci iz skupine Ježki so postali bolj samostojni, otroci iz skupine Bobri bolj spretni, najstarejši otroci pa veliko bolj samozavestni. K vsemu temu je botrovalo tudi naše vsakodnevno medsebojno sodelovanje, pripravljanje ustvarjalnega vzdušja, ki je bilo hkrati prijetno in sproščeno. Na našem skupnem zaključnem srečanju, ki smo ga poimenovali kar Naša veselica, smo se poslovili od najstarejših otrok, od otrok, ki bodo jeseni prvič prestopili šolski prag. Še preden pa bodo zares zapustili naš vrtec in odšli na zaslužene počitnice, so za vse nas pripravili kratek program. Proti koncu so se jim pridružili še preostali otroci vrtca in s sprehodom skozi špalir začeli NAŠO VESELICO, ko je bil čas za sproščen klepet, razigrano otroško igro in navsezadnje tudi za ples, tako kot se za pravo veselico tudi spodobi. Ob tej priložnosti bi se zahvalili tudi mladim fantom iz Ansambla Notranjski kvintet, ki so nam s svojim igranjem pomagali dopolniti našo prednostno nalogo medsebojnega sodelovanja. Strokovne delavke enote Rosika Cankarjevi dnevi v vrtcu Ker je letošnje leto na Vrhniki obeleženo kot Cankarjevo leto, smo cilje in dejavnosti s tega področja združili in povezali s spoznavanjem domačega kraja (Vrhnike) ter se preko tega seznanjali z življenjem v kraju nekoč in danes ter s pomembno kulturno dediščino domačega kraja. Naše spoznavanje in raziskovanje Vrhnike se je začelo prav s poglobljenim spoznavanjem pisatelja Ivana Cankarja. Poleg raznolikega ustvarjanja, spoznavanja njegovega življenja ter bistvenih del smo v dejavnosti vključili spoznavanje pisatelja preko točk oziroma lokacij na Vrhniki, ki so bile z njim povezane ter tako odkrivali naš kraj in preko la- stne aktivnosti podoživeli čas njegovega bivanja, srečali smo se tudi z zemljevidom in kažipotom. V igralnici smo skupaj izdelali kotiček s temi točkami, da smo se večkrat spomnili nanje. Poigravali smo se na Sveti Trojici, kot je to v svojem otroštvu rad počel pisatelj. Odkrivali smo nove kotičke ter uživali ob igri v neokrnjeni naravi, po poti pa smo si ogledali tudi Cankarjev spomenik. Spoznali smo, da se po pisatelju imenuje veliko stavb v kraju in si nekatere tudi ogledali (OŠ Ivana Cankarja, Cankarjev dom, Knjižnica Ivana Cankarja ...). Otrokom so bile vsebine in dejavnosti blizu ter so jih same po sebi motivirale, otroke pa še dodatno spodbudile k opazovanju, radovednosti, želji po novem ter k spoznavanju pomembnih znamenitosti v domačem kraju. Vrtec Vrhnika - skupina Gosenice (Katja Maček) Daljši prispevek si lahko preberete na www.mojaobcina.si/vrhnika N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradni izlet za najbolj aktivne prostovoljke in prostovoljce DU Vrhnika V četrtek, 7. junija 2018, je bil za nekatere prostovoljke in prostovoljce DU Vrhnika še poseben dan. Člani, ki aktivno sodelujemo v društvu, smo bili povabljeni na zelo lep nagradni izlet, ki se je začel v Planini pri Postojni in končal v Loškem Potoku. Avtobus nas je najprej odpeljal v Planino, kjer nas je že čakal vodnik in nam razkazal vhod v Planinsko vodno jamo, ki je največja in najdaljša vodna jama v Sloveniji. V njej živi mnogo človeških ribic in drugih jamskih ži- valic. V bližini Planinske jame je Rav-barjev stolp, ki je le ostanek nekoč mogočnega gradu. Ogledali smo si notranjost in vse spominja na ostanke gradu. Sedaj domačini v njem prirejajo kulturne dogodke. Pred vhodom je lep vodnjak. Nato smo pot nadaljevali proti Cerknici, kjer smo se ustavili za kratek čas in hiteli naprej proti Loškemu Potoku. Tam sta nas sprejela predsednica DU Loški Potok in predsednik Turističnega društva Hrib - Loški Potok. Najprej so nas popeljali v spominski park kulturnikov, ki je posvečen dr. Antonu Debeljaku, Zofki Kvedrovi, Jakobu Turku in Dragu Košmrlju. Nato smo se povzpeli na hrib Tabor do cerkve sv. Lenarta, ki je iz leta 1741, in sv. Barbare. Občina Hrib - Loški Potok je kar precej raztegnjena, večji del je gozdnat in sodi med najredkeje naseljena območja v Sloveniji. Vasice so daleč narazen. Naredili smo panoramski izlet z avtobusom po oddaljenih zanimivih loških vasicah po Dragarski dolini proti Čabru. Kosilo so nam lepo postregli v novem domačem hotelu. Tam so se nam pridružile članice domače dramske skupine in nam uprizorile nekaj ske-čev. Zelo dobro so se predstavile s svojim loškim narečjem. Z veseljem smo jih poslušali. Ogledali smo si še gorski vrt v vasi Hrib pri družini Lidije in Petra Knavs. Na enem hektaru zemljišča je urejen vrt s številnimi zanimivimi zasaditvami in vodnimi motivi. Vsa pohvala zakoncema, ki urejata vrt. Tudi tam so se nam pridružile prostovoljke iz dramskega društva. Gospa Fani je prebrala nekaj svojih pesmi in vzdušje sredi vrta je bilo popolno. Sledili sta zahvala in izmenjava skromnih daril in morali smo se posloviti. Hvala DU Vrhnika in Elici za tako lep dan, ki smo ga doživeli v delu neokrnjene narave v manj znanem koncu Slovenije. Zapisala: Fani Šurca UPOKOJENSKI KOTIČEK Meddruštveno tekmovanje v pikadu na Vrhniki Na lepo sončno in toplo sobotno jutro (2. junija) se je na dvorišču društva zbralo kar 55 tekmovalk in tekmovalcev, navdušencev pikada, iz okoliških društev upokojencev. Turnir v pikadu smo pripravili v okviru balinarske sekcije Društva upokojencev Vrhnika. Domače pikaderke in pikaderji so vsem pripravili prijazno dobrodošlico s skromnim zajtrkom. Uradni začetek je najavila vodja balinarske sekcije, zbor športnic in športnikov je pozdravila tudi predsednica Društva upokojencev Vrhnika in poudarila, da šport vedno združuje. Predsta- vila je tudi letošnje praznovanje Cankarjevega leta in dejavnosti, ki jih v ta namen organizira društvo. Predvsem pa je vsem zaželela veliko športne sreče, prijetno druženje in aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Besedo so prevzeli sodniki in napovedali, da bodo igrali po pravilih Športne zveze upokojencev Slovenije. Rezultati: pri ženskah so slavile zmago upokojenke z Rovt, druge so bile iz Logatca in tretje prva ekipa Vrhnike. Najboljša pikaderka je bila Marinka Petkovšek iz Logatca, ki je prejela pokal. Moški iz Loške doline so bili prvi, drugo mesto je zasedla druga ekipa z Rovt, tretje pa ekipa iz Idrije. Najboljši pikader je postal naš član Miro Mladenovic. Druženje se je nadaljevalo ob kosilu, ki ga je poklonila Gostilna Pri Kranjcu, za kar se jim zahvaljujemo. Na koncu smo pohvalili organizatorje in si zaželeli nasvidenje na naslednji tekmi. Marinka Petkovšek, foto: MP Vandrovke na Belski planini ali Svečici Na programu je bila Belska planina na Struški. Dva minibusa sta nas popeljala proti Jesenicam. Zapustili smo ju na Križovcu in pot pod noge. Najprej se nam je zdelo, da bo taka pot lahek zalogaj, ampak postajalo je čedalje bolj naporno. Po dveh urah in pol smo končno zagledali pastirsko kočo na Belski planini in si zelo oddahnili. Premagali smo 460 m nadmorske višine in zmagali! Belska planina ali Svečica je na višini 1682 m. n. višine na pogorju Struška. Lep razgled je na avstrijsko stran. Na planini Svečica smo se posedli okoli koče in pomalicali. Narava nam je ponujala mnogo gorskega cvetja, tudi ključavni- ce so se še bohotile, prav tedaj pa so se odpirale zlatorumene pogačice. Kmalu so nas zmotili temni oblaki, v daljavi je grmelo, zato smo se dokaj hitro odpravili po graničarski poti proti dolini. Toda nevihtni oblaki so nam prizanesli in se umaknili drugam. Prišli smo čisto do av-strijsko-slovenske meje, kjer nas je med Avstrijo in Slovenijo ločevala samo žica. Vodnik Milan nam je med potjo pripovedoval razne zanimivosti. Zelo smo se razveselili, ko smo zagledali naša mimibusa. Utrujeni, a neizmerno zadovoljni smo se odpeljali do doma Pristava, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Sladoled nas je osvežil, noge so počivale, hladna pijača je z veseljem stekla po grlu. Hvala vodniku Milanu za lepo in potrpežljivo vodenje. Fani Šurca Okrogli jubileji v juniju Alojzija Rihar, Verd, Vrhnika (1925) Vida Garafolj, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926) Alojz Jesenovec, Sinja Gorica, Vrhnika (1927) Ema Obid, Pot k studencu, Vrhnika (1928) Lojzka Vintar, Cesta 6. maja, Vrhnika (1933) Alojz Dobrovoljc, Verd, Vrhnika (1933) Marija Pečkaj, Voljčeva ul., Vrhnika (1933) Antonija Drevenšek, Na Livadi, Vrhnika (1938) Ivanka Kavčič, Stara Vrhnika, Vrhnika (1938) Milan Vidovic, Podlipa, Vrhnika (1938) Štefan Petkovšek, Gradišče, Vrhnika (1938) Majda Čelešnik, Dobovičnikova ul., Vrhnika 1938) Mihajlo Vujoševic, Vrtnarija, Vrhnika (1938) Amalija-Alojzija Majer, Sternenova cesta, Vrhnika (1938) Elizabeto Pavlovčič Markovič, (1928) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali junija. FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 10. uri. Četrtek, 26. 7. ob 10.00 - cena vstopnice je 4.00 EUR KNJIGARNA Film Knjigarna je nastal po istoimenskem romanu (originalno Bookshop) avtorice Penelope Fitzgerald, pod režijo in scenarij pa se je podpisala španska režiserka Isabel Coixet. V zgodbi spremljamo čudovito zgodbo neizmerno pogumne ženske Florence Green, vdove svobodnega duha, ki svojo žalost nadomešča z drzno idejo, imeti prvo prodajalno knjig v zaspanem obmorskem mestu leta 1959, ko se film dogaja. Kljub prekrasni naravi, kjer stoji vasica, je leta polna neusmiljenih, hladnih in apatičnih ljudi, ki ne želijo sprememb in zato tudi ideja knjigarne ni dobrodošla. A Florence se ne preda in njena odločitev povzroči politično zaostritev. Po filmu druženje ob kavi in čaju. ■ lit Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si N OŠ Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] UPOKOJENSKI KOTIČEK Vrhniški upokojenci obiskali Goriško Iz leta v leto se zmanjšuje zanimanje za upokojenske enodnevne izlete, kaj je vzrok, lahko le ugibamo. Kljub temu pa je še zanimanje, če se ponudi res dober izlet oziroma dober program. Tokrat smo se zapeljali proti Novi Gorici oziroma na hrib Kostanjevica. Tam so za ogled vsaj tri kulturne zanimivosti: kot arhitekturno in duhovno središče je samostanska cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji, kot zgodovinski spomenik je grobnica Bourbonov, kjer so shranjeni posmrtni ostanki francoske kraljeve rodbine Bourbonov, med njimi Karel X., ki je edini kralj, pokopan na ozemlju Slovenije, kot največji kulturni spomenik pa zagotovo sodi samostanska knjižnica, ki nosi ime po patru Stanislavu Škrabcu (letos 100-letnica njegove smrti), največjem slovenskem jezikoslovcu. Tam je shranjenih okoli 16.000 knjig, med njimi 30 prvotiskov, najstarejši je iz l. 1476, in za Slovence pomembna slovnica Adama Bohoriča, ki ji dodatno vrednost daje avtorjevo posvetilo. Zaradi dragocenosti je knjižnica kot tudi drugi kompleksi zavarovana kot kulturni spomenik že od leta 1952. Za vse že dvesto let skrbijo očetje frančiškani. Od leta 2003 kostanjeviški samostan krasi velika zbirka dišečih vrtnic bourbonk (druga največja v Evropi). Zasadila jih je občina Nova Sončki v Goriških Brdih Z Vrhnike smo se odpeljali okoli šestih zjutraj, da bi se izognili padavinam popoldne in v Mostu na Soči prečili Sočo ter se po prenovljeni poti v pobočju Sabotina dvigali nad Novo Gorico ter nad meglice, ujete v hribovja nad dolino Soče. V Gonjačah smo se ustavili na hribu Mejnik s 23 m visokim razglednim stolpom, ki ima 144 stopnic ter se razgledali po valoviti pokrajini z griči in vinogradi, naselji in zaselki Goriških brd z obrisi Alp, Dolomitov ter Tržaškega zaliva v daljavi, ob sestopu s stolpa pa smo brali Bev- ni spomenik. Hojo smo nadaljevali ob potoku Kozbanjšček in se po slabem kilometru ponovno ustavili ter posedli po obrušenem skalovju v Kotlinah. Avtobus na cesti je zabrnel in nas peljal do vasi Šmartno z obzidjem in sedmimi stolpi. Sprehodili smo se po »gasah« do cerkve sv. Martina s poslikavami slikarja Toneta Kralja, nato pa pri Gostilni Turn posedli okoli miz pod senčniki. Po prvem požirku bevande ali piva pa so senčniki postali dežniki, saj je nad nami zagr- melo in naslednji trenutek se je tako »usulo« z neba, kot da ne bo nikoli prenehalo. In je padalo tudi še potem, ko smo se v nalivu vozili skozi Novo Gorico. Pokrajina skozi okno je izginila za deževno zaveso, mene pa je preživeti dan še enkrat odpeljal na poti in razglede po Brdih, po »slovenski Toskani«, kot je Goriška brda poimenovala moja soseda v avtobusu. Marija Dolinar, foto Tatjan Rodošek Gorica v sodelovanju z novogoriškim društvom ljubiteljev vrtnic in strokovnjakov od drugod. Najlepše so v maju; malo smo jih že zamudili, najlepši del cvetenja jebil že mimo. Za naslednji samo bežni ogled je bila igralnica Perla. Sprehodili smo se med tisočimi igralnimi avtomati in 40 igralnimi mizami, saj Perla spada med večje igralnice. Že po kratkem sprehodu po Novi Gorici in nekaj ogledih smo imeli občutek zelo urejenega mesta, zelo veliko je parkovnih površin, vrtnic in raznih spomenikov. Sledil je tudi ogled mesta Gorica na italijanski strani, mestnih ulic, ki smo se jih spominjali iz nakupovalnih časov. Tokrat smo imeli priložnost spoznati zgodovinsko in arhitekturno lepoto mesta, ki je stičišče italijanske, slovanske in nemške kulture. Še eno mestece, vredno ogleda, smo obiskali ob vrnitvi domov. Nad ajdovskem delu Vipavske doline je Vipavski Križ. Zgodaj poseljen kraj je že v predrimskem času menjal lastnike in arhitekturo. Iz konca 15. stoletja so štiristolpni grad, obzidje in kapucinski samostan. Kraj je urejen, obnovili so kar nekaj uličic in hiš, žal pa polovica gradu propada zaradi neurejenega lastništva. Zgradbe so spomeniško zavarovane, naselje pa sodi med zanimivejše kraje v Vipavski dolini. Lep izlet, z dobrim vodenjem. Priporočamo ga tudi drugim. Zapisala: Ivanka S., foto: Željko J. Barjani po poti Srečka Kosovela od Sežane do Tomaja Pohodnikom vse čestitke in varen korak tudi vnaprej, velika zahvala vsem vodnikom, kajti brez njih ne bi bili deležni obiska lepot naših prečudovitih kotičkov Slovenije in zunaj nje. Prav tako en velik aplavz in hvala vsem fotografom za prelepe fotografije in videoposnetke z naših pohodov, ki nam bodo kasneje polepšali dneve in nas spominjali na čudovita druženja nekdaj. V programu za 26. april smo imeli pohod na Partizanski vrh z Vrhe, vendar smo glede na vremenske razmere odšli na Kras po Poti Srečka Kosovela od Sežane do Tomaja. Pot ni dolga, saj meri le 7,5 km, prehoditi jo je mogoče v dveh urah in pol, vendar nam daje dovolj časa za razmislek o življenju in delu velikega pesnika Krasa. V stavbi Ljudske univerze, kjer smo začeli tokratno pot, smo si ogledali Kosovelovo spominsko sobo. Po ogledu smo pot nadaljevali v smeri Po-larjevega stolpa mimo Kosovelove knjižnice. Pot nas je nato vodila mimo nekdanjega občinskega urada ob zvoniku sežanske cerkve sv. Martina in nato po ozki ulici na prostor, kjer so včasih imeli konjske sejme in večje prireditve. Ob vznožju hriba Tabor, na katerem je v pra-davnini stalo gradišče, se je pot začela vzpenjati na vrh, kjer je začetek Gozdne učne poti. Prav kmalu smo prispeli do razgledišča s čudovitim razgledom na Kras, del Sežane, z leve so se nam prikazovali Nanos, Trnovski gozd, Čaven ter drugi hribi in številne vasi, kot so Šmarje, Dane, Tomaj, Avber, Štanjel. Dobro razpoloženi pohodniki smo bili v družbi vodnika Milana, ki nam je s pripovedovanjem znamenitosti in recitali Kosovelovih pesmi ob šumenju borovih gozdov še dodatno prikazal in popestril pot od rojstne hiše pesnika v Sežani mimo vinogradov v Tomaju do Kosovelove domačije, zgrajene leta 1925, nekaj mesecev pred Srečkovo smrtjo. Le sto metrov od domačije je pokopališče, kjer je pesnik pokopan. Vsi dobre volje in polni prelepih vtisov smo se odpeljali s Krasa v Senožeče na kosilo. Kot po navadi smo ob zaključku nazdravili še slavljencem. Hvala jim. Tako smo skupaj preživeli še eno od že mnogih čudovitih druženj, ki si jih še želimo. Besedilo: Marija Armič Barjani od Portoroža do Sečovelj Namesto načrtovanega pohoda na Učko se je vodnik Milan zaradi slabe vremenske napovedi odločil za spremembo: odpravili smo se proti morju in prehodili del evropske pešpoti E12 od Portoroža do Sečovelj, imenovane tudi Mediteranska pešpot. Po izstopu iz avtobusa smo si v parku ogledali čudovite vrtnice, prečkali znamenito portoroško plažo in nadaljevali pot skozi kamp. V marini so se bohotile prestižne jahte, po prihodu v Jernejev zaliv pa smo videli pra- vo nasprotje - odslužene čolne, ki so propadali, nekateri so bili celo potopljeni. Pot nas je vodila po kamnitih stopnicah do forma vive, edinstvene zbirke kamnitih skulptur, ki je na prostem v parku polotoka Seča pri Portorožu. Nastajala je v sklopu mednarodnih srečanj kiparjev na pobudo dveh slovenskih umetnikov, Jakoba Savinška in Janeza Lenassija. Posebno lepi razgledi po celotni naši poti so bili na hrvaško stran z izstopajočim turističnem naseljem Crveni vrh. Že smo bili pri Sečoveljskih solinah, kjer nas je čakal avtobus. Ustavili smo se še na toplem obroku in lep dan končali z dobrotami našega slavljenca Toneta. D. Cankar kov citat na spomeniku žrtvam druge svetovne vojne na desnem bregu Soče (delo kiparja Janeza Boljke). V zaselku Lipa pri Gostilni Peternel smo izstopili in se napotili med vinograde Na Krnicah ter po kolovozih prišli na grebenske poti nad dolino potoka Kožbanjšček na desni in Italijo s Furlanijo na levi. Čez čas smo prišli do Vrhovelj pri Kožbani in mimo novo posajenih trsov trte na hrib s cerkvijo sv. Andreja. Kmalu smo v daljavi zagledali greben Korade, krenili navzdol po bližnjici do Brdic in mimo češnje-vih dreves ter ob samotni kmetiji prišli do korit potoka Kožbanjšček, do Krčnika. Krčnik s koriti in naravnim mostom je zavarovan kot narav- N (IS Občina Vrhnika 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Svizci na Menišiji Slaba vremenska napoved nas ni odvrnila od poti na Menišijo, kraško gozdnato planoto, ki loči Ljubljansko barje od Notranjskega podolja. Po jutranji kavi smo se zapeljali na planotasto Pokojišče, ki obsega tri vasi, in sicer Zavrh, Po-kojišče in Padež. Kakšnih izjemnih posebnosti tam gori ni, izjema je le nekdaj močna kmetija Pr'Colnarju, kjer je na zidu še vedno lepo ohranjena plošča z grbom, ki priča, da je tam nekdaj stala mitnica. Videli smo tudi dobro ohranjeno kaščo. Tudi na Pokojišču so spominska obeležja NOB. Italijani so se grdo znesli nad prebivalci, saj so požgali vasi do tal, ljudi pa odpeljali v italijanska taborišča. Pohod smo začeli na Padežu in se usmerili proti Dobcu. Tja je že v davnini vodila stara rimska pot, kar potrjuje del še ohranjenega zidu na Pokojišču. Kasneje so to pot uporabljali bistriški menihi, po katerih se planotast svet imenu- Zimzeleni na prelazu Ljubelj Letošnje muhasto vreme ni prav nič naklonjeno našim pohodom. Spreminjamo smeri in se prilagajamo napovedim vremena, da se ne podajamo v nevihtna območja. Tokrat nam je spodletel pohod na Dobrač, ampak dobra zamenjava je bila stara pot na Ljubelj in do Povne peči. Seveda smo radovedni in radi prisluhnemo vodniku ob odkrivanju vsega neznanega. Tokrat o zgodovini Ljubelja in izgradnji cestnih povezav. Prelaz Ljubelj je bil že v antiki trgovska pot in je tudi najstarejši prelaz v Evropi. Več stoletij se je promet povečeval, zato so že l. 1573 preko Ljubelja zgradili cesto, nato so jo še večkrat širili in naredili 130 m dolg skalni vkop. Ob zaključku del so graditelji postavili na sedlu dve piramidi ali obeliska v čast kralju VI., ki je ob tej priložnosti potoval na Kranjsko. Med Tržičem in Ljubeljem leži naselje Podljubelj in v bližini zaselek Lajb, kjer so že v 16. stoletju kopali živosrebrovo rudo do 20. stoletja, ko so rudnik opustili. Vhodni rovi in jalovina še vedno spominjajo na rudarjenje. Ljubeljska cesta je omogočala trgovanje z rudo. Med drugo svetovno vojno so izkopavali 1,8 km dolg predor, ki je omogočal samo zasilni prehod; končna dograditev in uradno odprtje sta bila šele leta 1963. Stara ljubeljska cesta je vpisana v register kulturne dediščine Slovenije. Zaprta je za promet, pozimi asu služi kot san-kališče, poleti pa prirejajo dirke starodobnikov. Da smo imeli še lepši razgled na dvatisočake v tamkajšnjem delu karavanškega pogorja, smo se sprehodili še do razgledišča na Povno peč. Naši Elici moramo priznati, da je prava poznavalka rastlin z našega gorskega prostora. Svoje botanično znanje nam posreduje ob poteh in v tem času je res obilo gorskega cvetja. Predvsem so nas očarale lilije vseh vrst (kranjska, brstična in tudi turška, ki je še v razcvetu). Za nami je že 14 let pohodov dvakrat na mesec in to nas druži in navdihuje. Zahvala velja vsem vodnikom in organizatorjem, naša želja pa je odkriti še čim več lepih kotičkov Slovenije. Zapisala: Ivanka S., fotografije: Milan J. je Menišija. Pred vasjo Dobec, ki je bila naš cilj, smo se ustavili ob obnovljenem Dobškem kalu, bujno poraslem z vodnim rastlinjem. Prav posebno nas je očarala ljubka kapelica, vsa odeta v bršljan. V njej je kip Marije Lurške, ki ga je iz Lurda prinesel Kranjčev Andrejček. Tam je tudi izvir pitne vode, ki naj bi v globini tekla preko delcev zlata in imela zdravilne učinke. Vračali smo se po drugi poti in videli še Gabrovški grič, ki je spomladi poln belih narcis in kraškega kosmatinca. Šli smo mimo Gabrovške jame, ki v svojih nedrjih skriva lepe kapnike. Rahlo utrujeni, vendar zadovoljni smo končali pohod na izhodišču. Družno smo ugotovili, da so nam pohodi zlezli pod kožo. Skratka, potrebujemo jih, saj nas povezujejo že vrsto let. Da bi nam le zdravje služilo, da bi lahko pohajali po naši domovini, ki je ena in edina. Cenimo vse, kar nam ponuja, pa bo tudi v življenju lepše! Pa srečno do prihodnjič! Za borovniške Svizce napisala Ivanka Mazi, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Barjani na Zabreški planini V četrtek, 12. 6. 2018, se je vesela družba Barja-nov ob 6.00 odpravila z Vrhnike proti Zabreški planini pod Stolom. Avtobus nas je varno pripeljal do parkirišča ob Završniškem jezeru pri Žirovnici. Od tam napre sta nas na varno pot proti Valvazorjevem domu odpeljala naša zvesta vodnika Sonja Zalar Bizjak in Frenk Petrič. Na prvem postanku pri Valvazorjevem domu smo bili deležni toplega obroka, nato pa smo pot nadaljevali proti Sevško Zabreški planini na višini 1225 m. Vso pot smo si ogledovali čudovito planinsko cvetje, iz katerih je s svojimi čudovitimi barvami izstopal turški nageljček. Tam smo si ogledali lično urejen muzej, kjer nas je sprejel tudi lastnik. Po krajšem postanku smo se pod budnim očesom obeh vodnikov po strmi gozdni poti zelo previdno spustili nazaj v dolino. Med spustom v dolino je vodnica Sonja preverila seznam potrebščin v torbici prve pomoči in jo po potrebi tudi uporabila. Pohod smo končali ob Završniškem jezeru, kjer so naše tri slavljenke, Sonja, Metka in Alenka, pričarale dobrote v obliki piškotov in slaščic, kar smo zalili s kapljico rujnega. Sledila je varna pot proti Cankarjevemu mestu. Zapisal: Brane Skubic, Foto: Stane Kržmanc Zimzeleni na Golici Skupini Barjani in Zimzelen smo se z mini-busi pripeljali do izhodišča na Križovcu (1222 m). Tam smo se razdelili: bolj hrabri naj bi šli s sedla Suha preko slemen na vrh Golice, preostali pa zlagoma po gozdni poti do planinske koče na Golici. Gosta megla, ki se je vlekla po vrhovih Krvavke, je prvo skupino ustavila in jih usmerila po naši poti; bili so le malo pred nami. Hoja po gozdu je bila zložna, malo nam je zatrepetalo srce le ob prečkanju čistin, kjer je mogoče opaziti delovanje divjih snežnih plazov minulo zimo. A je šlo vse gladko, saj je ob nevarnih mestih stal Frenk in bdel nad varnim korakom, Elica pa nas je opozarjala na previdnost. Zadnji del poti do koče je malo rezal v kolena in je bil počitek zaželen. Dvorišče koče in vse klopi okoli nje pa so bile zasedene. Pohodnikov je bilo veliko od vsepovsod. Po kratkih pozdravih znancev so se skupine pohodnikov odpravile po svojih smereh. Tudi naša prva skupina se je odločila za vzpon na vrh Krvavke in sestop po slemenih, ker meglic ni bilo več. Mi smo si vzeli čas za uživanje in lep pogled na Julijce in Zgornjesavsko dolino. Da nas ne bi uspavalo, smo se morali pripraviti na sestop. Strogo smo upoštevali navodila in pazili na vsak korak, ki bi lahko povzročil zdrs po grušču v globino. Navzdol je šlo hitreje kot navzgor. S prvo skupino smo se spet sešli na sedlu Suha, od koder smo vsi lahko gledali na avstrijsko stran. Po obveznem fotografiranju nas je čakala le še pot do minibusov. Odpeljali smo se na Pristavo na zasluženo malico, na pasulj s klobaso, potem pa nazaj na Vrhniko. Zapisala: Mari Malovrh Zimzeleni na Rakitni Že med vožnjo do Rakitne smo ugotovili, da bomo morali palice zamenjati z dežniki. Iz centra vasi smo se peš napotili do jezera. Tam se nam je pridružil upokojeni gozdar Darko Jerina, ki nam je pripovedoval o znamenitostih Rakitne, še posebno zavzeto pa, kako so leta 1893 kmetje posekali veliko hojo pri kmetu Opeki, jo oklestili, olupili in obtesali ter tako napravili 64 m dolg jambor za ladjo, ki so ga rakiški furmani z voli leto kasneje z mnogo težavami pripeljali v Trst. Turistično društvo zdaj obnavlja zgodbo in se pripravlja na proslavitev tega zanimivega dogodka. Idilična vasica deloma leži na nadmorski višini 780-820 m. Vasica je razdeljena na devet zaselkov in tri hiše: Hudi klanec, Boršt, Novaki, Na-kelčev konec, Na klancu, Hrib, Branceti, Žotov grič. Dolomitno dno je mokrotno, po njem teče potok Rakitniščica, ki ponika v Ponikvah v severnem delu polja. Nekatere izvire Rakitniščice so zajeli in nastalo je umetno jezero. V zaselku Boršt je edino srednjegorsko otroško klimatsko zdravilišče v Sloveniji. Sredi vasi stoji baročna cerkev svetega Križa, prvič omenjena leta 1526. Okoli Rakitne so obširni raznovrstni tereni za hojo po krožnih poteh, ki se začnejo in končajo pri jezeru. Lepih stvari za ogled v okolici Rakitne je še kar nekaj, ki pa si jih bomo ogledali kdaj drugič. Hvala vodnikom in Darku, ki nam je popestril dan, in šoferju Mihu za srečno vožnjo. Zapisala: Dragica Petkovšek Hasčasopis Občina Vrhnika _ ^^j',: © Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004, 338/2007 in 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (Naš časopis, št. 455/2017) ter Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme de minimis pomoči, št. 441-35/2015, z dne 13.4.2015, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA LETO 2018 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika in sredstev Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2018. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Skupna višina razpisanih sredstev je 30.000 €, od tega zagotavlja Občina Vrhnika 25.000,00 €, Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 €. Sredstva Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis - gospodarstvo. III. UPRAVIČENCI Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so majhna podjetja in samostojni podjetniki oziroma upravičenci določeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja. Sedež fizične oz. pravne osebe ter kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. Sredstva se ne dodeljujejo: - podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in akvakulture, - podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, - podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ter v primeru, če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce, - podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, - podjetjem, ki so opredeljena, kot podjetja v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje, - podjetjem, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev, - za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, - za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnoprome-tnem sektorju. IV. UKREPI IN POGOJI 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij: - stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - stroške nakupa, graditev ali preuredi- tev poslovnih prostorov, - stroške nakupa in posodobitve opreme, - stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in - stroške nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-hov-a, ne-patentnega tehničnega znanja). Med upravičene stroške investicij ne spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne dejavnosti. Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investicij v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo predvidenih investicij oziroma je za njihovo izvedbo nujno potrebna. b. Upravičenci Za subvencijo dela obrestne mere kredita lahko zaprosijo samostojni podjetniki posamezniki, majhna podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost in so pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali podjetja, ki so pri pristojnem organu vložila zahtevo za vpis v sodni register. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se prosi subvencija, - amortizacijski načrt kredita, - dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, pogodbe, izjava banke ...), - predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), - pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo dobil odobren kredit, ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kakšen delež je dobil iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih sredstev investicije. - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahtevo še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018. Subvencija se dodeli za kredite z najdaljšo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira se maksimalno 2,5-odstotne točke (60 % subvencije je iz sredstev Občine Vrhnika, 40 % subvencije je iz sredstev OOZ Vrhnika), do višine kredita 42.000,00 €. Če prosilec ni član OOZ Vrhnika, subvencijo dodeli le Občina Vrhnika do višine 1,5-odstotne točke. Delež subvencije ne sme presegati 50 % obresti kredita. 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZSTAVAH a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predstavitvi na določeni razstavi. Sredstva se dodelijo za naslednje upravičene stroške: - stroške najetja sejemskega prostora/ stojnice, - stroške predstavitve sejemskega prostora/stojnice, - stroške delovanja sejemskega prostora/ stojnice. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - predstavitev prosilca z navedbo na- mena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/ razstave, - pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/ stojnice, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), - pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov, - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v poglavju iz poglavja V, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25 % upravičenih sredstev, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa do 25 % upravičenih sredstev oz. največ posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predvideni članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2018. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške: - stroške kotizacije seminarjev, - stroške inštruktorja, - potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo, - ostale tekoče stroške, - stroške udeležencev usposabljanja. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika), - podatke o udeležencu (ime in priimek, status-zaposlen, samostojni podjetnik), - dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili, - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglavja V, - izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), - pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je kakšen delež in iz katerih virov, - obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi prosilca lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2018/2019, za preostala usposabljanja pa za tista, ki so ali se bodo izvajala v obdobju 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018. Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pomoč dodeljuje samo samostojnim podjetnikom ali pa zaposlenim pri pravnih osebah, če so ustanovitelji te pravne osebe, ki mora biti članica OOZ. Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi za zaposlene delavce. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 17,5 % upravičenih stroškov, v primeru da je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam pa 22,5 upravičenih stroškov, Območna obrtno-podjetniška zbornica pa do 17,5 % upravičenih stroškov oz. največ posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predvideni članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2018. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV a. Vir sredstev Sredstva za ta ukrep zagotavlja Občina Vrhnika. b. Namen in pogoji financiranja Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov s strani delodajalca. Sredstva se namenijo za naslednje upravičene stroške: - strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ, prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo). Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane plače, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo, regres za letni dopust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega. c. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na novo zaposlovala. Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo ali več zaposlitev glede na povprečje prejšnjih dvanajstih mesecev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je treba sredstva vrniti. Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem na območju Občine Vrhnika. d. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi, - obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali, - fotokopijo prve plačilne liste. Če je na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka navedenega v pogodbi iz poglavja V, - dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu, - dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni: - potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali - izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas, - pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. e. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1. 10. 2017 do 30. 9. 2018. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5 % upravičenih stroškov. Sredstva se dodeli v letu 2018 v enkratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če prva izplačana plača ni izplačana v obdobju enega meseca, se le-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača). Če se v nadaljnjih mesecih plača zapo- slenemu zniža, mora prejemnik sredstev razliko med prvo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev - Občini Vrhnika. Če se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva naprej. V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK Prijava na razpis se začne 2. 7. 2018 in konča 1. 10. 2018. Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika, ali osebno na sedežu Območne obrtno--podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA JAVNI RAZPIS - PODJETNIŠTVO 2018« na prednji strani in polnim nazivom pošiljatelja na zadnji strani. 2. KOMISIJA Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa, bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je treba predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet tega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, bo komisija izločila. Komisija bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih bodo dopolnili najkasneje v roku 8 dni. Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE Če po odpiranju vlog in izračunu subvencij komisija ugotovi, da je za pripadajočo subvencijo premalo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredstva razdelijo v ustreznem sorazmernem deležu tako, da vsi prosilci pridobijo enak odstotek subvencije. Prosilci bodo upravičeni do sredstev OOZ le, če imajo poravnano zapadlo članarino do dneva oddaje vloge. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela. cankar@ozs.si ter Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, po telefonu 01/755-54-21 - Erika Červek. Številka: 410-60/2018-1 (3-03) Datum: 15. 6. 2018 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r. OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Simon HLEBEC, l.r. MČOSOpis Občina Borovnica elektronski naslov: nascawja2k0a!8 © Vabilo Razpis za subvencioniranje MKČN Občina Borovnica je objavila javni razpis za subvencioniranje nakupa in gradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) na območju Občine Borovnica za leto 2018. Skupna razpisana vsota je 8.000 evrov, mogoče pa je pridobiti občinsko podporo v višini do 30 % (vključuje napravo, njeno postavitev in zagon) oz. maksimalno do 250 evrov na PE. Uveljavljajo se lahko stroški, ki so nastali od 1. januarja 2013 dalje. Rok oddaje: do 31. oktobra 2018. Razpis z vlogami je na voljo na spletni strani občine v rubriki Razpisi. V vrhniškem okraju izvoljena Logatčanka WU '.HUP HO «h m M« il ti? tHUlMl SSH JU ¡to i I i S i 0 0 J ft J 1 t> a 7 O 3 J 2 t 2 1 0 3 * 7 1 l 1 i & O 1 1 O 3 1 1 —a t € L O 0 ? 5 J 1 4 ■ L O 1 J T 2 1 1 i z _ 1 0 C t M m 11 11 I 1 ¥ " S t 4 i 2 J Za nami so predčasne volitve poslancev v državni zbor. Razmerje moči na državnem nivoju je že vsakomur znano, saj nam ga državni mediji tako rekoč servirajo ob vsakem dnevnem obroku. Kako pa je bilo v borovniški dolini? Kandidati za poslance oz. njihove stranke so se to pot bistveno bolj potrudili. Dogajale so se javne predstavitve programov, pikniki in kampanja od vrat do vrat, na plakatnih mestih pa je bilo ob množici nasmejanih obrazov komajda najti mesto za še kakšen nevolilni dogodek. 3. junija je napočil trenutek resnice. V Borovnici se je na volišča podalo 1909 volivcev, se pravi slabih 56 %. To je za skoraj štiri odstotne točke boljši rezultat kot na državni ravni, ampak za skoraj tri odstotke slabši kot v vrhniškem okraju. Je pa res bila udeležba za štiri odstotke višja kot pred štirimi leti. Prvo mesto po udeležbi si je volišče v lovskem domu tokrat delilo z voliščem na Bregu (58,9 %), za malenkost je zaostajala Brezovica (58,8 %). In kako so se odrezale stranke? Tudi v Borovnici je povedla SDS, sicer z nižjim odstotkom kot na okrajni in državni ravni - le 22,6 % (428 glasov), a s stotimi glasovi več kot pred štirimi leti. Presenečenje, ali pa tudi ne, tokratnih volitev je bila SD, ki se je na okrajni in državni ravni vrtela okrog 10 %, v Borovnici pa si je domači kandidat Darko Mršic odrezal kar 17,1 % (323 glasov) volilne pogače, kar pomeni štirikratno izboljšanje držav-nozborskega izida izpred štirih let. LMŠ je tu sicer dosegla malenkost boljši rezultat kot na državni ravni in malenkost slabšega kot na okrajni, a 13,7 % oz. 258 volivcev je v državni zbor dejansko izvolilo predstavnico, za katero so volili. Zahvaljujoč volilnemu sistemu bo vrhniški okraj v naslednjem štiriletnem mandatu zastopala do sedaj brezposelna 28-letna Logatčanka Jerca Korče. Če seveda ne bo prišlo do kadrovskih sprememb ob oblikovanju nove vlade. V tem primeru se morda mandat nasmiha domačinki Nataši Trček, ki je kandidirala na listi LMŠ v Mariboru, žal pa ne Mirku Jagru, kandidatu SSN, ki parlamentarnega praga ni prestopila. Levica je pri nas dobila manj kot na državni ravni - 8,5 % (161 glasov), a ohranila delež izpred štirih let. Tesno za petami ji je NSi z 8,3 % oz. 158 glasovi, prav tako na ravni izpred štirih let. Poraženec volitev, še celo huje kot na državni in okrajni ravni, je bila tokrat SMC, ki je v štirih letih z legendarnih 35 zgrmela na zgolj 7,1 % (135 glasov). Za tretjino slabši rezultat je tokrat dosegel še DeSUS, prejel je le 5,2 % (98 glasov). Če bi bilo odvisno od Borovničanov, bi bile to edine stranke, ki bi prestopile parlamentarni prag. Stranko Alenke Bratušek (60 glasov) in SNS (53 glasov) so namreč prehiteli »pirati« s 3,4 % (65 glasov). Preostale liste so v skupnem seštevku uspele nabrati slabih 8 %. Volivci so imeli tokrat bogato izbiro, kar 23 list, a to očitno še ni bilo dovolj, saj je bilo oddanih kar 19 neveljavnih glasov. Damjan Debevec Poletni vklop 2018 ponovno tudi za borovniške otroke Poletni vklop je projekt, ki ga zavod Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC) že vrsto let zelo uspešno organizira za otroke iz občine Vrhnika. Seveda se je programu vedno priključilo tudi nekaj otrok iz sosednjih občin, tudi iz Borovnice. Ker naša občina ni bila financer projekta, je ZIC pred letoma uvedel plačilo za naše otroke. ZIC je dal lani pobudo, da tudi občina Borovnica pristopi k sofinanciranju tega programa in tako omogoči aktivne športne počitnice večjemu številu otrok. Glede na lanskoletne pozitivne odzive s strani staršev, letos ponovno podpiramo pobudo. Za vsakega otroka iz občine Borovnica bomo zagotovili prispevek v višini 6 evrov dnevno, kar je dovolj za kritje stroškov vaditeljev. Starši boste plačali stroške kosila (če se boste zanj odločili) ter izleta (kopanje ipd.). Za vse informacije v zvezi z udeležbo vaših otrok se obrnite neposredno na ZIC Vrhnika, telefon: 051 208 034, e-pošta: poletnivklop@gmail.com, Facebook stran: Zavod Ivana Cankarja in spletna stran: www.zavod-cankar.si. Občina Borovnica, občinska uprava Za hitrejši internet v Borovnici Posodobitev telekomunikacijskega omrežja in vzpostavitev storitev širokopasovnega omrežja visokih hitrosti v občini Borovnica. V prejšnji izdaji Našega časopisa smo vas obvestili o prizadevanjih za posodobitev telekomunikacijskega omrežja in zagotovitev storitev širokopasovnega dostopa visokih hitrosti na območju Dola in Laz. Evidentiran je bil zelo dober odziv občanov na pobudo, naj omogočijo postavitev nad-zemskih optičnih kablov preko svojih zemljišč in tako dostop do optičnega omrežja vsem, ki si na tem območju to želijo. Na anketni vprašalnik, ki ga je pripravila in posredovala občinska uprava se je odzvalo več kot 90 % gospodinjstev. Z nekaj izjemami so vsi potrdili tako interes kot tudi pripravljenost, da optično omrežje poteka po zraku preko njihovih zemljišč. Zupan Bojan Čebela se je udeležil treh srečanj s krajani. Na enem od teh srečanj so pred prihodom župana svojo ponudbo, ki temelji na brezžičnem prenosu signala z oddajnika na Krimu do lokalne centralne oddajne postaje v enem od družbenih objektov, ki ni v občinski lasti, predstavili predstavniki enega od ponudnikov storitev. Ob tem je bil zaznan napačen vtis, da je občina izbrala ponudnika, ki bo krajanom Dola in Laz hitro omogočil dostop do storitev širokopasovnega dostopa visokih hitrosti. Jasno želimo obvestiti vse občane, da župan in občinska uprava ne dajeta podpore nobenemu od ponudnikov storitev. Treba je le: • zagotoviti, da se ob posodobitvi telekomunikacijskega omrežja na novo omrežje v največji meri priključijo uporabniki storitev ter poskrbeti za odstranitev dotrajanega obstoječega omrežja; • zagotoviti vsem sedanjim in prihodnjim prebivalcem tega dela občine ter tistim, ki živijo v Bistri in na območju OPPN Laze, možnost izbire ponudnika storitev širokopasovnega dostopa visokih hitrosti; • pravno s služnostnimi pogodbami urediti izgradnjo nadzemskih kabelskih povezav. Zupan in občinska uprava zagovarjata sistemski pristop, od katerega imajo koristi vsa gospodinjstva, in prosto izbiro ponudnika storitev. Navedeno velja za celotno občino in ne le za območji Dola in Laz, ki sta predvideni za gradnjo v prihodnjih mesecih. Zadržani smo do tistih, ki na osnovi še ne dovolj preverjenih tehnologij ponujajo, da lahko čez noč vsem zagotovijo tisto, kar si želijo. V prihodnjih tednih bo posodobitev omrežja na navedenem območju začel izvajati Telekom Slovenije v sodelovanju s hčerinskim podjetjem GVO. Posodobitev predvideva izgradnjo optičnega omrežja, ki bo lahko v naslednjih mesecih gospodinjstvom zagotovilo storitve širokopasovnega dostopa visokih hitrosti. Občinska uprava N OS Občina Borovnica 3 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Borovnici odprli Graft Polymer Borovnica, 25. maj - V nekdanji Likovi coni je odprlo svoja vrata novo podjetje Graft Polymere, ki se ukvarja z izdelavo kompozitov in polimernih mešanic. Podjetje združuje rudarske in kemijske inženirje ruskih korenin, izraelski kapital in britansko poslovno kulturo. Sedež ima v Veliki Britaniji, v Borovnici pa so odprli poslovno enoto. Kot je dejal Victor Bolduev, ustanovitelj podjetja, ima Slovenija zelo dobro lokacijo, saj je v središču Evrope in je kot taka odlično izhodišče za osvajanja evropskega trga. V Borovnici je po njegovem igrala ključno vlogo lokacija z objektom, v katerem je bilo mogoče v zelo kratkem času zagnati proizvodnjo. Po besedah Pavla Kobzeca, izvršnega direktorja, so objekt v industrijski coni uredili v dveh mesecih. S čim se ukvarja podjetje? Osrednja dejavnost je (s pomočjo posebnih tehnik) spreminjanje polimerov, katerih večina je med seboj nemešljivih in nezdružljivih, v kompozite in polimerne mešanice z dobrimi mehanskimi in toplotnimi lastnostmi, dobro udarno žilavostjo in kemijsko odpornostjo. V obratu je trenutno sedem zaposlenih, od tega 4 v razvojnem oddelku in 3 v proizvodnji. Kot navaja spletna stran borov-nica.si, naj bi se število zaposlenih ob polnem obratovanju povzpelo do 25. Gašper Tominc, foto: GT Stara štreka - po stari progi nad Barje V sredo, 30. maja, je ob 20.00 v dvorani nad vrtcem v sklopu priprav akcijskih načrtov na področjih turizma ter športa in rekreacije potekala predstavitev idejnih zasnov za oživitev opuščene trase proge Preserje-Borovnica. Maloštevilnemu občinstvu so idejne zasnove za razgledne stolpe, preboje, mostove, počivališča in hortikulturno ureditev neprekinjene kolesar-sko-pohodniške povezave med železniško postajo v Preserjah in Borovnico, ki bi potekala po opuščeni trasi proge Južne železnice, predstavili študentje fakultet za arhitekturo in krajinsko arhitekturo pod vodstvom mentorja, arhitekta Roka Žnidaršiča. Pri svojih predlogih, katerih namen je popotniku z urejeno, varno, privlačno in udobno infrastrukturo omogočiti kadrira-no in interpretirano doživljanje tako železniške tehniške dediščine kot tudi ostale kulturne dediščine, naravnih vrednot in krajine, so izhajali iz zgodovine Južne železnice, obstoječe infrastrukture, turističnih in ostalih storitev, bližine Krajinskega parka Ljubljansko barje na eni strani ter na drugi strani potencialov sklenjenih krožnih kolesarsko-pohodniških povezav na Ljubljanskem barju v na- vezavi na rečni ladijski ter železniški javni potniški prevoz in pričakovanj sodobnih okoljsko ozaveščenih turistov, ki želijo z aktivnim načinom mobilnosti doživljati in spoznavati naravno in kulturno dediščino. Začetek in konec poti bi obeležila razgledna stolpa za ŽP Preserje in ob V peti porušenega Borovniškega viadukta, ki bi omogočila tako pogled na zaledje kot odprt in dvignjen pogled na Ljubljansko barje ter hribovje in alpske verige v zaledju. Preboj ob železniški progi pod cesto, ki vodi iz spodnjega v zgornji del naselja Prevalje, ter nov most oz. brv za kolesarje in pešce na mestu porušenega železniškega mostu med Go-ričico in Pakom bi omogočila neprekinjeno povezavo. Da bi obiskovalec lahko s poti užival veduto Paškega viadukta, so si mladi arhitekti zamislili razgledno ploščad, ki bi se na drugi strani nadaljevala v urejeno počivališče. Zamisli so nastale v okviru programa spodbujanja kreativnega sodelovanja med študenti ter gospodarstvom in negospodarstvom Po kreativni poti do znanja 2016/2017. Kot eden od mentorjev je študentom pomagal tudi svetovalec za razvoj in razvojne projekte Občine Borovnica A. Klemenc. Razprava je bila kljub malo številni udeležbi obsežna in poglobljena in se je sukala predvsem okoli možnosti uresničitve predstavljenih arhitekturnih posegov ter širšega razvoja kolesarsko-pohodni-ških povezav, v sklopu katerega bi tovrstni posegi šele dobili pravi smisel in razvojni potencial. Občina Borovnica je sicer že začela tudi z novo ureditvijo spominskega parka ob stebru Borovniškega viadukta, kar bo tudi podlaga za tematsko pot s sodobno interpretacij sko infrastrukturo, kar namerava občina v sodelovanju z društvi in ostalimi prijaviti na aktualni razpis LAS Barje z zaledjem. Trenutno pa s partnerji iz Slovenije in drugih držav jadran-sko-jonskega območja potekajo tudi dogovarjanja o oblikovanju konzorcija, ki bo za poziv programa INTERREG ADRI-ON pripravil projektni predlog na temo razvoja turizma na osnovi zgodovinskih železniških in vodnih poti. Andrej Klemenc Okrogla miza Kako živeti v krajinskem parku? Borovnica, 13. junij - Na okrogli mizi, kjer sta bila poleg 10 drugih udeležencev tudi župan Borovnice Bojan Čebela in direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, je v uvodu predstavnik Občine Borovnica v svetu KP Ljubljansko barje Edvard Bešlagič poudaril, da so pred dobrimi 10 leti podprli ustanovitev novega zavoda. Pričakovali so, da bo novi zavod »skupni dežnik«, ki bo povezoval in združeval vse, ki živijo s parkom in v parku. A po mnenju g. Bešlagiča je zavod postala predvsem birokratska izpostava, v kateri dominira interes za ohranjanje narave, kmetom pa se ne le premalo prisluhne, temveč so izposta- vljeni šikaniranju inšpekcijskih služb, ki jih kaznujejo tudi takrat, kadar upravne enote ne morejo izdati ustreznih odločb. Treba si je prizadevati, je poudaril, da bi tudi pri financiranju zavoda večjo vlogo imele občine, ker ima to hočeš nočeš večji vpliv na odločanje. Zavod bi bilo treba na tej osnovi organizacijsko preoblikovati ter ga kadrovsko okrepiti tako, da bi bila znanja s področja kmetijstva, ekonomije in turizma enakopravno zastopana v primerjavi s področjema varovanja okolja in narave. Predstavnik občine v prejšnji sestavi sveta zavoda Tone Palčič je poudaril, da je na območju KP LB 83 % zemljišč v zasebni lasti, pri čemer so kmetje podvrženi arbitrarnim stališčem Zavoda RS za varstvo narave (ZVN), ki njihova prizadevanja po širitvi in povečanju proizvodnje, ki jim pomeni vir dohodka, večinoma onemogoča zgolj na podlagi mnenja, da takšen ali drugačen ukrep po mnenju ZVN ne sodi na območje krajinskega parka. Ker tako kmetje na Barju za nobenega izmed ukrepov, ki jih subvencionira ministrstvo za kmetijstvo, ne morejo dobiti pozitivnega mnenja ZVN, se lahko za subvencije obrišejo pod nosom. Direktor KP Ljubljansko barje Janez Kastelic je zavrnil očitke, da je za omejeno kmetovanje in razvoj infra- strukture na Barju kriv park. Ta zgolj upravlja s prostorom, ki je zaradi svojih stoletnih praks ljudi, specifičnih naravnih danosti ter vlog, ki se ne tičejo le varstva redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, temveč tudi varovanja voda, preprečevanja poplav in posedanja terena itd., podvržen številnim omejitvam. Pri tem večina naravovarstvenih omejitev » N OS Občina Borovnica 3 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » neposredno izvira iz članstva Slovenije v EU, saj sta bila prevzem »ptičje« in »habitatne« smernice ter opredelitev področij Natura 2000 pogoja za vstop Slovenije v EU. Tudi če zavoda KP LB ne bi bilo, bi vse te omejitve, kot tudi omejitve, ki izhajajo iz varovanja podtalnice, pred poplavami itd., ostale. Svoje k omejitvam kmetovanja dodajajo še politika upravljanja s prostoživečimi kopenskimi živalmi (lovci), sladkovodnimi ribami (ribiči) in kulturno dediščino, tako da je upravljanje s tako kompleksnim prostorom zahtevno delo, pri katerem se ne da ustreči enim na račun drugih. Da zavod, ki ga sicer v veliki večini preko MOP financira država kot njegov glavni ustanovitelj, ni »naravovarstvena izpostava MOP«, pa dokazuje tudi njegova kadrovska sestava, v kateri je več agronomov in en sam biolog. Zavod tudi ni soglasodajalec v nobenem postopku, se pa trudi, da vzpostavlja komunikacijo in zaupanje ter preprečuje nesporazume med prizadetimi predlagatelji posegov v prostor in pristojnimi službami, ki pa jim ne more soliti pameti in jim govoriti, kaj naj počno in kako naj odločajo. Tudi prizadetim poskušajo najprej pojasniti razloge, zakaj se nečesa ne sme, če pa to »Še so ne zaleže, so seveda tudi sami dolžni obvestiti inšpekcijske službe. Največ težav imajo z nasipa-vanjem zemljišč ter neustreznim vzdrževanjem oz. širjenjem in poglabljanjem terciarnih jarkov, ki so namenjeni osuševanju kmetijskih površin in jih kmetje, včasih tudi zato, ker so jarki za odvodnjavanje slabo vzdrževani, spreminjajo v jarke za odvodnjavanje. S čimer pa na dolgi rok poslabšujejo stanje, ker pretirano osuševanje vodi v posedanje terena, to pa v večjo izpostavljenost poplavam. Tudi zavod opaža neskladja in nelogičnosti v zakonodaji in si pri oblikovanju predlogov za odpravo le teh ter uveljavitvi sprememb želi večje podpore občin, saj sam za to nima dovolj teže in kapacitet. Kmetom bi se položaj lahko precej izboljšal, če bi bilo mogoče sedanjo kmetijsko politiko spremeniti tako, da bi za kmetovanje v pogojih naravovarstvenih omejitvenih režimov omogočili pridobitev več in ne le ene vrste subvencij tako, da bi si kmetje sami sestavili najbolj ustrezen »paket« subvencij. Ker je zavodu jasno, da samo kmetje lahko ohranjajo kulturo krajino, ki so jo ustvarili, da pa po drugi strani sodobne kmetijske tehnologije in pritiski trga po intenziviranju proizvodnje mozaično kulturno krajino s prevlado ekstenzivnih in mokrotnih travnikov najbolj ogrožajo, sta prav kmetijstvo in sodelova- dobri ljudje!« So si bili enotni na Radiu 1, ko sta se tam sredi junija oglasila borovniška mladoporočenca Damjan in Aleksandra Kržič ter Mihi Deželaku izročila kuverto s kar petsto evri. Le dva dni pred tem sta dahnila usodni da. »Poročni šopek je po poroki izginil in so nama rekli, da se bo prodajal. Najprej sva bila proti, potem sva se pa odločila, da bo šel denar, ki se bo zbral od šopka, v dobrodelne namene.« V košari, ki je zaokrožila med svati, je bilo na koncu zajetnih petsto evrov! Kam z denarjem, pa tudi menda ni bila težka odločitev. Te dni je namreč po Sloveniji odmevala novica o zagnani ekipi »Deželaka junaka«, ki je uspela zbrati dovolj prostovoljnih nje s kmeti v fokusu delovanja zavoda. Pri upravljanju s krajinskim parkom pa veliko omejitev predstavlja dejstvo, da ni regionalne politike prostora, temveč je ta omejena na občine. Prav tako je velik problem tudi delovanje administracije, ki z nerazumljivim in prepočasnim odločanjem ljudi velikokrat sili k neupoštevanju zakonodaje. Občinski svetnik Matjaž Ocepek je izpostavil, da tudi skromna udeležba na okrogli mizi kaže na to, da prebivalci občine Barje dojemajo kot oddaljen prostor, saj vsa naselja in velika večina infrastrukture v občini ležijo na njegovem obrobju. Kot svoj prostor Barje tako dojemajo le kmetje in vrtičkarji, kar prispeva k temu, da tudi občina kot institucija prevečkrat dojema ta prostor kot izključno domeno kmetijcev, med katerimi prevladujejo pridelovalci borovnic, ti pa v nekaterih primerih želijo razširiti svojo proizvodnjo do meja področij zaščitenih naravnih vrednot. To pa lahko ogrozi tudi potenciale za razvoj turizma, ki jih ima občina prav zaradi mo-zaičnosti krajine in odsotnosti večjih monokul-turnih površin. Po mnenju občinskega svetnika Matevža Šivica MOP s tem, da ima pravico veta, ki jo lahko pri glasovanju o sklepih zavoda uporabi v imenu varovanja zakonodaje, presega svoje pristojnosti, saj o zakonitosti ne more odločati samo ministrstvo, temveč je to stvar sodišča. Janez Kastelic je s tem v zvezi pojasnil, da je dolžnost MOP da prepreči nezakonite sklepe tam, kjer meni, da bi bila zakonodaja očitno kršena, da pa to mnenje ni dokončno, saj ga je mogoče izpodbiti po predpisanih upravnih in sodnih postopkih. Borovniški župan Bojan Čebela je razpravo sklenil z ugotovitvijo, da se je z novim vodstvom zavoda sodelovanje občine s KP LB bistveno izboljšalo ter zaupanje okrepilo in lahko s skupnimi močmi ne le okrepimo prizadevanja po spremembi nelogične zakonodaje in neživljenj-skih postopkov birokracije, temveč razvijemo tudi dejavnosti in projekte, ki bodo izboljšali možnost za trženje kmetijskih proizvodov ter turistično infrastrukturo in ponudbo občine. Pri tem je opozoril, da je kmetijska proizvodnja na Barju v občini Borovnica posebna prav zaradi proizvodnje borovnic na eni ter še vedno velikega deleža ekstenzivnih in mokrotnih travnikov na drugi strani, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da ta prostor na dva dela preseka reka Bo-rovniščica. Na koncu je pozval, naj se to dejstvo in pa izkušnje, ki jih ima zavod pri svetovanju kmetom glede izdelave poslovnih načrtov, upoštevajo pri pripravi naslednje razprave, s čimer so se prisotni strinjali. (nč) Pravljične urice v peklenščkovi dolini Deželak in Avdic z borovniškima junakoma. prispevkov, da se bo na morje prvič v življenju lahko podalo več kot 600 otrok. Mladi par so nemudoma povabili v Denis Avdic Show, kjer sta »v živo« predala ta več kot velikodušni prispevek in povečala izkupiček dobrodelne akcije Radia 1 na neverjetnih 157.617 evrov. »Še so dobri ljudje,« so rekli na Radiu 1, mi pa dodajamo, da nam jih v Borovnici nikdar ni zmanjkalo. Damjan Debevec, Foto: Radio1 V hudi vročini pamet odpove, je pel že Iztok Mlakar, zato ni čudno, da se najpametnejši v vročih junijskih dneh umikajo v Pekel. Tja so se na prvi uradni poletni mesec zatekle tudi pravljične urice borovniške knjižnice dr. Marje Boršnik. V svežem in idiličnem okolju pekelskega mlina so si stari in mladi pogrnili na sveže pokošeni trati ter z zanimanjem (in odprtimi usti) prisluhnili napetim zgodbam knjižničarke Tine Korošec. Predstavljati so si skušali, kako bi bilo videti nizko nebo, pod ka- Pravljice v pravljičnem okolju. terim bi se morale sklanjati žirafe, in se smejali štirim nepridipravom, ki so imeli »ššš« načrt, a so jih ugnale ptice. Sledile so uganke in ko so bile male sive celice že naveličane mletja, je sledilo izdelovanje papirnatih ladjic. Prav solidno so zatem plule po mlinskem koritu navzdol, vse do kolesa, kjer jih je lovila Tina. No ja, kakšna je tudi ušla, a so nazadnje vse našle pot nazaj v razigrane otroške roke. Bilo je prav prijetno, kdor je zamudil, pa bo imel lahko popravni izpit 17. julija v Zabočevem oziroma avgusta na Košutovem vrtu. Damjan Debevec, foto: DD Avtodomarji obiskali borovniško dolino Med 16. in 18. junijem je ob njegovi 16-letnici v Ohonici potekalo srečanje članov foruma caravaning.si. Več kot 60 članov je z 22 vozili kampiralo pri prostoru za piknike. Podali so se tudi na oglede nasadov borovnic na Barju, stare proge in čuvajnice 666 ter soteske Pekel. Pravijo, da je bilo tako lepo, da bodo še prišli, želijo pa si, da čim prej uredimo počivališče za avtodome. Kar ni tako enostavno, glede na to, da je idealna lokacija tam, kjer je mir, a vseeno ni daleč do "civilizacije" in je poleg možnosti priključitve na električno omrežje zagotovljena tudi možnost praznjenja posod z odpadno vodo in fekalijami, kar pomeni, da mora biti narejen ustrezen odtok v kanalizacijsko omrežje. Občinska uprava bo do konca leta poiskala najbolj primerno lokacijo in v predlogu občinskega proračuna zagotovila sredstva za ureditev manjšega postajališča za avto-dome v prihodnjem letu. AK, foto: A. Debevec N OS Občina Borovnica 3 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si k PRAZNIK BOROVNIC NOČ BOROVNICfe) BOROVNIČEV SEJEM Od 10. ure dalje Borovničeva povorka Stojnice z borovnicami, dobrotami iz jagodičevja ... Ljudski plesi, pevski zbori in razstava čipk Muzejski vlak (odhod iz Ljubljane ob 9.00, povratek ob 16.00) Starodobna vozila Delavnice za otroke in otroški zabaviščni park Zabavno-razvedrilni program na odru in skupina Nori val Možnost (kolesarskih) izletov po barju in hribovitem zaledju.. Slovenske železnice ^JJjjjra» TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE BOROVNICA,14. JULIJ 2018 NOČ BOROVNIC(e) Od 18.30 ure dalje Otroška predstava V knjigi skrit zaklad Nastop glasbenikov Challe Salle, Dadi Daz, ■ > w Damir Kovačic, Tanja Žagar, Anzhe in Tabu Velik prireditveni šotor z bogato gostinsko ponudbo. Odhod posebnega vlaka s Tabuji iz Ljubljane ob 19.30, povratek ob 3.00. Brezplačen prevoz na prireditev s posebnim vlakom! v Praznik borovnic 2018, Borovnica, 14. Borovničev sejem bo letos v znamenju narodnih plesov, čipk in dediščine starodobnih prometnih sredstev Poleg tradicionalnega in zelo dobro obiskanega sejma, na katerem bodo tudi letos prevladovale borovnice, bo letos še večji poudarek na predstavitvi in promociji tega okusnega in zdravega sadeža ter drugega jagodičevja, Ker letos kaže na dobro letino in so organizatorji povabili tudi pridelovalce od drugod, borovnic zagotovo ne bo zmanjkalo, Predstavljeni bodo tudi drugi izdelki, katerih osnova je jagodičevje, Na stojnicah seveda ne bo manjkala ponudba domače pridelanega in predelanega sadja in zelenjave, medu, izdelkov rokodelske in umetniške obrti, naravne kozmetike ... Za pravo razpoloženje na prireditvi bosta dopoldan poskrbela voditeljica progama Sanja Rejec in ansambel Nori val. Tudi letos bodo Praznik borovnic obiskali visoki gostje iz domovine in tujine, Sejem se bo odprl s prihodom borovničeve povorke ob 10,00 na prizorišče s stojnicami in velikim odrom, ki bo tudi letos v središču Borovnice na območju nekdanjega podjetja LIKO. Sledila bodo dramatična pogajanja o ceni borovnic, potem pa bodo lokalnim gasilcem predali novo gasilsko vozilo GVGP1, Sejem bo trajal do poznih popoldanskih ur, do 14,00 pa ga bo spremljal tudi pester program na in pred odrom: nastopi folklornih skupin in pevskih zborov, pred- stavitev predelave in pridelave borovnic, zgodovine kraja in občine, starodobnih vozil, zabavna nagradna vprašanja ... Na posebnem kolesu si bo lahko s pomočjo lastnih nog vsak obiskovalec izdelal okusen borovničev smuti, Otroci se bodo zabavali v zabaviščnem parku in otroškem Borovniškem gradu, kjer bodo spoznali tudi ponije, udeležili pa se bodo lahko tudi različnih delavnic. V prostorih OŠ dr. Ivana Korošca si bo mogoče ogledati razstavo umetniških čipk Od nitke do čipke sekcije Punkeljc KD Borovnica, kratke filme o reki Borov-niščici, zgodovini Borovniškega viadukta in najdbi najstarejšega lesenega kolesa z osojo ter državno prvenstvo lovcev v oponašanju jelenovega ruka. Tisti, ki jih zanimajo konji, pa ob 12,00 ne smejo zamuditi ogleda Kraljeve domačije, kjer ježa temelji na posebni komunikaciji med konjem in jezdecem, Letošnje leto je tudi Evropsko leto kulturne dediščine, ki ga bomo v okviru Praznika borovnic 2018 obeležili s predstavitvijo železniške tehniške dediščine in starodobnih vozil. Iz Ljubljane bo na Praznik borovnic 2018 ob 9,00 odpeljal muzejski vlak, ki se bo v Ljubljano vrnil ob 16,00, Vožnja z njim je pravo doživetje predvsem za najmlajše, pravzaprav pa za vse mlade po srcu, Na trasi opuščene originalne proge Dunaj-Trst si bo mogoče ogledati edino ohranjeno in obnovljeno originalno čuvajnico 666, v kateri so na ogled fotografije Borovniškega viadukta, nekdaj največjega objekta na znameniti progi in v času njegove gradnje največjega tovrstnega železniškega objekta v Evropi, V središču Borovnice, nedaleč od prireditvenega prostora, nanj spominja edini steber, ki je preživel predvojna miniranja in rušenja ter povojno miniranje ruševin in je proglašen za kulturni spomenik, Izleti v okolico Borovnice: bogata tehniška in naravna dediščina Nekaj srečnih izžrebancev bodo s svojimi starodobnimi avtomobili naokoli popeljali člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Codelli, S starodobnim avtobusom pa se bo mogoče peljati do Tehniškega muzeja Slovenije, ki domuje v nekdanjem samostanu Bistra, V njem si je med drugim mogoče ogledati prometno zbirko, Ta prikazuje tudi razvoj kolesa od tekalnega stroja do današnjih dni, razvoj motorizacije v Sloveniji, motocikle in avtomobile, s katerimi so naši dedje in očetje stopili v svet motoriziranega prometa, ter številne avtomobile dosmrtnega predsednika nekdanje skupne države, maršala Tita, Tisti z bolj športno-rekreativni-mi ambicijami se bodo lahko podali na vodeni ogled soteske Pekel, V poletnem času poleg kipeče vode, ki se preko slapov, tolmunov in brzic spušča s strmega, z mogočnimi drevesi poraslega pobočja Menišije, nudi oazo senčnega hladu. Peš ali s kolesom pa se je mogoče podati tudi po opuščeni trasi železniške proge do vasi Pako, nasadov borovnic ali Tehniškega muzeja Slovenije na borovniškem delu Ljubljanskega barja ali pa na odkrivanje idiličnih vasi in zaselkov na jugu Borovniške kotline, Gorski kolesarji se lahko po gozdni cesti povzpnejo na Pokojišče, si ogledajo ostanke poznorimskega zapornega zidu Claustra Alpium Iuliarum in se po asfaltni cesti spustijo v Borovnico ali pa nadaljujejo pot proti Padežu, Kožlješkemu grabnu in Strmcu ter se čez Kopitov grič spustijo v Brezovico pri Borovnici, od koder je do občinskega središča le še nekaj asfaltnih km, Noč Borovnic(e), 14. julij Z vlakom, s skupino Tabu varno, udobno in brez skrbi v Borovnico Večerni program se bo začel ob 18.30 s predstavo za otroke V knjigi skriti zaklad, Sledilo bo pestro glasbeno dogajanje, ki se bo prevesilo v zabave polno NOČ BOROVNIC(e). Nastopili bodo znani slovenski glasbeniki in glasbene skupine: Anzhe, Dadi Daz, Damir Kovačic, Challe Salle, Tanja Žagar in Tabu, Priljubljena slovenska glasbena skupina bo nastopila v okviru turneje ob 20-letnici svojega delovanja. Ob spremljajoči pestri gostinski ponudbi bodo s svojimi zvoki in ritmi poskrbeli za veselo razpoloženje, zabavo in ples do ranih jutranjih ur, Velik prireditveni prostor bo omogočil zabavo tudi v slabem vremenu, Vstop bo prost. Za tiste, ki se ne želijo odreči brezskrbni zabavi v večernih urah, bo ob 19.30 iz Ljubljane odpeljalposeb-ni brezplačni vlak, s katerim se bo na prireditev pripeljala tudi skupina Tabu, ki bo že na vlaku pripravila dobro akustično zabavo, Vlak se bo ustavljal na vseh postajališčih od Ljubljane do Borovnice, Iz Borovnice se bo nazaj v Ljubljano vrnil v nedeljo ob 3.00 zjutraj, N OS Občina Borovnica 3 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iščemo delavce Potrebujemo večje število obiralcev borovnic v nasadih v Bistri. Za več informacij pokličite na 041 742 689 (Tone Palčič). Kraljeva domačija gostila facilitatorko z Danske Vabilo Dan spomina v Borovnici V nedeljo, 8. julija, se bomo v Borovnici s sočutjem spomnili vseh žrtev, ki so bile večinoma brez krivde pobite, mnoge pometane v kraške jame in ostajajo brez označenega groba! Sveta maša bo ob 10. uri v farni cerkvi sv. Marjete. Po maši bosta sledila blagoslov pri farnih spominskih ploščah s kratkim kulturnim programom in pogovor z živo pričo, ki je preživela pekel na Teharjah. Žal je bila mnogo prezgodnja smrt profesorja, akademika Jožeta Trontlja, ki nas je mnogokrat nagovarjal k iskanju izgubljenega sočutja. Narodi s posebno travmatsko preteklostjo, kakršna je naša, slovenska, imajo pomembno moralno obveznost. Spomin na grozljivi odklon 20. stoletja moramo sprejeti kot neločljiv del naše dediščine. Sprejeti ga moramo kot silen etični opomin. Potreben je spoštljiv odnos do pobitih; brezčutnost in nečloveški odziv sta v nasprotju s starodavnimi temelji morale, sta posmeh pravičnosti. Brezčutnost je tudi neke vrste čustvena pohaba, nezaslužena kazen, naložena našim otrokom in prihodnjim rodovom Slovencev. V vojnem in povojnem času je bilo iztrebljanje sočutja prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje in obnavljanje sočutja bo korak h kesanju in odpuščanju! Bo korak k resnični spravi! Zato je sočutje odrešilno. Empatija je pogoj za človečnost. Upanje, da bomo uspešno gojili strpnost, človekove pravice, človeško dostojanstvo, solidarnost, je brez sočutja prazno. Brez empatije ne bomo imeli demokracije in uspešne domovine. Ohranimo spomin! Vabljeni, Franc Kavčnik Na Kraljevi domačiji v Borovnici smo 12. in 13. maja gostili Hanne Stigaard, ki je vodila seminar (izobraževalno delavnico) z naslovom Conscious Horse Conscious Rider (CHCR). Hkrati pa tudi predstavila nov program Horseback Miracles (HBM). CHCR vas nauči znanja in tehnik, ki vam pomagajo premagati vaše težave in skrbi, hkrati pa olajša vaše sodelovanje (delo, bivanje) s konjem. Hanne Stigaard prihaja z Danske in je odgovorna za širjenje HBM-programa po svetu. Poleg poučevanja skrbi še za konje danske kraljeve garde. Ukvarja se tudi s poučevanjem in izvajanjem CHCR-tehnik. Po izvedenem seminarju smo ji zastavili nekaj vprašanj o seminarju in njenih občutkih v Slovenji. Kako ste se začeli ukvarjati s konji? V stik s CHCR sem prišla, ko sem želela pomagati svoji hčerki, ki ima multiplo sklerozo. Po nekaj letih klasičnih terapij sem spoznala CHCR, kjer sem se naučila pomembnih orodij za lažje spopadanje s težavami, ki Jahanje ponija v vrtcu Borovnica Kot vsako leto nam je tudi letos gospod Cerk skupaj z ženo ponudil, da nam pripelje na Zalarjev vrt ponija, ki ga otroci lahko tudi jahajo. Jahanju so se odpovedale le najstarejše sku- izmed njih prvič, povzpnejo na konja. Vsako pine, ki pa so si, prav tako kot drugi, ogledale leto se jih najde nekaj, ki si na konja ne upajo. malega islandca, ki se je pasel v ogradi. Gospo- A vsako leto je med otroki tudi kdo, ki ta svoj du Cerku in njegovi ženi se iskreno zahvaljuje- strah prvič premaga prav na Cerkovem poniju. mo za možnost, da se lahko otroci, marsikdo Jasna Gabrovšek nam pridejo na pot v življenju. Potem ko sem videla, kakšen napredek je dosegla moja hči z uporabo CHCR-orodij, sem to znanje želela prenesti tudi na druge ljudi. Skozi celoten proces pa sem spoznala tudi program Horseback Miracles. Kaj je program HBM in kako ste ga odkrili? Program HBM sem spoznala med poučevanjem CHCR v Koloradu, kjer sva se srečala s Terryjem Draperjem. Terry mi je predstavil svoj program HBM, ki ga je razvijal že več kot 22 let. Imenuje se Draper Equine Assisted Sensory Based Therapy Program. Pri tem se uporablja konj, ki deluje kot medij, s katerim se spodbudi pretok informacij med funkcionalnimi centri v možganih in s tem omogoča izboljšanje različnih nevroloških stanj in motenj. Komu je program HBM namenjen in kakšne so njegove koristi? HBM-program je primeren za otroke, ki prihajajo iz zahtevnih (različnih, neurejenih, težavnih) okolij in imajo s tem povezane travmatične izkušnje, osebe (vojaške veterane) s posttravmatskim sindromom, otroke z različnimi težavami pri učenju (pomanjkanje zbranosti, nemirnost, disleksija ...), odrasle, ki doživljajo kakršenkoli stres (nesreče, pritiski v službi, težave v družini, odvisnosti . ). HBM-program se prilagaja vsakemu udeležencu glede na njegove potrebe in sposobnosti. Kje se lahko seznanimo s programom HBM? Program se izvaja v Ameriki, na Kitajskem, Danskem, Nizozemskem. Sedaj se bo program izvajal tudi na Kraljevi domačiji v Borovnici, kamor, upam, se bom tudi kmalu vrnila, saj sem tukaj stkala nova prijateljstva in vezi, ki bodo ostale za vedno. Več informacij o HBM programu si lahko preberete na spletni strani www.kraljeva--domacija.com in na spletni strani www.horsebackmira-cles.org. Končno hitri internet v Borovnici Krajani zaselkov Dol in Laze so se dogovorili in tako se bo tam lahko začela gradnja širokopasovnega optičnega omrežja. Izvajalec bo podjetje Sistem TV, dolgoletni ponudnik televizijskih, internetnih in telefonskih storitev na Rakitni, Igu, v Iški vasi, Iški, Velikih Laščah in zdaj tudi Občini Borovnica. Podjetje je specializirano za ponudbo in izgradnjo lokalnih telekomunikacijskih sistemov v Sloveniji. Predvidoma konec poletja 2018 bodo začeli s priklopi prvih hiš v Dolu in Lazah. Ponudnik bo zgradil najnovejše optično omrežje do vsakega gospodinjstva. Sedanje obstoječe bakreno telefonsko omrežje ostaja nespremenjeno. Novo optično omrežje ne bo zahtevalo morebitnih zemeljskih izkopov vrtov, zelenic in dvorišč, potekalo bo zračno po obstoječih drogovih Telekoma Slovenije ali/in od objekta do objekta. Vsak objekt bo imel svoj lastni in neodvisni optič -ni priključek. Sistem TV sicer ponuja 300 digitalnih TV- in HD-programov za vse okuse, hitri širokopasovni internet do hitrosti 200/50 Mbit/s, časovni zamik za ogled vsebin do 7 dni nazaj, mobilno TV, fiksno ter mobilno telefonijo. Krajani bodo lahko izbirali med samostojno storitvijo in različnimi paketi - dvojčki, trojčki ali četverčki. Ponudnik zagotavlja konkurenčne cene za svoje storitve. Do avgusta bodo optično povezavo pripeljali z Vrhnike in Podpeči, nato bodo sledili priključki objektov v Dolu in Lazah. Po potrebi bodo zgradili tudi dodatne optične linije, ki bi zadovoljile potrebe v drugih krajih občine Borovnica. Vse zainteresirane krajane bodo sproti obveščali o svoji dejavnosti, dinamiki in poteku del v lokalnem časopisu in preko letakov po pošti. Aktualna ponudba bo kmalu objavljena na www.sistem-tv.si. Krajani lahko že zdaj svoja vprašanja pošljete po elektronski pošti: info@sistem-tv.si. Mobilni oaketi POL LETA Akcijska ponudba s SD* nlijo meseEno naroinlno za obdobje G mesecev velja za mobilne pakete B, C In D, oh vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Velja za vse nove naročnike In obstoječe naročnike brez vezave na mnbl Ino telefon IJo. Akcija se IzkJJ uCuJe 2 ostalim I ugodnostmi za storitve mobilne telefonije In velja do preklica. Vključene enote veljajo znotraj Slovenije kot tudi v gostovanju v območju d rjav EU. Mobil ne storitve zagotavljamo v omreJJu Telekoma Sil d.d. v sodelovanju z Mega M d.o.o. Vse cene so v EUR z DDV. Fe' 051 373 363, 040 373 GG8 www.sistem-tv.si sistemtv N OS Občina Borovnica 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Gostovanje ŽPZ Tonja v Šibeniku in Splitu Skupni nastop z ŽPZ Prešernovke KD Slovencev dr. France Prešeren iz Šibenika Pevke ŽPZ Prešernovke so v vabilu zapisale: upamo, da bomo ob vašem obisku imele priložnost, da vam na nek na- čin vrnemo vsaj delček tople atmosfere, ki ste nam jo pri- V avli Mestnega lutkovnega gledališča v Splitu, po koncertu čarale ve, ob našem obisku pri Vas v Borovnici. Veselimo se skupnega nastopa in ponovnega druženja, saj našim članom društva obisk iz Slovenije ni samo obisk, temveč je kot nežen dotik naše domovine. 25. maja smo se po ogledu slapov Krke odpravile najprej k Prešernovkam v Šibenik. Prijetno vzdušje na skupnem koncertu, ki je potekal v dvorani novejše mestne knjižnice Juraj Šižgoric in ga je povezovala predsednica društva ga. Karmen Dondivic, je samo še dodalo toplino našemu srečanju, ki smo ga nadaljevale ob večernem nepozabnem druženju. Ob dobrotah in skupnem prepevanju predvsem slovenskih ljudskih pesmi smo jim vsaj malo ublažile skrbi ob tem, da se njihovo društvo letos pravzaprav poslavlja, saj tam živi čedalje manj Slovencev. Nasle- Pevke ŽPZ Tonja smo se po gostovanju ŽPZ Prešernovke Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren iz Šibenika lanskega maja v Borovnici ter MePZ Slovenskega kulturnega društva Triglav iz Splita novembra lani odzvale na prijazno vabilo in tokrat odšle v goste v Dalmacijo. dnji dan smo si ogledale znamenitosti čudovitega mesta ter z obzidja trdnjave zrle v daljave, na letnem prostoru za prireditve pa zapele tako občuteno, da so tamkajšnji gostinci, ki so za obzidjem pripravljali poročno pogostitev, mislili, da že pojemo svatom ter še bolj hiteli s pripravami. Po prihodu v Podstrano pri Splitu, kjer smo se namestile in tudi že občutile gostoljubnost ob sprejemu, nas je predsednik slovenskega KD Triglav Split mag. Cveto Šušmelj pospremil do Mestnega lutkovnega gledališča v Splitu. Tam smo ob tankočutni povezavi gospe Vere Hrga izvedle samostojen koncert in z izvedbo ter izbranim programom navdušile tamkajšnje občinstvo. Ko smo ob prihodu pozabile del darila v avtobusu - slovensko potico, je bilo tako, kot bi pozabile solistko! Še dobro, da jo je gospod Cveto hitro prinesel za nami. Večer smo nadaljevali v prijetnem vzdušju v tamkajšnjih lepo urejenih prostorih društva in občudovali aktivnost ter srčnost, s katero jim uspeva voditi več sekcij. Hodijo v planine, slikajo, izdelujejo prave idrijske čipke, v svoji knjižnici učijo otroke in mlade slovenske kulture in običajev ter seveda lepo pojejo. Po imenitni pogostitvi so naše skupne pesmi še dogo odzvanjale, tudi ob spremljavi kitare. Seveda smo si naslednji dan, takoj po hitrem skoku v morje (več časa kar ni bilo), ogledale nekaj zanimivosti Splita; v Dioklecijanovi palači smo začutile velik utrip množice turistov in različnih govoric sveta, ki so se prelivale med kratkimi nastopi domačih plesnih, glasbenih in drugih skupin. Postale smo ob petju dalmatinske klape, se nato ozrle po mestu in tržnici ter si na prijazno vabilo naših gostiteljev mimogrede odpočile v prijaznem ambientu majhne slaščičarne z odličnimi slaščicami ter dišečo kavo. Tonje smo bile ob vrnitvi v Slovenijo polne čustev in nepozabnih doživetij, ki smo jih z veseljem podelile z občinstvom na našem letnem koncertu v Borovnici, 9. junija, kjer je z zanimivim in prijetnim nastopom sodelovala tudi vokalna skupina BeJazzy iz Ljubljane. Veliko letošnjih lepih pevskih doživetij nam daje voljo in energijo za naslednje projekte in nastope; še naprej pa nas zagnano in strokovno vodi Eva Mori. Jožica Rupar, foto: Katarina Rupar MO PD Borovnica na planinsko-orientacijskih tekmah MO PD Borovnica se je tudi letos pridno udeleževal tekem v planinski orientaciji. Po malo daljšem premoru sta sledili kar dve tekmi zaporedoma. Prvo je pripravila MO PD Ljubljana Matica, 7. aprila v Črnučah. Šestnajst tekmovalcev iz našega društva se je odpeljalo na zborno mesto. Kljub slabši vremenski napovedi se je naredil čudovit sončen dan, kakršnega smo do sedaj močno pogrešali. Najprej smo morali rešiti teste in pokazati znanje iz planinske šole, na terenu pa odgovarjati na vprašanja iz prve pomoči, prepoznati planinske rože in plesti vozle. Tekma je potekala po dokaj strmem, gozdnatem terenu, ki ga je bilo kar za petnajst kilometrov. Osnovnošolci so v kategoriji B zasedli 2. mesto, v kategoriji G pa 1. Izkazali so se tudi študentje s 1. mestom v kategoriji Č in starejši tekmovalci z 2. mestom v kategoriji E. Po tednu dni je sledila še druga tekma, ki jo je pripravil MO PD Domžale. V malce drugačni zasedbi, a v istem številu, smo se zbrali v Pržanu ... vsi »naspidirani« in v pričakovanju dobrih rezultatov, saj je bila to zadnja tekma pred državno. Po pisanju testov smo se podali na teren, ki je bil tokrat zelo zahteven, razgiban, strm, tudi ro-bidovja ni manjkalo. Kontrolne točke so bile dobro skrite, a E-jevci smo našli vse! Proge so bile dolge, naša ekipa je naredila kar dvaindvajset kilometrov. Na terenu so preverili naše poznavanje vozlov in planinskih koč. Voda v nahrbtnikih nam je še kako prav prišla, saj je bil dan zelo vroč. Vztrajnost je vsem našim ekipam prinesla odlično uvrstitev - prav vsi smo stali na najvišji stopnički. Jej! No, končno dan D, pravzaprav kar dva, 19. in 20. maj: slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje, ki sta ga pod okriljem mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva MDO PD Primorske in Posočja. Tekmovalo je 51 najboljših ekip in več kot 200 tekmovalcev iz vse Slovenije iz petih področnih orientacijskih lig: gorenjsko-dolenjske, podravske, rogaške, savinjske in lige Smrekovec. Skupaj smo odkrivali lepote Krasa. Za dijake in študente je bilo tekmovanje dvodnevno (C, Č, H, I), zbrali so se devetnajstega maja v OŠ Štanjel, med njimi tudi naši dve ekipi Č in I. Čakali sta jih dnevna in nočna tekma. Izkazati so se morali v poznavanju planinske šole, vozlov, prve pomoči, vrisovanja točk ter poznavanja gorstev. V nedeljo smo prišle v OŠ Komen še ostale ekipe B, F, E, G1, G2 - torej osnovnošolci, družine in starejši tekmovalci. Da bi bolje spoznali kraško pokrajino smo dobili v branje še dodatno gradivo in se seznanili s kraškimi pojavi ter izvedeli, da je požarna nevarnost tod precej visoka. Na terenu smo potrdili, da obvladamo planinske vozle, na cilju pa smo prepoznali vrhove in planinske koče. Na poti je bilo veliko robidovja, ki smo se mu raje izognili z daljšo potjo. Oba dneva sta bila zelo vroča. Kraško območje smo v slabih petih urah prečesali v dolžini enaindvajsetih kilometrov in našli vseh 10 kontrolnih točk. Naš uspeh: borovniški osnovnošolci so v kategoriji B osvojili 7. mesto med 9 ekipami, v kategoriji G1 in G2 pa 1., 3. in 4. mesto med 5 ekipami, študenti v kategoriji Č so osvojili 4. ter v kategoriji I 1. mesto, E-jevci pa odlično 2. mesto med 7 ekipami. Prvo-, drugo- in tretjeuvrščeni na vseh tekmah področnih lig in SPOT se bomo udeležili mednarodnega tekmovanja Balkan Mountaineering Orienteering Competition, ki bo v Makedoniji od 28. do 30. septembra letos. Pa poglejmo, ekipe katerih društev skačejo iz slovenskega povprečja: PD Poljčane, ki bodo tek- movale v kategorijah C, Č in D; PD Vransko v kategoriji C; PD Šoštanj v kategorijah C in E; PD Polzela v kategoriji Č, PD Ptuj v kategoriji E. Edini, ki smo razbarvali štajersko paleto barv smo Borovničani. Ponosno bomo zastopali naše planinsko društvo v vroči Makedoniji. Navijajte za nas! Za MO PD Borovnica vodnica Tatjana Pečlin Vabilo Vabimo vas na odprtje razstave klekljarske sekcije Punkeljc KD Borovnica z naslovom OD NITKE DO ČIPKE v petek, 13. julija, ob 19. uri v večnamenski dvorani borovniške osnovne šole. Razstava bo na ogled še v soboto in nedeljo, 14. in 15. 7., od 8.00 do 21.00. Vljudno vabljeni! N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Slovesnost ob 20-letnici 20 let zgodbe o uspehu občine HOljlll Spoštovane in spoštovani, pred dvajsetimi leti je prevladala močna volja, da si krajani želimo živeti v samostojni občini. Uspešno izveden referendum 21. junija 1998 je pokazal odločno voljo občank in občanov po ustanovitvi samostojne občine. Odločitev je bila pravilna, tu kot na dlani so naši skupni dosežki, ki so vidni na vseh področjih. Horjul z bližnjo okolico je lepo zaokrožena celota imamo vso potrebno infrastrukturo, osnovno šolo, vrtec, trgovino, pošto, bencinsko črpalko, župnijo, več večjih in manjših proizvodnih obratov. Lahko smo ponosni na ves napredek na lokalni ravni. Veliko je bilo vlaganj v cestno infrastrukturo, obnova in asfaltiranje veliko cestnih odsekov, urejanje avtobusnih postajališč, širjenje javne razsvetljave, urejanju pločnikov v naseljih. Veliko se je vlagalo v zagotavljanje oskrbe z pitno vodo, predvsem bi omenil izgradnjo vrtin. Največji projekti v tem obdobju so bili izgradnja novega vrtca, športna dvorana pri osnovni šoli, športnega parka Horjul, doma starejših občanov, poslovilna vežica v Horjulu in pri svetem Urhu, izvedena je bila energetska sanacija osnovne šole, obnovljena je bila šolska kuhinja in pa stara šola, ki je preurejena v občinsko stavbo. V zadnjem triletnem obdobju sta izstopala dva največja projekta, izgradnja čistilne naprave Horjul za 2000 P enot in izgradnja fekalne kanalizacije ter ostale gospodarske javne infrastrukture v Zaklancu in delu stare ceste v Horjulu. Preurejena je bila stara šolska telovadnica v štiri nove učilnice, učilnica za tehnični pouk in sodobna knjižnica. Zgrajena je bila povezovalna cesta med vrtcem in osnovno šolo, istočasno pa je bila zaradi dotrajanosti in številnih prekopov obnovljena šolska ulica. V lanskem letu je bila tudi obnovljena Stara cesta v Horjulu. Širila se je javna razsvetljava na Vrzdencu v grabnu in Lesnem brdu. Posodobilo se je telekomunikacijsko omrežje, telekom je pripeljal optiko na Koreno, v velik del Horjula in Zaklanec so položene cevi za optiko T2. Ne moremo mimo vseh aktivnosti povezanih s sprejemom širitve občinskega prostorskega načrta. Pogoj, da smo v lanskem letu pridobili nov zazidalni načrt OPN, je bila izvedba dveh večjih projektov, oba smo uspešno izvedli. Ureditev struge hudournika na Vrzdencu in potoka Stojanšek v Horjulu, z ustreznimi povečanji prepustov in zadrževalniki proda. Z župnijo Horjul smo dosegli dogovor, da se pristopi k obnovi prosvetnega doma in sklenemo dolgoročno pogodbo o najemu. V lanskem letu se je del obnove že izpeljal, letos naj bi se obnova nadaljevala. Pogoji za delovanje prosvetnega društva so se s tem korakom naprej že bistveno izboljšali. Poleg tega smo skrbeli tudi za ohranjanje naše bogate kulturne in zgodovinske dediščine. Zato smo se lotili restavratorskih del in obnove cerkva, ki so kulturni spomeniki državnega pomena. Ti objekti predstavljajo zgodovino naših krajev iz preteklih stoletij, zato je skrb za njih še kako pomembna. V kratkoročnih planih za letošnje leto in prihodnje je še nekaj investicij. Poslovilna vežica Vrz-denec, večnamenska dvorana Za-žar, izvedba pločnika in povečanje propusta pri stari čistilni v Horjulu so samo te najbližje investicije, za katero se čaka le še na pridobitev zadnjih soglasij in bomo že lahko začeli z gradnjo. Malce kasneje pa sledi gradnja fekalne kanalizacije in ostale gospodarska infrastruktura v Zažarju. V planu so še širitev mostov in preplastitev državne ceste proti Vrhniki. Ureditev vodotoka od čistilne naprave do Mostarja, ureditev potoka Ljubgojščice . Planiramo obnovo nekaterih dotrajanih odsekov cest, v Horjulu ,Lesnem brdu, Vrzdencu in na Koreni. Pripravljajo se projekti za sanacijo nedelujoče čistilne naprave v Podolnici. Ljubljanska urbana regija pripravlja skupen projekt vzpostavitev mobilnih kolesarskih stez. V sodelovanju z občino Vrhnika smo prijavili kolesarsko stezo, od Vrhnike preko Horjula, do Vrzdenca. Ves čas obstoja samostojne občine podpiramo sodelujemo tudi s številnimi društvi in klubi, ki aktivno in zelo uspešno delujejo na našem področju in katerim gre posebna pohvala. Poleg vseh svojih osnovnih dejavnosti, ki jih opravljajo so vedno pripravljeni sodelovati na različnih dogodkih, druženjih ,kar nas še posebej veseli. Tokratno županovo besedo lahko zaključim z optimizmom in zanosom, ko se ozrem nazaj in tudi ko pogledam naprej. Občina Horjul se je vseh dvajset let uspešno razvijala, na vseh področjih in vsako leto kaže lepšo podobo, kar je ponos nam vsem. Veliko zaslug za to imate prav občanke in občani. Ki ste s svojim delom, sodelovanjem pripomogli postaviti in uresničiti zastavljene cilje. Prav naša majhnost , samostojnost in enotnost so naše prednosti zaradi katerih smo uspešno delovali skozi vseh dvajset let. Verjamem, da smo trdno prepričani , da smo z ustanovitvijo svoje občine pred dvajsetimi leti upravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu. Zato je prav, da smo ponosni na vse dosežke. Čakajo nas novi izzivi na raznih področjih, verjamem da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje sposobni poskrbeti za skupno dobro. _Župan Janko Prebil 'Naj bo to praznik naše doline, zelenih polj, gozdov, naših vasi ter zadovoljnih ljudi. Ljudi, ki ne obupajo, ki so pogumni, ustvarjalni, predvsem pa, ki čutijo svoj domači kraj in ljubijo Horjulsko dolino.' To so besede župana Janka Prebila, ki na najbolj slikovit način opisujejo Horjul in celotno občino na ta praznični dan, ko se spominjamo drzne a pravilne odločitve, da gre Horjul z okoliškimi vasmi svojo pot in ustanovi svojo občino in s tem zagotovi boljšo kakovost življenja vsem, ki tu prebivajo. Ob zvokih godbe ter spremstvu mažoret in sprevodu praporščakov, se je začelo slovesno praznovanje. Po uvodnem pozdravu uradnega napovedovalca Matka Zdešarja in slovenski himni, ki so jo zapeli člani in članice mešanega pevskega zbora Horjul, je sledil uradni slavnostni govor. Častni govornik, župan občine Horjul Janko Prebil, je najprej pozdravil vse navzoče: 'Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki, člani nadzornega odbora občine Horjul, predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, vsi predsedniki ostalih društev in klubov, predsedniki vaških odborov in predsedniki vodovodnih odborov, praporščaki naših uspešnih društev. Lepo pozdravljam današnje dobitnike občinskih priznanj, lep pozdrav tudi vsem prisotnim dobitnikom priznanj v 20 letih samostojne občine. Lepo pozdravljam naše goste kolege župane, župnika Janeza Smrekarja, ravnatelja osnovne šole Primoža Garafola. Pozdravljam tudi direktorice in direktorje naših uspešnih podjetij Metrel merilna tehnika, Metrel mehanika, Huliot, Dom starejših občanov in naše zelo uspešne ter številne samostojne podjetnike. V veliko čast in zadovoljstvo si štejem, da Vas nagovorim na današnji slovesni prireditvi ob dvajseti obletnici samostojnosti občine Horjul.' Zupan se je nato v svojem govoru dotaknil zadnih 20 let zgodovine v katerih se lahko pohvalimo z dejstvom, da se je občina Horjul v vseh dvajsetih letih uspešno razvijala na vseh področjih in tako vsako leto kaže lepšo podobo, kar nas upravičeno navdaja s ponosom. Ob tem ni pozabil, da občina ni samo župan s sodelavci ampak vsi občani, ki imajo zasluge, da smo tako napredovali. Zahvalil se je vsem, ki s svojim delom in sodelovanjem pomagajo pri postaviti in uresničiti zastavljenih ciljev. Izpostavil je še, kako so prav naša majhnost, samostojnost in enotnost naše prednosti, zaradi katerih smo uspešno delovali skozi vseh dvajset let. Na koncu je izrazil še svoje trdno prepričanje, da smo v Horjulu s pridobitvijo svoje občine pred dvajsetimi leti upravičili njen obstoj in pripomogli k zadovoljstvu občanov ter boljšemu življenjskemu standardu: 'Današnji in včerajšnji dan je prazničen za vse na, ponosni moramo biti na vse dosežke, ki smo jih dosegli. Čakajo nas novi izzivi na raznih področjih, verjamem da smo ob vsem doseženem tudi v prihodnje sposobni poskrbeti za skupno dobro,' so bile besede s katerimi je zaključil svoj slavnostni govor. Po nastopu folklorne skupine Klas, ki prav letos praznuje častitljivih 40 let je sledila slovesna podelitev priznanj posameznikom, ki so si s svojim delom za skupno dobro in nesebičnostjo ter pripravljenostjo, da vsak na svoj način pripomorejo veliko za skupnost zaslužili posebna priznanja oziroma plakete. Priznanja občin Horjul so prejeli: Andrej Kozjek se za njegov prispevek k razvoju gasilstva v Občini Horjul podeljuje priznanje Občine Horjul, saj je od svoje zgodnje mladosti vključen v gasilstvo. Prevzet od zavedanja, kako pomembno je pomagati sočloveku v raznovrstnih nesrečah, je zgodaj začel prevzemati najodgovornejše naloge v okviru domačega društva. Njegov glas je bil pomemben v organih društva in zveze, saj je od ustanovitve Gasilske zveze Horjul v poveljstvu, v zadnjem obdobju mu je bila zaupana funkcija podpoveljnika in predsednika komisije za pregled društev. Svoje znanje je ves čas nadgrajeval, še posebej se ceni njegovo poznavanje gasilske tehnike. S tem navdušuje številne mlade, nesebično pa svoje znanje predaja tudi drugim društvom v naši gasilski zvezi. Priznanje občine Horjul je prejel tudi » N05 Občina Horjul 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a » Janez Slabe, ki je v gasilske vrste stopil kot mladenič, ki je hitro spoznal, da je mladostno zagnanost smiselno nadgraditi z modrostjo starejših. Kljub hitremu napredovanju znotraj društva je ostal skromen v besedah, a vendar velik v dejanjih. Njegov povezovalni duh med vsemi generacijami je botroval k temu, da so mu bile kmalu zaupane najodgovornejše funkcije. Leta 2003 je bil izvoljen na mesto poveljnika Gasilske zveze Horjul in ji poveljeval vse do letošnjega leta. Kot poveljnika so ga odlikovale vse kvalitete, ki jih mora imeti vodja. Znal je prisluhniti, bil je umirjen v reševanju zapletenih situacij, zaupal je svojim ožjim sodelavcem, s čimer vodja izkaže največjo mero spoštovanja. Naklonjenost širše skupnosti si je pridobil tudi z nesebično pomočjo vsakomur, ki je potreboval pomoč. Klemen Černigoj, ki je bil prav tako med prejemniki priznanja občine Horjul se je kot mlad fant pridružil Folklorni skupini Klas Prosvetnega društva Horjul. Zagnanost in vestno delo sta botrovala temu, da je prevzel mentorstvo folklorne skupine. Kulturno dogajanje v občini je ves čas skušal popestriti z različnimi prireditvami in dogodki, s čimer je dejavnost ter prepoznavnost društva dvignil na visoko in zavidljivo raven. Zaupana mu je bila funkcija predsednika društva, ki mu znova predseduje. Njegovo delo presega izražanje umetnostnega talenta, dejavno je namreč vključen v skrb za ohranjanje, vzdrževanje in obnovo prostorov prosvetnega doma, objekta, ki je za številne člane društva njihov drugi dom. Čeprav je njegovo veselje folklorni ples, z enako mero podpira in spodbuja ostale skupine društva. Obiskovalci prireditev, na katerih nastopajo člani domačega društva, so prevzeti nad kakovostjo umetniškega ustvarjanja, ki je kljub prostovoljnemu udejstvovanju povsem primerljiva s predstavami poklicnih umetnikov. Njegova prisotnost in način dela pozitivno vplivata na uspehe posameznih skupin, ki jih dosegajo tudi izven naših meja. Prejemnik priznanja občine Horjul Robert Kranjec je že več desetletij predan gasilski dejavnosti. V društvu in gasilski zvezi je opravljal številne Občina je ob tem jubileju izdala zbornik, ki so ga prejela vsa gospodinjstva v občini. funkcije, v letošnjem letu pa je prevzel pomembno nalogo, operativno vodenje Gasilske zveze Horjul. Njegovo delo so prepoznali tako v Gasilski zvezi kot v domačem društvu, saj je prejemnik številnih priznanj in odlikovanj. Njegova delovna narava se kaže v številnih delih, ki jih je opravil za lokalno skupnost. Ze leta aktivno sodeluje v vaškem in vodovodnem odboru, drugi mandat pa je občinski svetnik. Njegove razprave o aktualni občinski tematiki so dragocene pri pripravi in izvedbi projektov tako na ravni vaškega odbora kot tudi na ravni občine. Odgovornost, doslednost in humanost so vrline, po katerih ga poznamo in cenimo. Podelili so tudi tri plakete občine Horjul za izjemne dosežke. Prejemnica Zdenka Troha deluje v Mažoretni in twirling skupini Prosvetnega društva Horjul že od samega začetka. Nepogrešljiva je bila v prvih korakih delovanja skupine, ki deluje že skoraj dve desetletji. Njeno delovanje ni obstalo zgolj na ravni občine, temveč je bila kot delegatka društva ena od ustanovnih članic Mažore- tne in twirling zveze Slovenije. Delovala je v upravnem odboru, na sodniških in drugih seminarjih, že več mandatov pa je glavna tajnica zveze. Odlično je prenašala izkušnje z občinske ravni na državno raven in obratno. Tudi po njeni zaslugi je skupina skupaj s svojimi trenerkami dosegala številne izjemne rezultate, tako na državni kot na mednarodni ravni. Njeno treniranje skupine ne obsega zgolj vadbe, dekleta namreč ob druženju pridobivajo tudi druge veščine in osebnostno rastejo. Številne prostovoljne ure, ki jih je vložila, so obrodile veliko sadov, ki puščajo sled na mažoretni in twirling dejavnosti tako v Horjulu kot tudi širše. Na odru se ji je od prevzemu plakete občine Horjul pridružil tudi župnik Janez Smre kar, ki je duhovno pastirsko službo v Zupniji Horjul začel pred skoraj tremi desetletji. Ob zavedanju, da smo ljudje tudi duhovna bitja, brez pomisleka pristopi k vsakomur, ki se nanj obrne za nasvet. Z mladimi je stkal vez na letnih oratorijih, kjer je odprl vrata vsem otrokom. Sčasoma se je izkazalo, da ni samo odličen dušni pastir, ampak da je tudi dober upravljalec župnijskih objektov in eden tistih, ki pri varovanju kulturne dediščine ter pri načrtovanih obnovitvah zna prisluhniti stroki s tega področja. V sodelovanju z občani se loteva najpomembnejših obnovitev tako župnijske cerkve kot tudi podružnic. V zadnjem letu je še posebej pomemben njegov prispevek in razumevanje za obnovo Prosvetnega doma Horjul, ki je osrednji kulturni prostor naše občine. Ob izdatnem finančnem vložku župnije in s sodelovanjem z Občino Horjul ter z razumevanjem prosvetnega društva bodo domači ustvarjalci in obiskovalci kulturnih prireditev dobili boljše pogoje. Njegovo delovanje je eno od tistih, ki v našem okolju ustvarjajo pristno sožitje med verni- mi in nevernimi. Plaketo občine Horjul je za svoje dolgoletno prizadevanje prejel tudi Anton Pucihar, glasbenik in učitelj, ki dojema svoje pedagoško delo in aktivno glasbeno udejstvovanje kot svoje življenjsko poslanstvo. Kot pobudnik glasbenega izobraževanja v občini je dosegel, da je glasbeni pouk postal stalnica. Postal je vezni člen med Občino Horjul, Osnovno šolo Horjul in Glasbeno šolo Vrhnika. S svojim zgledom je pomembno zaznamoval številne mlade ustvarjalce, ob sodelovanju s člani svoje širše družine in sodelavci. Ob njem mladi glasbeniki dobijo trdne temelje glasbenega pouka, kar je odlično izhodišče za razvoj talenta posameznika. Anton Pucihar je skozi celotno delovanje znal prepoznati interese mladih in prav na njegovo pobudo je Glasbena šola Vrhnika uvedla tudi pouk diatonične harmonike. Za ta popularen ljudski inštrument vztrajno piše priredbe ter s tem navdušuje mladino za glasbeno udejstvovanje in skrbi za razvoj glasbene kulture ter izobraževanja. Anton Pucihar je glasbenik v pravem pomenu besede, saj je znal najti tudi čas za petje pri Ljubljanskem oktetu, s katerim je nastopal na številnih turnejah doma in po svetu. Ob koncu uradnega dela je iz rok župana Janka Prebila najvišje priznanje prejel častni občan Justin Stanovnik, za njegov velik prispevek za dokumentiranje zgodovine. V svojem govoru se je zahvalil za to častno priznanje in podal svoj pogled na slovensko zgodovino. Justin Stanovnik je klasični filolog, urednik in publicist, ki je s svojimi razmišljanji in številnimi objavljenimi eseji odločilno prispeval k objektivnej-šemu pogledu na čas revolucije ter državljanske vojne. Vojna in povojno obdobje, ki je močno zaznamovalo državo in Horjulsko dolino, je zaznamovalo tudi njega. Kot navdušen demokrat in domoljub se je odločil braniti svoj dom in vrednote evropske civilizacije, zato je po vojni preživel grozo koncentracijskega taborišča na Teharjah, kjer je zaradi mladoletnosti in spleta srečnih okoliščin ušel gotovi smrti. Njegovi nazori se niso skladali s totalitarnim enoumjem, zato je bil tik pred opravljanjem mature še enkrat zaprt. Tudi kasneje ni mogel delovati kot profesor grščine in latinščine, saj se je komunistični režim bal pravih intelektualcev in je klasične jezike izgnal iz šolskega sistema. Tako je bil prisiljen kruh služiti kot srednješolski profesor nemščine in angleščine. Svojo modrost in učenost, ki se ji je posvečal celo življenje, je toliko bolj izkazal po osamosvojitvi Slovenije. Tako ga slovenska javnost pozna kot pronicljivega misleca in intelektualca tudi zaradi njegovih aktualnih kulturno-po-litičnih komentarjev o stanju v slovenski družbi, pa tudi širše v svetu. Bil je eden od ustanovnih članov društva Nova slovenska zaveza ter ustanovitelj in dolgoletni urednik revije Zaveza, ki je po njegovi zaslugi edinstvena publikacija za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti - s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni. Prof. Justin Stanovnik se ves čas jasno zavzema za popravo krivic, ki so bile storjene našim rojakom in sorodnikom med in po 2. svetovni vojni zaradi nasprotovanja komunističnemu nasilju. Vseskozi si prizadeva za povrnitev dobrega imena in dostojen pokop vseh izvensodno pomorjenih. Profesor Justin Stanovnik je s svojim delom dal neizbrisen pečat slovenskemu ter osrednje evropskemu prostoru v tranzi-cijskemu obdobju in kljub njegovim častitljivim 90-im letom si še vedno prizadeva za zgodovinsko resnico ter za zdravo demokracijo na trdnih temeljih, ki omogoča boljšo prihodnost. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovesna otvoritev nove čistilne naprave Voda je naše največje bogastvo in če ne bomo skrbeli za čiste vodotoke bo zanamcem ostalo bolj malo od narave, ki jo poznamo danes mi. V občini Horjul so bili med prvimi, ki so zaznali potrebo po kanalizaciji a ta stara čistilna naprava zaradi dotrajanosti in premajhnih kapacitet ni več služila svojemu namenu. Zato je bila ena od najvišjih prioritet občinske uprave in župana Janka Prebila, da se uredi so- dobno kanalizacijsko omrežje in poskrbi za čiste vodotoke. Slovesna otvoritev je bila 22. junija, torej v tednu, ko je občina Horjul praznovala jubilejno 20. obletnico ustanovitve. Tudi to kaže na dejstvo kako pomembna je za vse nas skrb za čisto okolje. Po pozdravu vsem prisotnim je župan Janko Prebil opisal kako pomembna je bila odločitev, da so se odločili za tako velik korak: 'Z delom se je začelo že leta 2013 in danes se zahvaljujem takratnem županu Janiju Jazbecu, da je zaznal to potrebo in s svojim vplivom pregovoril Štefana Stanovnika, da se je najprej pridobilo zemljišče, nato pa začelo s projektiranjem nove čistilne naprave na tej lokaciji. Zahvaljujem se tudi Holdingu Ljubljana, da so prepoznali naše potrebe in tudi finančno podprli izgradnjo čistilne naprave. Rok za izgradnjo je bil postavljen in je znašal 300 dni, lahko rečem, da nam je uspelo, da smo se ga v precejšnji meri držali, nekaj malega nam je na koncu povzročalo težave le slabo vreme ob koncu zime. V tednu pred otvoritvijo smo opravili tudi mokri zagon in lahko rečemo, da vse deluje tako kot je treba. Sedaj gremo naprej v pridobitev uporabnega dovoljenja in nova čistilna naprava bo lahko začela s poskusnim obratovanjem. Zatem bomo prešli v fazo razgradnje stare čistilne naprave. Po tem sledi še priklop kanalizacijskega omrežja Zaklanec, računamo da najkasneje do novembra ali začetek decembra. Sledilo bo tudi ure- janje in premostitev Ljubgojn-ščice in pločnika ter ceste. Smo tudi v fazi pridobivanja potrebne gradbene dokumentacije za izgradnjo mostu do Metrela, saj želimo tovarni Metrel Mehanika omogočiti čim bolj nemoteno delovanje in uspešno poslovanje še naprej.' Zadnje kanalizacijsko omrežje se bo gradilo še v Žažarju. To bo zadnja investicija v občini Horjul, da se uredi problematika odpadnih voda in kanalizacijske sisteme. Vsi ostali objekti bodo uporabljali ali male čistilne naprave ali tri pretočne greznice, a tu čakajo še na odločitev države, da poda svoje zahteve in usmeritve. Po slovesnem govoru Župana je sledil še nagovor predstavnikov Javnega Holdinga Ljubljana, upravljalca čistilne naprave in izvajalca del. V družbi direktorice Javnega Holdinga Ljubljana Zdenke Grozde in direktorja sektorja vodovoda v podjetju VOKA Jožeta Tomeca je župan Janko Prebil svečano prerezal trak in povabil goste otvoritve, da si od blizu ogledajo to novo in izredno pomembno pridobitev v občini Horjul. Za blagoslov nove čistilne naprave je poskrbel župnik Janez Smrekar. Besedilo in foto: Peter Kavčič Zaklancu Nove pridobitve v Ob zaključku projekta Gradnja kanalizacije v naselju Zaklanec in po delu Stare ceste v Horjulu so novo pridobitev svečano predali v uporabo občanom prav v tednu praznovanja horjulske občine. Gre za izredno pomembno pridobitev za lokalno prebivalstvo in ob tem je župan Janko Prebil poudaril, da gre za projekt, ki je bil zahteven, večplasten in je terjal veliko dela in truda tako s strani občinske uprave kot s strani lokalnih prebivalcev ter izvajalcev. Pred gasilskim domom je najprej pozdravil zbrane občanke in občane, prisotne občinske svetnike ter predstavnike izvajalcev del, koordinatorja dejavnosti, nadzornika in župnika Janeza Smrekarja: "Gradnja oziroma celoten projekt je bil zelo obsežen in finančno velik zalogaj, ki je občinski proračun stal 1,8 milijona evrov. Po samem začetku del se je pokazalo, da se bo zaradi poteka gradnje in vremenskih razmer treba prilagoditi terenu oziroma temu, kar je pod zemljo. Skupaj z izvajalci in nadzorniki so se nato našle optimalne rešitve, da je projekt izdelan po najvišjih kakovostnih standardih." Župan se je ob tej priložnosti še posebno zahvalil izvajalcem in podizva-jalcem ter vodji delovišča, saj so se izkazali kot partner pri gradnji, ki upošteva vse želje in zahteve, ki jih v obdobju, ko so potekala dela na terenu, ni bilo malo. Zahvalil se je tudi za potrpežljivost in korekten odnos tako do občinskih delavcev kot do občanov. Po podpisu pogodbe 18. oktobra lani so se najprej začela pripravljalna, na začetku novembra pa glavna dela. Ker je hitro pritisnila zima, so se naj- prej lotili ureditve na stranskih cestah in kasneje, torej v zgodnjem spomladanskem času, še glavne ceste, da bi se čim manj oviralo promet in tako v čim manjši meri motilo vsakdanji ritem življenja v Zaklancu. Naložba je zajemala ureditev fekalne kanalizacije, odvodnja-vanja meteornih voda, javne razsvetljave ter pločnika proti Prošci in Horjulu. Dokončali so tudi gradnjo kanalizacije na območju Stare ceste. Po prvih nalivih se prejšnje težave niso ponovile. Istočasno so obnovili večji del tukajšnjega vodovodnega omrežja. Župan je poudaril, da se na občini dobro zavedajo problematike, saj gre že za staro omrežje. Kjer se obnavljajo ceste in polaga nov asfalt je edino smotrno, da se položijo tudi nove vodovodne cevi. Hkrati so uredili tudi napeljavo za kabelsko omrežje T2 in obnovili Telekomovo in Telemachovo obstoječe omrežje. Župan se je dotaknil tudi težkih pogojev februarja in marca ter še enkrat poudaril prizadevnost delavcev in pohvalil občanke in občane, ki so delavcem na terenu pomagali tako s spodbudnimi besedami kot konkretnimi gestami in ponudili kavo, čaj ali manjši prigrizek. "Vsak, ki je kdaj delal v gradbeništvu, ve, kako veliko lahko pomeni topla beseda in topel napitek v takšnih razmerah, ko je treba pri hudem mrazu delati v nekaj metrov globokem jarku," je še zaključil svoje misli župan Janko Prebil. Pred tehničnim prevzemom in pridobitvijo uporabnega dovoljenja bo treba urediti še nekaj malenkosti, tako da se bodo do jeseni gospodinjstva lahko priključila na kanalizacijsko omrežje. V času, ko bo čistilna naprava v Horjulu začela obratovati, se bo tudi v Zaklancu vse uredilo, da bo nova naprava sprejela fekalno vodo tudi iz tega dela občine. Do vseh hiš oziroma priključnih jaškov zdaj že vodi nizko napetostno električno omrežje, tako da bo do začetka julija vse pripravljeno na preklop na novo električno omrežje. Čisto za konec se je župan dotaknil še perečega vprašanja glede varnosti v prometu na tem delu: "V skladu z dogovori, ki smo jih sklenili z občani v smeri proti Prošci lahko rečem, da smo se posvetovali še z redarsko službo, policijo in zadeve pregledali. Ugotavljamo, da ni večjih pripomb. Za varnost bomo poskrbeli in uredili, da bo kmalu tu postavljen radar, ki bo meril dejanske hitrosti. Konec avgusta bomo naročili tudi štetje prometa in naročili študijo, da se na podlagi pridobljenih meritev odločimo za ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili največjo možno varnost na cesti vsem vaščanom in vaščankam." Na koncu je župnik Janez Smrekar blagoslovil novo pridobitev in ob tem tudi čestital zbranim ter jim zaželel, da jim bi nova infrastruktura, ceste in pločniki dobro služili. Sledilo je druženje ob domači hrani in pijači ter proslavljanje te pomembne pridobitve za Zaklanec in celotno horjulsko občino. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Horjulu po novem demenci prijazna točka V četrtek, 21. junija 2018, so v Centru starejših Horjul odprli Demenci prijazno točko (DPT) in tako na prav poseben način počastili 20. rojstni dan samostojne Občine Horjul. Odprtja sta se udeležila tudi Janko Prebil, horjulski župan in Mojca Kucler-Dolinar, direktorica horjulske občinske uprave. Župan Prebil je glede ustanovitve DPT v Horjulu povedal, da je Občina Horjul po pogovoru z Nevenko Lekše, predsednico Območnega združenja Ljubljana Rdečega križa Slovenije, iskala ustrezne prostore za DPT v Horjulu in jih našla v Centru starejših Horjul, ki je dosegljiv 24 ur dnevno in ima ustrezno usposobljeno osebje. Ob tem je dodal, da bo DPT v Vabilo pomoč in informacije glede demence tako varovancem Centra starejših Horjul kot tudi občanom horjulske občine. Horjul z okolico in slovenska mreža DPT združenja Spominčica sta tako bogatejša za kar dve DPT. Prva točka bo delovala v Centru starejših Horjul, druga v prostorih Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK) Horjul. Slavi Kosec, direktorica Centra starejših Horjul, je dejala, da »bi po domače tej točki lahko rekli defibrilator za dušo. Na- Organizirano poletno varstvo otrok - Poletni vklop Občina Horjul bo, na željo staršev, letos ponovno sofinancirala poletno počitniško varstvo Poletni vklop. Horjulski otroci se bodo lahko priključili poletnemu varstvu na Vrhniki, ki ga že vrsto let organizira Zavod Ivana Cankarja. Poletni Vklop predvidoma poteka od drugega tedna v juliju do predzadnjega tedna v avgustu, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Zaradi obnovitvenih del v OŠ Ivana Cankarja bo letos Poletni vklop izjemoma v ŠPORNI DVORANI ANTONA MARTINA SLOMŠKA, Pod Hruševco 33, na Vrhniki. Poleg tega da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo manjših otrok, je organiziran tudi z namenom polepšati poletne počitnice otrokom in jim omogočiti nepozabna doživetja ob sproščenem in aktivnem preživljanju prostega časa. Predviden strošek staršev za otroke iz Občine Horjul bo 3 evre na dan. Starši pokrijejo tudi stroške izletov, ki so opcijsko na sporedu enkrat tedensko. Organizirana so tudi dnevna kosila, ki jih plačujejo otroci sproti. Ostale stroške bo pokrila Občina Horjul. Več informacij bo v prvih dneh julija na voljo na spletni strani Občine Horjul www.horjul.si in na spletni strani www.zavod-cankar.si ter Facebook strani zavoda Ivana Cankarja. Občina Horjul bomo imeli tudi v našem kraju točko, kamor se bomo vsi mi, bolniki, njihovi prijatelji in svojci obrnili po strokovno pomoč in pogovor. Demenca živi med nami in z nami, zato je pomembno, da si pred njo ne zatiskamo oči, ampak se o tem odprto pogovarjamo, tudi s strokovnjaki. Veseli smo, da imamo zdaj tudi v našem kraju DPT. To je znak, da naša občina skrbi za krajane in da gre v korak s časom.« David Krivec, generalni sekretar Združenja Spominčica, je povedal, da bo DPT v pomoč osebam z demenco, ki se pogosto izgubijo, ne najdejo poti domov ali ne prepoznajo okolice, v kateri se znajdejo. Prav tako bo namenjena svojcem oseb z demenco, zaposlenim v trgovinah, bankah, lekarnah, knjižnicah, na pošti, policistom, gasilcem, patronažnim sestram in drugim, ki se pogosto srečujejo z osebami z demenco ali bi želeli vedeti več o tej bolezni možganskih celic. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah, njeni prvi znaki so motnje spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje. Z leti postanemo vsi na splošno bolj pozabljivi, kar pa še ne pomeni, da imajo vse starejše osebe de-menco. O demenci govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Občinska uprava, Joto: Peter Kavčič menjena bo osebam z demen-co, svojcem oseb z demenco in vsem posameznikom, ki želijo več informacij o tej tematiki. V naši hiši so zaposleni strokovnjaki, ki o demenci kar nekaj vedo in bodo znali pomagati posamezniku v stiski. Za koordinacijo točke pa bo skrbela Maruša Kogovšek, ki je domačinka in bo tako še lažje vzdrževala vez s krajani.« Antonija Klobučar, predsednica KORK Horjul, je dodala: »Demenca je v zadnjem času ena izmed težkih bolezni, za katero doma velikokrat ne najdemo rešitev in v velike težave pahne ne samo bolnike, temveč tudi njihove bližnje. Združenju Spominčica smo hvaležni, da Jože ponovno slavil Za Jožetom Maroltom, strastnim tekačem iz Horjula, je pomladna sezona, ko je ponovno posegal po najvišjih odličjih. V Sostrem je slavil v teku na 10 km v svoji kategoriji in bil skupno četrti. Tek je izkoristil za pripravo na Maraton treh src v Radencih, kjer je odtekel polmaraton. »Bilo je zelo soparno, proga pa težka - z makadamom in klanci. Kljub temu sem čas v primerjavi z lanskim izboljšal za tri minute, kar je rezultat premišljene tehnike. Bil sem prvi v svoji skupini in deveti v absolutnem seštevku,« je pojasnil Jože. Prvo junijsko soboto je izkoristil za 21-kilometrski tek v Bevkah, kjer je ponovno slavil v svoji kategoriji, v skupnem seštevku pa je prejel srebro. »Prvouvrščeni je bil dober tekač. Nekaj časa sva tekla celo skupaj, nato pa so se mi pojavile želodčne težave, zato sem tempo popustil in ga spustil naprej. Sicer sem imel še moč, da bi se boril z njim, a sem popustil tudi v senci zavedanja, da me čez nekaj dni čaka še nočni tek v Celovcu. Tam sem prav tako zmagal in bil sedmi v skupni razvrstitvi. Moram pa reči, da je šlo za zelo dobro organiziran tek, z veliko podporo publike, pa čeravno je tek potekal sredi tedna v nočnih urah. Zmagal je Ukrajinec, ki je pretek ciljno črto minuto in pol pred menoj. Kot zanimivost naj omenim, da je tekel tudi 98-letni Avstrijec, ki je za petkilometrsko traso potreboval 38 minut in pa to, da se mi je zgodila prva nesreča na teku: med tekom sem se zaletel v žensko, ki je nepravilno in nenadoma prečkala našo progo. Na srečo ni bilo nič hujšega niti zame niti zanjo.« Do konca junija Jožeta čaka še nočna desetka v Škofji Loki, nato pa se bo odpravil na dopust: »S partnerko načrtujeva tradicionalni dopust na Lošinju, ki pa ga zelo aktivno preživiva. Zjutraj ali zvečer kolesariva, zelo veliko plavam, skratka dopust preživim športno in zdravo.« Dopust bo izkoristil tudi za to, da se odloči, na kateri večji tuji maraton se bo jeseni odpravil. Gašper Tominc Zahvala sponzorjem Za moralno, materialno in finančno podporo na svoji športni poti se iskreno zahvaljujem vsem sponzorjem. To so: Žarek upanja, Kovinos, Fortrade, Slaščičarna Berzo, Tajma, Ibis, Ag, AS Marolt, Prosports. Jože Marolt N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 25 let PGD Zaklanec Danes si vasi brez gasilcev skorajda ne moremo predstavljati, ta kultura pomoči med sokrajani in tudi med sosednjimi vasmi sega daleč nazaj in po zaslugi tistih, ki so strnili vrste in povezali enako misleče prijatelje v prve gasilske enote, lahko danes s ponosom pogledamo na gasilska društva v Horjulski dolini in okolici. Sobotno popoldne 2. junija letos je bilo za gasilce v Za-klancu še posebej svečano. Četrt stoletja dejavnosti je lep dosežek in temu primerna je bila tudi parada. Po pozdravnih govorih vodilnih mož med gasilci je sledil še nagovor župana, ki je poudaril pomen gasilstva in se ob tej priložnosti gasilcem zahvalil za ves trud. Po paradi, kjer so se zvrstile mažoretke, godba, predstavniki gostujočih društev častne čete, gasilska vozila ter gasilci veterani, je sledilo še veliko rajanje na gasilski veselici pod velikim šotorom. V naslednjih vrsticah pa lahko preberete kako je minilo teh 25.let. Gasilska dejavnost se je v Zaklancu začela razvijati leta 1975, ko se je zgradilo novo vodovodno omrežje s šestimi hidranti. Leto kasneje je v vasi pogorel Molkov hlev. Tedaj se je pokazalo, kako pomembna je opremljenost z gasilsko infrastrukturo in opremo. Za vzdrževanje opreme in dveh gasilskih omaric je ob pomoči vaščanov od leta 1976 pa do leta 1990 skrbel pokojni Anton Prebil. Leta 1990 se je zbor vaščanov odločil za gradnjo gasilskega doma ter izvolil nov vaški odbor, ki so ga sestavljali: Daniel Fortuna (predsednik), Ivan Zdešar, Rudolf Sko-pec, Pavel Ravnohrib in Franci Kern. Ta odbor je skrbel za gradnjo gasilskega doma. Istega leta so pridobili tudi parcelo, ki so jo odstopili »Bukovcavi«. Naslednjega leto so se odvila večja gradbena dela, leta 1992 so opremili notranje prostore gasilskega doma ter uredili okolico. V letih 1990, 1991 in 1992 je bilo skupaj opravljenih 7802 prostovoljnih delovnih in 658 strojnih ur. Leto 1993 je bilo prelomno. Oprli so gasilski dom, prevzeli nove motorne črpalke Ziegler in avtomobil IMV. To je tudi leto razvitja gasilskega prapora ter odkritje sv. Florijana. Brez pomoči takratne Okrajne gasilske zveze in sekretariata za obrambo ter vaščanov in članov društva ne bi bila mogoča. Gasilski dom je bil tudi prostor številnih družabnih dogodkov, silvestrovanj, sestankov, telovadbi... Leto 1998 se je oblikovala prva pionirska desetina PGD Zaklanec. Leto kaseneje se je društvo priključilo novoustanovljeni GZ Horjul. Leta 2002, ob praznovanju 10. letnice društva, je društvo postalo bogatejše za novo gasilsko vozilo GV1, na osnovi kombija VW LT 35, ki svojemu nameno zvesto služi še danes. Večjih intervencij v Zaklancu, po požaru hleva pri Štritofovih, na srečo ni bilo - vse do leta 2010, ko je narava pokazala zobe in dodo- bra prizadela horjulsko občino ter širšo okolico. Območje so prizadele hude poplave in plazovi. Tako so pomagali pri odvodnjavanju meteorne vode z izkopi dodatnih kanalov, črpanju vode iz zalitih kleti in pomagali pri polnjenju vreč s peskom. Pred zemeljskim plazom so zavarovali tudi stanovanjski objekt in spremljali njegovo napredovanje. Večji projekt v društvu se je odvijal med leti 2011 in 2013, ko so temeljito obnovili notranjost in zunanjost gasilskega doma ter njegovo okolico. V zadnjem obdobju so pridobili reanimacijsko torbo s kisikom, s strani občine pa so prejeli defibrilator (AED), ki je nameščen v omarici na gasilskem domu. Ob zadnjem žledu se je ponovno pokazalo kako pomembno vlogo imajo gasilci saj je bilo ogromno dreves, ki so med drugim povzročila neprevozne ceste in pretrgane električne vode. V zadnjih letih veliko časa posvečajo gasilski mladini, saj se zavedajo pomena prenašanja gasilskega znanja na podmladek. Mladi se tedensko srečujejo na treningih kjer spoznavajo in se urijo v novih gasilskih veščinah, ki jih s pridom izkoriščajo pri raznih tekmovanjih. Vseskozi so člani društva skrbeli tudi za urejenost in čistočo gasilskega doma, vzdrževali in servisirali gasilsko tehniko ter opremo. Obiskovali in udeleževali so se raznih tekmovanj, sej, zborov, parad, pogrebov, Florijanovih maš in drugih dogodkov, kamor so bili povabljeni. Za operativne člane in mladino so organizirali tudi razne strokovne ekskurzije in si s tem širili obzorja in svoje znanje. Operativni člani PGD Zaklanec so v tem času opravili številna izobraževanja in usposabljanja ter si tako pridobili številne specializacije iz različnih področij gasilstva (gašenje notranjih požarov, strojnik, tehnično reševanje, nevarne snovi, bolničar in druga). Besedilo in foto: Peter Kavčič Gasilci odprli svoja vrata Prostovoljna gasilska društva v občini Horjul ne predstavljajo samo interventne enote, ampak so tudi pomemben center družabnega življenja, kjer se srečujejo stari in mladi, kjer se izkušnje skozi delo in treninge prenašajo iz roda v rod. V prvi junijski soboti, v mesecu ko praznuje naša občina, so svoje dejavnosti postavili na ogled v Horjulu in v Zažarju. Obiskovalci so lahko videli kako poteka reševanje iz poslopja, se spoznali od blizu z najsodobnejšo gasilsko opre- HORJULSKI GASILCI vabilo na PLES OB POTOKU ZA PUAČO iN JEPACO BO POSKnpUENOl-- M mo in se podučili o tem, kako so nekoč gasilci črpali vodo še na ročnih črpalkah. S pomočjo praktičnih delav- nic so lahko tako otroci kot odrasli spoznali tipe gorenja in s kakšnimi sredstvi si v primeru različnih vrst požarov pomaga- mo ter kako izgleda, ko zagori v loncu z oljem, ki ga pozabimo na prižganem štedilniku. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj V nedeljo, 3. junija, smo gasilci PGD Horjul odprli svoja vrata in medse povabili vse, ki jih zanimajo gasilska vozila in oprema, gasilska tekmovanja, spretnosti, gašenje, reševanje z višin in še kaj bi lahko našteli. Dogodek smo izpeljali v okviru dejavnosti ob praznovanju 20 let obstoja občine Horjul. Obiskovalci so se ob praktičnih prikazih poučili o pogojih, ki so potrebni za nastanek Zahvala gasilcem Iskreno se zahvaljujemo PGD Horjul pri gašenju požara v našem podjetju KOVINOS D.O.O., dne 20.6.2018. Z vašo hitro pomočjo in organiziranostjo vam je uspelo pogasiti požar, tako da je naše delo lahko skoraj nemoteno steklo še isti dan. Hvala vam. Zaposleni v KOVINOS D.O.O. požara, kako ga pravilno pogasiti, spoznali so temeljne postopke nudenja prve pomoči in opazovali postopek reševanja z višin. Članice so prikazale vajo v spajanju sesalnega voda, veterani pa so razka-zali staro motorno brizgalno in gasilski muzej, ki je urejen v dvorani gasilskega doma. Na dogodku so lahko sodelovali tudi najmlajši, in sicer so se lahko oblekli kot pravi gasilci in hitro ugotovili, da je nošenje zaščitne obleke poleti podobno obisku savne. :) Najbolj so jih navdušila gasilska vozila in oprema ter poligon z različnimi ovirami, ki jih predvsem gasilska mladina uporablja za urjenje pri pripravah na razna gasilska tekmovanja, kjer so drug za drugim postavljali najboljše čase. Preživeli smo lepo in poučno dopoldne in upamo, da se vidimo tudi prihodnje leto. Jerneja Grdadolnik Dan odprtih vrat PGD Horjul Z oldtajmerjem do Mongolije Štiričlanska odprava se na pot podaja v športnih majicah s potiskom narodne noše. Četverica fantov s horjulskega in vrhniškega konca se s Subarujevim oldtajmerjem odpravlja na 13 tisoč kilometrov dolgo pot do Mongolije. Potovanje pa ne bo le to, saj obenem zbirajo denar za zavod Vozim, ki mlade ozavešča o varnosti v prometu. Dolgoletni prijatelji Rok Dolinar, Uroš Basta ter brata David in Tilen Te-hovnik so si za letošnje poletje zadali prav posebno nalogo. Na prvo julijsko soboto bodo obrnili ključ 30 let starega kombija znamke Subaru Libero in se podali na predvidoma mesec in pol dolgo popotovanje do mongolske prestolnice Ulan Bator. Po pamet'! Že načrt poti obljublja, da bo potovanje prava pustolovščina, ki pa ji fantje želijo dodati še vzgojno noto. "S potovanjem želimo Slovencem poslati sporočilo: vozite varno, vozite po pamet'," pravi Tilen in pojasni, "naša pot je dolga 13 tisoč kilometrov, kolikor jih v enem letu prevozi povprečen Slovenec. Vozili bomo po omejitvah in dokazali, da se da tudi po pamet' daleč priti." Projekt je namenjen predvsem mladim, saj se, kot pravi Tilen, zavedajo, da je najbolj učinkovito ozavešča-nje od malih nog. Da bi dosegli svoj namen, so se povezali z zavodom Vozim. Ta združuje posameznike, ki so po prome- tnih nesrečah ostali invalidi, zdaj pa mladim po Sloveniji predavajo o pomenu varne vožnje. "Ko smo se odločili, da bi se aktivirali na področju varne vožnje, smo iskali primernega partnerja. Zavod Vozim nam je blizu, ker se osredotočajo na izobraževanje oziroma preventivo. Njihovi člani hodijo po osnovnih in srednjih šolah ter mladim pripovedujejo svoje življenjske zgodbe. Mladim se to precej bolj vtisne v spomin in drugače dojemajo, ko vidijo, kakšne so lahko posledice," razlaga Tilen. Za zavod Vozim lahko prispevate že zdaj. Posamezniki tako, da pošljete SMS s ključno besedo POPAMET5 na številko 1919, s čimer prispevate pet evrov. Podjetja pa lahko donacijo nakažete na račun društva SLOWenc. Naslov je Društvo za spodbujanje varne vožnje SLOWenc, Velika Ligojna 59, 1360 Vrhnika, številka bančnega računa pa SI56 0202 7026 2581 334. Avtomobil na "kondicijskih pripravah" Priprave tečejo že več mesecev, med drugim se je morala četverica cepiti proti različnim boleznim, za šest od 12 držav, preko katerih potujejo, so morali pridobiti tudi vize. Birokracije je kar veliko, pravijo, a so imeli mesec dni pred odhodom praktično vse pripravljeno. Posebno poglavje pa je avtomobil. Kultnega oldtajmerja japonske znamke Subaru, ki ga boste na naših cestah srečali le izjemoma, so pripeljali iz Srbije. Zdaj je že več tednov pri avtomehaniku Gregorju Slo-vši na Vrzdencu, ki popravlja in obnavlja dele ter jeklenega konjička pripravlja na naporno pot. Poleg mehanika, ki so mu fantje že zdaj zelo hvaležni, so jim na pomoč priskočila tudi lokalna podjetja. "Pri obnovi avtomobila so nam pomagali VIP trade z Ljubgojne, I. S. T. iz Ljubljane, Kovina trade z Lesnega Brda, Vargalant iz Sinje Gorice," našteva Tilen. S težavami se začne prava avantura Največja preizkušnja za ekipo in avtomobil bo najverjetneje tako imenovana pamir-ska avtocesta v Tadžikistanu, ki se povzpne vse do 4.655 metrov nadmorske višine. Za primerjavo, to je le kakšnih 150 metrov nižje od najvišjega evropskega vrha Mont Blanc. Na vprašanje, zakaj sicer simpatičen, a na prvi pogled precej nebogljen Subarujev starček in ne na primer kakšna lada niva, ki bi verjetno lažje kljubovala gorskim cestam, makadamu in brezpotjem, Uroš odgovori: "Ker gre s takim avtomobilom lahko vsak, mi pa smo želeli nekaj kultnega. Nenazadnje se avantura začne s potjo v neznano, prava avantura pa takrat, ko gre kaj narobe." Tilen pristavi, da se jim je po objavi prvih člankov o projektu javil Domžalčan, ki ima v garaži Subaru Libero. "Dejal je, da si sam na tako dolgo pot z njim ne bi upal," sogovornik pove v smehu, "se je pa ponudil, da nam da kakšen nasvet, tako da se bomo pred odhodom dobili." Odstreti tančico skrivnosti azijskega sveta Med dolgo potjo - mimogrede, zanašali se bodo na stari dobri zemljevid, navigacijo bodo imeli le za vsak slučaj -bodo videli kopico naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih bodo v obliki videoposnet-kov delili preko strani društva Slowenc na družbenem omrežju Facebook. Za to bo skrbel Tilen, medtem ko bosta David in Rok postavljala šotore ter skrbela za avtomobil, Urošu pa je pripadel kuharski izziv. Nji- hov cilj je namreč poskusiti čim več lokalnih jedi. "Naredil sem spisek tradicionalnih jedi držav, skozi katere bomo potovali. Od Turčije dalje se začne azijska kuhinja, ki temelji na jedeh z rižem, svinjine ne jedo več, proti Mongoliji je vedno več konjskega mesa," pravi in dodaja, da ni bojazni, da ne bi dobro jedli. Na šoferjskem sedežu se bodo menjavali, glede na to, da bodo povprečno osem ur dnevno v avtomobilu, pa je na mestu vprašanje, kaj bodo delali ostale ure v avtu? "Verjetno bomo malo spali, sicer pa poslušali lokalni radio in se učili jezika. Želimo dobiti nekakšen vpogled, kako živijo v teh deželah, ki so za nas vendarle še vedno zavite v tančico skrivnosti," pravi Uroš. Avto na vlak, ekipa na letalo V Ulan Bator bodo, če bo šlo vse po načrtih, prišli sredi avgusta. Avtomobil bodo nato naložili na vlak za Ljubljano, sami pa se bodo vrnili z letalom. Poudarjajo pa, da projekt s tem ne bo končan, saj bodo denar zbirali še do konca leta, v načrtu imajo tudi potopisna srečanja. Tilen pravi, da imajo več idej, kako projekt tudi potem ohraniti pri življenju: "Če bi dobili sponzorja, ki bi kril stroške postprodukcije, bi posneli celovečerni film. Tega bi nato predvajali na različnih dogodkih in še naprej zbirali denar za zavod Vozim." A za vse to je še čas, najprej ekipo čaka naporna, prav gotovo pa nepozabna pot. Srečno! Boleča statistika slovenskih cest Mongolija, ciljna država potovanja, ima zanimiv pregovor, ki gre takole: nestrpnež dela dvakrat, potrpežljivi samo enkrat. A ko govorimo o vožnji, nestrpnež včasih ne dobi druge priložnosti. Čeprav je bilo lansko leto najmanj žrtev na naših cestah od osamosvojitve dalje, je življenje izgubilo 106 ljudi, 831 jih je bilo huje, 6.875 pa lažje poškodovanih. Mnogi posledice čutijo za vedno. Zaskrbljujoč je predvsem podatek policije, da je povprečna starost osebe, ki zaradi prometne nesreče pristane na vozičku, le 22 let. Najpogostejša povzročitelja nesreč sta hitrost in alkohol, pri čemer pa kar vsako tretjo nesrečo pod vplivom alkohola povzroči mladi voznik, ki ima izpit dve leti ali manj. Vrtec: kači na obisku Pred kratkim sta gospodična Maja in njena prijateljica v vrtec prinesli dve kači, kraljevska pitona. Lastnica Maja nam ju je najprej predstavila in razkrila značilnosti teh živali. Kraljevski pi- ton je nestrupena vrsta kače in izvira iz Afrike. Po svojem značaju je mirna in nenapadalna -ko je ogrožena, se zvije v klobčič. Odrasel piton zraste od 100 do 170 cm in živi do 40 let. Ljudje ga imajo v terariju in se prehranjuje z glodavci. IK N OS Občina Horjul 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hu Intervju z Zdenko Troha Mažorete in twirling ponujajo veliko razvoja in odkrivanja V Horjulu imamo lepo tradicijo mažoretnih skupin in twirlinga, ednega glavnih motorjev te dejavnosti pa predstavlja Zdenka Troha, ki je najbolj prepoznaven obraz deklet, ki pri svojih nastopih spretno vrtijo mažoretno palico. Najprej vas prosimo, da se predstavite, kdo ste, kaj sicer počnete in kako je sploh prišlo do tega, da ste vse skupaj začeli? Bančna uslužbenka sem bila štirideset let in sem pravkar zamenjala delodajalca, saj sem dober mesec upokojena in zdaj se v dopoldanskem času posvečam predvsem vnučku. Živim na Lesnem Brdu, kjer sta mi v veselje in sprostitev obdelovanje domačega vrta in skrb za cvetje okrog hiše. Veseli me spoznavanje različnih dežel in kultur, zato se po možnosti enkrat letno udeležim kakšnega potovanja. Če bi mi dopuščal čas, bi več brala, večkrat šla v naravo, na telovadbo, k zeliščarjem, se udeležila kakšnega tečaja, klekljala bi, večkrat obiskala prijatelje in sorodnike. Sem tudi član občinskega sveta občine Horjul. V Prosvetnem društvu Horjul sem aktivna že več kot 30 let. Najprej sem bila članica mešanega pevskega zbora, potem sem poleg petja hčerki po svojih močeh pomagala pri mažoretni skupini z organizacijo, skrbjo za obleke, prireditvami, scenami, prevozi in drugim potrebnim za delovanje skupine. Po 10 letih, ko je hči predala vadbo sedaj že izkušenim dekletom, tudi koordiniram skupine, vaditeljice, spodbujam delovanje skupine ter sem aktivna v upravnem odboru prosvetnega društva in Mažoretni in twirling zvezi Slovenije. Kako daleč nazaj segajo začetki twirling in mažoretnih skupin v Horjulu? V času Argonavtskih dni leta 1998 je pokojna Mimi Sečnik na Vrhniki videla mažoretno skupino iz Logatca. Kar takoj je pocukala za rokav njihovo vodjo Vero Tratnik in sta se dogovorili za sodelovanje. Tudi takratna predsednica Prosvetnega društva Horjul Iva Prebil se je strinjala in tako je Mimi do jeseni poiskala prvih 17 deklic. Po dveh mesecih so se članice novoustanovljene skupine že pokazale na novoletni prireditvi. Želeli smo vzgojiti lastne kadre za učenje mažoret, zato se je po novem letu skupini priključila moja hči Janja, ki je bila od ostalih članic nekaj let starejša. Nato je enkrat tedensko imela trening ga. Vera iz Logatca, drugič pa Janja. Ker pa Janja še ni bila polnoletna, sem bila vedno prisotna na njenih treningih. Poleg treningov smo organizirali tudi delavnice izdelave suhega cvetja, butaric, poslikave vaz, glinenih lončkov itd. za scene za prireditve. To je bil torej moj začetek dela z ma-žoretno skupino v Horjulu. Hči se je udeleževala raznih izobraževanj, kjer pa sem bila v glavnem prisotna kot njen prevoznik ali predstavnik sku- pine. Tako sem se spotoma seznanjala z osebami, ki so bile dejavne na tem področju, in raznimi veščinami in pravili in potem sem tudi opravila osnovni sodniški izpit pri Mažoretni in twirling zvezi Slovenije. Kaj je potrebno, da otrok začne s temi dejavnostmi v vaših skupinah, od katere starosti dalje se lahko vključijo in kje potekajo vaje? Mažorete in twirling sta dejavnosti, ki združujeta spretnosti s palico, gimnastiko, osnove baleta in ples. V mažoretni dejavnosti so samo deklice. Najpogosteje nastopajo na kulturnih prireditvah v spremstvu godbe. V twirling pa se vpisujejo poleg deklic tudi dečki. Moški tvirlerji so v svetovnem merilu, predvsem na Japonskem, zelo dobri in jih je veselje gledati. Tudi v Sloveniji poleg dobrih twirleric že imamo enega uspešnega twirlerja, to je Tim Udovič iz Cerknice. Priporočljiva starost za začetek vadbe je vsaj 5 let, saj je potrebno, da je otrok sposoben nekaj koncentracije in lahko sledi vaditelju. Dobro je, če ima otrok smisel za ritem, če je spreten, če dobro pomni in je navajen na red. S pridno vadbo pa se da marsikaj pridobiti. Pomembno je, da je obiskovanje treningov redno, saj ima otrok mesto v skupini in če izostane, potem na naslednjem treningu cela skupina ponavlja prejšnjo vsebino, da lahko tisti, ki je izostal, osvoji zamujen trening. Učimo se tudi medsebojnega spoštovanja, spoštovanja starejših ter drugih vrednot. Izdelali smo kodeks obnašanja, ki je v pomoč vaditeljem za vzpostavljanje reda. Treningi potekajo v Športni dvorani Horjul in kdaj tudi v prosvetnem domu. Predvsem starejši, ko trenirajo za višje nivoje, potrebujejo več prostora in dovolj visok strop športne dvorane. Kakšni so vaši dosežki v twirlingu, kako bi jih opisali in katere bi izpostavili? Leta 2014 so se članice skupine A udeležile tekmovanja za evropski pokal v Wursburgu v Nemčiji in dosegle 11. mesto, v kategoriji solo B pa je Valentina Buh dosegla 10. mesto. V lepem spominu nam bo ostala tudi lanskoletna udeležba velike skupine starejših deklet v kategoriji artistic group na svetovnem pokalu v Poreču, kjer so v svetovni konkurenci dosegle odlično 14. mesto. Tekmovati na tako visoki ravni je bilo za vse neverjetno doživetje in dekleta bodo vedno hvaležna vsakemu, ki jim je to pomagal uresničiti. V klasični mažoretni dejavnosti pa smo se udeležili evropskih prvenstev leta 2004 v Jastre- barskem, leta 2006 v Vicenzi v Italiji, leta 2007 v Ulcinju v Črni gori, leta 2009 v mestu Fouras v Franciji na obali Atlantika, od koder smo prinesli eno zlato medaljo in srebrno za par. Nato smo šli leta 2010 v Široki Brijeg v Bosni in pozneje še v Zagreb. Na kar nekaj mednarodnih tekem smo se na državnem prvenstvu še uvrstili, pa se jih nismo udeležili zaradi oddaljenosti in prevelikih stroškov. Nekaterih tekmovanj junija pa se ne udeležujemo, ker se takrat zaključujejo šolske ocene in želimo, da je tudi šolski uspeh članic dober. Kako seje ta zvrst razvijala, kakšne so bile zahteve nekoč in danes? Začetki so bili zelo težki. Odvisni smo bili od tega, če ti je bil kdo kaj pripravljen pokazati. Na področju plesa smo se izobraževali na seminarjih, ki jih je razpisoval javni sklad za kulturne dejavnosti. Za informacije o twirlingu je Davorin Sečnik iz Horjula navezal stik s Sandy Weimers, predsednico svetovne tvirling zveze, ki je prišla nato praktično pokazat ameriški sistem učenja tvirlinga. V nastope smo počasi vključevali vedno več plesnih in tvirling elementov. Tekmovanja so se začela ločevati na klasično mažoretno dejavnost in twirling. Danes delamo v twirlingu po kategorijah in nivojih, ki veljajo v svetovni zvezi. Nekatere članice in člani Mažoretne in twirlig zveze Slovenije že redno dosegajo vrhunske rezultate. Imamo tudi slovenske mednarodne sodnice. Znanje je danes lažje dosegljivo, za dobre rezultate pa je potrebno skoraj profesionalno ukvarjanje z dejavnostjo. Kako je z nastopi, kje nastopate, kje tekmujete? Nastopamo v domačem kraju in okolici na raznih slovesnostih, gasilskih paradah, športnih dogodkih, koncertih in podobno. Na vabila se rade odzovemo, če le takrat ni preveč šolskih obveznosti. Vsako leto se članice MTS udeležijo odprtega DP Mažoretne in twirling zveze Slovenije in dosegajo za tako majhen kraj, kot je Horjul, odlične rezultate. Tako se uvrstimo tudi na mednarodna tekmovanja. Koliko članic šteje društvo, od kod vse prihajajo? Trenutno je 35 aktivnih članic, nekaj je trenerk, ki ne tekmujejo več, ostali člani pa pomagamo pri organizaciji in izvedbi dogodkov ter zagotavljanju pogojev za treniranje. Članice prihajajo v glavnem iz horjulske občine, dve iz Šentjošta, ena iz Sinje Gorice, ena iz Ljubljane. Kje vidite prihodnost twirlinga in mažoretnih skupin? Rada bi videla, da bi twirling in mažoretna dejavnost postala bolj prepoznavna in bi se cenil trud, ki je vložen v posamezne nastope. Da uživamo ob nastopu skupine in posameznika, je ponavadi za tem ogromno posameznikovega truda, treningov, odrekanj in organizacije. Je pa lepota v tem, da je tako kot pri plesu še ogromno odkrivanja in razvijanja. Twirlerji premikajo meje mogočega in estetskega. V Sloveniji je razvoj twirlinga v porastu. Cilj twirlerjev je, da twirling postane olimpijski šport. Tudi pri mažoretni dejavnosti je še ogromno izzivov. Narediti se da izjemno atraktivne koreografije, postavitve in kombinacije tudi z godbo. Zanimivo bi bilo, če bi bil kdo v Horjulu pripravljen organizirati godbo, saj imamo veliko glasbenikov. Sodelovanje godbe in mažoret bi lahko bila velika in zanimiva zgodba tudi za Horjul. Naj za konec še dodam, da bomo v prihodnjem letu marca praznovali 20-letnico dela Mažoretne in twirling skupine Horjul. Besedilo in foto: Peter Kavčič Obisk letališča Brnik Letos smo Metulji že tretje leto zapored obiskali letališče Brnik. Na vojaškem delu letališča nas je sprejel Svitov očka Tomaž, po poklicu pilot. Razkazal nam je hangar, večji zaprt prostor za shranjevanje letal in helikopterjev, ki je bil to dopoldne skoraj prazen, saj so bila vsa zračna vozila v upo- rabi. Iz hangarja smo odšli do helikopterja Cougar, katerega pilotira Svitov očka. To je velik in zelo prostoren helikopter. Povzpeli smo se vanj, si ga radovedno ogledovali. Tudi ostali vojaki in vojakinja so si vzeli čas za nas. Razkazali so nam radar in vojaška vozila. Vojakinja nam je pokazala svoj nahrbtnik in vse, kar ima v njem. Za konec pa je otroke voja-kinja namazala z maskirnimi barvami, da so se počutili kot pravi vojaki. Imeli smo se lepo in še enkrat hvala očku Toma- žu. VS N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Likovna razstava del Ljudmile Dolenc Avla v občinski stavbi v Horjulu je 19. junija zaživela kot prava umetnostna galerija, saj je na ogled postavila svoj likovni opus zadnjih 25 let domačinka Ljudmila Dolenc - Mili, ki v zadnjem obdobju ustvarja predvsem akvarele. V mesecu, ko praznujemo 20 let občine Horjul, je bila to izjemna kulturna prireditev, ki je dokazala, da je naša občina bogata tudi po umetniški plati. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi umetnice, ki jo je pripravil Matko Zdešar, je razstavo z nekaj besedami pospremil tudi župan Janko Prebil, ki je navdušen in ponosen, da imamo v naši sredini tako ustvarjalno likovno umetnico. Njena pot je bila vse prej kot lahka in je lahko primer navdiha za vse, ki v življenju potrebujejo spodbudo z dobrim zgledom, da se nekaj da, če se hoče in predvsem, ko začneš poslušati sebe, svoj notranji glas. Mili, kot slikarko kličejo prijatelji, je doma iz Samotorice, kjer jo je z umetnostjo seznanil že njen oče, ki je bil ljudski umetnik, ves čas pa ji je v vsakem trenutku stala ob strani mama, ki ji je ob slovesnem odprtju izkazala še posebno čast. Slikarka je v svojih mlajših letih svoj talent potisnila vstran, saj je bila skrb za družino, šolanje otrok in gradnjo na prvem mestu. Šele kasneje, ko so otroci odrasli, se je odločila za študij ekonomije, zopet pa je v sebi začutila tudi željo po umetnosti. Sama je priznala, da jo je šele huda bolezen, s katero se je morala soočiti, pripeljala do tega, da je začela poslušala sebe in delati to, kar je želela in čutila, da je prav. Svoj talent je sicer prvič pokazala pred 25 leti v Horjulu in ker je bila lepo sprejeta, jo je to opogumilo, da se je vpisala na tečaj risanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa še v šoli slikarja Sava Sovreta in Toneta Račkija. Po omenjeni hudi bolezni je z delovanjem in študijem za nekaj časa prenehala. Po okrevanju pa ji je to dalo dodatnega zagona in poglobila se je v akvarelne tehnike ob spodbudi učitelja in mentorja Skenderja Bajrovica. Vse do leta 2013 je v njegovi šoli pilila akrilno in tehniko olja na platnu. Njen drugi men- tor Peter Lazarevic pa jo je vpeljal v svet akvarela, s katerim se srečuje vse od leta 2008 naprej. Na razstavi smo videli slikarska dela iz obeh obdobij. Ob odprtju se je Mili zahvalila vsem, ki so jo na njeni poti spremljali, in poudarila, da je ključ do uspeha tudi dejstvo, da so jo mentorji usmerili tako, da je našla svojo pot. Sedaj slika ob petkih popoldne v šoli na Vrhniki v skupini Petra Lazarevica, pred tem pa vse risbe in skice pripravi doma. Ustvarja predvsem zase, najraje pa upodablja pokrajino, tihožitje in živali. Do portretiranja ima še vedno nekaj stra-hospoštovanja, a pravi, da se bo nekoč opogumila in izpeljala tudi to. Razstava likovnih del Ljudmile Dolenc - Mili bo na ogled do 26. junija. Besedilo in foto: Peter Kavčič Recital Cankarjevih del V tednu praznovanja dvajsete obletnice občine Horjul je pod okriljem društva upokojencev Horjul potekal umetniško-kulturni večer v prostorih Železnikove domačije na Vrzdencu, kjer so zbrani poslušali recital del našega največjega pisatelja Ivana Cankarja. Zbrane je nagovoril Zdešar Matko, kulturnik in predsednik društva upokojencev Horjul, ki je po končanem prebiranju del tudi predstavil in komentiral čas, v katerem je Cankar živel. Ob tem se je dotaknil tudi njegove tedanje vloge, tako v širši družbi kot tudi znotraj kulturnikov tedanjega časa in odnos do njemu ljubljenih oseb. Poudaril je, kako je Cankar pomemben za naš na- rod in kako je skozi zgodovino prav knjiga povezovala in krepila narodno zavest. Tudi temu se lahko zahvalimo, da imamo danes svojo državo in lahko govorimo v slovenskem jeziku. Narod brez lastnega jezika žal ne more obstati in tu smo prav vsi mi poklicani, da vsak po svojih močeh preda materin jezik zanamcem. Ob koncu literarnega večera smo slišali še Cankarjevo po- svetilo Vrzdencu, rodni vasi njegove matere, ki je v pisateljevih delih ena ključnih osebnosti s posebnim pečatom. Z otožno zgodbo o spominih in hrepenenju Cankarjeve matere po tem, da bi še enkrat ugledala domačo vas, četudi bi se morala tja odpeljati na vozu, se je branje zaključilo. Sledila je debata o kulturi v današnjem času in pomenu kulture pri ohranjanju jezika nekoč in danes. Zal smo ugotovili, da ima država danes izredno mačehovski odnos do kulture in ne poskrbi tako kot bi bilo treba za ohranjanje kulturne dediščine. Tako še danes kljub naporom nekaterih posameznikov ni obeležja na hiši, kjer je bila rojena oziroma je živela Cankarjeva mati. Ob tem smo bili priča javnemu pozivu, da se na Vrzdencu in v Horjulu uredijo spominska obeležja, da zob časa ne bo izbrisal sledi in povezanosti Vrzdenca z našim največjim pisateljem. V horjulski občini imamo bogato zgodovino kulturnikov, ki so za celoten narod izjemno pomembni, če omenimo le Kristino Brenk ter Franca Zu- peta - Krištofa, ki sta s svojimi deli segla najdlje. Prav je, da se v tem prazničnem času, ko občina praznuje 20 let, spomnimo, od kod prihajamo in pomislimo tudi na to, kam gremo in kaj bomo pustili zanamcem. Prav na tej prireditvi se je pokazalo, kako lahko dobra volja poveže ljudi in zaneti pozitiven odnos tako do knjige kot kulturne dediščine. Tudi lokacija se je za tovrstno druženje izkazala za izjemno, saj je Zelezni-kova domačija zelo poseben in zgodovinsko bogato opremljen prostor. Ob tem hvala Janezu Zelezniku za topel sprejem. Besedilo in foto: Peter Kavčič Izdelava rož povezuje Praznik rož obiskali tudi pevci Članice društva upokojencev na Vrzdencu že leta negujejo lepo tradicijo izdelave rož iz krep papirja, ki sega v stare čase, ko sveže rože ni bilo moč dobiti v vsaki trgovini. Ob rednih srečanjih in izobraževanju so gospe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, postale prave mojstrice in šele pogled na ikebano od blizu nam razkrije, da gledamo ročno delo in ne delo narave. Ob jubileju, 20. obletnici občine Horjul, so tako pripravile tudi svečano ikebano, ki so jo naredile za slovesnost ob velikem prazniku za našo občino. Rože krasijo prizorišče in imajo hkrati tudi globlji pomen, saj se s tem ohranjata tradicija in znanje, ki sicer izumirata. Tudi to je del naše zgodovine in pohvalna sta vsakršna aktivnost in trud, da se to znanje prenaša iz roda v rod in se ne izgubijo v pozabo ob današnjem hitrem tempu življenja. Članice društva upokojencev Vrzdenec vse, ki vas zanima izdelava rož iz krep papirja, vabijo na brezplačne delavnice, kjer se ob piškotih in soku družijo v prijetnem ambientu. Zato le spremljajte njihove aktivnosti in pridite ter preverite, če se v vas morda ne skriva velik talent. Vse, kar potrebujete, je nekaj spretnosti v prstih, potrpežljivost in dobra volja. Besedilo in foto: Peter Kavčič V soboto, 26. maja, smo se člani mešanega pevskega zbora PD Horjul odpravili na še zadnji nastop ob zaključku letošnje sezone. Povabili so nas na Praznik rož, ki je obsegal večdnevno dogajanje na kamniških ulicah, in v parku Evropa v starem mestnem jedru smo odpeli nekaj svojih pesmi. Seveda smo izbrali take, ki nas spominjajo na cvetje, rože, pomlad, ljubezen. V čudovitem vremenu ob košati lipi smo s pesmijo povedali, kar smo lahko. Nastop je izzvenel v vsesplošno zadovoljstvo nas, poslušalcev in zborovodje, tako da smo s prešernimi občutki odšli na zasluženo malico v okrepčevalnico Orient. Za MePZ Horjul Primož Bizjan N05 Občina Horjul a 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dvoranski hokej Horjulski Dinamiti zaključili sezono z dvojno krono Letošnja sezona dvoranskega hokeja je bila za ekipe, ki delujejo in trenirajo v Horjulu, izjemna, saj se lahko pohvalijo s kar tremi lovorikami. Dinamiti so po osvojenem slovenskem pokalu osvojili še državno prvenstvo. Za popoln uspeh je ekipa TNT zmagala še v drugi državni ligi in tako uspešno dokončala delo članskih ekip letošnje sezone. Igralci ekipe do 16 let pa so postali državni podprvaki. Na poti do končne zmage so Dinamiti v dramatičnem obračunu premagali ekipo Prevoje in se uvrstili v polfinale, kjer so z dvema zmagama ugnali ekipo Srake in se uvrstili v finale, kjer so se pomerili z ekipo Brezovica. Dvomov o zmagovalcu je bilo hitro konec, saj je ekipa Horjula zmagala z rezultatom 10 : 1. Zmaga na domačem prizorišču na drugi tekmi pravzaprav ni bila lahka, saj so se nasprotniki trdo borili. Fantje so kljub pritisku strnili vrste in se sprostili. Po navodilih in spodbudnih besedah Roka Simšiča so to energijo prenesli na igrišče in videti je bilo, da je Brezovica na kolenih. Tako so prvaki tekmo mirno pripeljali do konca. Rajanje se je začelo, povsem zasluženo je pokal ostal v Horjulu. Vrhunsko sezono je izpeljala tudi druga ekipa. TNT je v izločilne boje krenil s prvega položaja, a čakali so jih težki nasprotniki. V napetih bojih polfinala proti Vrhpolju so prav na odločilni tretji tekmi zbrali največ poguma in znanja. Proti koncu zadnje tekme se je močno zaiskrilo in na igrišču so množično zapele pesti, kar pa na koncu ni pomembno, saj se je TNT uvrstil v finale! Mlada ekipa, prepletena z izkušnjami, je v celotni sezoni pokazala najboljši hokej v drugi ligi, kar je dober obet za naprej. Veselimo se naslednje sezone, navijači ostanite z nami, kaj kmalu se bodo začele priprave in piljenje forme. Misli hokejistov so sicer že usmerjene v naslednjo sezono, ko se obeta veliko sprememb, prihaja do nove organizacije v slovenskem dvoranskem hokeju, kajti IIHF se umika iz tega športa, tako da se bo igralo po pravilih FIRS. Po tem načinu že igrajo na močnejših evropskih prvenstvih v Italiji, Španiji in Franciji. Ob tem izjemnem uspehu horjulskih hokejistov smo se pogovarjali tudi z njihovim tiskovnim predstavnikom Rokom Logarjem, ki je poudaril, da se delo z mladimi obrestuje in ob tem povabil mlade in vse, ki vas zanima ta šport, da se jim pridružite na igrišču ali ob njem v športnem parku, kjer redno trenirajo. Za vami je izredno uspešna sezona, kateri od uspehov je za ekipo največji? Brez dvoma je za nami res uspešna sezona, vsekakor pa je največji uspeh zmaga v finalu državnega prvenstva v dvoranskem hokeju. Fantje so premagali močne ekipe, ki so bile okrepljene s hokejisti z leda, ampak horjulsko srce in znanje ter prava spodbuda v horjulski dvorani so prevladali in smo na koncu slavili. Kaj vsi ti uspehi pomenijo za dvoranski hokej v Horjulu? Dokazali smo, da kljub vsem težavam delamo dobro z mladimi. Letos smo nastopali s precej pomlajeno ekipo, ki se bo z leti še pomlajevala. Igrali so doma vzgojeni fantje, ki so prve metre na rolerjih naredili prav tu v domači dvorani. Dva sta za to priložnost prišla nastopit naravnost iz Francije, kjer tekmujeta v drugi fran- Horjulski upokojenci v Kvarnerju Na zadnji dan najlepšega meseca v letu smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali proti srednji Dalmaciji. Brez večjega postanka smo se iz Brestove s trajektom odpeljali do Porozine na Cresu in pot nadaljevali do Lošinja. Otok zagotovo upravičeno nosi sloves enega najbolj priljubljenih dopustniških ciljev. Ob vseh naravnih lepotah in nadvse umirjenem podnebju smo z lahkoto pozabili na vsakodnevne tegobe in se prepustili užitkom. Z manjšo ladjo smo se odpeljali na otok Ilo- vik, ki bo vsaj v mojem spominu ostal za vedno, saj je ravno ta del Kvarnerja name naredil največji vtis. To je najjužnejši otok lošinjskega otočja in človek dobi občutek, kot da je na drugem planetu. Ladjica nam tega dne ni nudila le prevoza, temveč smo imeli na njej pravi piknik - kosilo z odlično kapljico. Toda kot vse lepo mine, je minil tudi obisk tega prekrasnega otoka. Vrnili smo se, se zapeljali na Cres in zaključili v izbranem hotelu Kimen. Ta je bil za večino nas daleč najlepši, v katerih smo kdajkoli prebivali. Po dobrem počitku in razkošnem zajtrku v hotelu smo se s hotelsko vodičko sprehodili do starega mesta Cresa in se nato s trajektom odpeljali na Krk. V Kono-bi Zora v vasi Dobrin smo imeli zadnje skupno kosilo. Čez most smo se vrnili nazaj na celino in se skozi Reko odpeljali proti domu. Oba dneva nas je spremljala simpatična vodička, vozil pa uglajeni voz- nik avtobusnega prevozništva Petrič. Ob slovesu smo bili enotni, da je sleherni izlet boljši. Prav vsak je dobil nekaj za svojo dušo. Nežnejši spol je zagotovo najbolj pritegnilo dišeče cvetje brez raznih škodljivcev in bolezni. Močnejši spol pa je bil prijetno presenečen nad damami, ki smo pridno sodelovale z njimi v vsem, kar nam je dvigovalo vzdušje in počutje. Če k temu prištejem še dva dni sijajnega vremena, ni temu kaj dodati. Olga Gabrovšek coski ligi. To sta branilec Jan Leben in vratar Aleks Vecko. Torej vam izzivov ne manjka in cilji so posledično visoki? Tako je, naslov pokalnega prvaka je zelo dobrodošla popestritev in motivacija za delo z mladimi, saj je prav tu naš največji potencial. Igrali so tudi 13-letni fantje, ki so že igrali s člani. Ker je to naporen šport, se kondi-cijsko dobro pripravljamo že poleti, ko se dela na bazi in je veliko teka. Ker je sedaj dvorana na voljo, bodo treningi tudi čez poletje v večernih urah, ko ne bo tako vroče. Sicer pa se trenira trikrat do štirikrat tedensko, za vikende so pa na sporedu tekme. Seveda se treningi prilagajajo različnim starostnim skupinam. Naslov državnih prvakov pa je vsem skupaj zagotovo največja motivacija. Mladi se tako učijo od starejših in ti uspehi dajo zagon za trdo delo tudi v prihodnje. Torej mladi fantje in dekleta, ki jih zanima dvoranski hokej, so dobrodošli na treningih in lahko pridejo pogledat in preizkusit, ali jim ta šport ustreza? Vsekakor, medse sprejemamo že petletnike, treninge vodi nekdanji hokejist Olimpije in Dinamitov Jaka Zdešar. Za začetek lahko pri nas dobijo vso potrebno opremo, ki jo prispeva klub, nato pa se vse skupaj nadgrajuje, od učenja rolanje naprej. Omenim lahko tudi red in disciplino, ki jo fantje dobijo z rednimi treningi, kar je odlična šola za celo življenje. Spremljate nas lahko tudi na uradni Faceboook strani ali na www.dinamiti.si. Peter Kavčič, foto arhiv kluba Prostovoljstvo v OŠ Horju V OŠ Horjul krožek prostovoljstva deluje že peto šolsko leto. Tudi letos je več kot 20 učencev naše šole, ki obiskujejo razrede od petega do osmega, svoj čas, trud in dobro voljo delilo z mlajšimi učenci v podaljšanem bivanju. Od oktobra do junija so učenci prostovoljci mlajšim učencem v podaljšanem bivanju nudili pomoč pri pisanju domačih nalog ali pa so se z njimi preprosto družili ob pogovoru in družabnih igrah. Vsem učencem prostovoljcem hvala in bravo! Najbolj dejavna prostovoljka v šolskem letu 2017/2018 je bila sicer Petra Petkovšek, učenka 5. razreda. Barbara Buh, mentorica prostovoljcev v OŠ Horjul Petra Petkovšek, najbolj dejavna prostovoljka v šolskem letu 2017/2018. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Občina Dobrova - Polhov Gradec praznuje Polhov Gradec, 22. junij - V večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Polhov Gradec je potekala slovesnost, s katero je občina Dobrova - Polhov Gradec obeležila občinski praznik, dan državnosti ter podelila priznanja in grbe najbolj zaslužnim občanom, hkrati pa zaobjela novo turistično zgodbo o polhu, ki se tu rojeva. S slovensko himno mladega trobilnega tria se je pričela slovesnost, s katero je občina Dobrova - Polhov Gradec letos obeležila praznik, ki je bil obarvan z zgodbami o polhu, graščini in Polhovem Gradcu. O vsem tem je govorila tudi glasbena pravljica Polh rogovi-lež, avtorja Uroša Grilca, ki je bila ob tej priložnosti premier-no izvedena. Zbrani množici občank, občanov in gostov je ob občinskem in državnem prazniku čestital župan Franc Setnikar. Izrazil je zadovoljstvo, da se ob takšnih dogodkih srečajo in poveselijo ter posebej nagradijo tiste, ki v lokalni skupnosti postorijo nekaj več za razvoj kraja in države. Letošnjim nagrajencem je namenil posebno pozornost in jim izročil priznanje oziroma grb občine. Priznanje občine za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja so prejeli: Janez Novak, Bojan Oven, Sara Polančec, Janez Zadnikar, Jure Grjolj in Herman Rednak. Podeljena sta bila tudi dva bronasta grba občine, in sicer Milanu Doli- narju za pomembne dosežke na področju razvoja turizma v občini in Darinki Orel za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine in vsestransko delo. Matija Kavčič pa je postal nov dobitnik zlatega grba občine za življenjsko delo. Kulturni program se je zaključil z glasbeno točko in prijaznim povabilom iskrive povezovalke Bernarde Zarn na nadaljevanje odkrivanja lepot občine, ki so se že naslednji dan odvijale v Polhovem doživljaj skem parku v graj skem parku, o katerem govorita na novo izdani knjigi Polh rogo-vilež ter Polh in Gradec, ki ju je vsak od obiskovalcev tokrat dobil v poklon. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Janez Novak, priznanje občine na društvenem področju - je član upravnega odbora društva upokojencev Polhov Gradec in njegov predsednik komisije za šport in rekreacijo, vodi pa tudi balinarsko sekcijo. Ze leta se udeležuje aktivosti v KS Polhov Gradec. Svoj čas namenja tudi Balinarskemu društvu Blagajana pri urejanju balinišča in vse njegove okolice. Bojan Oven, priznanje občine na gasilskem področju - je že leta 1972 vstopil v gasilske vrste. Izkazal se je na področju izobraževanja v gasilstvu. Je tudi član poveljstva in štaba operative GZ Dolomiti. Poznan je po sposobnosti, delavnosti in priljubljenosti, vključen pa je tudi v vsa družabna srečanja in prireditve v domačem kraju, med drugim je bil del odbora pri pripravi slovesnosti ob 300- letnici župnije Dobrova. Sara Polančec, priznanje občine na humanitarnem področju - je sodelovala v organizaciji projekta »za Primoža gre« in je s svojo pozornostjo do sočloveka in razdajanjem svoje energije drugim izkazala nepozaben trud za pomoč ljudem v stiski. Njeno udejstvova-nje v kraju je spodbudilo ljudi, da so pristopili k akcijam in razmislili, koliko ljudje zmoremo in znamo stopiti skupaj. Janez Zadnikar, priznanje občine na društvenem področju - je aktiven član društva upokojencev Dobrova. Aktivno sodeluje pri vseh društvenih dejavnostih ter prispeva k izvajanju načrtovanih programov, s katerimi društvo prispeva k ohranjanju kvalitetnejšega in pestrejšega življenja članov v tej starostni dobi. Jure Grjolj, priznanje občine na gasilskem področju - je kljub svoji mladosti že 25 let aktiven član PGD Polhov Gradec, danes pa mu poveljuje. Veliko časa je posvetil izobraževanju in usposabljanju. Obdobje zadnjih let močno zaznamuje nenehen napredek in razvoj društva na operativnem področju, izurjenosti in opremljenosti operativne enote, kar se je izkazalo tudi pri procesu načrtovanja in izdelave novega gasilskega vozila. Herman Rednak, priznanje občine na društvenem področju - se je takoj po preselitvi iz Ljubljane vpisal v planinsko društvo Blagajana. Po obnovitvi društva v letu 1996 je bil izvoljen za podpredsednika in to funkcijo opravlja še danes. Pri snovanju in gradnji planinskega doma je bil prisoten na vseh delovnih akcijah. Vrsto let je kot vodnik vodil sekcijo Veselih planink, aktivno sodeluje tudi pri pripravi Nočnega pohoda na Grmado in društvenega objekta - brunarice ter eden najaktivnejših pri organizaciji turistične prireditve Dan pod Lovrencem. Njegova zavzetost je botrovala, da se je vas Briše leta 1997 udeležila Iger brez meja v Budimpešti in tako v družbi velikih evropskih mest predstavila domači kraj in domačo občino. Je večkratni predsednik vaške skupnosti Briše - Mala voda. Milan Dolinar, Bronasti grb občine za pomembne dosežke na področju razvoja turizma v občini - je eden izmed ustanovnih članov in prvi predsednik TD Briše ter njegov aktiven član vseh 25 let delovanja. Je pobudnik in organizator akcij za čisto in urejeno okolje, pobudnik izgradnje kopališča Terme na Mali vodi Darinka Orel, Bronasti grb za pomembne dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine v občini - je, čeprav Ljubljančanka, s svojo vpetostjo v polhograjskem okolju pustila velike rezultate svojega dela. Na njeno pobudo je strip Kraljeva roža doživel sinhronizacijo v slovenščino in angleščino. Je nepogrešljiva pri organizaciji dogodkov Blagajevi dnevi, Dnevi medu, kamor je letos vpletla mednarodno združenje ENO šol in izvedla natečaj izdelave 3 D čebel iz recikliranega materiala. Je aktivna članica Zelene šole, pod okriljem katere potekajo številne dejavnosti, povezane z okoljevarstveno vsebino na šoli. Sodeluje z JZ Polhograjska graščina in pomaga pri pripravi programov in organiziaciji dogodkov. Organizirala je številne šolske prireditve, dogodke z znanimi gosti, tudi s krajanom misijonarjem Janezom Krme- ljem in za tamkajšnje otroke organizirala dobrodelno akcijo. Vsako leto sodeluje pri organizaciji Bralnega maratona, Knjižne izmenjevalnice, vključuje se v različne natečaje in organizira potopisna predavanja. Za kraj pa je pomembno, da je vse raziskovalno delo na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine uspela spraviti v trajno, pisano obliko- knjiga Vonj babičine kuhinje, knjiga o grofu Blagaju, Razglednice Polhovega Gradca - Usrane gase. Vsi prejemniki priznanj (z leve): župan Franc Setnikar, Janez Novak, Janez Zadnikar, Bojan Oven, Sara Polančec, Matija Kavčič, Herman Rednak, Milan Dolinar in Darinka Orel. Matija Kavčič, Zlati grb občine za izredno življenjsko delo - Kot veliki ljubitelj športa je v vas pripeljal nogomet in smučanje ter navdušil mlado generacijo. Postavil je smučarsko vlečnico, ki še danes privabljala mlado in staro od blizu in daleč. Sodeloval je pri izgradnji kulturnega doma v Šentjoštu, največjega kulturnega doma v nekdanji občini Ljubljana Vič - Rudnik. Tudi sam je odličen dramski igralec, in je v svoji več kot 30 letni igralski karieri sodeloval v več kot petnajstih gledaliških predstavah. Hkrati je bil scenarist, režiser in izdelovalec kulis. Najbolj znan je bil v svoji življenjski vlogi Deseti brat, saj je tudi v resnici deseti brat. Je soavtor številnih razstav, pisec knjige Nikoli premagani in zbiratelj zgodovinskih spominov skozi dokumente in materialno gradivo. Preko njega so se navezali številni stiki s posamezniki in skupnostmi v okviru občine, izven nje, po Sloveniji ter med zamejci in Slovenci po svetu. Dejaven je tudi v župnijski skupnosti kot pritrkovalec, basist v cerkvenem pevskem zboru in solist na številnih družabnih in javnih prireditvah. Je član ZPS, molitvene skupine in vodja salezi-janskih sotrudnikov. Sodeloval je pri obnovi cerkva in drugih stavb, ki nosijo pečat kulturne dediščine kraja. Naredil je tudi načrt za gasilski dom v Šentjo-štu, prištevajo ga med glavne pobudnike za izgradnjo nove šole v Šentjoštu. Tudi na njegovo pobudo so začeli napeljevati telefonsko omrežje, ohranili pošto v kraju, graditi so se začele ceste, posodobili so vodovod, v vas je pripeljal prvi avtobus. Vse te trenutke pa rad ujame v fotografijo in na filmski trak oziroma kamero, s katero je zabeležil, danes že zgodovinske dogodke, ki so zaznamovali glavne etape v razvoju vasi. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Asfaltiranje ceste Butajnova-Pustovrh v teku V poletnih mesecih so bo zaključilo urejanje ceste Butajnova-Pustovrh, za kar je župan konec maja podpisal pogodbo z direktorico izvajalskega podjetja Gradnje Žveplan. Naložba je odziv občine na trenutne slabše razmere cestišča, zato projekt predvideva asfaltiranje trenutno makadamske ceste v celotni dolžini, 1200 m, izdelavo obojestranskih peščenih bankin ter odtočnih jarkov, kjer bodo potrebni. Gradbena pogodba, ki je bila konec maja podpisana med županom Francem Setnikarjem in direktorico podjetja Gradnje Žveplan Janjo Žveplan, nosi vrednost dobrih 80.000 evrov. Ob podpisu je župan predstavnike izvajalca opozoril na težave, s katerimi se je občina soočala pri podobnih projektih v preteklosti in jih pozval, naj predvidena dela izvedejo hitro in kakovostno v obojestransko zadovoljstvo. Občina je tako že na začetku junija izvajalca uvedla v delo. Predvidoma naj bi se investicija zaključila v roku enega meseca. Takoj po končanju del bo občina pristopila tudi h geodetski izmeri in urejanju lastništva kategorizirane ceste, saj ima že pridobljena soglasja lastnikov zemljišč, ki so naložbo sprejeli z velikim navdušenjem. S predvidenimi ureditvami te in še drugih cest se zagotavljala višjo prometno varnost ter udobnejšo in hitrejšo povezavo do urbanih središč. Območja, ki jih ceste oskrbujejo, pa postajajo privlačnejša za sedanje in prihodnje prebivalce, razvoj hribovskih kmetij in turizma ter ohranjanje poselitve odročnejših predelov, kar je tudi posredni cilj občine. Nadja Prosen Verbič Občinski svetniki tudi o turistični taksi Dobrova, 6. junij - Občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec je na svoji 24. redni seji obravnaval sedem točk dnevnega reda, med drugim tudi odlok o določitvi turistične takse v občini. Državni zbor je februarja letos sprejel nov zakon o spodbujanju razvoja turizma. Ta med drugim občinam nalaga, da določijo turistično takso v znesku do 2,5 evra, in hkrati uvaja promocijsko takso v višini 25 % turistične takse. Zakon je mnoge občine spodbudil, da so se odločile za njen dvig. Občina Dobrova - Polhov Gradec pa spada med tiste, ki še ni imela sprejetega odloka o določitvi turistične takse, saj v preteklosti ni imela registriranih nastanitvenih obratov, število počitniških objektov pa je bilo manjše kot 200, kar je spodnja meja, da občina lahko zaračunava turistično takso za počitniške objekte. Tudi danes občina z uradnimi podatki o številu nočitev na njenem območju še ne razpolaga, ker se le-ti merijo na podlagi pobrane turistične takse. Pri analizi stanja, ki jo je občina pripravljala za vključitev v shemo Slovenija Green, pa so za občino Dobrova - Polhov Gradec našteli 30 postelj v 6 nastanitvenih objektih. Občinski svet se je na seji seznanil z navedenimi zakonskimi obveznostmi in potrdil predlagani odlok, ki med drugim na območju občine Dobrova - Polhov Gradec zaračunava zmerno turistično in promocijsko takso, in to v skupni višini 1,25 evra, pri tem oprostitve plačila takse ostajajo zakonsko določene, prav tako postopek in roki za plačilo. Občinski svetniki so se seznanili tudi s poročilom medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2017, ki ga je podal Stanislav Bele. Povedal je, da služba, ki zaposluje 11 ljudi, opravlja naloge v kar osmih občinah. Med drugim tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec, kjer nadzoruje občinske ceste, kanalizacijo, vklju- čevanje v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter skrbi za druge predpise, za katere je pooblaščena. V lanskem letu je na tem območju izrekla 606 ukrepov. Svetniki so spraševali o zasledovanju ciljev pri stalnem merjenju hitrosti na istih lokacijah, posredovanju mnenj glede primernosti cest pristojnemu ministrstvu ter sodelovanju redarstva in policije, in sicer v zvezi s kamnolomom na Hrastenicah ter na področju prepovedanih drog. Svetniki so na seji tudi sprejeli sklep o seznanitvi s poročilom Našega časopisa za leto 2017, ki ga je na kratko predstavil Gašper Tominc. Opisal je način dela in terminski plan izhajanj ter zbrane seznanil, da ima časopis novega karikaturista in oblikovalca ter novo tiskarno. Predlog za podelitev občinskih priznanj pa je bil po burni razpravi svetnikov, ki se je nanašala predvsem na kandidate, ki s strani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niso bili potrjeni, prav tako sprejet z večino glasov. Po sprejemu sklepa o ukinitvi javnega dobrega za predlagana zemljišča so sledila še vprašanja in pobude svetnikov. Ta so se dotikala predvsem aktualnih tem - stanja v zvezi s sprejemom OPN, medgeneracijskim centrom Emila Adamiča na Dobrovi, odlokom o podelitvi koncesije za dodatnega zdravnika družinske medicine na Dobrovi in drugega, konkretnejše odgovore pa bodo lahko ponovno iskali na zadnji občinski seji pred počitnicami. Nadja Prosen Verbič Na mizi idejni projekt za center Emila Adamiča Dobrova, 13. junij - Delovna skupina za spremljanje priprav in izgradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi se je seznanila in potrdila idejni projekt za center Emila Adamiča, sledila bosta predstavitev občinskemu svetu, ki je sicer predinvesticijsko zasnovo in investicijski program za center že potrdil in ga umestil v občinski proračun, in zbor krajanov, med tem pa vsi upajo na čimprejšnjo potrditev občinskega prostorskega načrta, ki je pogoj za začetek uspešne uresničitve te zgodbe na Dobrovi. Devetčlanska delovna skupina za spremljanje priprav in izgradnjo po-slovno-trgovskega centra na Dobrovi, ki je bila ustanovljena leta 2015 z namenom in nalogami, da se sproti seznanja in analizira aktivnosti, aktivno sodeluje pri pripravi nadaljnjih odločitev o poteku projekta in udeleženih partnerjih ter spremlja gradnjo poslovno-trgovskega centra na Dobrovi, se je sestala na 8. seji, in sicer z namenom, da se seznani z idejnim projektom in vsebino centra Emila Adamiča, medgeneracijskega kulturnega središča na Dobrovi. Župan Franc Setnikar je po uvodni besedi predsednika skupine Franca Rejca vse člane seznanil, da je občini na začetku letošnjega leta uspelo odkupiti vsa potrebna zemljišča, na katerih naj bi novi center stal. Naslednji pomemben korak je priprava dokumentacije. Poudaril je, da idejni načrt predvideva vsebine za izvajanje upravne, lekarniške, zdravstvene, knjižnične in kulturne dejavnosti. Predstavnica arhitekturnega biroja Arheja, ki je načrt pripravil, je predstavila načrt: v pritličju naj bi bili velika kulturna dvorana z zaodrjem, ki bo dodatno lahko namenjeno uporabi lokalnih društev, dodatna medgene-racijska soba za društva in prostori za zdravstvene dejavnosti (2 prostora za zobno ambulanto, 2 za družinsko medicino, 2 sestrski sobi, 1 za referenčno ambulanto in 1 za patronažo), lekarna, čajna kuhinja, sanitarije in 2 prostora za tržne dejavnosti, kot so banka, pošta ... Dodala je, da bi bil pred objek- tom kar precejšen tlakovan in pokrit prostor, namenjen najrazličnejšim družabnim dogodkom, lokalni tržnici ... V prvem nadstropju bi bili prostor za lokalno samoupravo, arhiv in matični urad ter knjižnica, prostori za stalne razstave ali potopisna predavanja, v drugem nadstropju pa dostop do male dvorane, ki je primerna za godbo ali druge manjše prireditve. Arhitektka je povedala, da skupna kvadratura objekta dosega okoli 2.400 m2 (sedaj se te dejavnosti odvijajo na približno 600 m2) in je tako energetsko učinkovita kot tudi z estetskega vidika prijazna do občanov, saj gre za kombinacijo moderne in klasične gradnje. Župan je dodal, da so na območju gradnje že bile opravljene geo-loško-geomehanske meritve o sestavi tal, da so pridobljeni že vsi projektni pogoji, ki jih občina potrebuje za gradnjo na območju majhne poplavne ogroženosti, kjer je gradnja glede na pogoje, ki jih mora investitor zagotoviti, dopustna. Edino, od česar je še odvisna časovnica poteka projekta, je sprejetje občinskega prostorskega načrta, za katerega pa upa, da bo sprejet do konca poletja. Temu bo sledila objava razpisa za izbiro izvajalca za gradnjo objekta "na ključ". Prisotni člani so po predstavitvi zastavili nekaj vprašanj in podali nekaj pobud, ki so se nanašala predvsem na premajhno število predvidenih parkirnih mest, ločen objekt - trgovino, druge dejavnosti (kot so banka, pošta, krajevna skupnost), terminski in finančni plan ipd. Župan je poudaril, da je idejni projekt premišljeno načrtovan in smotrno ocenjen ter vsebuje vse vsebine, da postane osrednji prostor zbiranja v občini. Člani delovne skupine so se strinjali, da je projekt zrel za predstavitev na zboru občanov, ki bo predvidoma septembra, ko bo konec dopustov. Nadja Prosen Verbič Pasja ravan vse bolj privlačna Pasja ravan, 26. maj - Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) v sodelovanju s krajani Črnega Vrh na svetovni dan zemlje že nekaj let pripravlja dneve odprtih vrat z ogledi vremenskega radarja na Pasji ravni. Organizatorji so bili letos z obiskom še posebej zadovoljni, saj je sončno vreme na tromejo občin Dobrova - » N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka privabilo lepo število obiskovalcev. Vremenski radar na Pasji ravni, ki je bil v okviru projekta BOBER postavljen aprila 2014, skupaj z radarjem na Lisci dopolnjuje radarsko sliko padavin in omogoča sprotno in celostno spremljanje padavinskega dogajanja nad Slovenijo. Poleg tega je znotraj slovenske mreže vremenskih radarjev vključen v evropsko omrežje, sesta- vljeno iz več kot 150 vremenskih radarjev. Oba radarja preko radarskih valov sporočata meritve, ki se odražajo v obliki radarske slike padavin, ta pa je dostopna tudi preko spleta, mobilnikov ter na ekranu doma krajanov na Črnem Vrhu. Takšne in še natančnejše informacije so na dan odprtih vrat podajali predstavniki ARSO. Obiskovalce je zanimalo tudi delovanje radarskih valov, za kaj vse se radar še oz. se je uporabljal, kako se meri količina padavin in tudi kolikšno sevanje radar povzroča. Dobili so zagotovilo, da je sevanja v okolici vsaj desetkrat manj kot pri uporabi mobilnega telefona. Sicer pa je bilo opaziti, da so nekateri obiskovalci priložnost izkoristili zgolj za dnevni oddih v naravi in dvig na 20 metrov visok stolp, saj je bilo sončno vreme kot nalašč za uživanje v lepih razgledih na velik del slovenske pokrajine. Kje daleč se je njihov pogled ustavil, so lahko preverili na orientacijski plošči, ki že nekaj časa bogati stolp. Pod vznožjem vremenskega radarja pa je bilo vse od 11. do 17. ure, ko je uradno potekal dogodek, prav veselo. Člani Turističnega društva Črni Vrh in krajevne skupnosti so pripravili pravo malo veselico, na kateri je bilo poskrbljeno tako za jedačo in pijačo kot tudi prijetno druženje. Da je odziv vsako leto večji in je zanimanje tako naših občanov kot tudi občanov gorenjskih občin tako veliko, je zelo spodbudno, je povedala predsednica krajevne skupnosti Tončka Dolenc, ki se skupaj s člani trudi, da Pasja ravan skupaj s stolpom postane bolj prepoznavna turistična točka. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Županova petica najboljšim učenkam in učencem Polhov Gradec, 19. junij - Pod mogočno grajsko lipo je potekal županov sprejem s slavnostno podelitvijo županovih petic učenkam in učencem OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec, ki so vsa leta šolanja dosegali najboljši uspeh. Čudovit uvod svečanega sprejema sta mladim, ki so jih spremljali njihovi starši, razredniki ter ravnatelja, pripravila Janja Janša in kitarist Vili Ko-privec s pomenljivo pesmijo: "Pustite nam ta svet nedolžen in drugačen. Naj vsak, ki vanj je ujet, bo pristen, nepopa-čen." Plesalka Naja Kovačič je z nastopom hkrati pokazala svoj plesni talent. O pomenu znanja, ki je učence pripeljalo do odličnih učnih uspehov in drugih zaslug, zaradi katerih so bili deležni povabila, je v nagovoru govoril župan Franc Setnikar. Dejal je, da je kot župan izredno ponosen, da je občina Dobrova - Polhov Gra- dec tudi po znanju občanov pri vrhu lestvice. Čestital jim je za vse uspehe ter jim zaželel, da bodo na poti, ki so si jo začrtali, uspešni in srečni. Za izredne uspehe v vseh devetih letih šolanja in najboljši učni uspeh so si županovo petico prislužili: Eva Založnik, Klara Malovrh, Regina Laznik, Martin Setni-kar, Špela Bizjan, Maja Bogataj, Timotej Bradeško Jekovec, Pia Demšar, Jan Gril, Rok Jarc, Marija Ana Klančar, Sara Kopač, Lea Kumar, Monika Čamernik, Matevž Kastelic, Zala Korenin, Nejc Lango, Manca Marinko, Nik Ostanek, Nika Plevnik, Neli Schwarzmann, Zarja Su-šnik, Julija Balkovec, Ljubin-ka Gjorgjieva, Hanna Košec, Nina Robar, Lucija Šenk in Loti Medved. "In ne pozabite, znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika!" Tako pa je povezovalka Alja Vintar zaključila uradni del dogodka in vsem zaželela še prijetno druženje ob sladkem prigrizku, ki so ga bili učenci nadvse veseli. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Pri šoli bodo uredili zunanje površine Občina Dobrova - Polhov Gradec je konec junija dobila gradbeno dovoljenje za ureditev zunanjih površin ob Osnovni šoli Polhov Gradec. V sklopu predvidene gradnje bodo obnovili obstoječe igrišče - atletsko stezo, uredili kotlovnico, parkirišča in dostopno pot, zgradili bodo podporna zidova in pilotno steno ter postavili ograjo ob nogometnem in košarkarskem igrišču, igrišču za odbojko na mivki ter ob športnih površinah, uredili pa naj bi še igrišče za mali nogomet oz. rokomet, igrišče za košarko, odbojko na mivki in suvanje krogle, površino za skok v daljino ter otroško igrišče, vsako s površino nekaj manj kot 1000 m?, ter postavili montažne tribune. Zemljišča, na katerih se bo gradilo, so v območju za izobraževanje, vzgojo in šport, kjer se dovoljuje gradnja objektov za šport, rekreacijo in drugih objektov za prosti čas ter tudi drugih infra-strukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Zaradi terena, ki se je v preteklosti izkazal kot izjemno zahteven, se bo gradnja izvajala predvidoma v dveh delih oziroma fazah. Dela prve faze, ki obsegajo gradnjo pilotne stene in dveh opornih zidov, se bodo začela v času poletnih počitnic. Po utrditvi in umiritvi terena preko zime bo v letu 2019 ureditev zunanjih površin v celoti dokončana. Predhodno mora občinski svet potrdil še investicijski program in spremembo obsega in faznosti projekta. Sprememba bo predlagana v sprejem na zadnji občinski seji pred poletjem. Projekt pa je že umeščen v proračun občine za leto 2018. Po sprejemu investicijskega projekta bo občina objavila javni razpis za izbiro izvajalca del. Tako bo območje osnovne šole Polhov Gradec kmalu v celoti urejeno. Za boljše počutje otrok in zaposlenih v šoli pa bo poskrbljeno že v času letošnjih poletnih počitnic, saj bodo na okna najbolj vročih učilnic namestili zunanje žaluzije. Nadja Prosen Verbič Defibrilatorji gredo v prave roke Dobrova, 13. junij - Župan občine Franc Setnikar in koncesionar lekarne na Dobrovi Matija Centrih sta v občinski sejni sobi sprejela predstavnike prostovoljnih gasilskih društev ter jim v uporabo predala nove avtomatske defibrilatorje Medtronic Physio Contol Lifepak CRPlus. Mreža defibrilatorjev v občini Dobrova - Polhov Gradec se je z novopridobljenimi razširila za kar 14 lokacij. Tako so AED-ji odslej tudi na objektih PGD Podsmreka, PGD Dobrova, v ambulanti Dobrova, OŠ oziroma športni dvorani Dobrova, na domovih PGD Brezje, PGD Hruševo, PGD Dvor, PGD Polhov Gradec, v ambulanti Polhov Gradec, OŠ oziroma v športni dvorani Polhov Gradec, imajo jih tudi PGD Zalog, PGD Črni Vrh, PGD Butajnova - Planina in PGD Šentjošt. V preteklih letih se je po mnenju gasilcev in javnosti potreba po tej napravi izredno povečala in vse več je primerov, ko je po njem treba poseči. To je bil tudi razlog, da so lani decembra na srečanju z županom predstavniki gasilskih društev izrazili željo po avtomatskih defibrilatorjih. Župan je tedaj obljubil, da jih bo občina poskušala zagotoviti vsem gasilskim društvom na območju občine. K sodelovanju je povabila še predstavnika lekarne Dobrova in javno povabila k oddaji ponudb za dobavo avtomatskih zunanjih defi-brilatorjev AED. Z najnižjo in najustreznejšo ponudbo je bil izbran ponudnik Medicop. Avtomatski defibrilator, ki je dodatno opremljen še s po- trošnim materialom (2 para elektrod, maska za umetno dihanje, britvice, škarjice) in dodatnimi elektrodami za odrasle in otroke ter označbo lokacije, je bil predan v prave roke, saj so gasilci tisti, ki so vselej prvi klicani na pomoč, poleg tega pa tudi najustrezneje usposobljeni za tovrstno nudenje prve pomoči, je dejal župan ob predaji kompletov predstavnikom gasilskih društev. Skupaj s predstavnikom lekarne sta jim zaželela koristno uporabo predvsem v izobraževalne namene in čim redkeje v resnih situacijah. Gasilci so bili ob tej priložnosti tudi izvedeli, da bo občina jeseni v vseh štirih krajevnih skupnostih ponudila možnost brezplačnega izobraževanja o pravilni uporabi defibrilatorja, saj je to ključno za uspešen razplet v primeru njegove uporabe. Navzoči predstavniki gasilskih društev so se zahvalili za naprave, ki so si jih dolgo želeli, a je vselej zmanjkalo denarja. Sedaj jih imajo, morajo pa poskrbeti za njihovo namestitev, dokup ogrevane omarice, če bo AED zunaj, ter usposobljene ljudi, ki jih ne bo strah jih uporabiti. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Polhov doživljajski park že junija! Na lepo sončno dopoldne 24. aprila smo se v graščini zbrali zanimiva druščina. Ustvarjalna in razmišljujoča, za naš kraj poživljajoča. Hvala občini za vabilo na izobraževalni tečaj za vodnika po Polhovem doživljajskem parku. Naša občina se je vsekakor dobro znašla v Evropski uniji, saj se redno prijavlja na razpise na področju kmetijstva in turizma z različnimi projekti. Tako je s sredstvi, pridobljenimi na razpisu, obnovila več stoletij staro pralnico v grajskem parku, ki je sedaj razstavni prostor, informativna točka in okrepčevalnica obenem. In pred leti je uredila tudi informativne table in zanimive lesene objekte ob gozdni poti med vodnim izvirom in čebelarskim domom. Sedaj pa bo Blagajevo naravoslovno učno pot z novimi vsebinami, novo likovno podobo domačinke Maše Kozjek in drznimi obrtniškimi posegi, tokrat mojstrov z motornimi žagami, ki bodo rezljali in izdelovali lesene kipe, preobrazila v Polhov doživljajski park (PDP)! A tokrat se ne ustvarja le material, ampak se izobražuje in motivira tudi ljudi, torej vodnike za turistične skupine, ki jim strokovno rečemo inter-pretativni vodniki. V praksi to pomeni, da bodo obiskovalce navduševali vodniki, ki znajo pripovedovati zgodbe. Ko bo PDP končan, in to se bo zgodilo 23. junija, ko bo ob 16.00 park slavnostno odprt, bo postal ena glavnih turističnih atrakcij naše občine, pri tem pa bo kakor muzej, krajevni in poštni, pritegnil družine in organizirane šolske skupine. PDP namreč blagajevo naravo- slovno pot iz statične podobe hišk in tabel spreminja v interaktivno zgodbo, ki jo bodo spremljali izvirna slikanica Polh Rogovilež, povest za malo starejše Polh in Gradec, gledališka predstava in glasbena pravljica ... Povsem nova in z zgodbo o Polhu Rogoviležu začinjena turistična ponudba je namenjena družinam, vrtcem in šolam. Popotovanje po pravljično doživljajski deželi se začne v Polhograjski graščini, kjer skupaj z vstopnico prejmete tudi Polhovo knjižico. Ta je nepogrešljiva za vsa doživetja v parku, predvsem pa bodo z njeno pomočjo otroci opravili pomembno nalogo: polhu pomagali najti nov dom. Ob tem bodo videli kar 15 velikih lesenih kipov gozdnih živali, lesene hišice, brlog, didaktične elemente in še in še ... V Polhovem doživljajskem parkubodo otroci tako s pomočjo zgodbe spoznavali naravo, gozdne živali in posebnosti čudovitega kraja na koncu doline: Polhovega Gradca. Pri tem se bo zabavala cela družina, sploh če bo imela oči in vse druge čute na pecljih, si pomagala s pisano besedo v knjižici, vmes pa naredila še nekaj fotografij s spletno kamero, ki bo trajno vgrajena v enega od lesenih kipov. Ravno lesene živali vseh vrst in velikosti bodo najznačilnejša pridobitev tretje obnove poti, veliko jih bo in z inte- raktivnim knjižnim pristopom sta idejna avtorja tega novega parka zadela žebljico na glavico. Nina Peče Grilc in Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc nista brez izkušenj. Lani sta na Krvavcu postavila Pot pastirskih škratov, ki je navdušila staro in mlado s svojo interaktivnostjo in prepoznavnim likom pastirskega škrata. Polhograjski Polhov doživljajski park bo za svoj razpoznavni simbol uporabil - kajpada - polha, ob njem pa bodo zgodbo obiskovalcem pripovedovale številne gozdne živali iz masivnega lesa ob gozdni poti nasproti grajskega parka. Turizem v naši občini Helena Čuk, na občini zadolžena za turizem, pove, da imamo v občini 450 kmetij. V zadnjih dveh letih je nekaj zasebnikov registriralo namestitvene kapacitete. V občini imamo tako ta hip registriranih 40 postelj. Ljubljana je za našo občino zelo pomembna, saj v sodelovanju s TIC Ljubljana del njenih turistov, ki v Ljubljani ustvarijo 1,5 mio nočitev letno in ostanejo povprečno 1,9 dneva, preusmerijo k nam. Čaj pri grofu Blagaju, dva muzeja sta v Polhograjski graščini, ki je dodatno zaživela l. 2005 z uvedbo poročnih obredov. Novejši turistični produkt občine se imenuje Cula dobrot Blagajeve dežele. Osemurni program z začetkov v Ljubljani predstavljajo na www.visitlju- bljana.com in ga ponujajo za ceno 120 evrov: "Obiskali boste družinsko sirarno in pokušali izvrstne kozje sire, se razvajali ob vrhunskih lokalnih jedeh, se sladkali z medom slovenskih čebel in se ob koncu dneva potopili v preteklost, kjer boste ob zeliščnem čaju poklepetali z uglajenim grofom Blagajem ter izvedeli, zakaj vas vabimo v - Blagajevo deželo!" Vsi udeleženci tega potepanja po zelenem zaledju Ljubljane prejmejo na koncu tudi culo domačih dobrot. Za bolj petične goste so pripravili tudi kulinarično krožno pot, kjer se turisti ustavijo pri različnih gostinskih ponudnikih. Najbolje obiskana je brunarica Grič v Šentjoštu, kjer so se edini odločili, da bodo nudili le lokalno hrano. Ostalih šest ponudnikov se morda kmalu pridruži. Manjka pa v vasi kmetija s pestro ponudbo domačega sadja in izdelkov iz njega, kajti na Kozjanskem znajo tržiti domača jabolka, tu pri nas smo pri tem še neuspešni oz. je sadja enostavno premalo. Cilj lokalnega turizma je povabiti enega gosta, ki zapravi deset evrov, ne imeti deset gostov, ki pustijo kraju vsak le po en evro. Nina Slana, lokalna "grašča-kinja" oz. direktorica javnega zavoda Polhograjska graščina pojasnjuje, da so se poroke lepo prijele in so termini zanje rezervirani za več mesecev vnaprej. Knjižnica pod krošnjami prav tako, za branje in počitek, trudijo pa se privabiti goste z različnimi razstavami, kot so lovska, pasja, govedi, sa-lamijado, menjalnico semen, oblek, knjig, dnevi medu, poletno muzejsko nočjo, polhko-vim vikendom, modrino neba, miklavževim sejmom ... Tudi širšemu svetu se graščina in hkrati občina predstavljata na različnih mednarodnih sejmih in to v sodelovanju s TIC Ljubljana. Se sprašujete kje je grajski labod? Preselili so ga - domači ribnik mu je bil premajhen, bil je prekrmljen in pretežak in na Zbiljskem jezeru ima dosti več prostora za gibanje. In tudi družbe. Ampak v mesecu ljubezni je vodno gladino naselila nova pernata družina račk. Zahvala zanje gre Koširjevim iz Črnega Vrha, obiskovalci jih lahko hranite s polži, nikakor ne s kruhom. Sebastjan Vehar Zatrobilo že 8387 poštnih rogov 11. junija 2018 je minilo 10 let, odkar se je Muzej pošte in telekomunikacij preselil iz Škofje Loke v Polhov Gradec in v Polhograjski graščini odprl vrata obiskovalcem. Od junija 2008 do junija 2018 smo na otroških delavnicah med drugim izdelali 8387 poštnih rogov in 4055 štam-piljk. Muzej vsako leto privabi več obiskovalcev. Največ smo jih našteli leta 2016, ko si je muzejske zbirke ogledalo kar 6382 ljudi. Na stalni razstavi, ki obsega dve zbirki, Zgodovino pošte in (Telekomunikacije včeraj, danes, jutri!, je razstavljenih 200 muzejskih eksponatov. Poštni fičo je na ogled v oglednem depoju TMS v Soteski, v odprtem depoju v Pivki pa je razstavljenih še 64 predmetov iz naših zbirk. Številne, ki niso na ogled javnosti, hranimo v zaprtih depojskih prostorih. Pester muzejski program obsega vodstva po stalnih muzejskih zbirkah in občasnih razstavah za različne starostne skupine, javna vodstva za družine in seniorje, delavnice za osnovnošolske skupine, počitniške delavnice, praznovanja rojstnih dni, Dneve znanosti in tehnike, namenjene mladim, sodelujemo pa tudi pri programih lokalne skupnosti, kot so Miklavžev sejem, Čaj z grofom Blagajem in Medeni dnevi. V dogovoru s Turističnim društvom Polhov Gradec skupine vodimo po krajevnem muzeju. Za družine imamo pripravljen vodnik po muzejskih zbirkah z nalogami, ki majhne in malo večje raziskovalce s pomočjo ilustracij popeljejo skozi poštno zgodovino od rimskega časa do danes. V muzeju lahko na treh zvočnih postajah odtisnemo žige in prebiramo zgodbe o času, ko še nismo poznali mobitelov, ter kratki zgodovini Polhovega Gradca in graščine. V zimskih mesecih sodelujemo s CŠOD in skupaj pripravljamo programe za osnovnošolske skupine. Veseli nas, da se tako šole kot posamezniki že več let zapored zadovoljni vračajo v Polhov Gradec. Še posebej smo ponosni na muzejsko pot Dotakni se!, ki je namenjena slepim in slabovidnim obiskovalcem ter je bila postavljena v sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto UL, leta 2015 pa odprta pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenija Boruta Pahorja. V preteklem letu smo se zelo uspešno povezali z OŠ Polhov Gradec in skupaj z njihovim zgodovinskim krožkom pripravili razstavo Zgodbe iz poštne torbe. S pomočjo krajanov smo spoznavali, kako so nekdaj prenašali pošto na Polhograjskem. Projekt je bil dober primer sodelovanja različnih institucij in ozaveščanja o pomenu dediščine za krepitev lokalne identite- te. V naslednjem šolskem letu bomo pripravili novo presenečenje. V letošnjem letu načrtujemo dopolnitev stalne zbirke ob 100. obletnici prvih slovenskih znamk Verigarji, eksperimente s področja optičnih vlaken, ki jih pripravljamo skupaj s fakulteto za elektrotehniko UL, ter sodelovanje z Občino Dobrova - Polhov Gradec pri projektih Polhov doživljajski park in Lokalni produkti Bla-gajeve dežele. Trudimo se, da z individualnim pristopom ter prijaznostjo vsakemu obiskovalcu predstavimo tako našo bogato muzejsko zbirko kot tudi krajevno zgodovino. Nove izzive v prihodnosti vidimo v še boljšem povezovanju, pripravi skupnih projektov in večji vpetosti v kulturno dogajanje v kraju, ki bo privabilo v muzej tako lokalno prebivalstvo kot obiskovalce iz ostalih koncev Slovenije in tujine. Ajda Kozjek, kustosinja, pedagoginja, foto: Blaž Zupančič in Jaka Blassuto NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 201« ^ß elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Polhov Gradec priletele čebele iz celega sveta Polhov Gradec, od 17. do 20. maja -Hiša medu Božnar je v Polhograjski graščini pripravila že 26. dneve medu. Ti so bili posvečeni mednarodnemu dnevu čebel, ki smo ga letos na pobudo Slovenije praznovali prvič. V sklopu pestrega in zanimivega programa so si obiskovalci od četrtka do nedelje ogledali razstavo, okusili medene izdelke, se udeležili predavanj in delavnic ter izkoristili priložnost za nakup ugodnih izdelkov Hiše medu Božnar. Štiridnevno dogajanje se je začelo v četrtek popoldan z uradnim odprtjem. Ljubitelji medu, čebel in prijatelji Hiše medu Božnar so se zbrali v grajskem parku in prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu. Malči Božnar je prva nagovorila zbrane in dejala, da se je leta 2001 prav v graščini porodila ideja, da potrebujemo svetovni dan čebel. Tudi iz tega razloga so bili letošnji dnevi medu maja, saj so bili posvečeni prvemu svetovnemu dnevu čebel. "Mi smo besedo svetovni vzeli zelo resno in smo se povezali z organizacijo šol ENO. Pripravili so razpis, na katerega so se odzvale šole s celega sveta. Učenci so izdelali makete čebel iz recikliranega materiala. Letos bodo tako na ogled čebele iz različnih držav," je povedala direktorica Hiše medu Božnar in nadaljevala, "edinstvena je tudi razstava, ki so jo pripravili učenci nižje stopnje OŠ Polhov Gradec, kjer so na ogled njihove panjske končnice z motivi najpomembnejših znamenitosti Slovenije. Ker je letos 100 let od izida prve slovenske slikanice, smo predstavili tudi razstavo čebela v slovenski ilustraciji." Nagovoru je dodala še zahvalo in izpostavila vse, ki so sodelovali in soustvarili letošnje dneve medu. Pozdrav vsem navzočim je izrekel tudi župan Franc Setnikar, ki je čestital organizatorjem, posebej družini Božnar, ki pomembno vpliva na to, da je Polhov Gradec močno zasidran na svetovnem medenem oziroma čebeljem zemljevidu. Ravnateljica OŠ Polhov Gradec Ilinka Kucler je v nagovoru med drugim pohvalila večletno dobro sodelovanje šole s čebelarstvom in prav tako s celotno lokalno skupnostjo, saj učenci z njo vselej radi sodelujejo. K besedi je bil povabljen tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je pohvalil delo družinskega podjetja, ki orje ledino na področju razvojnih produktov v čebelarstvu v Sloveniji. Izrazil je veselje, da jim je uspelo določiti svetovni dan čebel in dodal, da si bodo v prihodnje prizadevali, da bo čebela razglašena za ogroženo vrsto. V zahvalo za trud in prizadevanja na področju čebelarstva je predstavnikom Hiše medu Božnar, čebelarskega društva, osnovne šole, občine in organizacije ENO izročil posebne kovance, izdane ob svetovnem dnevu čebel. Pozdravne nagovore so popestrile glasbene točke - pesem o čebelici Maji v nemškem jeziku so zapeli polhograjski četrtošolci in šestošolci, člani glasbene družine Krivokapiš so na instrumente zaigrali nekaj pesmi, mladi harmonikarji pa himno čebelarjev. Ob koncu je ustanovitelj in direktor mreže ENO šol, Finec Mika Vanhanen, razglasil najboljše čebele, prispele na svetovni natečaj okoljevarstvenih ENO šol, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom gospoda veleposlanika za Skandinavijo Toneta Kajzerja. Najvišje ocenjene čebele po mnenju strokovne komisije v določenih starostnih kategorijah so prejele nagrade, ki sta jih prispevala Hiša medu Božnar in podjetje Hofer. Po zaključku uradnega dela je sledilo še uradno odprtje razstave in ogled več kot 250 čebel, ki so v Polhov Gradec priletele iz več kot 35 držav sveta. Obiskovalci niso skrivali navdušenja, niti niso skoparili s pohvalami, saj je bilo resnično zanimivo utrditi misel, da otroška domišljija ne pozna meja. Sicer pa so bili pestri in zanimivi tudi vsi naslednji dnevi do nedelje, ko so se 26. dnevi medu zaključili. Hiša medu Božnar je, kot smo že vajeni, pripravila izredno bogat program, poleg prej omenjenih razstav so pripravili delavnico izdelovanja dražgoških kruhkov z mojstrico te obrti Cirilo Šmid, predavanje Dušice Kunaver o medu v slovenski ljudski dediščini, predavanje mag. Milana Vajdo o življenju in delu Antona Janše, pravljične urice za otroke z delavnicami in predstavami, branje v parku pod krošnjam, pokušino medenih izdelkov, sveže pečene me-denjake, v grajskem parku pa je gostilna Dobni-kar iz Katarine ponujala medeno pivo in medeni sladoled ter druge dobrote s priokusom medu. Dnevi medu tudi tokrat niso razočarali, saj so ponudili veliko užitkov, prijazno so razvajali želodce in nahranili tudi možgane. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Ob svetovnem dnevu čebel 20. maja smo praznovali 1. svetovni dan čebel. Ponosni smo, da je bila prav Slovenija tista, ki je dala pobudo za to in s tem dokazala, česa vsega smo sposobni, ko stopimo skupaj, predvsem pa svet opozorila na veliko ogroženost čebel in drugih opraševalcev, brez katerih se lahko naše življenje bistveno spremeni. Naša šola je pri tem igrala prav posebno vlogo, ne le v slovenskem prostoru, ampak tudi mnogo širše. Kot nacionalna koordinatorka okoljevarstve- nih šol ENO sem z glavnim koordinatorjem, Fincem Miko Vanhanenom, organizirala svetovni umetniški natečaj za izdelavo 3D-čebele pod častnim pokroviteljstvom veleposlanika Republike Slovenije v Skandinaviji Toneta Kajzerja. Prav v Polhov Gradec je priletelo 237 čebel iz 35 držav in še vse poletje bodo na ogled v stari pristavi Polhograjske graščine. Prav posebna zahvala gre Hiši medu Božnar, ki nam je omogočila postavitev razstave v času dnevov medu in tudi prispevala 1000 evrov v nagradni sklad. Čebele so tekmovale v 4 starostnih kategorijah in zmagovalna šola vsake kategorije bo prejela 250 evrov. Prav tako se je izkazalo tudi trgovsko podjetje HOFER, ki je za vsako zmagovalno slovensko šolo prispevalo 100 evrov ter vse obiskovalce obdarilo s semeni medovitih rastlin. Strokovna komisija, ki je ocenjevala povsem anonimne in kodirane čebele, je imela res zahtevno nalogo in opravila jo je z veliko odgovornostjo. Pri ocenjevanju so člani upoštevali predvsem izvirnost, domišljijo, uporabo materialov in sporočilo čebele, ne pa toliko klišejske podobe čebel in njihove reprodukcije. Med zmagovalci so tako Litva, Gruzija in dve čebeli iz Slovenije. V prav posebno zadovoljstvo mi je, da ena prihaja prav iz nase šole! To je izvirna in igriva čebela drugošolke Lije Koprivec. Razstava je prava paša za oči, predvsem pa veliko sporočilo vsem, kaj vse lahko ponovno uporabimo, da ne kupujemo kar naprej novih stvari. Ker smo ENO šole znane predvsem po sajenju dreves, sem dala pobudo, da tokratno globalno majsko sajenje posvetimo svetovnemu dnevu čebel in po vsem svetu zasadimo sadna drevesa. Sajenje še vedno poteka, prav tako še vedno poteka »online« izdelovanje čebel. Z veseljem lahko rečem, da smo prav iz našega malega kraja v svet poslali izjemno odmevno sporočilo. Na razstavi si lahko ogledate tudi odlične likovne izdelke naših učencev. Prav posebna paša za oči pa je Slovenija od a do ž v panjskih končnicah. Pod mentorskim vodstvom slikarja Reneja Čopi-ja so jih izdelali učenci od 1. do 5. razreda. Obisk 20 finskih devetošol-cev je bil nekakšna nadgradnja skupnemu projektu Slovenije in Finske. 22. maja so obiskali našo solo in skupaj z nami izvedli spoznavno srečanje, ki si ga je ogledala vsa šola. Spoznali smo, da se sicer zelo razlikujemo po temperamentu, a smo si v mnogo stvareh tudi zelo podobni. Devetošolci so se imeli možnost družiti še na izletih v Postojnsko jamo, Pred-jamski grad in Piran in prepričana sem, da se je med njimi stkalo veliko lepih prijateljstev. Na vprašanje, kaj jih je v Sloveniji najbolj navdušilo, so mi vsi v en glas odgovorili: »Ljudje!« Naš skupni projekt je bil v veliko veselje našemu pokrovitelju, veleposlaniku Tonetu Kajzer-ju, ki je o njem veliko pisal in širil zavedanje o ogroženosti čebel, kjerkoli je le mogel. Tu je eden od njegovih odmevov: "Pozdrav iz Skandinavije, kjer s ponosom zastopam Slovenijo. Želim vam čestitati za izjemno delo, ki ga opravljate. Razstava, ki je namenjena ozaveščanju o pomenu zaščite čebel oz. polinatorjev, brez katerih ni življenja, pomeni velik prispevek k naporom mednarodne skupnosti v smeri doseganja trajnostnega razvoja in blaginje za vse. Včeraj sem v pogovoru z norveško zunanjo ministrico, ki je govorila o pomenu zaščite oceanov, predstavil svetovni dan čebel in trud ENO ter posebej vaše šole na tem področju. Ministrica Soreide je pozdravila te aktivnosti in se pridružuje čestitkam. Lepo vas pozdravljam iz Osla. Tone Kajzer, veleposlanik Slovenije." Darinka Orel NOS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 201® 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ob 130-letnici še novo gasilsko vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec je ob praznovanju častitljive 130-letnice delovanja v kraj pripeljalo novo gasilsko vozilo GVC 16/15, ob tej slovesnosti je pripravilo več dogodkov - slavnostno sejo, svečani sprejem vozila ter parado z veliko vrtno veselico. Davnega leta 1888 se je začela pisati zgodba o gasilstvu oziroma požarni brambi v Polhovem Gradcu. Takratni kaplan Janez Hladnik je dal pobudo in jo naslovil na prave fante, ki so kaj kmalu pričeli z urjenjem gasilskih veščin in nabavo opreme. V naslednjih letih so bili gasilci večkrat klicani na pomoč zaradi požarov in drugih naravnih nesreč. Pokazala se je potreba po gradnji gasilskega doma, ki so ga leta 1898 predali v uporabo. Ob praznovanju 75-letnice je društvo razvilo svoj prapor ter pridobilo nekaj nove opreme in orodja. 1978 so v kraj pripeljali prvo gasilsko vozilo Tam 2001, nekaj let kasneje pa gasilsko cisterno. Vneme gasilcem ni zmanjkalo in ob praznovanju 110-letnice je potekala otvoritev novega doma ter prevzem novega orodnega gasilskega vozila GVV-2 ter odkritje kipa Sv. Florjana. V naslednjih letih je bil denar in čas namenjen nabavi opreme, orodja, sanacijam zunanjosti in notranjosti doma ter izobraževanju operativnih članov. Tudi vozni park so skrbno obnavljali, ob letošnjem praznovanju okrogle obletnice pa so ga dopolnili z novim kombiniranim gasilskim vozilom GVC 16/15. V vozilu je oprema za pomoč pri prometnih nesrečah, tehničnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, oprema za posredovanje ob poplavah in oprema za reševanje z višin in globin. Slavnostna seja Stotrideseto leto obstoja PGD Polhov Gradec je častitljiva doba, zato so še živeče gasilke in gasilci domačega društva, ob prisotnosti sosednjih in prijateljskih društev, s slavnostno sejo v soboto, 26. maja, izkazali spoštovanje do tistih plemenitih ljudi, ki so društvo ustanovili in ga s svojo prostovoljno dejavnostjo ohranjali vse do današnjih dni. Na njej je bilo slišati 130 letno kroniko društva ter mnoge pohvalne in spodbudne besede s strani predstavnikov lokalne skupnosti in gasilstva. Sejo so popestrili mladi glasbeniki in video, v katerem so polhograjski vrtčevski otroci pripovedovali kdo so gasilci in kaj počno. Na seji so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim članom društva ter zahvale gostom in donatorjem, vsem v želji po uspešnem in zadovoljnem sodelovanju tudi v bodoče. Sprejem novega vozila Posebej praznično in za mnoge vznemirljivo je bilo v petek, 1. junija, ko so v kraj pripeljali novo kombinirano gasilsko vozilo GVC 16/15. Prostor na avtobusni postaji Polhov Gradec je bil ta večer poln krajanov, ki so v pričakovanju na prihod spremljali zabaven program. S prihodi starih gasilskih vozil se je napetost le še stopnjevala. Ko je padel mrak, so končno zasvetile modre luči in zapela je sirena novega gasilskega vozila, prižgali so se žarometi in iz Severjevega griča se je videl lep ognjemet. Bilo je veličastno. Sledila je predaja in nagovor predsednika PGD Polhov Gradec Andreja Janše ter župana Franca Setnikarja, ki sta s penino krstila avtomobil, nato pa si ga skupaj s preostalo množico natančno ogledala. Veselje je bilo nepopisno in glas ansambla in krajanov je odmeval še dolgo v noč. Slavnostna parada Uradni prevzem novega vozila in praznovanje 130-letnice so člani PGD Polhov Gradec obeležili s slavnostno parado, ki je potekala v nedeljo, 3. junija. Po cesti so v ešalonih korakali konjeniki, horjulske mažorete, narodne noše, godba Dobrova - Polhov Gradec, gasilska mladina, prapori, gasilci, gasilke, veterani na konjski vpregi in gasilska vozila iz oko- liških društev Gasilske zveze Dolomiti in Horjul. Po paradi je potekala slovesnost, na kateri je vse zbrane nagovoril predsednik PGD Polhov Gradec Andrej Janša. Na kratko je preletel društveno kroniko in nekaj več besed namenil novemu vozilu, ob koncu pa se vsem zahvalil za pomoč. Pohvalo in zahvalo za požrtvovalno delo jim je izrekel predsednik GZ Dolomiti Franc Zibelnik ter generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But, ki je opomnil na solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje znotraj gasilskih vrst. Močan aplavz pa si je prislužil predsednik GZ Slovenije Janko Cerkvenik, ki se je poslu- žil Slomškovih besed in med drugim opozoril na pomen znanja tudi v gasilstvu, ki ti ga nihče ne more vzeti. Zadnji pa je bil k besedi povabljen župan Franc Setnikar, ki je dejal, da so gasilci pomemben steber družbe, saj so prisotni ob veselih in žalostnih dogodkih. Zaželel si je dobrega sodelovanja tudi v bodoče ter ob tej priložnosti PGD Polhov Gradec podelil priznanje občine Dobrova -Polhov Gradec. V sklopu uradnega dela, ki so ga s pesmijo popestrile Briške cvetke ter ples članov folklorne skupine grof Blagaj, je potekala še podelitev priznanj in odlikovanj zaslužnim, za tem pa prevzem novo gasilskega vozila. Pri prerezu traku sta sodelovala župan Franc Setnikar in poveljnik Jani Gerjolj, ki je ključe novega vozila izročil vozniku Boštjanu Janši. Ta bo odslej skrbel, da bo novo vozilo vedno brezhibno pripravljeno. Da pa bo vozilo kot tudi njegova posadka na poti varna, jim je ob blagoslovu zaželel polho-grajski župnik Bogdan Oražem. Z zadnjim izrečenim stanovskim pozdravom "Na pomoč" je bil uradni del zaključen, sledila je le še velika vrtna veselica z ansamblom Okrogli muzikanti. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Šentjoščan Tristan postal državni prvak v tenisu Odprto od 8. do 18. ure oziroma po dogovoru. Telefon: 041 666 748 Občina Dobrova - Polhov Gradec je od konca maja 2018 bogatejša za še enega državnega prvaka. Državni prvak v tenisu med dečki do 14 let je postal Tristan Flan-der iz Šentjošta nad Horjulom, član Teniškega kluba Radomlje. Pred tem je na državnih prvenstvih že dvakrat igral v finalu, a se mu je zmaga izmaknila. Prvič leta 2016 na zimskem državnem prvenstvu v kategoriji dečki do 12 let in drugič januarja letos na zimskem državnem prvenstvu v kategoriji dečki do 14 let. Poletno državno prvenstvo za dečke je tokrat potekalo v Kopru. Tristan je kot četrti nosilec prvenstva na poti do zmage v četrtfinalu prema- gal Matica Križnika, najboljšega Slovenca med leto mlajšimi igralci, v polfinalu je premagal prvega nosilca turnirja Celjana Luna Obrula, v finalu pa še 2. nosilca, Mariborčana Maja Premzla. Tristan je z uspehom na državnem prvenstvu potrdil dobro formo in bo kot član slovenske reprezentance med 1. in 3. julijem nastopil na evropskem ekipnem prvenstvu v Ro-yanu v Franciji. V ekipi bosta poleg Tristana še Lun Obrul in Bor Artnak. Če bo ekipa fantov uspešna, jih čaka še finalni nastop v Murciji v Španiji. Tristana med 23. in 27. julijem čakajo tudi nastopi na posamičnem evropskem prvenstvu v Mostu na Češkem, na katerega selektor mladinskih reprezentanc lahko uvrsti le dva tekmovalca iz Slovenije. (nč, foto: A. Kraše-vec) N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Spomladanski pevski nastop Na zadnji delovni petek v aprilu pa nas je v šolo poneslo nadvse prijetno spomladansko pevsko doživetje. Glasbena šola Emil Adamič je oddelek solo petja na Dobrovi prvikrat odprla v tekočem šolskem letu. Učiteljica petja Urška Kastelic tu uči zelo raznovrstno skupino pevk in pevcev od konca osnovne šole pa tja do zrelih odraslih let. Ta večer smo bili priča njihovemu prvemu nastopu. V dvanajstih točkah smo lahko slišali zelo raznovrsten repertoar od arij v latinskem in slovenskem jeziku, ki jih je na klavirju spremljala Ana Semič Bursac, do znanih in malo manj znanih starejših in sodobnih popevk v slovenskem in angleškem jeziku z glasbeno podlago, ki jo je s pomočjo računalniške tehnike pripravljal Aljaž Sečnik. Dragoslav, Manca, Martin, Romana, Jan, Tinkara in Jerca so z nastopi pokazali, da pojejo zares z veseljem in da se razvijajo v dobre solo pevce in upamo lahko, da jih bomo zdaj pogosteje tudi v tej vlogi videvali na različnih prireditvah. Magdalena Tehovnik, foto: Borut Dolinar Petdeset let po zaključku osnovne šole Bilo je natanko pred petdesetimi leti, ko smo učenci osmega razreda OŠ Polhov Gradec še zadnjič sedli v šolske klopi. Potem so se za nas vrata šole zaprla. Razred smo zaključili, nekateri z boljšim, drugi z nekoliko slabšim učnim uspehom. A ne glede na to se je vsak izmed nas podal na novo življenjsko pot, polno izzivov, obveznosti in presenečenj. Večinoma smo nadaljevali šolanje, se zaposlili ter si ustvarili dom in družino. Dogodki, ki so nas spremljali skozi življenje, so nas preskušali in kalili; odrasli smo, postali zrelejši in modrejši. V soboto, 8. junija, smo se srečali ob kosilu pri Bitenc na Brišah pri Polhovem Gradcu. Žal ni bilo vseh. Za nekatere se je življenje prezgodaj končalo, nekaj pa jih je bilo kako drugače zadržanih. Z nami sta bila tudi učiteljica ga. Marija Smuk in takratni ravnatelj šole g. Jože Kavčič. Mnogi se nismo videli že več desetletij in morda je pogovor prav zato stekel še bolj sproščeno in živahno. Toliko, kot nas je bilo, toliko je bilo življenjskih zgodb. Ena izmed sošolk se je še kot mladenka podala čez lužo ter si v Bostonu ustvarila dom in družino ter postala uspešna podjetnica. In prav njej, Ivanki, se lepo zahva- ljujemo za kritje vseh stroškov sobotnega srečanja. Za večino nas se je redna delovna doba že zaključila. Začelo se je obdobje, ko se lahko posvečamo svojim konjičkom, za kar v času službe ni bilo priložnosti, ali pa se veselimo z vnuki. Tudi g. Jože Kavčič je bil srečanja vesel, še zlasti ko je iz posameznih zgodb razbral, da so njegovi učenci našli pravo pot v življenju. Prijetno je bilo to sobotno popoldne, zato hvala Marinki in Vidi, ki sta srečanje organizirali, in učiteljema, ki sta s svojo prisotnostjo obogatila naš jubilej. Bili smo enotnega mnenja, da se čez nekaj let ponovno snidemo. Sonja Malovrh Obisk zeliščnega vrta V petek, 1. junija, smo se ob 11.00 z avtobusom iz Črnega Vrha odpeljali v Polhov Gradec. S kuharskim krožkom smo si odšli pogledat zeliščni vrt Dežele zelišč. V Polhovem Gradcu nas je pričakala gospa Margita Vehar. V gosjem redu nas je vodila v svoj zeliščni vrt. Tam smo spoznali veliko novih zelišč, kot sta ameriški slamnik in ananasova meta. Dovolila nam je, da smo lahko jedli vrtne in gozdne jagode. Bile so zelo okusne. Povedala nam je, kako uporabiti kakšno zelišče. Po ogledu zeliščnega vrta je vsakemu podarila eno zeliščno sol. Potem smo šli pred šolo počakat avtobus. Ob 13.20 smo prispeli nazaj v Črni Vrh. Žigi je bila najbolj všeč melisa, Tini, Žanu, Vidu, Lenartu in Ines pa gozdne jagode. Tinkara Ogrin in Grega sta si najbolj zapomnila rabarbaro. Tinkari Osredkar, Tadeji in Blažu pa je bila najbolj všeč ajda. Lauri so v spominu najbolj ostale vrtne jagode, Niku drobnjak, Katarini pa meta. Učiteljici Luciji je bil najbolj všeč ameriški slamnik. Tina Buh, 5. c, Žiga Koprivec, 4. c 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Še o šentjoškem Medvedu Ko sem leta 2012 pripravljal zapis o koči šentjoškega Možineta v dolini pod Koglom, se je že vedelo, da so leta 1911 prinesli v kočo nov priimek Lešnjaki iz Horjula, tja pa je prišel od Medveda s Planine. Nekdaj je na tem mestu stala obmejna stražnica, zdaj pa koča vabi na gorenjsko, primorsko in notranjsko stran hiteče izletnike, ki si želijo sproščene in varne hoje skozi gozdove in mimo številnih domačij med njimi. S parkirišča za mostom na Ledinici pri Žireh vodi h koči na Mrzliku več poti. Ena od njih gre mimo cerkve sv. Ane in naprej po grebenu do plano- tastega vrha, kjer po položnih poteh dosežemo kočo. Večina tokratnih pohodnikov jo je izbrala. Steza se vije večinoma po gozdu in senci, kar je bilo pomembno na kar vroč pomladni dan. Pogled na kočo od daleč razkriva tipično slovensko pokrajino z gozdovi in osamljenimi domačijami ter gorami v ozadju. Med Žirovci je znano, da kmetija Pri Vodi-čerju leži na razvodnici, da del njihove kapnice teče v vode Črnega morja, del pa na primorsko stran in naprej v Jadransko morje. Očitno so pri njih ljubitelji rož, saj vreznine na to temo krasijo celo betonske stebre stegnjenega kozolca. Med gozdovi se je odpiral pogled tudi na pozidano žirovsko kotlino. Pogovor se je vrtel o Alpini, ki je do nedavnega dajala kruh Ži-rem in okoličanom, saj so bile v njej zaposlene cele družine (to velja tudi za družino podpisane), dopolnilna dejavnost pa je bila kmetovanje z malo zemlje. Zdaj se ob Alpini, ki je predlanskim doživela veliko krajevno podporo in o kateri pravijo, da se »pobira«, uveljavljajo še druga podjetja. Čez Mrzli vrh je pred drugo svetovno vojno potekala meja (t. i. rapalska meja) med Italijo in Jugoslavijo in Žirovcem dajala možnost za kontraban-tanje, kot so tedaj imenovali tihotapstvo. Sploh je za njihovo govorico značilno akanje, med izrazi pa je veliko »šuštarskih« in »klekljarskih« posebnosti, za katere bi bilo treba poskrbeti, da ne bi šle v pozabo. Tudi prijazna gostiteljica v koči se med strežbo ni izneverila svoji značilni narečni govorici. Vračali smo se po Jarčji dolini in si spotoma ogledali še vhod v Mršo-tno jamo, ki je dokaz začetka tukajšnjega kraškega sveta in buri žirovsko domišljijo. Na koncu jame vas namreč čaka skrinja zlata in če boste odgnali zelenega psa, ki varuje zaklad, bo ta vaš. Malce bolj oprijemljivo dejstvo pa je to, da vodi podzemeljski rov do oltarja v cerkvi sv. Ane, ki je v bližini. In tudi to, da je v jami pred stoletji živela Šinkovcova[m1] Maruša, nekoliko uboga ženska, in se je njeno ime oklestilo v današnjo Mršotno jamo. Izlet, ki ga je organiziral Tone Kavčič z ženo Ani, je bil lep, otroški spomini na domače kraje pa planejo na dan ob vsakokratnem obisku. Milka Bokal V knjigi Dediščina župnije Šentjošt je na 238. strani zapisano, da je Katarinovc Kunstelj z Vrhnike kupil gozd in kočo ob razprodaji Mo-žinetovega grunta leta 1911. Usposobil naj bi tudi opuščeno žago ob koči, na kateri naj bi kasneje žagal Janez Lešnjak, ki je živel v koči. Šele po izidu omenjene knjige leta 2013 se je oglasila gospa Milena Le-šnjak s Črnuč pri Ljubljani, kjer sem v dijaškem in študentskem obdobju stanoval blizu enajst let. V tem času sva se z Mileno, kasnejšo ma-gistro farmacije, dobro poznala. Vedel sem namreč, da je bil njen oče Peter Lešnjak iz Medveda pod Šentjoštom. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bil predsednik črnuške občine. Spominjam se ga kot resnega moškega, v zimskem času oblečenega v hubertus in s črno leninsko Horjul. Zanimiva je tudi pripoved o italijanskih vohunih, ki naj bi tik pred prvo svetovno vojno stanovali pri Medvedu. Po zgodbi, ki mi jo je povedal Glavtarjev Ivan Droftina, naj bi Italiji poročali o stanju in razmerah v avstrijski vojski. Ko se je vojna začela, so namreč čez noč izginili iz doline. Spomnimo se, da je nekaj let prej Franc Lešnjak kupil opremo za žago v Italiji. Ko je postal lastnik Kunstelj, je verjetno dobil serviserje iz Italije, da so opravili potrebna vzdrževalna dela oziroma popravila. Ko je izbruhnila vojna, so se takoj umaknili nazaj domov. Nenaden odhod je v ljudski domišljiji ustvaril pripoved o vohunih. Še nekaj več o Lešnjakih! Francu in Mini se je skupaj rodilo petnajst otrok. Z mlajšimi sta se leta 1911 naselila v Možinetovi koči. Domačini so odtlej po gospodarju kočo imenovali Pr' Medvíd in to domače ime se je obdržalo vse do današnjih dni. Po pripovedovanju sta se ob bankrotu leta 1914 Franc in Mina z mlajšimi otroki, najmlajši je bil rojen nekaj tednov prej, vrnila v Horjul in se naselila v Kocjanovi bajti s hišno številko 98. Po podatkih je njun sin Anton (1893) ostal v Šentjoštu in se zaposlil kot žagar pri Ka-tarinovcu. Bil je mobiliziran in kot avstrijski vojak je zavoljo španske gripe umrl leta 1918 v Judenburgu. Njegovo ime je zapisano na šentjoški spominski plošči žrtev prve svetovne vojne. Drugi otroci so živeli v Horjulu, starejši fantje pri sorodnikih, mlajši in dekleta pa pri starših in tudi ti so zgodaj šli od doma. Peter, ki ga na začetku tega pisanja omenjam kot črnuškega župana, se je izučil pri Muhu v Horjulu za ključavničarja; z ženo, ki je bila doma na Črnučah, sta tam sezidala hišo. Najmlajši, Viktor, ki se je rodil pred koncem prve svetovne vojne, je po drugi vojni končal pravo in postal državni tožilec. Po smrti mame Mine leta 1920 sta se vrnila k Medvedu Janez in Francka. Janez je bil žagar in upravljavec Ka-tarinovcovega gozda; oženil se je in po drugi vojni kupil nacionalizirano domačijo, ki je bila nekoč last njegovega očeta. Francka se je primožila v Brežnikov maln. Tudi Kata-rinovcev gozd so podržavili, a ga pred leti v denacionaliza-cijskem postopku vrnili potomcem vrhniškega lesnega trgovca Kunstlja. Medvedova oziroma Katarinovcova žaga je delovala še nekaj let po drugi vojni. Tone Košir N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] Godbena pomlad Pomladi narava naredi največ; vse buhti, prekipeva od zelenja, se razvija in raste. Prav tako pa je tudi z našo godbo. Nastopi v mesecu juniju se kar vrstijo. 2. junija so nastopili na dogodku ob odprtju prenovljene Mercatorjeve trgovine, takoj zatem pa so se odpravili v Kamnik. Mestna godba Kamnik je ob praznovanju 170 let godbeništva v Kamniku in 120. obletnice ustanovitve Mestnega godbenega društva pripravila prireditev z naslovom 170 god-benih pomladi. Po povorki so sledili pro-menadni koncerti in skupna izvedba koračnic sodelujočih godb. Vabila na takšne dogodke pričajo o dobri prepoznavnosti Godbe Dobrova-Polhov Gradec širom Slovenije. Na koncertu so se predstavili s pestrim repertoarjem. Naša mlada godba je edinstvena, vendar če si smem privoščiti malo primerjave - v korakanju prekaša tudi godbe z dolgoletno tradicijo. V nedeljo naslednjega dne so godbeniki sodelovali na paradi ob pridobitvi novega gasilskega vozila na Brišah. V petek, 15. junija so pripomogli k dobrodošli popestritvi programa valete na Dobrovi. Tam so pre- mierno odigrali sodobno uspešnico Shape of you, ko smo lahko tudi prvikrat videli in slišali marimbo. Godba jo je uspela kupiti v letošnji sezoni. V nedeljo, 17. junija, je sledil nastop na Dnevu pod Lovrencem - tokrat kar na vozu z Briš na grad. In že so tu še zadnje priprave na Godbeni tabor na Novi Štifti ob koncu meseca, ki se ga vsi skupaj še posebej veselimo, saj je, poleg trdega dela in priprav na naslednjo sezono, zraven obilo druženja, zabave, tudi počitka, predvsem pa lep zaključek letošnje zelo uspešne se- zone. Magdalena Tehovnik Mrzli vrh - zeleni griči v našem sosedstvu Foto: Jerca Škrlj Med zelenimi travniki na vrhu se je skrival regrat, na višini okrog 1000 metrov upravičeno imenovan bio. V nedeljo, 22. aprila, smo se planinci iz Planinskega društva Blagajana Polhov Gradec namenili v našo soseščino, na žirovsko stran, kjer je pred tremi leti žirovsko planinsko društvo postavilo novo kočo na Mrzlem vrhu, pravzaprav na gričku, ki se imenuje Mrzlik. kapo na glavi. Ponoven stik z gospo Mileno po dobrih petdesetih letih je prispeval k razjasnitvi vloge Lešnjakov v zgodbi Moži-netovega grunta. Pri iskanju svojih prednikov je prišla do Lešnjakov v Samotorici, na Planini in v Horjulu. S šen-tjoškimi Medvedi je povezan Milenin stari oče Franc Le-šnjak, ki se je leta 1865 rodil pri Medvedu na Planini št. 2. Leta 1891 se je oženil z Mino Škof (1873), Pipanovo iz Horjula št. 51. Naselila sta se v Pipanovem malnu v Horjulu št. 16. Franc ni znal brati in pisati, bil pa je delaven in varčen, saj je z delom zaslužil toliko, da je - tudi s pomočjo posojila horjulske Hranilnice in posojilnice - na razprodaji leta 1911 kupil okoli 35 hektarjev Možinetovega gozda s kočo vred. Obnovil je opuščeno Možinetovo žago, da bi s prodajo lesa, posekanega v svojem gozdu, več zaslužil. Les je prodajal vrhniškemu trgovcu Kunstlju, po domače Katarinovcu. Vode za pogon žage pa je bilo malo in ob suši obratovanje ni bilo mogoče. Po Kunstljevem nasvetu se je Lešnjak dodatno zadolžil in kupil pri italijanskem prodajalcu parno lokomobilo za od vode neodvisen pogon žage. Pogodba s posojilodajalcem je bila za Lešnjaka usodna. Čeprav je bilo njegovo premoženje vredno precej več, kot so znašali dolgovi, je izgubil vse svoje premoženje. Najetih posojil namreč ni mogel vrniti do pogodbenega roka. Tako je bil tik pred začetkom prve svetovne vojne razglašen njegov bankrot. To je bil vzrok, da je njegovo posest dobil lesni trgovec Kunstelj in Franc Lešnjak se je moral z družino takoj izseliti in oditi nazaj v N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Upokojenski izlet na morje Tokrat (12. junija) smo se polhograjski upokojenci odpravili v hrvaško Istro. Istra, tako slovenska kot hrvaška, skriva mnogo zanimivosti. Vedno znova nas privlači v pričakovanju, da bomo odkrili ali doživeli nekaj novega in nepozabnega. Vožnja do mejnega prehoda Jelšane s postankom za jutranjo kavo ter nadaljevanje poti skozi notranjost Istre do upravnega središča - PU-LJA. Puljska ARENA je bila zgrajena v 1. st. n. š., istočasno kot rimski KOLOSEJ, za potrebe prirejanja gladiatorskih bojev v zabavo takratnemu meščanstvu. Je izven starega rimskega obzidja, do katerega vodi pot Via Flavia, še danes ena najprometnejših poti v mestu. Malo je znano, da je v Pu-lju največje najdišče amfor in glinenih posod, v katerih se je v časih starega Rima prevažalo začimbe, olja in ostale dobrine. Ogledali smo si Zlata vrata, Avgustov hram in drugo. Nekaj časa smo si vzeli za nakup spominkov in sprehod ter individualne oglede. V popoldanskih urah smo zapustili mesto in se zapeljali proti Vodnjanu, ki slovi po cerkvi z najvišjim zvonikom v Istri. Cerkev sv. Blaža je znana daleč naokoli tudi po sakralni posebnosti, saj so v njej na ogled številne relikvije in nestrohnela telesa svetnikov, ki se imenujejo tudi Vodnjanska sveta telesa (Corpi Santi). Med njimi je telo svete Nikoloze, ki je najbolje ohranjena mumija v Evropi. Bioenergetiki so odkrili, da je moč izmeriti močno žar-čenje okoli telesa v premeru 32 m. Pravijo, da se je v njeni bližini potrdilo 50 čudodelnih ozdravitev. O navedenem smo se lahko sami prepričali med ogledom, hkrati pa smo prisluhnili zanimivi razlagi. Za pot nazaj smo izbrali drugo smer in se preko tunela pod Učko, mimo Opatije in Matu-ljev, spet preko Jelšan vrnili v našo ljubo domovino Slovenijo. Kosilo smo imeli na naši slovenski strani, v gostišču Ze-monska vrata. Sledila je vožnja nazaj proti domu, kamor smo prispeli v večernih urah. Dragi izletniki, želim vam lepo poletje in prijetno dopu-stovanje. Na novih poteh pa se ponovno srečamo v septembru. Lepo pozdravljeni! Lado Nartnik Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) jeObčinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 24. redni seji 6. junija 2018 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepremičninah: • parc. št. 2491/3 (ID 6282140), 2494/3 (ID 6556186), 2494/2 (ID 6556184), 2493/10 (ID 6484047), 2493/12 (ID 3846745), 2493/19 (ID 6556187), vse k.o. Babna Gora, • parc. št. 2145/4 (ID 5861979), 2115/4 (ID 3942866), 2114/3 (ID 247836), 2114/5 (ID 79720), 2114/7 (ID 3102409), vse k.o. Šujica, • parc. št. 3079/1 (ID 749593), k.o. Dobrova, in • parc. št. 1172/4 (ID 189108), k.o. Selo nad Polhovim Gradcem. 2. člen Nepremičninam iz prvega člena tega sklepa preneha značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postanejo last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Na podlagi tega sklepa občinska uprava izda ugotovitveno odločbo, s katero se ugotovi, da navedene nepremičnine nimajo več statusa javnega dobra. Po pravnomočnosti se odločba pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremičninah zbriše status javnega dobra. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 478-0024/2018-3 Dobrova, 16. junija 2018 Zupan Občine Dobrova- Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Pojdem na ravno polje! 40 ■ -i 25. maj 2018 v Kulturni dvorani na Dobrovi - Jeseni preteklega leta je minilo točno 40 let, odkar so se na Dobrovi zbrali ljudje, ki dobro v srcu mislijo in ustanovili kulturno društvo. V okviru katerega deluje in je delovalo kasneje že več skupin; Moški, Fantovski in Otroški pevski zbor, Odrasla in Otroška folklorna skupina, Likovna skupina, Lutkovna skupina, skupina Ročna dela, Gledališka skupina, več ansamblov in Mala šola harmonike. Pa vendar je najbolj vztrajno in zavzeto ves ta čas deloval prav Mešani pevski zbor Dobrova. V zadnjih 26 letih se imamo za to zahvaliti našemu zborovodji Borutu Dolinarju. Ne samo, da je zbor obstal, pač pa se je tudi razvijal, pridobil nekaj novih pevcev in ves čas napredoval v zahtevnosti programov. Na koncertu na zadnji petek v mesecu maju je bilo to dobro čutiti, saj smo uživali vsi, tako tisti v novih preoblekah na odru kot polna dvorana zadovoljnih poslušalcev. Pester pomladno-zimzeleni pevski program je v čudovito celoto povezal Tomaž Simetin-ger, umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt. Slišali smo lahko različne priredbe znanih in malo manj znanih ljudskih pesmi in večne Avsenikove melodije prepletene s skladbami pihalnega kvarteta Glasbene šole Emil Adamič, Mance Dolinar, Sor-ških fac z orglicami in kvarteta Bitenc. Največje presenečenje pa smo doživeli ob obisku ge. Mije Aleš, predsednice Zveze kulturnih društev Slovenije, ki je zborovodji Borutu Dolinarju podelila zlato medaljo za ži- 4 u V M ■ vljenjski prispevek k društveni kulturi v občini Dobrova-Pol-hov Gradec. Veseli smo bili te potrditve, saj je v zadnjih treh desetletjih precejšen del svoje energije usmerjal v razvoj kulture na teh koncih, za kar smo mu člani društva in vsi tukajšnji prebivalci iskreno hvaležni in zato nadvse veseli, da je to opaženo tudi na nivoju države. Prekrasen večer se je po pesmi prevesil v živahno druženje ob dobrotah, ki so nam jih pomagale pripraviti članice domačega Društva kmečkih in podeželskih žena. Na tem mestu bi se radi zahvalili tudi Milanu Setnikarju, ki je skrbel za luči in čaroben začetek našega koncerta in vsem ki ste se slavnostnega koncerta udeležili in našemu delu s tem dodali pravi smisel. Magdalena Tehovnik, foto Mojca Kucler Dolinar Zaključni izlet bodočih prvošolcev v Mojstrano Končno je tu! Zaključni izlet namreč, ki so ga otroci vrtca v Polhovem Gradcu in Šentjoštu že težko pričakovali in si ga po vseh teh letih v vrtcu tudi pošteno zaslužili. Otroci, ki bodo vrata vrtca zaprli za vedno in jeseni prestopili prag šole, so se skupaj s svojimi vzgojiteljicami v torek, 29. maja, odpravili v Mojstrano, v planinski muzej in na pohod na Grančišče. V planinskem muzeju jih je prijazna gospa Neli popeljala po stalni razstavi. Otroci so doživeli gorsko nevihto v varnem zavetju bivaka, videli blisk, srečali gorske živali in poslušali njihovo oglašanje. Lutkovna predstava Zlatorog jih je poučila o varstvu narave, srečali so se tudi s pravljičnimi bitji v gorah. Otroci so bili navdušeni nad hojo po grebenu s plezalnim pasom in vponkami. S klobuki na glavi so se podali v zgodovino planinstva in odigrali prizor prvih mož, ki so splezali na Triglav. Za konec so si v ustvarjalni delavnici izdela- li zlatoroga ali gorsko rožo. Kljub deževnemu dopoldnevu smo se s pelerinami odpravili še na krajši pohod na Granči-šče, kjer je prelep razgled na Mojstrano, Dovje in okoliške gore. Za ta prekrasni razgled smo bili zaradi dežja sicer prikrajšani, a nič zato. Otrokom, ki jim dežne kaplje niso vzele veselja in navdušenja nad izletom, sem svetovala, naj v sončnem vremenu še z družino obiščejo muzej in Grančišče in skupaj uživajo v vseh lepotah naših gora. Mateja Maček N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec [44] 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kaj zmore naša šola! Že tretje leto se v OŠ Polhov Gradec trudimo, da bi ob prihajajočem zaključku šolskega leta pripravili prireditev, na kateri bi pokazali, kaj vse zmoremo in znamo. Tudi tokrat nam je uspelo! Prireditev sem doživela kot prijetno, srčno in polno navdušenja nad otroki z velikimi potenciali, ki jih je treba negovati in jih razvijati v nekaj še večjega. Največja zahvala in pohvala gre vsem nastopajočim učencem, ki so v dneh, polnih obveznosti, bili pripravljeni sodelovati na prireditvi. Bilo jih je čez 80! Pokazali so, katere talente skrivajo v svojih zlatih skrinjicah in katere zaklade negujejo v sebi. So veliki glasbeniki, pevci, in-strumentalisti, literarni ustvarjalci, dramski igralci, likovni umetniki in plesni mojstri, predvsem pa VELIKI zakladi ustvarjalnosti! Organizatorka prireditve Nina Bagar Bodi pisateljica, Ana! Besede so mi zletele z jezika, ko je učenka naše šole, ki jo poučujem slovenščino, šestošolka Ana Jankovec osvojila priznanje za svojo kratko zgodbo, ki je navdušila žirijo uglednega, zdaj že tradicionalnega literarnega natečaja z naslovom Bodi pisatelj. Ta spodbuja mlade talentirane pisce, da napišejo kratko zgodbo na izviren način, in jim tako omogoča spoznavati veličino pisane besede in lepoto slovenskega jezika. Skupaj z Ano sva se udeležili slavnostne podelitve priznanj slovenskim učencem in dijakom ter tistim, ki živijo v zamejstvu. Vsi nas navdušujejo s svojim ustvarjalnim pisanjem. Mladi "pisatelji" so se v Pionirskem domu srečali z nekaterimi znanimi pesniki in pisatelji ter igralci, ki so doživeto interpretirali odlomke del mladih nagrajenih ustvarjalcev. Po pripovedovanju igralcev je bila to tudi zanje svojevrstna izkušnja, saj so poleg njih na odru sedeli mladi pisatelji, katerih besede so brali. Anina nagrada je spodbudila ostale učence v šoli, da v naslednjem letu sodelujejo tudi sami, mene kot mentorico naših mladih piscev pa oplemenitila s prijetno mislijo, da so naši otroci literarno zelo ustvarjalni. Urška Žagar, Anina mentorica in učiteljica slovenščine Povzetek letnega poročila Jp Vodovod-Kanalizacija o skladnosti pitne vode na oskrbovalnem območju v Občini Dobrova -Polhov Gradec za leto 2017 MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA VODOVODNI SISTEM OBMOČJE odvzeti vzorci neskladni vzorci neskladni vzorci E. Coli odvzeti vzorci neskladni vzorci redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR LJUBLJANA BREST 343 3 14 0 2 0 77 3 0 1 glifosat OPOMBE: PAR - neskladni parameter JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD-KANALI-ZACIJA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opre- deljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvajajo Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod-Ka-nalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2017, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka. si v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu voka@ vo-ka.si. JP VODOVOD-KANALIZACIJA, Vodovodna cesta 90,1000 Ljubljana, maj 2018 Aktualno iz OŠ Polhov Gradec Tek družin Polhov Gradec - 15. maj je svetovni dan družine in v vrtcu pri osnovni šoli Polhov Gradec smo že osmo leto zapored organizirali tek družin. Tokrat so se nam prvič pridružili tudi starši z otroki iz vrtca pri podružnični osnovni šoli Šentjošt. Vreme nam je bilo bolj nenaklonjeno, zato je bil za zaposlene letošnji tek poseben izziv, saj smo dogodek organizirali v športni dvorani OŠ Polhov Gradec. Ravnateljica šole ga. Ilinka Kucler je vse prisotne pozdravila in jim namenila nekaj spodbudnih besed. Letošnja posebnost je bilo ogrevanje pred tekom, ki ga je s plesom, petjem in risanjem obogatil naš gost Ribič Pepe. Njegovih pesmi so bili vsi sodelujoči zelo veseli, saj so le te po igralnicah otrok odmevale še ves teden. Njegove risbe, živali posameznih skupin, pa bodo krasile prenekatere igralnice vsaj do konca šolskega leta. Otroci prve starostne skupine so tekli na krajši razdalji, in sicer dolžino športne dvorane. Otroci druge starostne skupine so tekli en krog po dvorani, ki so ga »začrtale« vzgojiteljice. Otroci, ki so zadnje leto v vrtcu, pa so pretekli dva kroga. Naš namen je bil, da starši in otroci sodelujejo in se v največji možni meri zabavajo. Edino pravilo, ki ga je bilo treba upoštevati pri teku, je bilo, da so otroci skupaj s starši prečkali ciljno črto. Na koncu je vsak otrok prejel medaljo za sodelovanje, seveda pa ni manjkal niti sladoled. Zadovoljni otroci in nasmejani starši so nam zagotovili, da jim je bilo dogajanje všeč in si želijo tovrstnih dejavnosti tudi v prihodnje. J. Kreft in N. Peljhan Maja najstarejši otroci rolajo V vrtcu pri osnovni šoli Polhov Gradec je maj rezerviran za pridobivanje novih znanj iz sveta športa in to na osmih koleščkih. S ščitniki, čeladami in rolerji so si dopoldneve obogatili otroci iz skupin Polžki in Medvedki, ki jeseni odhajajo v šolo. Tedenski tečaj se je začel z osnovami o zaščiti pri tem kompleksnem športu. Varnost je na prvem mestu, zato so otroci in vzgojiteljice namenili posebno pozornost pravilni namestitvi ščitnikov in čelad. Sprva še popolna neznanka so bili ščitniki po nekaj dneh že pri vseh otrocih pravilno nameščeni. Prav vsi so se naučili pravilnega padanja in vstajanja, začetnega ro-lerskega koraka, počepov, limonic in še bi lahko naštevali. Z igro, poligoni in štafetami se je kot vsak tečaj tudi naš zaključil s podelitvijo diplome prav vsakemu otroku, ki se je udeležil tečaja rola-nja. Veseli smo, da lahko v našem vrtcu v dopoldanskem času z opremo, ki jo ima vrtec na voljo, omogočimo tečaj rolanja. Po pripovedovanju staršev so se otroci naučili novih gibalnih spretnosti, saj doma z zadovoljstvom pokažejo, česa vsega so se naučili v dneh tečaja. J. Kreft in N. Peljhan N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Zaključek mednarodnega projekta Erasmus+ v Grčiji Naša osnovna šola Dobrova že drugo leto sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus+ z naslovom MAGIC WORD -FAIR PLAY, v katerem sodelujejo še štiri šole, in sicer: šola I. C. Federico di Svevia iz Mascalucie s Sicilije, CFI Gabriel Perez Carnel iz Murcie iz Španije, 14th Primary school Acharnes iz Grčije in Mithatpasa IIkokulu iz Turčije. Vodja projekta je zavod za šolstvo Turčije. Program je bil zasnovan tako, da se vzpostavi sodelovanje in izmenjava izkušenj med učitelji, da se učitelji seznanimo z različnimi sistemi šolanja, da se izmenjajo številne bogate izkušnje ter opravijo različne skupne naloge, ki se pod taktirko zavoda za šolstvo iz Ankare določijo na posameznih srečanjih. Vsaka sodelujoča šola je gostila tudi vse ostale člane projekta. Program je predvidel tudi izmenjavo nekaj učencev s posameznih šol, ki smo ga izvedli na srečanjih v Italiji in Španiji. Predstavniki naše šole smo se v času med 11. in 17. majem udeležili zaključnega srečanja, ki je potekalo v 14th Primary school Acharnes v Atenah. Grška šola šteje okrog 250 učencev, imajo po dve paralelki, traja šest let. V projekt so vključeni vsi razredi. K šoli sodi tudi vrtec. Posebnost grškega sistema je, da ima le peščica grških učiteljev službo za nedoločen čas, vsi ostali so v sistemu žreba in prihajajo v šole po potrebi ob začetku šolskega leta, glede na žreb, kar je za učitelje izredno stresno. Pri Grkih poučujejo učitelji vse predmete, podobno kot pri nas učitelji razrednega pouka, s poukom angleščine začnejo že v prvem razredu. V redni pouk so vključeni tudi otroci s posebnimi potrebami. V grški šoli smo doživeli zelo topel sprejem, ki je potekal po vzoru prvih olimpijskih iger. Za nas so pripravili tudi predstavitev različnih plesov posameznih sodelujočih držav ter prikazali vse vrste njiho- vih ljudskih plesov, prav tako moderni ples. Nato so se nam predstavili posamezni razredi s kratkimi predstavitvami dela na različnih področjih. Predstavili so nam tudi njihov športni dan s tematiko olimpijskih iger, ki je potekal na stadionu v okolici šole. Pred začetkom tekmovanj so povabili znanega olimpijca, prižgali olimpijski ogenj z baklo z olimpijskih iger leta 2004 ter prebrali "fair play" zaprisego za vse sodelujoče učence in učitelje. Vsi udeleženci smo ob koncu prejeli tudi medalje. Na zaključnem delu sestanka smo vse sodelujoče šole vsem udeležencem natančno predstavile vseh devet potrebnih nalog, ki jih je bilo nujno izvesti do našega zadnjega skupnega srečanja. Skupaj smo ocenili, da nam takšni projekti širijo obzorja in nas bogatijo, zato si želimo v njih še naprej sodelovati. Simona Glavič Dvodnevna strokovna ekskurzija na Dunaj Za učence, ki se po izbiri učijo nemščino v osmem in devetem razredu OŠ Dobrova, sem maja organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo. V soboto, 26. maja, smo se zelo zgodaj zjutraj podali na pot proti Dunaju. Pridružili so se nam učenci OŠ Rodica. Najprej smo se ustavili v čokoladnici Zotter, ki spada po oceni mednarodnega testa čokolade med najboljše čokoladnice na svetu. Bilo je neskončno veliko čokolade za vse! Ko smo prispeli na Dunaj, smo se odpravili proti baročnemu bivališču avstrijskih cesarjev Schonnbrunn, ki leži na obrobju mesta. Tam smo se seznanili z zgodovino sosednje države, v katero smo bili Slovenci celo tisočletje vključeni. Dvorec Schonbrunn je s svojimi 1500 mogočnimi sobanami, kjer so še ne dolgo nazaj zares živeli, drugi največji ter najbolj obiskan grad na svetu. Nato je sledil še obisk najstarejšega delujočega živalskega vrta na svetu. Videli smo najrazličnejše živali z vsega sveta, ki so se mirno in spokojno nastavljale našim fotografskim objektivom. Ze nekoliko utrujeni smo se zvečer nastanili v mladinskem hotelu, kjer nas je priča- kala tradicionalna dunajska večerja. Uganete? Po napornem dnevu, polnem prijetnih vtisov in v pričakovanju še enega zanimivega dne, smo legli k počitku. Naslednji dan smo se najprej napotili v hišo morja v bivšem protiletalskem stolpu iz 2. svetovne vojne. Sedaj so v njej zgradili še desetmetrski stekleni predor, ki je edinstven na svetu, saj ni pritrjen na tla, zato je ribe mogoče opazovati tudi pod nogami. Nato smo si ogledali še naravoslovni muzej (Naturhistorisches Museum Wien), ki so ga odprli leta 1889 in je eden najpomembnejših naravoslovnih muzejev na svetu. Uživali smo ob ogledu ogromnih okostij dinozavrov, največje in najstarejše zbirke meteoritov na svetu, dragih kamnov ter izjemne razstave živali. Navdušila nas je tudi simulacija Zemlje in njenih naravnih pojavov, ki jih je posnela NASA. Sledil je orientacijski ogled mesta: videli smo avstrijski parlament, novo mestno hišo, Burgtheater, fakultete, parke, dvor Hofburg, ki je bil nekoč kraljeva palača, znamenito dunajsko opero, gledališča, umetnostno-zgodovinski in naravoslovni muzej, mestno hišo ... in še kaj. Raziskovali smo tudi najožji center mesta. Fotografirali smo se ob kipu Mozarta in prispeli do katedrale, posvečene svetemu Štefanu, kjer so imeli učenci nekaj težko pričakovanega prostega časa za samostojno odkrivanje mesta. Nekateri so se razveselili Star-bucksa, drugi so poiskali spominke, si privoščili kos znamenite torte saher ali raziskovali bogat nabor različnih trgovin z oblačili in obutvijo. Vsi pa smo se ob ponovnem snidenju strinjali z znanim slovenskim pregovorom: »Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj!« Cene namreč niso bile najbolj prijazne našim denarnicam. Na poti do kompleksa stavb priznanega dunajskega arhitekta Hunder-twasserja smo se seznanili z avstrijsko arhitekturo. Omenili smo tudi delovanje slovenskega arhitekta Plečnika na Dunaju, ki je deloval v obdobju secesi-je. Pot smo nato nadaljevali do Praterja. Veliko kolo (das Riesenrad), ki je najbolj prepoznaven znak Dunaja, smo videli že od daleč. Bili smo navdušeni, malce utrujeni, vendar zadovoljni, veseli in hvaležni, da smo lahko doživeli toliko zanimivih in poučnih stvari. V poznih večernih urah smo se vrnili domov. Mislim, da nam bo izlet še dolgo časa ostal v lepem spominu. Mentorica Nina Jakop NflJ Občina Log - Dragomer 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Županova petka za odlični gimnastičarki Tokratno županovo petko sta zaradi izjemnih športnih dosežkov prejeli dve dekleti, domačinki iz Dragomerja in Loga. Petnajstletna Ivona Vukiče-vic, sicer članica mladinske dr- žavne reprezentance, ki se lahko pohvali z drugim mestom v mnogoboju za državno prvenstvo in s petnajstim mestom na ekipnem evropskem prvenstvu v Španiji. Njena mlajša kolegica Neža Podvratnik pa šteje trinajst let in se lahko pohvali s prvim mestom v mnogoboju za državno prvenstvo in šestim mestom v mnogoboju s pokalnega tekmovanja v Belgiji. Neža je sicer članica državne kadetske reprezentance. Obe trenirata v klubu za ritmično gimnastiko Tim v Ljubljani in sicer šestkrat na teden po štiri ure na dan. Njuna trenerka Mojca Rode, sicer nekdanja uspešna ritmična gimnasti-čarka sicer pa tudi partnerica Mitje Petkovška ju opiše s temi besedami: 'Ivona je predana s srcem in dušo, zato verjamem, da bo njena športna pot dolga in uspešna, Neža je še mlada tekmovalka a izjemno nadarjena, ki pridno nabira izkušnje in prav tako zelo pridna tako, da verjamem, da bo njena pot zelo uspešna. Danes dobra ritmična gimnastičarka za uspeh v prvi vrsti rabi od narave dano dobro telo, glavo na mestu, da razume kaj dela vsak dan v telovadnici ker je to ogromno enega garanja in trenerja, ki jo zna usmerjati ter starše, ki ji stojijo ob strani.' Dekletoma je nekaj spodbudnih besed pove- dal tudi župan Miran Stanov-nik: 'Tudi sam sem bil športnik in v mladih letih bi mi veliko pomenilo, da bi kdo v mojem okolju prepoznal moje dosežke, prepoznal potrebo po spodbujanju. Mislim, da je prav, da v teh časih prepoznamo ta trud, te talente in ga nagradimo vsaj z neko simboliko in v tem vidim smisel, ker ni vse v denarju, ampak spodbudi in da pokažemo staršem in družinam njihove dosežke opazimo, da jih spremljamo. Zato pozivam podjetnike iz našega okolja, ki tole berejo, da razmislijo ali koga zanima, da tudi finančno podprejo mlade športnike.' Besedilo in foto: Peter Kavčič Obnova del na stari šoli v polnem zamahu Proslava ob prazniku občine Log - Dragomer Tik pred počitnicami je gradbišče na stari šoli zelo živahno. Dela potekajo poplanu: zvedene so nove AB plošče, ki so nadomestile vse stare lesene plošče. Izvedeno je rušenje obstoječe strehe, kar bo omogočilo izvedbo nove strehe, ki posledično vpliva na izvedbo vseh notranjih elektro in strojnih instalacij ter ostalih obrtni- ških del. Izvajalec AS-Primus je naročil okna za fasado, saj bodo začeli z izvedbo fasadnih del na objektu. V notranjosti stare šole je bila povsem na novo napeljana groba elektro in strojna instalacija, ki poteka po obstoječih stenah, pričela pa so se tudi sanacijska dela na notranjih stenah z notranjim armiranim ometom. Besedilo in foto: Peter Kavčič Merjenje hitrosti z radarskimi tablami V maju in juniju je v občini Log - Dragomer potekalo merjenje hitrosti na različnih mestih v naseljih in na bolj obremenjenih cestah. Meritve, ki bodo potekale tudi v prihodnje, so namenjene predvsem spoznavanju dejanskega stanja na cestah in ulicah znotraj občine, saj na podlagi zbranih in analiziranih podatkov lahko odgovorni na Občini ustrezno ukrepajo. Če se pokaže potreba po umiritvi hitrosti prometa se najprej občane opozarja, v kolikor pa se bo beležilo pogosto kršenje hitrostnih omejitev, bodo na terenu hitrost merile pristojne redarske službe oziroma prometna policja. Meritve so se izvajale v času od 24. 4. do 10. 5. Na Dragomerški cesti in od 10. 5. do 6. 6. na Molski cesti. Služba zadolžena za merjenje je ugotovila precejšnje kršitve omejitve hitrosti, najvišja izmerjena hitrost na Molski cesti je znašala 84 km/h kar je občutno preveč na odseku kjer je sicer omejitev 50 km/h, saj gre tudi za naselje. Na Dragomer-ški cesti je bila prekoračitev še večja, saj so tu izmerili največjo hitrost 87 km/h, prav tako na 50 km/h omejitve. Na občini občane pozivajo, da upoštevajo hitrostne omejitve saj gre za varnost vseh občanov tako tistih na cesti v avtomobilih kot za tiste najbolj ranljive torej pešce kot so starejši občani in otroci. Peter Kavčič Priznanja so šla v roke najbolj zaslužnim V času praznovanja občinskega praznika v občini Log - Dragomer, 30. maja, so v prostorih osnovne šole podelili priznanja najbolj zaslužnim, ki so s svojim delom in prizadevanjem postili pečat v minulem letu in so zgled ter spodbuda za občane. Po uvodnem nagovoru je šolski pevski zbor zapel Zdra-vljico in s tem pozdravil vse prisotne, vključno z uglednimi gosti. Za kulturno umetniški del programa so so poskre-bli otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Loreber, ki so skupaj z Orffovo skupino zapeli in zaigrali tudi ljudsko pesem iz Gane. Venček ljudskih pesmi so v stari svečani noši zapele Trl-ce, na koncu pa so zbranim zaigrali še pihalni kvintet Na-uportus z Vrhnike pod vodstvom Matica Kovača. Zupan Miran stanovnik je v svojem nagovoru povedal zakaj podaja priznanja: 'Po treh letih in pol našega mandata smo se želeli osredotočiti na to, da za nobeno stvar, ki smo jo naredili ali pa so jo naredili, ni zaslužen en sam posameznik, ampak za njim vedno stoji ekipa ali kolektiv in zato sem vse nagrade, vsa priznanja župana Log - Dragomer podelil ljudem, ki so najbolj zaslužni za vse to, kar se v naši občini dogaja in se bo na tem delalo tudi v prihodnje. To je priznanje temu, kar so ti ljudje in ti kolektivi naredili za našo lokalno skupnost.' Priznanja občine se podeljujejo vsako leto, vendar je prav župan najbolj goreč zagovornik, da če ni nekih tehtnih razlogov ali posebnega vzroka, da se priznanja podelijo, na to gleda zelo zadržano. Namreč ne želi, da se razvrednoti podelitev priznanj in, da to, da se vsako leto podeli priznanje, ker je to v navadi, postane samo po sebi umevno. Priznanja niso sama sebi namen ampak izraz hvaležnosti občine in župana za neko konkretno dejanje ali prizadevanje. Ti ljudje, ki dobijo priznanje, so res zaslužni za nekaj pomembnega in v nasprotnem primeru, bi s podeljevanjem iz neke navade ali rutine razvrednotili prizadevanja vseh dosedanjih nagrajencev. Miran Stanovnik je takole končal svoje misli ob podelitvi: 'To mora biti dober signal ljudem, da se ponovno zavedajo tega, da je vsak občan odgovoren za napredek in razvoj občine. Seveda vsak po svojih močeh. Od nikogar se ne zahteva, da dela tisto česar ne zmore. Veliko lahko posameznik, ki ne more pomagati, pripomore k boljši skupnosti že s tem, da ne nagaja, ko se drugi trudijo za skupno dobro. Vsak se sam zaveda koliko lahko pripomore za dobrobit skupnosti. Verjamem, da bo v prihodnjih letih vedno več zadovoljnih občanov.' Za leto 2018 so priznanja prejeli: Delovna skupina strategije razvoja občine Log -Dragomer, Delovna skupina za pripravo plana razvoja občinskega centra na območju šole Log - Dragomer, Delovna skupina za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje centralnih dejavnosti Dragomer - Lu-kovica, Delovna skupina za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za krajevno središče naselja Log pri Brezovici in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Besedilo in foto: Peter Kavčič NflJ Občina Log - Dragomer 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Županova beseda Počitnice Pred nami so težko pričakovani dnevi sprostitve, razvedrila, polnjenja izpraznjenih baterij in druženja z našimi najbližjimi. Predvsem verjamem, da se bomo starši posvetili druženju s svojimi mladimi junaki v sproščenem vzdušju in okolju, ki ni nujno vsakdanje. Ob vsej radoživosti in razposajenosti se pa ob pogovoru v družinskem krogu le lahko spomnimo na tiste družine, ki si ne morejo privoščiti plavanja v morju, izletov v hribe in taborjenja v letoviščih doma in v tujini. Prav je, da se zavedamo, da živimo v istem okolju kot pomoči potrebne družine in se naši otroci zavedajo, da ni samo po sebi umevno, da razpolagajo z najmodernejšo elektronsko opremo. Menim, da je prav, da izkoristimo čas počitnic tudi zato, da naše najmlajše usmerjamo v skromnost in plemenitost, kar jim bo koristilo v času odraščanja in tudi v kasnejših letih. Velja spomniti, da smo Slovenci sočutni in se radi vključujemo v dobrodelne dejavnosti ter smo pri tem pregovorno radodarni. In tako je tudi prav. Ob tem moram izpostaviti dogodek iz naše sredine, ko je Športno društvo Dragomer - Lukovica nesebično organiziralo plemenito športno pri- reditev 24 ur dobrodelnega tenisa. Ves izkupiček so preko Centra za socialno delo Vrhnika namenili družinam iz naše okolice. Ponosen sem, da sem bil del tega dogodka, da sem lahko doživel predanost članov društva, ki so skupaj s svojimi družinami organizirali in vodili prireditev. Ustvarili so izredno čustven in nepozaben dogodek, ki lahko nam vsem daje motivacijo za delo v prihodnje in je potrditev, da so posamezniki in skupine, ki jih združuje to omenjeno športno društvo, na pravi poti. Ob vsem je zame najpomembnejši del to, da so od zadovoljstva in veselja žareli obrazi prisotnih otrok, ki so se zavedali, da pomagajo svojim sosedom, ki njihov prispevek zelo potrebujejo. Imejmo v svojih mislih to, da je prav, da živimo v svoji okolici z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, ker bomo lahko le na tak način darovali svoj prispevek na poti do sreče nekomu, ki sam ne zmore doseči cilja. Želim vam prijetne in varne počitniške dni, Miran Stanovnik, župan Pot, ki povezuje Log in Dragomer Večletna prizadevanja za varno pešpot med Logom in Dragomerjem so obrodila sadove, saj so občani na začetku junija dobili novo pridobitev, ki povezuje oba dela občine. Ob slovesnem odprtju je trak prerezal župan Miran Stanov-nik v družbi predstavnika izvajalcev del Metoda Keršman-ca, župnika na Brezovici Jožefa Pojeta in občinskega svetnika Andreja Jermana Blažiča. Odprtje je župan Miran Stanovnik pospremil z besedami: "Varna pot je namenjena najbolj ranljivim skupinam za prehod preko naše občine, a ne govorimo le o otrocih, ki hodijo v šolo, ampak tudi o starostnikih. Ideja je živa praktično že od ustanovitve občine Log - Dragomer. Odprtje tega novega urejenega odseka pa je začetek celostne zgodbe, ki bo oba dela med seboj še bolje povezala, natančneje od Luko-vice do Jordanovega kota. Nova urejena pot poteka od Loga do pokopališča na Logu do Roso-vša, torej predstavlja bližnjico za pešce, ki se s tem tudi izognejo precej obremenjeni prometnici. Starejši občani bodo sedaj lažje prihajali do pokopališča in cerkve ter nenazadnje do trgovine, vse to seveda brez uporabe avtomobila." Kako koristna in uporabna je ta nova pot, ki je - lahko rečemo - že od nekdaj povezovala Log in Dragomer, se je pokaza- lo že med gradnjo. Občani so jo namreč začeli uporabljati že v začetni fazi. Miran Stanovnik: "Lahko rečem, da se nismo spomnili nečesa novega, saj je stezica tu že obstajala, a je bila nevarna, polna korenin in skal. Tako hitra ureditev vsekakor ne bi bila mogoča, če ne bi služnosti na delu zemljišča brez oklevanja odstopila Župnija Brezovica." Župnik Jožef Poje, ki je ob svečanem odprtju tudi nagovoril zbrane in blagoslovil to novo občinsko pridobitev, je dejal, da je z veseljem pristopil k sodelovanju, saj gre za skupno pridobitev. Sodelovanje je pohvalil tudi župan Stanovnik, ki se je ob tej priložnosti tudi zahvalil cerkvi in župniku, saj so hitro našli skupni jezik in verjame, da bodo tudi v priho- dnje sodelovali dobro. Svoj pogled na novo pridobitev je predstavil tudi Andrej Jerman Blažič, občinski svetnik in tudi idejni vodja tega projekta, ki je kot neke vrste zunanji sodelavec občinske uprave posvečal izjemno veliko pozornosti temu, da je bil projekt izveden po načrtih. Predstavil je svojo vlogo pri projektu in kako je z rednim, lahko rečemo praktično dnevnim spremljanjem del na gradbišču komuniciral z občani, lastniki zemljišč in skladom kmetijskih zemljišč ter projekt uspešno pripeljal do konca. Na vprašanje o tem, ali bomo na tej poti poleg že postavljene klopi za počitek videli tudi asfaltno podlago, je župan dejal, da po nepotrebnem ne želijo asfaltirati površin, kjer ni nujno, saj želijo ohraniti pristen odnos do narave in čim bolj podeželski videz. Za zdaj je tako povsem dovolj gramoz na poti, če bi se v prihodnosti izkazalo, da obstaja potreba in je koristno, da bi pot asfaltirali, pa bodo o tem vsekakor razmislili. Morda je za konec dobro dodati še, da je ta pot namenjena pešcem in nikakor ne športnim aktivnostim s kolesi ali kakšnimi drugimi prevoznimi sredstvi. Nikakor ni namenjena sproščanju adrenalina, zato na občini pozivajo vse uporabnike te poti, da poskrbijo za svojo in varnost vseh, ki jih bodo na njej srečevali. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Logu Slavnostno odprtje Rimske ceste na Potreba po obnovi Rimske ceste na Logu se je pokazala že pred leti, vendar do zdaj ni bilo možnosti, da bi jo uresničili. Obnova je bila zahtevna in dolgotrajna, a zdaj je to pridobitev za občane, na katero so lahko ponosni. Cesta je urejena po najsodobnejših standardih z varnostjo na najvišjem prednostnem mestu. Stara Rimska cesta je bila ozka, na njej se je bilo težko srečevati, kar je bil tudi en od razlogov za korak naprej. Po besedah Mirana Stanovnika, župana občine Log - Dragomer, si prebivalci naselja Kačja vas in tega dela Loga zaslužijo, da pridejo do svojih hiš in domov bolj varno in z manj stresa ter lahko na poti brez težav koga srečajo. Občinska uprava je pristopila k projektiranju, ki je bilo zelo naporno, saj je bilo treba uskla- diti tako tehnične kot interese posameznikov. "Moramo vedeti, da so bile prve štiri hiše na vhodu z regionalne ceste najbolj prizadete, saj so morale odstopiti del svojih zasebnih zemljišč za javno dobro. Tu je seveda treba imeti veliko občutka, da se tem ljudem, ki so darovali oziroma odstopili kar nekaj zemljišča, ne poslabša življenjskih pogojev. Zato je prav, da se na tem mestu zahvalimo slehernemu od njih, da so s svojim razumskim pristopom delovali v korist lokalne skupnosti. Zato smo danes lahko ponosni, da smo modernizirali in rekonstruirali to cesto, ki vodi v kar precej naseljeno območje, ki bo v prihodnje še malenkost bolj naseljeno," je v uvodu dejal župan Miran Sta-novnik. Cesta je opremljena z novo javno razsvetljavo in zelo lepo načrtovana, tako da jo bo izvajalec uvrstil med svoje referenčne projekte. Obnova je si- cer trajala dlje, kot je bilo sprva načrtovano. Krivo je bilo tudi neugodno vreme, zaradi katerega so se odgovorni za gradnjo odločili, da počakajo na ustrezne vremenske razmere, ki ne bodo negativno vplivale na kakovost del. V nekem trenutku je pretila celo nevarnost zdrsa stanovanjske hiše, zato so izločili vsako tveganje. Deloma pa je k zamudi pripomoglo tudi pomanjkanje kadra KPL na začetku. Kljub temu lahko rečemo, da je obveljal stari slovenski pregovor: slab začetek, dober konec. Tudi zato so z deli zaključevali še konec maja in na začetku junija. Župan Stanovnik je z velikim veseljem in zanosom prerezal trak ob odprtju in zbrane nagovoril z besedami: "Lahko rečemo, da smo zelo ponosni, da smo uspeli odpreti to cesto na dan občinskega praznika 30. maja. Najbolj me veseli, da smo zagotovili zadovoljstvo sosedov, ki mejijo na to cesto, saj so bili nenehno na udaru." Odprtje je spremljalo veliko zadovoljnih obrazov, cele družine, otroci in celo narodne noše, kar pove veliko o projektu. Občani, ki živijo ob Rimski cesti, so po uradnem delu, torej pozno popoldne, povsem samoiniciativno orga- nizirali piknik oziroma druženje z delavci in izvajalci, s katerimi so se družili pol leta. Nenazadnje je to lepa gesta za delavce, ki večinoma prihajajo iz republik nekdanje Jugoslavije in so v tem času spoznali tudi slovensko gostoljubje. To je doba, ki ni zanemarljiva in jo lahko primerjamo s služenjem vojaškega roka. "Vse to me navdaja z optimizmom, saj smo se naučili, kako je treba v takšnih primerih ravnati z občani, na kaj je treba biti pozoren. Morda sem rekel že velikokrat, ampak bom še ponovil, resnično se zahvaljujem vsem za potrpežljivost in sodelovanje, saj so bili potrpežljivi tako do nas, investitorjev, kot do izvajalcev in lahko rečem, da gre tu za kataloški primer, kako lahko občani aktivno sodelujejo s svojim razumevanjem v prid tega, da se dviguje nivo infrastrukture v naši občini. Če želimo biti nekoč sodobna občina tudi po tej plati, je sodobna infrastruktura platforma, na kateri omogočimo ljudem, da se lažje gibljejo v našem prostoru in bolje počutijo zaradi višje stopnje varnosti na cesti, kar se na koncu odrazi tudi v kakovosti bivanja," je zaključil Miran Stanovnik. Besedilo in Joto: Peter Kavčič NflS Občina Log - Dragomer 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Člani ŠD Dragomer - Lukovica pokazali svoje srce Prvega junija ob 19.30 je predsednik Športnega društva Dragomer - Lukovica Mark Winterleitner v športnem parku Dragomer odprl dobrodelni teniški dogodek, ki so ga člani društva skrbno načrtovali več mesecev. Dogodek so v sodelovanju s Centrom za socialno delo Vrhnika poimenovali 24 UR DOBRODELNEGA TENISA. K sodelovanju so povabili teniške igralce, ki so s svojo prisotnostjo in igrami vseh 24 ur kazali srčnost, požrtvovalnost, dobrodelnost in sočutje do sočloveka. Na teniških igriščih v ŠP Dragomer se je zbralo veliko znanih osebnosti iz sveta športa in politike. Na igriščih so med drugimi svojo srčnost pokazali: priznani slovenski teniški igralec Andraž Bedene, župan Brezovice pri Ljubljani Metod Ropret, župan občine Log - Dragomer Miran Sta-novnik in evropski poslanec Ivo Vajgl. Svojo teniško spretnost je v sklopu teniškega maratona pokazal tudi Zdravko Eržen iz društva paraplegikov Gorenjske, ki je teniški lopar vihtel popolnoma konkurenčno ostalim igralcem, čeprav je za premikanje uporabljal Tudi bralci odhajamo na počitnice Bralni krožek uspešno zaključuje bralno sezono 2017/2018 in člani si bomo zaslužili tudi nekaj pravih počitniških dni. Brez knjige gotovo ne bo šlo, a za poletno branje včasih zadošča kar kakšna zgodbica iz rumenega tiska, privlačen ljubezenski roman, za koga potopis ali kriminalka. Vsekakor nekaj, kar ne terja poglobljenega razmišljanja in dobre koncentracije. Torej zabavno, prijetno in lagodno branje za prihajajoče vroče dni. Zaključili pa smo vendarle s slogom, ki smo ga vajeni. Na novo smo odkrili (nekateri prav dobesedno) avtorja Andreja Arka in pobliže spoznali njegovo knjižno delo Gaudeaumus. Kot nalašč se naslov pokriva z dogodki teh dni, ko generacije obujajo spomine in proslavljajo okrogle obletnice zaključka šolanja na osnovnih in srednjih šolah. Nekateri se srečujejo pogosto in ohranjajo prijateljske vezi, drugi z občutkom nelagodja skušajo priklicati v spomin nekdanje sošolce in sošolke in spet obuditi nekdanje dogodke. Andrej Arko, rojen leta 1947, je v sedemdesetih letih diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slavistike in germanistike. Nekaj časa je bil zaposlen kot novinar pri časopisu Delo, kasneje pa kot urednik kulturnih in literarnih oddaj na ljubljanskem radiu. Poezijo je prevajal (in jo najbrž še) iz več jezikov, italijanščine, nemščine, ruščine, srbohrvaščine in angleščine. Štejejo ga med boljše prevajalce in vredno je vzeti v roke tudi kak njegov prevod. Knjižno delo Gaudeamus vsebuje 19 pripovedi, ki jih je zbral nekdanji predsednik razreda Mitja. Ob petdesetletnici mature na gimnaziji so se nekdanji sošolci dogovorili, da bodo drug drugega seznanili s spomini na nekdanja skupna gimnazijska leta, ki so jih skupaj preživeli v istem razredu, in jih obogatili vsak s svojo kasnejšo življenjsko zgodbo. Zgodbe prikazujejo življenje v desetletjih po drugi svetovni vojni, kakor so jih preživljali mladi tistega časa. Njihove poti se marsikdaj in marsikje prepletajo, v marsikateri zgodbi bo bralec našel sebe ali svoje sošolce. Spominjajo nas na lastna doživetja, spomini iz šolskih klopi so podobni našim in z lahkoto se po- istovetimo s kakšnim od pričujočih piscev. Če sem v vas vzbudila zanimanje, sezite po knjigi, ne bo vam dolgčas. Za nami je še ena uspešna sezona prebiranja novejših slovenskih avtorjev. Ob tem ko se mnogi bojijo za usodo slovenskega jezika, mi ugotavljamo, da je avtorjev veliko in vse več je tudi literarnih del, ki vabijo, da jih vzamemo v roke. Bolj nas skrbi za bralce. Zlasti za tiste, ki zdaj zapuščajo srednješolske klopi in se odločajo za študij. Sodobne elektronske naprave skrajšujejo poti, po katerih smo včasih morali po znanje in vedenje. Knjiga je včasih zato zapostavljena, premalo cenjena. Meni pa se vendarle zdi, da je edina, ki ti ostane zvesta celo življenje. Ne zapušča nas niti v najtežjih trenutkih, zato je nikar ne zapustite vi sami. Ne le, da vam krajša urice, zaposluje in kravžlja možgane, približa nove in neznane kraje in ljudi, pogosto vam tudi predstavi, da v življenju ni ničesar, kar je zgolj črno ali belo. Od vas samih pa je odvisno, kateri barvni odtenek boste zaznali in sprejeli. Dragica Krašovec Pohod po mejah občine V soboto, 26. maja, smo se pohodniki iz Dragomerja in Loga v sklopu občinskega praznika odpravili na tradicio- nalni pohod po mejah občine. Pred odhodom so nam prijazne balinarke postregle ape-ritiv, kavo in sladke dobrote. Pot nas je vodila čez most na Lukovici in po trasi stare železniške proge na Brezovico, kjer smo se ustavili na kavici. Od tam smo odšli mimo vrtca v Radno in naprej v gozd. Ustavili smo se pri koči na Fajto-vem bregu. Koča je odklenjena in lahko si postrežeš s pijačo. Po lepi gozdni poti smo krenili proti Gradišču. Med potjo smo se posladkali z borovnicami, z Mišo pa sva našli tudi nekaj jurčkov. Na Gradišču (530 m) smo se vpisali v knjigo in nato nadaljevali pot na Debeli hrib (541 m). Po krajšem postanku smo se vrnili nazaj k balinar-jem, kjer nas je že čakala malica. Vodniku Alešu se zahvaljujemo za lepo pot in vodenje. J. Trček invalidski voziček. Med dolgim maratonom je bilo vzorno poskrbljeno za večerjo, zajtrk, malico, kosilo in pijačo. Za vso pogostitev se predsednik društva in podporni člani iskreno zahvaljujejo gostilni Ponvica, trgovini Mercator na Logu in županu Občine Log - Dragomer Miranu Stanovniku, ki je osebno poskrbel za veliko količino AVE Gril mesa, ki je na gasilskem žaru prijetno dišalo vseh 24 ur. Izvedbo plemenitega dogodka so podprla različna podjetja. ŠD Dragomer - Lu-kovica se iskreno zahvaljuje podjetjem Petrol, Špan in zavarovalniški agenciji Kapital ter seveda Gasilskemu društvu Dragomer - Lukovica za izkazano podporo ob organizaciji dogodka. Pri zahvalah ne smemo pozabiti niti na Občino Log - Dragomer, ki je omenjen projekt podprla tudi finančno, ter seveda na vse neposredne sosede športnega parka, ki so bili v času dogodka prikrajšani za ponavadi mirnejšo noč. Bandero Svečani zaključek 24-urnega dobrodelnega teniškega maratona je v soboto zvečer vodil Gašper Bolhar. Ob tej priložnosti so zbrane nagovorili župan Stanovnik, direktorica centra za socialno delo Andreja Rihter in predsednik športnega društva Mark Winter-leitner. Po podelitvi revijalnih pokalov in nagrad je sledil koncert skupine Ministri, ki so že tako veselo vzdušje še dodobra razvneli ter z igralci in ostalimi podporniki dobrodelnosti rajali pozno v noč. Predsednik Športnega društva Dragomer - Lukovica Mark Winterleitner se ob koncu še enkrat zahvaljuje vsem teniškim igralcem, obiskovalcem, sponzorjem in celotni podporni ekipi za vsako podarjeno uro prostovoljstva in vsak doniran evro. Ob dogodku smo uspeli zbrati kar 1500 evrov, ki jih je društvo predalo Centru za socialno delo Vrhnika. Za ŠD D - L M. W. Malo odmaknjen je že datum Velike noči, ki je bila letos 1. aprila. Toda zgodilo se je nekaj, kar smo opazili udeleženci velikonočne procesije pri fari na Brezovici na velikonočno jutro. Še lani je bilo ložansko bande-ro malo natrgano, letos pa se je bleščalo v vsej svoji lepoti. Izdelali so ga leta 1881 in letos je bilo po 138 letih prvič obnovljeno. Na eni strani nosi podobo Marije z Jezusom, na drugi strani pa je podoba Janeza Krstnika, zavetnika podružnice Log. Na praznik svetega rešnjega telesa 31. maja je bandero spet polepšalo večerno procesijo. Irena Saksida WttiiaSOpiS Občina Log - Dragomer_„,_„ „„jT © Društvo DVIG v maju ^ V naši univerzi za tretje življenjsko obdobje smo bili maja še zelo aktivni. Društvo Dvig vas vabi 11. julija ob 20.30 na teraso Toscane v Dragomerju. Ogledali si bomo video portret Emilije Erbežnik, prejemnice nacionalnega priznanja ACS za »izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja«. Vse življenje je vlagala v lastni razvoj »kot temelj za ustvarjalno sodelovanje in druženje na vseh področjih«. Darijan Novak nam bo predstavil pomen teh priznanj in vodil pogovor z našo vsestransko ustvarjalko Emilijo - Milko. Vljudno vabljeni! ž* ovte Potekali so tečaji francoščine, angleščine (prva skupina) in fotografije; izdali smo četrto številko revije Pogovori z občani, organizirali smo prireditev v okviru Tedna vseživljenjske-ga učenja - srečanje mentorjev, članov upravnega in nadzornega odbora ter piscev intervjujev ob izidu četrte številke revije Pogovori z občani. Študentje angleščine pa smo se sedem dni potepali po Škotski. Vendar se naše delo ni končalo, za člane in bralce Pogovorov pripravljamo presenečenje, rezervirajte si večer, 11. julija. Olga Drofenik DVIG-govi študentje angleščine na Škotskem Teden dni v maju smo spoznavali Škotsko in ob tem preverjali svoje znanje angleščine. Pred odhodom smo osvežili znanje o škotski zgodovini in vsak je naštudiral eno od znamenitosti, ki smo jih vključili v program potovanja, seveda vse v angleščini. Na Škotskem je vsak od nas opravljal tudi vlogo vodiča. Z najetim kombijem za 9 oseb smo potovali od Edinbur-ga do Forchabersa v Škotskem višavju in nazaj. Prvi in drugi dan smo se potepali po Edin-burgu v toplem večeru in sončnem dnevu. Naslednje jutro smo nadaljevali pot do Falkir-škega kolesa. To je vrteče kolo, s katerim spuščajo in dvigajo ladje. Višinska razlika med kanali je 24 m. To je tehničen dosežek, dvig ali spust kolo opravi samo z uporabo teže in mini- malno porabo energije. Kolo je odprla kraljica leta 2002. Naprava omogoča ponovno uporabo kanala med Glasgowom in Edinburgom. Ogledali smo si še mogočni grad Stirling, kjer so kronali škotske kralje, in palačo Scone, nekdanji samostan in kraljevo rezidenco. Četrti dan smo se v destilarni Edra-dour naučili, kako so nekoč in še danes proizvajajo viski, in tudi to, kako ga pravilno pijemo. Ogledali smo si še grada Blair Athol in Balmoral v osrčju Škotskega višavja, kamor prihaja angleška kraljica prvi teden v avgustu. Peti dan smo v Forchabersu opazovali škotske višavske igre: tekmovanje otrok od 4. leta naprej v škotskem dr- žavnem plesu, koncerte dudar-jev, metanje hlodov in uteži ter lov psov na plišasto lisico. Na poti v pristaniško mesto Oban smo se ustavili še v mestu Fort Augustus, kjer smo opazovali dvigovanje ladij z nižjega na višje ležeče jezero - ta kanal povezuje Severno morje z Atlantikom. Šesti dan nam jo je zagodlo vreme. Zato smo si lahko ogledali le prestolnico otoka Mulla, ogledu otočka Ione, od koder se je širilo krščanstvo in kjer so pokopavali kralje, ter vožnji okoli otočka z ladjico pa smo se morali odpovedati. Sedmi dan smo se sprehajali po prekrasnem cvetočem parku okoli gradu Inverary, občudovali največje sladkovodno jezero Loch Lomond, ustavili smo se v eni najlepših vasic Luss in pripotovali v Glasgow. Zadnje dopoldne smo preživeli v Glasgowu. Program potovanja in vse rezervacije smo pripravili sami, največ je naredila Irena, ko je odpovedalo naše znanje informacijske tehnologije, je vskočil mladi Miha, šoferski izpit z vožnjo po Škotski pa je z odliko opravil študent angleščine Miha. Čez 2 leti se bomo odpravili na Irsko. Študentje angleščine pri mentorici Olgi Mladi po srcu so bili gostje na letnem koncertu MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo Mešani pevski zbor iz naše neposredne soseščine, ki ga zelo strokovno vodi ga. Ksenija Pirc, enkrat letno priredi letni koncert in predstavi aktualni program. Vsako leto na koncertu gostijo še kakšen drug zbor, glasbeno skupino ali posameznika. Letos je ta čast pripadla "naši" ložansko-dragomerski skupini Mladi po srcu, ki jo vodi g. Iztok Urbanc iz Dragomerja. "Mladi" so zapeli šest pesmi in na koncu z gostitelji še Čebe- larja ter kot dodatek na željo občinstva še vsem dobro znano V dolini tihi. Letni koncert 1. junija v gasilskem domu na Drenovem Griču je tako minil v prijetnem druženju dveh sosedov, ki ljubita petje. Izlet v Rezijo V četrtek, 7. junija, ob 8. uri smo se člani DU Log pri Brezovici podali na dolgo pot na skrajno zahodno stran slovenskega prostora. Tokrat avtobus ni bil poln, je bil pa izredno udoben in na Logu nas je pričakal g. Gregor, ki je bil naš vodič. Kavico in obvezne borovničke smo si privoščili na goriški strani, nato pa smo prestopili mejo in naš prvi postanek je bil v Čedadu, majhnem mestu z bogato zgodovino. Mesto je bilo leta 2011 uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine in je kulturno središče Beneških Slovencev. Sprehodili smo se čez visok kamnit Hudičev most, pod katerim teče smaragdna reka Na-diža. Ogledali smo si mogočno katedralo Santa Marija Assunt in se malo sprehodili po ozkih ulicah starega mestnega jedra. Vreme se kar ni moglo odločiti, ali bi deževalo ali ne, nazadnje se je le ustalilo in do konca izleta ostalo suho. Pot smo nadaljevali v Pušjo vas (Venzone). To je izredno ljubko obzidano mesto, čeprav se imenuje vas. Zaščiteno je kot državni spomenik in je najbolje ohranjeno srednjeveško utrjeno mesto v Furlaniji - Julijski krajini. Po dveh silovitih, uničujočih potresih leta 1976 (6. maja in 15. septembra) v Pušji » NOS Občina Log - Dragomer 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » vasi ni ostala cela niti ena stavba. S pomočjo države in Unesca so mesto obnovili in mu vrnili nekdanji sijaj. Po ogledu smo se odpeljali do Rezije, najbolj zahodne doline slovenskega etičnega ozemlja. Naselja čepe na obeh bregovih hudourniške reke Rezije. "Rozijanska dolina", kot ji pravijo domačini, je bila z vseh strani odsekana od slovenskega zaledja, odprta je bila le na zahodno stran, kjer živijo Furlani in Italijani in slovenšči- na je tu šla svojo pot, saj sem ni nikoli prišla kot knjižni jezik. Zaradi takšne izoliranosti se je izoblikovala tudi drugačna narodna zavest, ki ne vidi svojih narodnih korenin v Slovenstvu, ampak govori raje o rezijanski pripadnosti. Dolino je leta 1976 (kot celo pokrajino) hudo prizadel potres. Po tem dogodku se je življenje zelo spremenilo, kar nam je v Rozajanskem dumu (kulturnem domu) v Ravenci povedal domačin Sandro. Predstavil nam je svoje narečje in narečja ostalih štirih glavnih rezijanskih vasi. Leta 1994 je nizozemski slavist Han Steenwijk izdal pravopis, ki so ga Rezijani sprejeli in rezi-janščina je postala novi knjižni jezik. Vendar pa ga v dolini govori in piše vse manj ljudi. Po potresu sta dve vasi ostali nenaseljeni, pet pa jih je naseljenih. V potresu so bile porušene vse hiše in hlevi, vasi so sicer pozidane na novo, a v duhu novega časa. Rezijani so ohranili mnoge stare običaje, šege, plese in pesmi, ki jih še vedno gojijo in s sodelavko sta zaplesala en tak arhaičen ples, pri katerem se plesalca ne dotikata. Ugotovil je, da na žalost nimajo obetavne prihodnosti, kajti precej se jih je izselilo iz doline, zakoni so mešani, rodnost je majhna, v šoli se učijo samo italijansko. Na koncu je povedal, da se spominja, da je kot otrok v gostilni pogosto slišal, da so peli slovenske pesmi in potem nas je spodbudil, da smo skupaj zapeli pesem Dekle je po vodo šlo. Z mešanimi občutki smo zapustili dolino in se z avtobusom po Kanalski dolini mimo Trbiža odpeljali na slovensko stran, kjer so nas v Mostah pri Žirovnici že čakali s poznim kosilom. Domov smo se pripeljali v večernih urah že rahlo utrujeni od dolge vožnje, vendar polni vtisov. Irena L. Imamo novega flosarja - splavarja Moram vam sporočiti, da se naši občini Log - Dragomer obeta naval turistov, saj imamo v našem društvu novega flosarja. Seveda to še ne bo jutri, ker moramo čez naš kraj speljati še reko Dravo, če pa to ne bo mogoče, pa vsaj Ljubljanico. Z delom smo torej začeli in upam, da se ne vmeša kakšna inicia- tiva, sicer bo naš projekt padel! Naj začnem na začetku: marca smo načrtovali in potrdili točen datum splavarjenja po reki Dravi. Teden dni pred izletom je stric »Gugl« napove- doval močno deževje za ta dan, vendar se je kasneje premislil in nam postregel z boljšo napovedjo. Zato smo se zdaj že dobri znanci našega društva odpravili na Koroško. Pred prvim ciljem - Slovenj Gradec - smo na avtobusu degustirali Tine-tovo medico, že preizkušen Jožin orehovček, opravili smo tudi kratek postanek za kavi-co. Potem smo zagledali mesto Slovenj Gradec, ki razmejuje deželo Koroško od Štajerske in Pohorje od Karavank. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru, si ogledali lepo cerkev sv. Elizabete, ki je tudi najstarejša stavba v mestu. Poleg nje stoji skromna špitalska cerkvica sv. Duha, kjer so zaradi njene posebnosti snemali nadaljevanko o Primožu Trubarju. Slovenj Gradcu je častni naziv - mesto, glasnik miru - podelil OZN, na kar spominja kip Gandi-ja v mestnem jedru. Prav v centru mesta pa stoji tudi kip venetskega konja, ki predstavlja venetsko teorijo o izvoru Slovencev, s katero so nekateri raziskovalci oblikovali hipotezo, da Slovenci nismo potomci Slovanov, pač pa Venetov. Šlo naj bi za praslovansko ljudstvo Veneti. Ko smo se posladkali s sladoledom in odžejali, smo nadaljevali pot skozi Dravograd do Mute, kjer so nam v pristanu koroški splavarji priredili sprejem s harmoniko in nagovorom o zgodovini splavarjenja po reki Dravi. Za korajžo so flo-sarske frajle postregle z rženim kruhom, soljo in domačim žganjem. Za dobro voljo na splavu je poskrbel splavarski humorist Miha s svojim programom, za glasbo pa harmonikar. Med krajšo vožnjo so nam postregli s flosarskim golažem in krstili nove tri flosarje. Eden od njih je bil naš predsednik Jože, ki se je na testih odlično izkazal. Kar kmalu smo doživetje na splavu pustili za sabo, saj smo se na poti domov ustavili še pri fontani piva v Žalcu. Kaj naj rečem?! Okusno, zanimivo in čip na kozarčku piva se je kar hitro praznil, zato smo naredili še zadnjo postajo na Trojanah. Na Koroškem je bilo fino in morda med poletjem ponovimo spla-varjenje po Ljubljanici z našim novim flosarjem. Spremljajte naša obvestila na kozolčku pri balinišču in pojdite z nami! Inka Majska čajanka DU Log pri Brezovici Za nami je še ena prijetna pa tudi zanimiva in poučna čajanka. Udeležba je bila dobra, saj se nam je obetalo predavanje o našem kraju, Logu. Gospod Marjan Gregorčič, naš sokrajan, je bil namreč tako prijazen, da nam je posvetil celo popoldne in imel predavanje o zgodovini in razvoju Loga vse od rimskih časov. S to tematiko se ljubitelj- sko ukvarja že sedem let in je v raznih državnih, mestnih in škofijskih arhivih, katastrih ter knjigah rojstev, porok in smrti odkril, kdaj se je prvič omenjal naš kraj, kdaj se prvič pojavi na zemljevidih in v katastrih, koliko je bilo prvotno prebivalcev oziroma kmetij, kako se je kraj razvijal in širil skozi preteklo in polpreteklo zgodovino, kakšen je bil takrat položaj kmeta in še in še. Naredil je tudi kar nekaj rodovnikov starih družin, raziskal je ženino rodbino nazaj v preteklost, vse tja do leta 1630. Med predavanjem so udeleženci, ki so pravi domačini, povedali tudi marsikatero zanimivost, ki so se je spomnili še iz mladosti. Po predavanju so nam naše izvrstne organizatorice in kuharice ter slaščičarke pripravile pravo presenečenje, saj so skuhale domače jedi iz teh krajev, ki so jih naši predniki nekoč jedli. Oblizovali smo se ob odličnem mlečnem močniku, pripravljenem po starem receptu, ki ga je pripravila Sonja, Kati nam je predstavila izredno okusno sladko-kislo jed s fižolom in sadjem »fižlovc«, moč smo nazaj dobili z okusno klobaso in "zasko", posladkali pa smo se z Marinkinimi izvrstnimi buhtlji ter Rafkino potico. Seveda smo vse poplaknili z izvrstno domačo kapljico, pa čaj seveda ni manjkal, saj je bila vendar čajanka! Ob jedači in pijači se je razvila živahna debata o kraju, starih družinah, njihovih življenjih in usodah, kolikor se jih je še kdo spominjal. Zelo na kratko bom poskušala povzeti glavne zanimivosti predavanja o razvoju Loga, ki nam jih je gospod Marjan zaupal, saj je ta tema zanimiva za nas, Ložane. Zgodovina našega kraja je pestra, saj je bil Log prvič omenjen že v rimskih časih, takrat je »Pri Mlinčku« stal »miljni kamen«, od tam je bilo 9 milj do Ljubljane. V 3. st. n. št. je tu tekla meja med Logom in Akvilejo (Oglejem), ki je bila tudi meja med ljubljansko in oglejsko škofijo. Tega mejnega kamna danes ni več. Ker se je promet med Dunajem in Trstom povečal, so ob cesti nastajale furmanske gostilne, na Logu so bile znane tri. V 16. st. so zgradili cerkev Janeza Kr-stnika na Skalci. V naših krajih je bil delni lastnik gozdov tudi nemški viteški križevniški red in v gozdu nad Logom so še danes vidni mejni kamni z oznako viteškega reda. Kmetije na tem ozemlju so spadale pod ljubljanski magistrat, kmetje so bili le uporabniki. Gospod Marjan nam je zelo slikovito prikazal življenje kmeta v naših krajih v daljni preteklosti. Leta 1650 je bilo na Logu 10 kmetij, 1901 pa že 50 hiš. Leta 1730 je nastal prvi zemljevid Loga. Rojstva, poroke, smrti so se začeli zapisovati okoli leta 1563. Do leta 1703 so vse te dogodke vodili v knjigah pri sv. Petru v Ljubljani, potem pa so ustanovili brezoviško škofijo in so dogodke beležili v njene knjige. Življenje kmeta je bilo težko, bilo je veliko otrok, plačevati so morali tudi do 70 različnih davkov in delati tlako ter oddajati kmečke pridelke gospodi. Marsikdo se je preza-dolžil, tako da so kmetije propadale, veliko se jih je izselilo v Ameriko, največ okoli leta 1870. Kraj se je seveda skozi zgodovino širil in razvijal, s cesto je bil povezan z Dunajem in Trstom ter Ljubljano. Leta 1895 je začel voziti tudi vlak, glavni pobudnik za izgradnjo proge je bil ljubljanski župan Hribar. Na območju Loga so pred letom 1900 kopali tudi železovo rudo, na Drenovem Griču pa črni premog. Leta 1937 je nastala Občina Log in župan Ivan Remškar je bil zelo zaslužen za razvoj kraja ter izgradnjo loške šole. Ustanovili so gasilsko društvo, pobudnika sta bila župan in ravnatelj šole Valentin Vrhovec. Tudi za kulturo so poskrbeli in ustanovili »pleh musko«, za šport pa so leta 1960 zgradili loško skakalnico, ki jo je skonstruiral Stanko Bloudek, a je danes ni več. Gospodu Marjanu smo se iz srca zahvalili za poučno popestritev našega upokojenskega vsakdana. Marjeta Filipič, foto: Sonja Kesič N OS Skupne strani 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [60j MDJA KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUbLJANIUA it. 22 Na svetu gozdovi pokrivajo okoli 30% površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih, v Evropi 32%, v Sloveniji pa kar 60%. Slovenija je za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Les je že od začetka človeškega razvoja predstavljal pomembno surovino za gradnjo in izdelavo orodja, služil pa je tudi kot energent. Prisoten je bil skozi vsa zgodovinska obdobja, vendar se je zaradi občutljivosti redko ohranil. Vrhnika je v svetu znana predvsem po izjemnih arheoloških najdbah iz mokrega lesa. OHRANJANJE ARHEOLOŠKEGA MOKREGA LESA Les je zgrajen iz celic, kot vsak živ organizem. Celice se med seboj razlikujejo glede na namen, ki mu služijo (transport vode, presnova, hramba rezervnih snovi, trdnost). Razporejene so v koncentričnih krogih, letnicah. Celice so večinoma podolgovate, usmerjene vzdolž rasti lesa z votlo notranjostjo. Celična stena je grajena iz treh glavnih sestavin: celuloze, hemiceluloz in lignina. Celuloza je nerazvejan polisaharid, ki ga gradi nekaj sto do nekaj tisoč molekul glukoze, in omogoča vzdolžno stabilnost lesa. Lignin sestavljajo aromatske strukture. Povzroči olesenitev celic. V celicah lesa se nahaja tudi voda, v kateri so raztopljeni minerali in hranilne snovi iz zemlje ter ogljikovi hidrati, ki nastajajo v listih. Voda se nahaja tako v votli notranjosti celic (imenujemo jo prosta voda) kot tudi v celičnih stenah, fizikalno povezana s celičnimi stenami (imenujemo jo vezana voda). V arheološkem lesu iz mokrih okolij celulozo, ki so jo razgradili mikroorganizmi, nadomesti voda, tako da se oblika predmeta ohrani. Ko arheološki predmet izkopljemo, začne voda, ki Vzorčenje lesa v depozitoriiu, foto: David Badovinac je dotlej zapolnjevala celice, izhlapevati. Ker so celice poškodovane in posledično bolj občutljive na fizikalne spremembe, izhlapevanje vode povzroči kolaps celic. Posledica je močno krčenje lesa in nastanek razpok. Arheološki moker les, ki se je stoletja ali tisočletja obdržal v mokrih okoljih, lahko ohranimo na več načinov. Ločimo med pasivno konservacijo, kjer predmete ohranjamo v stanju, v kakršnem smo jih odkrili ter aktivno konservacijo, kjer predmete ohranjamo s posegom v predmet. Pri pasivni konservaciji predmete ohranjamo v istem okolju kot smo jih našli. Predmete očis- NOVCE timo, dokumentiramo ter vzorčimo, nato pa jih vrnemo v prvotno okolje. Na mestu samem jih mehansko zaščitimo ter glede na dostopnost in stopnjo ogroženosti definiramo obseg in dinamiko preventivnih pregledov z vzorčenji. S pomočjo piezometrov se spremlja nihanje talne vode, z vzorčenjem lesa, sedimentov in vode pa mikrobiološke in fizikalno-kemijske spremembe. Kadar so predmeti iz mokrega lesa na najdiščih ogroženi zaradi gradnje, onesnaženja tal ali vode, regulacije vodnih tokov in podobno, jih prestavimo v okolje čim bolj sorodno tistemu, v katerem so bili najdeni. Takšno okolje smo vzpostavili v podvodnem depozitoriju v Verdu pri Vrhniki. Postavljen je v severovzhodnem delu ribnika Divjak, na relativno ravnem dnu, ki polagoma pada od severa proti jugu, na globini 5 m - 5,5 m. Lesene ploščadi so postavljene druga ob drugi vzporedno z daljšimi stranicami in sestavljajo približno vodoravno površino v velikosti 4 m x 16 m. Sidrane so 0,5 m - 1 m nad sedimentom. Trenutno v depozitoriju na izbranih vzorcih ar- ne da bi le-ti med posegom spremenili obliko. Pravilno konserviranje lesa prepreči vsakršne vidne spremembe na predmetu, omogoči razstavljanje in ohrani vidno strukturo lesa ter sledi obdelave. Posege na splošno razdelimo v tri skupine: 1. Postopki, kjer iz lesa izločimo vodo, celičnih sten pa ne ojačamo. Liofilizacija je postopek, kjer predmet globoko zmrznemo, voda pa pod nekoliko znižanim pritiskom iz njega sublimira. Ker je predmet zmrznjen, se njegova oblika ne spremeni. Previdnost je potrebna pri ponovnem vračanju predmeta na sobno temperaturo, saj lahko takrat nastanejo manjše poškodbe. Postopek je primeren le za lesene predmete, ki niso močno razgrajeni in vzorce. 2. Postopki, kjer vodo iz predmeta zamenjamo z vodotopnimi snovmi, npr. s smolami (melamin-ske smole), z voskastimi snovmi (polietilen glikol - PEG) ali s polisaharidi (saharoza). Proces bazira na difuziji snovi. Lesen predmet, ki vsebuje le vodo, namočimo v vodni raztopini utrjevalca. Voda iz predmeta se izmenjuje z vodno raztopino utrjevalca. Postopki se razlikujejo za različne uporabljene utrjevalce. Ponekod (melaminske smole) že na začetku pripravimo končno koncentracijo, drugod (polietilen glikol, saharoza) pa moramo za dosego primerne trdnosti lesa koncentracijo utrjevalca v vodi postopno povečevati. Predmete ob koncu postopka zelo počasi sušimo na zraku. 3. Postopki, kjer vodo v predmetu najprej nadomestimo z organskim topilom, nato pa predmet utrdimo s smolami, topnimi v organskih topilih. Pri teh postopkih vodo v predmetu najprej nadomestimo z organskim topilom (najpogosteje etanolom). V drugi stopnji etanol nadomestimo z etrom. Tretja stopnja je namakanje predmeta v smoli (damar) raztopljeni v etru. Predmet sušimo v vakuumu. Postopek je dolgotrajen in drag. PROGRAM VODENJA ZA SKUPINE UČITELJEV Za najavljene skupine učiteljev nudimo brezplačna 60 minutna vodenja po razstavi s kratko predstavitvijo pedagoških programov. Več na: info@mojaljubljanica.si NAPOVEDUJEMO: 8. september 2018 IZMENJAVA UČBENIKOV, DELOVNIH ZVEZKOV IN KNJIG V soboto, 8. septembra v razstavišču Moja Ljubljanica organiziramo izmenjavo učbenikov, delovnih zvezkov in knjig za naslednje šolsko leto. Ob koncu šole marsikdo pospravlja šolske potrebščine, skupaj z učbeniki ter delovnimi zvezki. V primeru, da naštetega v prihodnosti ne boste več potrebovali, lahko stvari shranite do septemberske izmenjave. S to izmenjavo želimo spodbuditi kroženje šolskih gradiv. Poleg tega bomo zbirali tudi šolske potrebščine (zvezke, barvice, svinčnike ipd.) za socialno ogrožene otroke. V primeru, da se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, lahko stvari oddate tudi na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica skozi celo poletje. Tukaj bodo gradiva počakala do septembra, ko bodo na voljo za izmenjavo. Več na: www.mojaljubljanica.si info@mojaljubljanica.si heološkega mokrega lesa iz različnih obdobij poteka testiranje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških dejavnikov, ki vplivajo na razgradnjo in strukturne lastnosti arheološkega mokrega lesa. Raziskave bodo odgovorile na vprašanje, ali je podvodni depozitorij primerno okolje za dolgoročno hrambo lesenih arheoloških najdb. Aktivna konservacija lesenih arheoloških predmetov iz mokrih okolij je zahteven poseg. Les je običajno močno razgrajen in vsak nepravilen poseg lahko povzroči trajne poškodbe na predmetu. V svetu so razvili številne metode, s katerimi iz arheoloških predmetov izločijo vodo, 5.200 let staro leseno kolo z osjo s kolišča Stare Gmajne in 40.000 let staro leseno konico iz Ljubljanice so z melaminsko metodo konservirali v Rimsko-germanskem muzeju v Mainzu. Konservacija mlajšeželeznodobnega deblaka s konca 2. stoletja pr. n. št., ki smo ga leta 2015 dvignili iz struge Ljubljanice, pa poteka z isto metodo v delavnici Restavratorskega centra ZVKDS. Po uspešnem zaključku prve, najobsežnejše faze čiščenja v deminiralizirani vodi, je bil deblak v juniju potopljen v melamin-sko smolo. V razstavišču ga pričakujemo v drugi polovici naslednjega leta. 2018 JULIJ-AVGUST SKARABEJ Z VRHNIKE OBČASNA RAZSTAVA JUNIJ - SEPTEMBER 10.00-18.00 r'! FÏFU&IKA51WEHIJA SLUŽflA VKJtK BWifeKE SlrMULÏ ïft KAÎVÛ J Ht EVROPSKO KOHE3JSMO POLITIKO Öeb grant* www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Uasčasopis Skupne strani ^ na!l0>: O ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE O zalivanju vrtov Na voljo je več vrst zastirk, a glavno je, da zastiramo obilno, 5 cm na debelo po celotnih gredicah. Okopavanje ni namenjeno le odstranjevanju plevela. Z njim razbijemo zgornjo plast zemlje tal, porušimo vodne kanalčke in omejimo izhlapevanje vode. Ste se kdaj vprašali, kdo sredi poletja zaliva vse te zelene gozdove, ki obdajajo našo deželo? Kdo skrbi, da ne ovenijo travniške cvetlice? Morda se vam zdi vprašanje malo smešno. A narava ima sistem, v katerem tudi sredi poletja redko huje utrpi zaradi pomanjkanja vode. Suša se vedno najprej pojavi na intenzivno obdelovanih tleh in ne na gozdnih tleh, saj so ves čas zastrta z debelo plastjo humusa in odpadlega listja, ki se počasi kompostira. Takoj ko tla zastremo, zmanjšamo izhlapevanje vode. Če to prakso prenesemo na vrt, takoj zmanjšamo potrebo po zalivanju vrtnin. Potreba po zalivanju vrta, na katerem uporabljamo obilno zastirko, se občutno zmanjša. Zalivanje je potrebno le v res dolgo trajajočih sušnih obdobjih. Gre torej za prakso prekrivanja tal, da niso gola in izpostavljena zunanjim dejavnikom. Na voljo imamo več vrst zastirk, a glavno je, da smo pri zastiranju pogumni in zastiramo obilno, 5 cm na debelo po celotnih gredicah. Pri tem velja pravilo: pred polaganjem zastirke na gredico le-to okopljemo in odstranimo Vabilo Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič napoveduje teme za julij: • petek, 6. julij 2018, ob 8.30: Kako s pravilno komunikacijo graditi odnos do strank, Andrej Plevnik, Neways petek, 13. julij 2018, ob 8.30: S pomočjo BaziWay kalkulatorja poiščite najboljše energetske dneve za vaš poslovni ali osebni uspeh petek, 20. julij 2018, ob 8.30: Razvojne priložnosti sodelovanja Turističnogostinske zbornice Slovenije in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič petek, 27. julij 2018, ob 8.30: Prednosti digitalizacije in brezpapirnega poslovanja ter časovni in finančni prihranki Vljudno vabljeni! plevel! Poletni čas je najprimernejši za uporabo grobih zastirk, kot so slama, listje, travni od-kos, seno, ovčja volna itn. Če zemljo prehitro prekrijemo z grobo zastirko, ki deluje na tla izolativno, se le-ta ne bodo dovolj segrela in posledično bodo sadike zastale v rasti. Vrtnin ne razvajamo z zalivanjem Če vrt že spomladi redno zalivamo, s tem razvajamo svoje rastline in jih naredimo odvisne od pogostega zalivanja. Takšen vrt poleti težko zdrži več kot dva dni brez zalivanja. Rastline razvijejo plitev koreninski sistem, saj vso vodo zaradi zalivanja pridobijo na površini, namesto da bi razvijale korenine globoko v zemlji in 'iskale' vodo v sami zemlji. So neodporne proti sušnim obdobjem in navadno tudi slabše založene s hranili. Ob sajenju in presajanju rastline dobro zali-jemo, da se ukoreninijo, potem pa postopoma zalivamo vedno manj, da razvijejo globok koreninski sistem in same skrbijo za založenost z vodo in hranili. Tako negujemo vrt, ki je čim bolj neodvisen od naše nege. Delavnici za prijavitelje drugega javnega poziva V okviru drugega javnega poziva za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Barja z zaledjem v programskem obdobju 2014-2020, ki je objavljen na spletni strani LAS Barje z zaledjem, sta bili za potencialne prijavitelje dve delavnici, in sicer 12. 6. 2018 na Vrhniki in 14. 6. na Brezovici. Na delavnicah smo podrobno predstavili drugi javni poziv, razpisno dokumentacijo, ki je spremenjena glede na prejšnji javni poziv, upravičene stroške, obvezne priloge k prijavnici in najpogostejše administrativne napake. Delavnici je vodila ga. Helena Čuk, ki je poleg objavljenega javnega poziva predstavila tudi izkušnje s prejšnjim javnim pozivom, prispelimi prijavami, načinom pregledovanja in ocenjevanja prijav. Udeleženci so dobili napotke, kako pripraviti kakovosten projekt, in se seznanili z najpogostejšimi napakami, ki so se pojavljale pri pripravi prejšnjih projektov. Za druge informacije lahko pokličete na gsm: 031/366-815 ali pošljete e-naslov na info@lasbarje.si. Gosta zasaditev gredic Osenčenost in prekritost tal, ki preprečuje izhlapevanje vode iz tal, dosežemo tudi z gosto zasaditvijo zelenjadnic. Obstaja pravilo treh četrtin, ki pravi, da rastline sadimo tako gosto, da se pri treh četrtinah končne velikosti zeleni deli rastlin stikajo. Tako nastane krošnja zelenja, ki prekriva oz. senči tla. Posledično se zmanjša izhlapevanje vode iz tal ter tudi rast plevela. Goste zasaditve so primerne predvsem za solate, korenje, rdečo peso, krompir, papriko, kapusnice, stročnice. Redno okopavanje Ko se gola zemlja na površini 'zaskorji', se začne pravo izhlapevanje vode. Z okopavanjem tal zgornjo plast zemlje razbijemo, porušimo vodne kanalčke in omejimo izhlapevanje vode. Okopavanje torej ni namenjeno le odstranjevanju plevela. Tudi če ga na vrtu ni, poleti redno okopavamo vse gredice. Zato so starejši kmetje ob moč- >h ni suši vinograde okopavali, da niso izgubljali dragocene vlage v tleh. Kapljično zalivanje Enakomerno in konstantno zalivanje po kapljicah, tik ob tleh pri posameznih rastlinah, poenostavi in olajša delo mnogim pridelovalcem. Od tam se je praksa prenesla tudi na domače vrtove in v rastlinjake. Taka rešitev terja začetno investicijo v sam sistem in kasnejše obnavljanje. Težava nastane zaradi zamašitve luknjic zaradi slabe filtracije vode. Zaradi konstantnega dovajanja vode na površino tal imajo rastline plitev koreninski sistem. Navidezno rahlo zalivanje pa na koncu prinese precej veliko porabo vode. Predstavljene rešitve so za domače potrebe precej boljše in porabijo manj vode. O poletnem zalivanju vrtov sta nam z nasveti pomagala Robert Špiler in Tjaša Štruc (www.vrtobilja.si). ■»¡SkMinciDA ! ' Dragomer, Pod Lovrencem 1 Nov delovni čas: pon-pet od 9-16h sobota 8-13h TRGOVINA C- 1 SESTAVITE SI KOMPOSTNIK ali zabojnik za urbano vrtnarjenje i POKROV DNO STRANICA LAS flftKch SAMO V BIOBRAZDI! Naročnikom na revijo Biobrazda priznamo 5 % popust na sestavne dele combox! Več na www.biobrazda.si N OS Skupne strani 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 V soseščini odprli pasji hotel Vsi lastniki psov ste se že kdaj znašli v zadregi, kam z vašim ljubljenčkom v času vaše odsotnosti. Takih skrbi je lahko konec, kajti na Rakitni namreč odpirajo čisto nov hotel za pse, Varstvo psov Repek, kjer se bo vaš kuža počutil kot doma. Lokacija je daleč od prometne ceste, oskrbniki pa so stalno prisotni in veliki ljubitelji psov. »Vaši kužki bodo čez dan spuščeni v ograjenem izpustu z igračami in pasjimi igrali (ter seveda obveznimi bazenčki), vsaj trikrat na dan se bodo sprehodili po bližnjih gozdovih in travnikih - zahtevnejši bodo lahko odšli tudi na daljše potepe proti Krimu, Rotovcu in Španovem vrhu. Ker koncept varstva temelji na prostem druženju in igri, lahko sprejmemo samo nea-gresivne in socializirane pse. Prav tako je število omejeno na 6 do 8 psov, da se lahko vsakemu posvetimo v največji meri,« je pojasnila Nataša Podlogar iz Varstva psov Repek. Za več informacij in rezervacijo termina lahko pokličete na št. 041/732-691 (Nataša) ali obiščete spletno stran www.varstvo-repek.eu oziroma facebook profil @varstvo.repek. Prenova prostorsko gradbene zakonodaje S 1. junijem 2018 so se začeli uporabljati novi zakoni s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov: Gradbeni zakon, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ter Zakon o urejanju prostora. Spremembe, ki jih prinaša Gradbeni zakon, objavljen v Uradnem listu RS, št. 61/17 dne 2. 11. 2017, so med drugimi: - pridobitev gradbenega dovoljenja ni več potrebna za enostavne objekte, vzdrževalna dela na objektu, vzdrževalna dela v javno korist, začasne objekte in za odstranitev objektov, - možnost, da na zahtevo investitorja upravni organ izda predodločbo, v kateri odloči glede posameznih vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem določenih pogojev: skladnosti z določbami prostorskih aktov, skladnosti s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, odloči glede zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe ipd., - možnost pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku, - integracija gradbenega dovoljenja in okolje-varstvenega soglasja v en sam postopek, - prijava začetka gradnje tudi za odstranitev objektov, - spremenjen postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja z opustitvijo tehničnih pregledov za manj zahtevne objekte (razen za objekte z vplivom na okolje), - možnosti legalizacije nekaterih izvedenih gradenj pred uveljavitvijo tega zakona. Prav tako sta bili na podlagi Gradbenega zakona sprejeti: - Uredba o razvrščanju objektov (Uradnem listu RS, št. 37/2018), ki določa klasifikacijo vrst objektov glede na namen uporabe in podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov ter njihovo razvrstitev. - Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18), ki določa podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj in prijave gradnje po Gradbenem zakonu, ter obrazce za postopke, povezane z graditvijo objektov. Podrobnejše informacije si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ graditev/ Upravna enote Vrhnika 20 let Društva rejcev drobnice Notranjske V nedeljo, 10. 6. 2018, je Društvo rejcev drobnice Notranjske praznovalo 20-letnico delovanja. Okrog 10. ure smo se začeli zbirati pred gasilskim domom v Podlipi, kajti v tej vasi je že nekaj let sedež društva. Udeleženci so prihajali iz vseh koncev, saj društvo združuje člane iz devetih občin, največ pa jih je iz občin Vrhnika, Dobrova -Polhov Gradec in Horjul. Na dvorišču je že dišalo po golažu in svežem domačem kruhu. Pripravljali smo žar za peko hrenovk in čevapčičev iz ovčjega mesa, pa tudi na krompirček nismo pozabili. Vendar pa je bilo treba na te dobrote še malo počakati. Ob 11. uri se je v dvorani začela uradna slovesnost. Predsednik društva Janez Fortuna je na kratko predstavil delovanje društva in njegov glavni namen: druženje z izmenjavo izkušenj, strokovno izobraževanje, sodelovanje s sorodnimi društvi in skupno iskanje rešitev za izboljšanje pogojev reje drobnice ter prodaje izdelkov. Povezovalka programa Barbara Kuzmič je nato na oder povabila predsednika KS Pod-lipa, Boštjana Jurjevčiča, ki je poudaril, da je vesel, da so v teh krajih tako zavzeti rejci drobnice, ki skrbijo za ohranjanje naše kulturne krajine, da se travniki in pašniki ne zaraščajo. S spodbudnimi besedami, polnimi zagona, nas je pozdravil tudi predsednik Ovčerejskega društva Kamnik Janez Pavlič. Društvi že vrsto let sodelujeta. Delujeta na podobnih območjih -hribovitih, težkih za obdelovanje. Tudi število članov v posameznem društvu se giblje okrog 35, tako da skupaj lažje in ceneje organiziramo strokovne izlete in tudi nekatere druge dogodke. Tajnica društva Simona Košir je nato prisotne povabila, naj si v spodnjih prostorih ogledajo, kupijo ali pa izdelajo svoj polsteni izdelek. Eva Fabjan-čič je razstavila svoje polstene izdelke in prikazala postopek suhega polstenja z iglo. Otroci so se ji z veseljem pridružili in začeli z ustvarjanjem, zraven pa se je slišalo vrtenje kolovrata. Gospa Ana Bradeško je pokazala, kako narediti dolge volnene niti na starem kolovratu, ki je dolga leta sameval na podstrešju. Lani pa ga je gospa na pobudo članice društva spet usposobila za delo. Če bo šlo po načrtih, bo svoje znanje prenesla na mlajše člane društva. Na pomoč pri pripravi praznovanja so nam priskočili tudi podlipski kulturniki. Sekstet Odoica je z izborom pesmi in izvedbo spravil v dobro voljo vse prisotne. Nastopila sta tudi Jošt in Katarina Cankar. S pesmicama Zakrivljena palica v roki in Izidor ovčice pasel sta v nas vzbudila nostalgične občutke. Katarinin glas bi lahko poslušal tri dni skupaj, pa se ne bi naveličal. Na koncu prireditve je Dušan Birtič ob projekciji zbranih fotografij pokomentiral, s čim se je ukvarjalo društvo v prejšnjih letih in kje so potekali posamezni dogodki. Ura je hitro minila in približeval se je čas kosila. Ustrežljiva lovca Uroš in Danilo, člana LD Vrhnik,a sta pripravila izvrsten golaž iz ovčjega mesa. Pojedli smo ga z leseno žlico ali pa smo si na leseno deščico naložili hrenovke in čevapčiče. Na obeh lesenih izdelkih je vgraviran logotip društva, tako da nam bosta ostala uporaben spomin. Po kratki popoldanski plohi smo si ogledali še ovčerej-sko kmetijo Slavke Cankar v Smrečju. DRD Notranjske se zahvaljuje vsem sodelujočim na prireditvi, kuharjem golaža in donatorjem-sponzorjem: Občini Vrhnika, KS Podlipa, Mesarstvu Tomi, Mariji in Ludviku Žitku, Mariji Končan in Mizarstvu Marko Košir. Člani društva obljubljamo, da se bomo tudi v prihodnje potrudili in organizirali čim več različnih dogodkov -izobraževanj, ogledov, delavnic, tečajev in srečanj - in da bomo svojo delavno in ustvarjalno vnemo prenesli tudi na najmlajši rod. Le na tak način bomo ohranili to našo prelepo slovensko podeželsko pokrajino in naš kmečki rod, četudi nas imajo »veliki« kmetje še kar naprej za« bajtarje«. N OS Skupne strani 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 NAŠE ZDRAVJE Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Svit rešuje življenja Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009 in je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer vsaki dve leti se povabljeni vključujejo v program. Sodelovanje v programu je povsem brezplačno - to je pravica, ki izvira iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec, saj v Sloveniji več kot 1600 ljudi vsako leto zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši. Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa - polipov. Če jih odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, to obliko raka lahko preprečimo. Če rakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno, bolniku pa ohranimo ne le življenje, ampak tudi kakovost življenja. Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave -takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Program Svit omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav. Zdravstveni dom Vrhnika ima na voljo SVI-TOVO KONTAKTNO TOČKO v Centru za krepitev zdravja vsak ponedeljek od 12.30 do 14.30 in v četrtek od 7.00 do 8.00 (na začasni lokaciji v stavbi Črnega Orla). Na nas se lahko obrnete tudi na telefonski številki 01/755 5175 ali preko e-pošte ckz@zd-vrhnika.si. Razpisna komisija javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika na podlagi 21. člena Statuta zavoda in 17. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom razpisuje delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE ZDRAVSTVENEGA DOMA VRHNIKA Imenovan/a je lahko kandidat/-ka, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje: - ima najmanj univerzitetno izobrazbo (Raven 7, TR VII/2), - ima najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 5 let na vodstvenih delovnih mestih, - ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, - aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik. Kandidati/-ke morajo ponudbi za razpis priložiti pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev: - kopijo diplome, iz katere je razvidna zahtevana izobrazba, - kopijo dokumenta, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj, - dokazilo o tem, pri katerem delodajalcu je kandidat pridobil vodstvene izkušnje, iz katerega je razviden datum začetka in konca opravljanje dela ter opis dela, - potrdilo o nekaznovanosti (ne sme biti starejše od 30 dni), - kratek življenjepis, - predložiti program razvoja zavoda za čas trajanja mandata. Izbrani kandidat bo sklenil pogodbo o zaposlitvi v skladu z 54. in 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) za čas trajanja mandata 4 leta in s polnim delovnim časom. Gradivo za pripravo programa razvoja zavoda lahko kandidati dobijo na spletni strani: http://www.zd-vrhnika.si/prosta-delovna-mesta.html Informacije v zvezi z razpisom se dobijo v tajništvu Zdravstvenega doma Vrhnika na telefonski številki: 01/7555-110. Kandidati/-ke morajo svoje prijave, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dostaviti v zaprti ovojnici do 20.07.2018 na naslov: Zdravstveni dom Vrhnika, Cesta 6. maja 11, 1360 Vrhnika, s pripisom »Za razpisno komisijo - ne odpiraj«! Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku. RDEČI KRIŽ VRHNIKA Krvodajalska akcija Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Drago-merja organizirana: V PONEDELJEK, 16. 7. 2018, OD 6.30 DO 12.30, V TOREK, 17. 7. 2018, OD 6.30 DO 12.30 V Cankarjevem domu Na Vrhniki. Darujte kri za življene - vaše darilo je neprecenljivo! Krvodajalci na izletu V soboto, 2. junija, se je na Trgu Karla Grabeljška zbrala vesela druščina krvodajalcev in odpeljali smo se na izlet. Obiskali smo nekdanji rudnik svinca in cinka v Mežici. Nadeli smo si površnike in čelade ter se z rudarskim vlakom zapeljali v podzemlje Pece. Z lokalnim vodnikom smo naredili kilometer dolg sprehod po muzejski poti rudnika, se z vlakcem vrnili nazaj in si ogledali še muzej. Nato smo se odpeljali do kmetije s 150-letno tradicijo, ki je ob stičišču treh dolin: Dravske, Mežiške in Mi-slinjske. Spoznali smo zgodovino turistične kmetije Klančnik. Postregli so nam s salamo, kruhom, jogurtom in moštom, vse iz njihove lastne pridelave. Z vlakcem so nas zapeljali do lovske koče z več kot sto trofejami. Med vožnjo smo občudovali gojeno divjad. Ustavili smo se tudi v Žalcu, kjer je od lani v mestnem parku odprta edinstvena fontana piva, tudi prva v Evropi, kjer smo si sami postregli s pivom. Po sproščenem druženju smo se prijetno utrujeni odpeljali nazaj domu. Osvojeno prvo mesto Na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne Marko Lazič, Andraž Seliger, Jan Hočevar, vodja ekipe, Blaž Srnec, Fatime Abdič, Neža Gabrovšek, Irenka Štefančič zaščite in Rdečega križa, ki je bilo v soboto, 26. maja 2018, na območju Občine Domžale, je sodelovala tudi ekipa PP RK Vrhnika. Ekipe so svoje znanje prikazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb po- nesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Člani ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika so od dvanajstih sodelujočih ekip osvojili prvo mesto. Bravo, fantje in dekleta! Ema Obid, dolgoletna prostovoljka in krvodajalka, praznovala 90 let Naša dolgoletna prostovoljka in kr-vodajalka Ema Obid je 9. junija 2018 dopolnila 90 let. Ko smo jo obiskali, nas je pričakala vesela in dobre volje, kot to zna le ona. V sproščenem klepetu nam je povedala, da ji v življenju ni bilo vedno lahko, ampak s trdno voljo in dobrimi deli je mogoče premagati vse ovire. Kar tri desetletja je delala pri Rdečem križu Vrhnika kot prostovoljka in bila neprekinjeno aktivna do kakšnega leta nazaj. Bila je tudi redna krvodajalka. Ob visokem jubileju ji želimo še veliko zdravih in srečnih let! Rdeči križ Vrhnika Uasčasopis Skupne strani ^ na!l0>: @ NAŠE ZDRAVJE Urška svetuje Počitnice so tu, kaj pa sedaj? Vsi se veselimo počitnic, staršem pa lahko hkrati pomenijo tudi velik izziv. Po navadi starši med poletnimi počitnicami nimajo toliko prostih dni kot njihovi otroci. S počitnicami pridejo tudi skrbi, ni več ustaljene rutine, urnikov. Medtem, ko dolge počitnice lahko staršem najstnikov povzročajo sive lase, otroci razmišljajo o počitnicah kot o času brez pravil, ko lahko počnejo, kar želijo, spijo do poldneva, se družijo s prijatelji ... Sprememba ritma lahko v nekaterih družinah povzroči ne le sprostitev in veselje, temveč tudi konflikte. Kaj lahko naredimo, da nas med počitnicami ne bo preveč skrbelo, otroci pa se bodo imeli kljub temu lepo? Pri tem nam lahko zelo pomagata določen red in strukturiran čas tudi med počitnicami. Starši najbolje poznate svoje otroke, zato boste sami najbolje ocenili, koliko strukture potrebuje vaš otrok. Nekaterim najstnikom gre prav dobro brez posebnih urnikov in pra- vil, drugi pa za to, da ne zaidejo v težave, potrebujejo pomoč staršev pri tem, da si organizirajo počitniške dni na način, ki je sprejemljiv za vso družino. Najbolje je, da načrtujete skupaj z otroki, da načrtujete vnaprej in si za to vzamete čas. Družinski sestanki so idealna priložnost z tako načrtovanje. Lahko jih popestrite tudi s kakšno domiselno igro, saj tako postanejo celo zabavni, ko uživa in se sprošča vsa družina. Pri postavljanju počitniške strukture ni treba, da smo preveč strogi in neprilagodljivi. Idealno je, da otrokom pomagamo pri učinkovitem razporejanje njihovega časa. Ko boste postavili pravila in ohlapen urnik, bo verjetno trajalo nekaj časa, da se bodo otroci temu prilagodili. Starši pa se moramo potruditi, da smo pri tem čim bolj dosledni. Pomembno je, da se otroci med počitnicami spoči- jejo, da se počutijo sproščene in da kljub temu ne izgubijo občutka za red in rutino. Med počitnicami lahko otrokom pokažemo, da je učenje zabavno in da je učenje veliko več od šolskega učenja. Poletje je najboljši čas, da otroci odkrijejo, da se učenje ne dogaja samo v razredu ter jim pomagamo pokazati, da se učenje dogaja vedno in povsod. Eden od najlepših načinov učenja so potovanja in izleti Počitnice so idealna priložnost za drugačno učenje - precej zabavnejše, bolj zanimivo in prav nič stresno. Prvi namen počitniških dni sta sprostitev in počitek, vendar to še ne pomeni, da otroci v teh dneh ne potrebujejo nobene strukture in zadolžitev. Obenem pa so izleti in popotovanja priložnost za spoznavanje novih ljudi, običajev, krajev in tujih jezikov. Počitnice so tisti deli šolskega leta, ki ga ima večina otrok najraje in se ga veseli. Učenec, ki resno dela skozi šolsko leto, potrebuje počitnice. V sak, ki počne neko dejavnost, potrebuje malo spremembe, sprostitve ali oddiha, kaj šele otrok. Ljudje, ki nimajo sprememb - oddiha - pogosto poročajo o naveličanosti in otopelosti. Enako je pri šolarjih, še posebno, če so mlajši in jih zanima predvsem igra, ki je pomemben element za zdrav razvoj otroka. Raziskave razvojne psihologije kažejo, da otrok po sedmem letu starosti želi početi tudi kaj resnega in to v šoli tudi počne. Vendar je še vedno otrok in zato je šolsko leto zasnovano tako, da so med poukom počitnice, ki so namenjene igri in druženju, predvsem s starši, ki prav tako potrebujejo oddih od službenih obveznosti. Življenje otroka med počitnicami Za otroke je pomembno druženje z vrstniki in seveda s starši. Priporočljivo je veliko igre in pogovora o najrazličnejši temah. Veliko dobrega naredijo tudi počitnice pri babicah in dedkih ali drugih sorodnikih. Babice in dedki s svojimi izkušnjami otroku lahko dajo veliko znanja in umirjenosti. Prijetne izkušnje iz dogodkov med počitnicami otroci ponesejo seboj v življenje in iz njih velikokrat na nezavedni ravni črpajo energijo, npr. po težkem šolskem obdobju. Med počitnicami je manj pomembna struktura dneva, ki jo otroci imajo vse leto. Nihče od strokovnjakov pa v času počitnic ne priporoča pretirane uporabe televizije, telefonov, tabličnih računalnikov in s tem povezanih igric. Za otroka ni pomembno, kaj mu privoščite ali kakšno igračo jim kupite, pomembno je, da z njimi preživite kakovosten čas. To pomeni, da se kot starši umirite in umirjenost prenesete tudi na otroka. Kaj pa dolgčas? Dobro je, da je otrokom kdaj pa kdaj tudi dolgčas. To je namreč dragocen čas, v katerem se naučijo motivirati sami sebe, ko lahko dobijo različne zamisli in postanejo ustvarjalni. Otrokom ponudimo različne izbire, nikakor pa jih ne silimo v določene dejavnosti. S tem namreč lahko naredimo več škode kot koristi. Zelo pomembno je tudi, da otroci nimajo občutka, da so staršem odveč in da jih morajo pač nekam »poriniti«, da bodo oni imeli mir. Otrokom je treba dati osnovno občutje, da so dobrodošli, da jim starši želijo najboljše, da jim je tudi med počitnicami lepo. Otrokom bomo torej največ dali, če jim bomo podarili svoj čas. Čas, ki ga bomo aktivno preživeli z njimi. Počitnice so kot nalašč, da to tudi udejanjimo. Ko bodo naši otroci odrasli, nam ne bodo očitali, da smo jim premalo dali v materialnem pomenu. Očitali pa nam bodo, da nismo bili z njimi, ko so nas potrebovali; zakaj si imel vedno čas za službo in ne zame, kako to, da nisi cenila mojih hobijev v osnovni šoli, zakaj me nisi poslušal, ko me je zapustila punca, zakaj sta se smejala, ko sem jokala; vidva sta hodila sama na dopust, mene pa sta dajala v varstvo, nista videla, kako zelo sem vaju pogrešal ... Očitali nam bodo, da se midva nisva uspela medsebojno pomiriti in zagotoviti mirnega doma. Kljub temu bomo še vedno prihajali k staršem na obisk - da bi nas končno že enkrat slišali in poslušali. Samo poslušali. Neverjetno, kako neizmerno moč imamo starši. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, izp. zakonska in družinska Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje NOVO! Medicina dela prometa in športa. S sodelovanjem Inštituta za medicino in šport (IMŠ) iz Ljubljane smo začeli z izvajanjem dejavnosti na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, športna društva ... Naročite se lahko na tel. št. : 017504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali na elektronsko pošto: ambulanta.dr.rus@ gmail.com ali osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki. Ultrazvočna diagnostika - prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog Ultrazvočne preiskave: trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Kardiološka dejavnost - Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardio-grafija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. Ambulanta za krčne žile in žilno kirurgijo - dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Pregledi bodo le v primeru, če bo na- ročenih več kot pet bolnikov v enem mesecu. Za nadaljnje informacije lahko pokličete po telefonu, št. 041- 302203. Ultrazvok kolkov novorojenčkov - doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo v večini primerov opravimo do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen ultrazvok kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. Arteriografija, gleženjski indeks (gi) - Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo preprost način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, aterosklero-za, sladkorna bolezen, ki lahko privedejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Namenjena je vsem:zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Merjenje GI, ki je priporočljivo za vse kronične bolnike z arterijsko hiper-tenzijo, boleznimi srca in ožilja. S to meritvijo dopolnjujemo našo diagnostično ponudbo tudi za starejše ljudi, po 70. letu starosti, ki po pravilu že imajo težave ali pa katero od omenjenih bolezni. Naš namen je izboljšati zdravljenje in preprečevati bolezni, kar nova neboleča in preprosta metoda ocenjevanja perifernega arterijskega ožilja tudi omogoča. Medicina dela prometa in športa - S sodelovanjem inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki ga vodi dr. Petra Zupet, dr. med. spec. MDPŠ iz Ljubljane, smo začeli izvajati dejavnosti na področju medicine dela prometa in športa. Opravljamo preglede za nove voznike, za podaljšanje vozniških dovoljenj za vse kategorije in vse potrebne preglede zaposlenih za delovne organizacije, športna društva . Naročite se lahko po telefonu: 017504 - 755 ali 041- 302 - 203 ali po elektronski pošti: ambulanta.dr.rus@ gmail.com ali osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki. STUDIO R, d. o. o. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. spec. Haščasopis KULTURA 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V prestolnici kar dve razstavi o Ivanu Cankarju Razstava v Mestnem muzeju— avtor zasnove scenarija in avtor razstave: dr. Blaž Vurnik, soavtor razstave mag. Janez Polajnar, oblikovanje razstave Novi kolektivizem. Razstava v Cankarjevem domu - avtorska zasnova: dr. Janko Kos v sodelovanju z Ženjo Leiler; vizualna podoba, postavitev: Silvan Omerzu, Katarina Štok Pretnar. Ljubljana, 18. junij - Cankarjev dom in Mestni muzej Ljubljana sta pripravila razstavo o Ivanu Cankarju, s katero obeležujeta 100. obletnico pisateljeve smrti. Razstava je postavljena na dveh lokacijah: v Mestnem muzeju Ljubljana in v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prva se osredotoča na Cankarjevo delo v kontekstu evropskih in svetovnih literarnih tokov, v muzeju pa so se bolj usmerili na Cankarjevo življenje. Kot je dejal dr. Blaž Vurnik, avtor razstave Ivan Cankar v Mestnem muzeju, je za razumevanje njegovega opusa namreč ključno prav poznavanje njegove biografije, osebnosti in časa, v katerem je Cankar živel in ustvarjal. Edina težava, ki nastane pri tem, je pomanjkanje neposredno s Cankarjem pove- zanih predmetov, zato so se odločili za drugačen pristop. Tako so v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili »osem slik« njegovega življenja, to je osem življenjskih postaj, ki so zaznamovale Cankarjevo življenje: od Vrhnike do Dunaja, Sarajeva in prestolnice. »Slike« so pravzaprav velike tapete dovršenih risb omenjenih lokacij in dogodkov, dopolnjene z zgodovinskimi predmeti, povezanimi s Cankarjevim opusom - od knjig prvotiskov do izvirnih plakatov, ki so vabili na predstave njegovih del. V Cankarjevem domu v Ljubljani pa je avtor razstave, največji slovenski poznavalec Cankarja, akademik dr. Janko Kos, iskal vzporednice med Cankarjem in Evropo (naslov razstave je: Ivan Cankar in Evropa. Med Shakespearom in Kafko). Avtor poskuša osrednjega slovenskega pisatelja in dramatika povezati z duhovno kulturo in literarno umetnostjo Evrope. Kot je dejal dr. Kos, je iz primerjalnih vzporednic Cankarjevih del in sočasne evropske literature razvidna izjemna inovativnost, s katero je skupnim evropskim motivom, temam in oblikam vtisnil pečat, ki je individualen, obenem pa značilno slovenski. Razstavo v Cankarjevem domu zaznamujejo lesene lutke, nazorna primerjalna besedila in igre senc. Razstavo je odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Karavana obiskovalcev se je nato odpravila za kočij o, v kateri sta bila Cankarjev klobuk in palica, do Mestnega muzeja Ljubljana. Vmes se je ustavila še pred ljubljansko Dramo, kjer je igralec Marko Mandič na balkonu Drame interpretiral monolog iz Hlapcev - kjer je sledilo še odprtje tamkajšnje razstave, ki jo je odprl Zoran Jankovič. Obe razstavi bosta na ogled do 28. februarja prihodnje leto. Mogoč je nakup vstopnice za obe razstavi. Gašper Tominc, foto: GT Srebrna plaketa vrhniškim lutkarjem Mali lutkarji iz lutkovne skupine Povžki so se pred nedavnim udeležili regijskega srečanja otroških lutkovnih skupin. Na srečanju so se tako dobro izkazali, da jim je JSKD Slovenije pred tremi dnevi (5. 6.) v Dolenjskih Toplicah podelil »srebrno plaketo!« Malim lutkarjem iskrene čestitke in pogumno naprej. Vsem sodeluj očim iz KD Stara Vrhnika, še posebno ge. Joži Krvina, se kot mentor in režiser skupine iskreno zahvaljujem. Hvala in lepe počitnice. Zaslužili ste jih. BOris KOnonenko Peti Simpozij Zaplana Vrhnika, 19. junij - V veliki galeriji osrednjega vrhniškega kulturnega hrama je odprla vrata razstava upodabljajočih umetnikov petega Simpozija Zaplana. Ustvarjalce je v Cankarjevem letu navdihoval kdo drug - kot Ivan Cankar. Peti Simpozij, ki je potekal med 14. in 16. junijem na Zaplani, je postregel z raznolikimi deli: olji, akvareli, akrili, risbami in fotografijami. Kot je pojasnila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna kritičarka, doslej ni bila navada, da bi imeli umetniki rdečo nit ustvarjanja, pač pa se je vsak predal sprotnemu navdihu. Letos so za osrednjo temo določili Ivana Cankarja, zato ne preseneča, da med razstavljenimi deli srečamo nazorne upodobitve njegovih portretov, kavnih skodelic, ženskih podob ... Sicer pa je splošna posebnost Simpozija na Zaplani v tem, da umetniki ustvarjajo v družbi otrok ali odraslih s posebnimi potrebami (terminologija tovrstno umetnost pozna pod terminom art brut). Sobivanje različnosti pripomore k odkrivanju novih ustvarjalnih razsežnosti, to pa tlakuje pot edinstvenim likovnim delom. Letos so Simpozij, katerega pobudnika sta Štefan in Polona Skledar, obogatili še s predavanjem dr. Igorja Grdine na temo Ivana Cankarja. Lani Simpozija na Zaplani ni bilo, pač pa so se na povabilo akademskega slikarja in pedagoga Eda Zupana v zadnjem tednu avgusta odpravili v nizozemsko mesto Hengelo, kjer so pripravili pregledno razstavo dosedanjih simpozijev. Tam so se predstavljali tudi nizozemski art brut umetniki - no, eden od njih tokrat razstavlja tudi na Vrhniki. To je Thomas Verlaek, ki je pripravil serijo risb na temo Cankarjevih črtic. Na letošnjem Simpoziju Zaplana so sodelovali: Thomas Verlaek, Veljko Toman, Vivijana Kljun, Adriano Janežič, Nino Amelio, Janez Ovsec, Krištof Zupet, Agata Pavlovec, Matej Pečenik, Dalibor Bori Zupančič, Gledališče Komišibaj. Kulturni program na odprtju razstave - le-to si lahko ogledate do 20. septembra - je obogatil tenorist Nino Koritnik ob glasbeni spremljavi na klavirju Dominike Naveršnik. Gašper Tominc, foto: GT Kill TURA 2- Julij \JsUJ\JysUj l\ U L I U r\ n elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letni koncert štirih orkestrov Glasbena šola Vrhnika je konec maja pripravila tradicionalni letni koncert štirih orkestrov. Zaradi velikega zanimanja in možnosti ogleda številnih staršev, bratov in sester, babic, dedkov ter prijateljev, sta bila letos dva koncerta, in sicer 28. maja in 30. maja v dvakrat prepolni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Zbrane, predvsem pa zveste prijatelje dobre glasbe, je nagovorila ravnateljica Dominika Naveršnik z lepimi spodbudnimi besedami: »100 let nazaj je umrl pisatelj Ivan Cankar. V stotih letih se je način življenja precej spremenil, tehnološki razvoj nam je marsikatero vsakdanjo obveznost olajšal. V svojem jedru pa vendar človek ostaja isti. Tako kot so Cankarjeva besedila aktualna še danes, tako je tudi glasba izpred stotih let še vedno aktualna. Zakaj? Povezuje nas z dušo, s tistimi najlepšim v nas. Seveda pa to ne more narediti katerakoli glasba ali katerakoli izvedba. Današnji glasbeni dogodek vam bo morda še lepše zazvenel, če boste vedeli, koliko vztrajnih vsakodnevnih vaj je za našimi mladimi glasbeniki. Koliko voženj v glasbeno šolo in prilagoditev obveznosti z namenom, da bo glasba tista, ki je vredna vsega truda. Morda bo dogodek lepši tudi, če veste, da so solistke na današnjem koncertu dolgoletne in uspešne učenke naše glasbene šole in da so nekatere od njih že na poti profesionalnega ukvarjanja z glasbo. Vsem staršem, ki vztrajno vozite svoje otroke dvakrat, trikrat, štirikrat na teden v glasbe- no šolo in jih podpirate doma, želim en lep, sproščen glasbeni večer.« Nato so besedo, povezano z glasbo, prevzeli mladi glasbeniki. Predstavili so se štirje orkestri: Godalni orkester (vodi Nina Demšar), Harmonikarski orkester (vodi Miha Plav- ček), Simfonični orkester (vodi Nastja Cajhen Rode) in Pihalni orkester (pod vodstvom Metke Pupis). Vse nastope so poslušalci toplo sprejeli, saj so mladi glasbeniki pokazali veliko znanje. Še posebno so izstopale vse so- listke na različnih inštrumentih. Tako se za glasbeno vrhniško prihodnost ni bati. Zato vse čestitke mladim izvajalcem ter seveda njihovim mentorjem in učiteljem glasbe. Simon Seljak KUD DG - LB v juniju Tako smo z MePz 1. junija 2018 pripravili letni koncert. Letošnji koncert je bil prvi pod novim mentorskim vodstvom g. Ksenje Pirc, ki je vodenje našega pevskega zbora prevzela v lanski jeseni. Tisti, ki so naši redni poslušalci, pravijo, da je zbor pridobil Društvo je bilo v juniju aktivno predvsem na pevskem področju. nov, kakovostnejši in živahnejši značaj. Seveda si želimo, da bi to prišlo na ušesa čim več krajanom in se prišli prepričat. V goste smo povabili glasbeno skupino Mladi po srcu iz Loga - Dragomerja, ki jo vodi g. Iztok Urbanc, in so popestrili večer s širokim izborom pesmi. Letni koncert se je končal s kupno pesmijo obeh zborov Čebelar in v Dolini tihi. V nedeljo, 17. junija 2018, smo se udeležili 49. Tabora pevskih zborov v Stični. Geslo letošnjega srečanja je bilo O kresi se dan obesi. Dan je minil v veselem in pre-pevajočem vzdušju. Seveda smo si zbrani pevci obljubili, da se bomo naslednje leto srečali na že 50. Taboru po vrsti. Zapisal: B. Bizjak M KB Festival Vrhnika ★ ★ ★ KONCERTI VRHUNSKIH VRHNIŠKIH IN GOSTUJOČIH UMETNIKOV NA SVETI TROJICI ★ * ★ 21., 22. in 23. september 2018 Vrhnika visitvrhnika.si Vrhnika, 5. junija - V veliki dvorani Cankarjevega doma je Glasbena šola Vrhnika izvedla Jazz koncert dveh bendov svojih sedanjih in nekdanjih učencev. Jazz koncert Zopet je bila dvorana nabito polna, saj je bil večer namenjen dobremu staremu in novemu jazzu. Prvi je na oder prišel Jazz Band GŠ Vrhnika, ki ga je sestavljajo sedem glasbenikov pod mentorstvom Zale Kejžen. S svojim nastopom so navdušili. Nato je oder zasedel nekoliko številčnejši Big Band GŠ Vrhnika, katerega mentor je Matjaž Kajzer. V njegovi zasedbi so nastopili: saksofonisti: Zala Rus, Ajda Kuntarič, Neža Cukjati, Urša Župec, Lovro Zamejc in Jure Gubič; trobente: Jurij Cankar, Ana Grašič, Domen Jereb, Gal Žabot in Lenart Mrzelj; na pozavni: Jurij Čadež; ritem sekcija pa: Marko Rus, bas, David Rus, bobni, in Vid Čadež, klavir. Kot gostja je na klarinet igrala Ivana Rus. Zaigrali so precej znanih jazzovskih skladb, med njimi tudi priredb Jureta Priv-ška. Občinstvo je igrane skladbe večkrat prekinilo z ritmičnim aplavzom, kar je dalo koncertu res prelep pečat. Mladi jazzovci so napravili čudovit glasbeni ve- čer. Zato samo hvala vam. Simon Seljak Wascasopis KULTURA 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Glasba ne pozna meja MePZ Ivana Cankarja v Bosni Ob obeležitvi stote obletnice smrti našega velikega rojaka Ivana Cankarja so se pevci MePZ Ivana Cankarja Vrhnika odločili, da bodo združili pesem in ljudi ter od 24. do 27. maja 2018 obiskali Sarajevo, prestolnico Bosne in Pot je dolga, zanimiva, ponuja možnosti za oglede in nostalgično obuja spomine na nekdanjo skupno državo Jugoslavijo. Začelo se je v četrtek, 24. 5. 2018. Prvi skupni ogled je bil namenjen Jajcu. Mestece vsi poznamo še iz učnih klopi, ko smo spoznavali zgodovino naše prejšnje države. V njem je leta 1943 potekalo drugo zasedanje AVNOJA, ki je postavil temelje nove Jugoslavije. V spomin na tiste dogodke je v stavbi, kjer je potekalo zasedanje, urejen do Visokega in si ogledali dolino piramid. Zapis o piramidah, ki so jih zgradili v davnini, je delo pisca in arheologa dr. Semirja Osmanagiča. Strokovnjaki si niso povsem enotni in prepričani, da njegove trditve zares veljajo, a arheološke najdbe, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo, zaslužijo pozornost in si jih je vredno ogledati. Po ogledu smo krenili do Sarajeva. V poznih popoldanskih urah, ki so se zavlekle v večer, je bilo organizirano srečanje s člani Slovenskega pod nogami vojakov Združenih narodov in le kakih 50 m od položajev vojske. Kopali so ročno, s krampom in lopato in material odvažali s samokolnicami. Delali so neprekinjeno v treh izmenah dobrih šest mesecev, začenši na obeh straneh hkrati. Predor je dolg 720 m, visok od 1,5 m do 1,8 m in grajen brez posebnih elektronskih pripomočkov za določanje trase. Ko sta se obe strani predora združili, je bilo to na povsem istem mestu. Predor je služil za oskrbo Sarajeva s hrano, orožjem, zdravili, cigaretami in drugim potrebnim materialom in je do konca ostal strogo varovana skrivnost. Zdaj je ohranjenih le še kakšnih 20 m rova. Nadaljevali smo z ogledom izvira reke Bosne (Vrelo in Klemen sta mnoge ganila, kar so navdušeno izrazili z velikim aplavzom. Navdušena je bila tudi gospa veleposlanica, saj je povedala, da v Bosni ni običaj, da pevci pridejo v cerkev, se postavijo pred oltar in zapojejo. Z navdušenjem je sprejela posnetek iz pravoslavne cerkve in iz katedrale v Sarajevu, kjer se je razlegala slovenska pesem, za objavo na instagramu. Gotovo je treba pohvaliti zborovodjo gospoda Lovra Groma za pretehtano izbran program pesmi in za dobro pripravljenost pevcev, kar so že večkrat dokazali na svojih nastopih doma in po svetu. Sledilo je prijateljsko druženje s člani Slovenskega društva Cankar, ki so jim naši pevci v trajen dar podarili sliko dali Titov muzej in mesto snemanja, kjer je potekala Bitka na Neretvi. Spet nostalgično obujanje že znanih zgodovinskih dogodkov, kot jih poznamo iz filma z omenjenim naslovom in literature. Kulinarične dobrote Bosne smo preizkušali na kosilu v restavraciji v Jablanici. Tokrat smo poizkusili »tufahije«. To so kuhana jabolka z orehovim nadevom in smetano. Brez jagenjčka na ražnju in krompirja »izpod peke« pa seveda tudi ni šlo. Še ogled Tekije na »vrelu Bune« na Blagaju. Pod strmo pečino so grajene stavbe, katerih točnega leta gradnje niso ugotovili. Znano pa je, da so nastale še v času dervišev. Zanimivo in lepo za ogled. Sledil je ogled Mostarja. Obnovljen most, kjer so se tudi ogledu so vsi poizkušali turški čaj in »gurmašico«, ki je ena od tipičnih turških slaščic. Tam smo tudi zaključili našo pot po Bosni. Na hrvaški strani v Opu-zenu so prizadevni organizatorji (predsednica zbora ga. Nadja, njen partner Zdravko, njeni desni roki Valerija, Marinka, pa še kdo je dodal svojo roko) pripravili izvrstno pogostitev, na kateri niso manjkale Habe-tove mesnine, salama Jakca in še kaj. Lepšega zaključka si ne bi mogli želeti. Izvrstna organizacija, lepo vreme, dobra volja in lepa slovenska pesem, voznika, ki sta več kot odlično opravila svojo dolžnost, so premalo za uspešen potek vseh ogledov. Predsednica zbora je več mesecev pripravljala pot, dogovar- S koncerta v cerkvi sv. Anteja v Sarajevu. Nadja Malovrh, predsednica MePZ IC Vrhnika, je predsednici Slovenskega društva Cankar ga. Verici Bindo izročila sliko Ivana Cankarja, ki jo je naslikala naša pevka ga. Emilija Erbežnik. Levo veleposlanica RS v Sarajevu nj. eksc. gospa Zorica Bukinac. muzej, ki je bil ustanovljen že leta 1953, a v času vojne v BIH povsem uničen, eksponati pa večinoma odtujeni ali uničeni. Nekateri pomembni izobraženci, predvsem profesorji različnih institutov in fakultet iz osamosvojenih držav nekdanje Jugoslavije, so se leta 2004 ponovno organizirali v skupni komisiji. S pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo in šport BIH, Občine Jajce ter sodelovanjem vlad in vloženih sredstev drugih držav, predvsem Slovenije in Črne gore, so stavbo muzeja in eksponate rekonstruirali. Muzej je obiskovalcem ponovno na voljo za ogled od leta 2008. Sledilo je kosilo pri Plivskih jezerih. Jezero je na reki Plivi, nedaleč od mesta Jajce. Tam smo se prvič srečali z bosansko kulinariko. Teletina izpod peke »v saču« in bosanska sladica »tulumba« so navdušili prav vse. Pot smo nadaljevali društva Cankar iz Sarajeva. V svoji lepo urejeni vikend hišici z velikim vrtom v Buhotini nas je velikodušno sprejela članica omenjenega društva gospa Ana Mrdovic. Člani društva so nas zelo lepo sprejeli in pogostili, druženje pa se je nadaljevalo ob kramljanju in lepi slovenski pesmi. Prenočili smo v Sarajevu. Naslednji dan dopoldne je sledil organiziran ogled starega mesta Sarajeva. Baščaršija se tudi po vojni ni veliko spremenila. Grozote vojnih dni je opaziti na mnogih stavbah, na tleh pa so ostali zarisani ostanki granat. Ogledali smo si tudi pravoslavno cerkev in katedralo, kjer smo tudi zapeli. Tudi kosili smo na Baščaršij; čevapčiče in burek »ispod sača« je le treba poizkusiti. Posebno doživetje je bil obisk Tunela spasa Dobrinja--Butmir na Ilidži. Predor so leta 1993 gradili prostovoljci pod letališko stezo Butmir, dobesedno Bosne) s prečudovito urejenim parkom. Mnoge je spominjal na naš Močilnik. Razmišljali smo, v kakšnem stanju je Močilnik in žalostno ugotavljali, kaj vse bi lahko tudi mi ponudili obiskovalcem. Škoda, kajne? Zvečer je bil osrednji dogodek potovanja, in sicer skupen nastop pevcev MePZ Camera-ta Slovenica, ki deluje v okviru Slovenskega društva Cankar v Sarajevu, in našega pevskega zbora v cerkvi svetega Anteja v Sarajevu. Zgrajena je bila leta 1914 in jo upravljajo frančiškani. Lepo okolje z odlično akustiko je privabilo veliko poslušalcev, tudi učence slovenskega pouka z njihovo učiteljico gospo Matejo Kregar in veleposlanico Republike Slovenije v Sarajevu nj. eksc. gospo Zorico Bukinac. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika se je predstavil z desetimi pesmimi in navdušil poslušalce. Še zlasti solista Špela Ivana Cankarja, delo naše znane amaterske slikarke Emilije Erbežnik.V soboto smo si ogledali Titov bunker v Konjicu. Mnogi bi dejali, da je bila to še ena velikih neumnosti prejšnjih časov. Bunker leži kar 270 m globoko pod goro Zlatar in je stal kar 4,6 milijarde ameriških dolarjev. Gradili so ga od leta 1953 do leta 1979. Razteza se na 25.000 kvadratnih metrih površine. Pri opremi in ureditvi so sodelovala tudi mnoga slovenska podjetja, med njimi v večjem obsegu Iskra in Lesnina. Bunker naj bi v primeru jedrskega napada ščitil kar 360 oseb iz različnih republik tedanje Jugoslavije, vključno z maršalom in njegovo ženo. Zaloge bi zadoščale za njihovo bivanje za obdobje šestih mesecev. Med zadnjo vojno v BIH so precej zalog uporabili za potrebe vojske. Po ogledu smo nadaljevali z vožnjo proti Jablanici in si ogle- v času našega ogleda nekateri adrenalina željni skakalci( še bolj pa evrov premnogih obiskovalcev) preizkušali v spretnosti skoka z mostu. Na vseh poteh po Sarajevu in naprej do Mostarja nas je predano spremljala, vodila in pojasnjevala mnoga vprašanja prizadevna predsednica društva Cankar v Sarajevu gospa Verica Bindo. Prespali smo v Medugorju. Po pozni večerji cerkev ni bila več odprta, po ulicah pa je bilo tudi pozno zvečer veliko obiskovalcev in odprtih lokalov, ki so vabili po nakupih. Po zajtrku naslednjega dne smo si ogledali slapove Kravice. Mirno in lepo je tam, vozi pa tudi turistični vlakec. Ob zaključku poti po Bosni smo si ogledali še turško vasico Počitelj. Mestece je bilo zgrajeno v štirinajstem stoletju in leži ob Neretvi v Občini Ča-pljina. Je kulturno-zgodovinski spomenik Bosne. Po vodenem jala lokacije postankov, srečanj, ogledov, ljudi, ki so sodelovali, donatorjev, ki so prispevali k dobremu počutju in vljudnim obiskom. Vključenih je bilo kar nekaj pevcev, ki so tudi med vožnjo skrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Vsem in vsakemu se je treba zahvaliti. Izlet in koncert sta v vseh udeležencih pustila izvrstne vtise, zadovoljni pa so bili tudi člani Slovenskega društva Cankar, kar so tudi zapisali na FB. Naj k vsemu napisanemu dodam še svoj vtis. Kadar se skupaj najdejo ljudje, ki ljubijo slovensko pesem in svoje znanje, ljubezen in dobro voljo znajo prenesti tudi daleč doma, ne more nihče ostati hladen in neprizadet. Če pa vse to lahko združiš s spoznavanjem novih krajev in ljudi, je doživetje popolno. Cankarjevcem je to uspelo. Res je bilo vsem lepo. Dragica Krašovec, foto. Zdravko Kogovšek Wascasopis KULTURA 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [¡¡J Vabljeni v Bralni klub Prvič smo se zbrali v prosti sobi gasilskega društva v sredini marca 2018. Doslej smo se srečali trikrat in v naša srečanja vključili vse, kar je napisano na »bralnem drevesu«. Vsebina srečanj so bile knjige, ki smo se jih spomnili iz branja v zadnjem času, obeležili smo Cankarjevo leto s prebrano črtico Aleš z Razora in podrobno »obdelali« imeniten potopis mladeniča, ki je pri 19-ih s kolesom obkrožil svet. Naslov dela je pomenljiv: Tomaž Humar: Svet ni meja. Našo članico Joži Na-veršnik je vsebina knjige tako navdušila, da so ji misli zaplavale nekoliko dlje nazaj v preteklost in je napisala pesem v spomin avtorjevemu očetu. Če boste pesem temeljito brali, boste iz velikih črk lahko trikrat sestavili njegovo ime in priimek ter enkrat poimenovanje vrste športa, ki ga je zaznamoval za vse življenje. Na majskem druženju pred »počitnicami« smo se dogovorili za prvo srečanje v jesei ter izbrali knjigo, ki nam bo predstavljala tokratno vsebino. Vse, ki bi vas naša srečanja vsaj malo spodbudila k razmišljanju o prebranem, vabimo 1. oktobra 2018 ob 18. uri v veroučno učilnico v prostorih gasilskega doma Drenov Grič - Lesno Brdo, da se nam pridružite. Prebrali bomo avtobiografsko knjigo: Tone Partljič: Hvala vam, bogovi, za moje blodnje. Naše pogovore vodi mag. Karolina Jarc, prof. slovenščine in pedagogike. Prisrčno vabljeni! Jožica Naveršnik Tomažu Humarju v spomin V lastnem HRAMU, ko ga je gradil, TA MOŽ bi skoraj preminil. A moč življenjska, TO bil je tisti ŽAR, ki MUHAM, takim in drugačnim, podlegel ni nikdar. AH, tudi RUM potreben ni mu bil, brez tega MOŽAT karakter v njem se je iskril. Ni živel, NITI SPAL ni brez gora, v njegovem srcu za pogum pač ni bilo meja. Pa vendar: gora je hotela, in v daljni Himalaji zase ga je vzela. Za bralni klub pripravila in zapisala Karolina Jarc. Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2018/19 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo letos povabili: Kulturno društvo Bohinjska Bela z medgeneracijskim projektom -muzikalom L. Franka Bauma - ČAROVNIK IZ OZA (The wonderful Wizard of Oz), režija: Lojze Ropret, igrajo, plešejo in prepevajo: učenci OŠ Bled, podružnica Bohinjska Bela in drugi člani Kulturnega društva Bohinjska Bela, Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo Clauda Avelina -O BELEM MUCKU, KI JE BIL ČISTO ČRN, režija, igra in animacija: Katja Povše in Irena Rajh, Bimbo teater z igrano predstavo Jureta Karasa -GLAVKO IN ZBRK: ČAROVNIK NIK, igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar, Lutkovno gledališče Fru Fru z lutkovno predstavo Andreja Rozmana Roze -PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ, režija in igra: Marjan Kunaver in Irena Rajh, Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo po motivih pravljice Jakoba in Wil-lhelma Grimma -JANKO IN METKA, režija: Pavel Polak, igrajo: Barbara Jamšek, Metka Jurc in Danilo Trstenjak. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 23 € 24 € 20 % popust Balkon 18 € 19 € 20 % popust Gledališki abonma sezona 2018/19 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu gledališkega abonmaja v sezoni 2018/19! Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z eno komedijo v dveh aktih Antona Tomaža Linharta - ŽUPANOVA MICKA, režija: Luka Martin Škof, igrajo: Klemen Slakonja/Gregor Bakovič, Saša Pavlin Stosič, Rok Kravanja, Uroš Fürst, Nina Valič, Klemen Janežič, Janez Škof, Siti teater s smrtno resno komedijo Nejca Gazvode - ČAKALNICA, režija: Dejan Batočanin in Uroš Fürst, igrata: Janez Hočevar Rifle in Lado Bizovičar, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica s kabaretom Jureta Karasa- REALISTI, režija: Tijana Zinajič, igrajo: Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir in Anže Vrabec/Joži Šalej, Slovensko narodno gledališče Maribor s komedijo Yasmine Reza - BOG MASAKRA, Le Dieu de carnage, režija: Ajda Valcl, igrajo: Ana Urbane, Vladimir Vlaškalič, Ksenija Mišič in Kristijan Ostanek, Prešernovo gledališče Kranj z dramo Ferdinanda von Schiracha - TEROR, režija: Eduard Miler, Igrajo: Borut Veselko, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Peter Musevski, Vesna Slapar, Ciril Roblek k.g., Judita Polak k.g., Mestno gledališče ljubljansko z absurdno komedijo Jeana Cocteauja - STRAŠNI STARŠI, režija: Alen Jelen, igrajo: Judita Zidar, Karin Komljanec, Ajda Smrekar, Boris Kerč, Jernej Gašperin. Koordinatorka in organizatorka kulturnih programov mag. Tatjana Oblak Milčinski Direktor Boštjan Koprivec Vpis novih abonentov bo do 20. 9. 2018 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turističnoinformacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. PROSTOR Polna cena abonmaja Plačilo v dveh obrokih Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 78 € 82 € 20 % popust Balkon 75 € 77 € 20 % popust Julij in avgust v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 10.00 do 17.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Občasne razstave: Znanje brez meja Razstava predstavlja izbor uspešnih posameznikov, ki so zaradi iskanja, razširjanja in soustvarjanja znanja v različnih časovnih obdobjih odšli v širni svet, in tiste, ki jih je zaneslo k nam od drugod. Na ogled do 3. 12. 2018. KO IDEJA POSTANE LASTNINA: Peter Florjančič in intelektualna lastnina (ICYDK: Če slučajno še ne veš) Nadgrajeno razstavo smo pripravili skupaj z Uradom RS za intelektualno lastnino. Predstavljamo inovatorja Petra Florjančiča, hkrati pa obiskovalce dodatno seznanjamo z zaščito izumov ter s pomenom intelektualne lastnine. Temo bomo naknadno še razširjali z zgodbami predmetov iz našega muzeja, ki so zanimive, zabavne in na trenutke celo neverjetne. Na ogled od 22. 4. do 3. 12. 2018 Martin Sever, oče prvega slovenskega kombija Predstavljeno bo raznovrstno delo s področja tehnike inženirja Martina Severja, avtorja prvega serijskega kombiniranega vozila v Sloveniji in prvih IMV-jevih prikolic. Na ogled od 17. 5. do 3. 12. 2018. Spored prireditev: Nedelja, 1. 7., ob 16.00: javno vodenje po muzejskih zbirkah Vsako drugo sredo v juliju in avgustu ob 10.00 (4. 7., 18. 7., 8. 8. in 22. 8.): Sredi tedna v muzej: odkrivanje muzejskih zbirk Najmlajše obiskovalce vabimo, da se skupaj podamo na raziskovanje zanimivih zbirk. Med drugim boste spoznali, s kakšnimi avtomobili so se vozili vaši dedki, kako so babice pekle kruh in kakšno orodje so uporabljali naši predniki. Primerno za otroke od petega leta starosti naprej v spremstvu. Dogodivščini se lahko pridružite z nakupom muzejske vstopnice. Ker je muzej zelo obsežen, vam na pomoč pri raziskovanju zbirk priskoči knjiži »Mali muzejski navigator (cena: 4,00 €). Nedelja, 8. 7., od 14.00 do 18.00: prikaz trenja lanu in predenja na preslico Petek, 13. 7., ob 10.00: Pobeg med spomine - vodenje za upokojence Nedelja, 15. 7., ob 14.00: Moja lesena igrača Delavnica je primerna za otroke od osmega leta starosti oz. mlajše v spremstvu in poteka eno uro. Pridružite se nam z nakupom muzejske vstopnice. Obvezne predhodne prijave na programi@tms.si oz. 01 750 6 6 72. Nedelja, 22. 7., od 14.00 do 18.00: prikaz pletenja košar in ročne izdelave zobotrebcev Nedelja, 29. 7., ob 11.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Nedelja, 5. 8., ob 15.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo Muzej domuje v nekdanjem kartuzijanskem samostanu, katerega ostanki so vidni še dandanes. Vodnik bo obiskovalcem predstavil značilnosti kartuzijanskih samostanov, življenje kartuzijanov ter vidne ostaline. Nedelja, 12. 8., od 14.00 do 18.00: prikaz v okviru tiskarskega oddelka Soboti, 18. in 25. 8., ob 9.30: dvodnevna fotografska delavnica Udeleženci tečaja se bodo pod mentorstvom fotografskega mojstra teoretsko in praktično preizkusili v fotografiranju naravoslovnih motivov. Delavnica bo potekala po šest šolskih ur/termin, cena je od 40 do 120 €/osebo (cene so odvisne od števila udeležencev). Obvezne so predhodne prijave na št. 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronsko pošto: programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. Občasne razstave: KO U DARI STRELA: Zgodovina podjetja A. J. Kogoj Na občasni razstavi predstavljamo zgodbo o vzponu podjetja z malo zaposlenimi in s široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalcem so na ogled njihovi najpomembnejši izdelki in predstavitev delovanja prenapetostnih zaščit, najmlajši pa lahko več izvedo o pojavu strele. Na ogled do 30. 9. 2018. Spored prireditev: Nedelja, 1. 7., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 8. 7., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 15. 7., ob 15.00: voden ogled za seniorje (znižana vstopnica za upokojence) Nedelja, 5. 8., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 12. 8., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 19. 8., ob 15.00: voden ogled za seniorje (znižana vstopnica za upokojence) NOVO V MPT: Zgodovino pošte in telekomunikacij lahko sedaj spoznate s pomočjo zvočnih postaj in otroškega vodnika z nalogami za najmanjše in malo večje! Wasçasopis KULTURA 2. julij 201 ' i*-* elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za konec junija, julij in začetek avgusta 2018 Do 30. 6. in od 1. do 2. 10. 2018. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OJ TA NOČ MILOBE POLNA! Ivan Cankar: Helena, Erotika, 1899; slikarska razstava Bojana Mavsarja Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Do 30. 6. in od 1. do 23. 9. 2018. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2018 Skupinska slikarska razstava; galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 28. 6. 2018, ob 10. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: BABICA Drama, Francija, Belgija PETEK, 29. 6. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Z LJUBEZNIJO, SIMON Romantična komična drama, ZDA PETEK, 29. 6. 2018. ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LJUBITI PABLA Biografska kriminalna drama, Španija, Bolgarija SOBOTA, 30. 6. 2018. ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVERJETNI 2 Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, 6 + SOBOTA, 30. 6. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KNJIGARNA Drama, Španija, Velika Britanija, Nemčija SOBOTA, 30. 6. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PODEDOVANO ZLO Grozljivka, ZDA NEDELJA, 1. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVERJETNI 2 3D Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, 6 + NEDELJA, 1. 7. 2018, ob 20.15. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BABICA Drama, Francija, Belgija ČETRTEK, 5. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANT-MAN IN OSA Akcijska pustolovščina, ZDA PETEK, 6. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAČARANI PRINC 3D Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, Kanada, 6 + PETEK, 6. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANT-MAN IN OSA 3D Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, Kanada, 6 + SOBOTA, 7. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA UKRADENA PRINCESA Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Ukrajina, 6 + SOBOTA, 7. 7. 2018, ob 21.30. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINO V BAZENU: STALINOVA SMRT Satirična komedija, Velika Britanija V primeru slabega vremena Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 8. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA UKRADENA PRINCESA Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Ukrajina, 6 + NEDELJA, 8. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZGUBLJENA MED VALOVI Drama ZDA PETEK, 13. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FERGI: DIRKA Družinski film, sinhro, Norveška, 4 + PETEK, 13. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVO OČIŠČENJE Srhljivka, ZDA SOBOTA, 14. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVERJETNI 2 3D Animirana pustolovščina, sinhro, ZDA, 6 + SOBOTA, 14. 7. 2018, ob 21.30. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINO V BAZENU: WHITNEY HOUSTON Glasbeni dokumentarec, Velika Britanija, ZDA V primeru slabega vremena Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 15. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA UKRADENA PRINCESA Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Ukrajina, 6 + NEDELJA, 15. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TI LOVIŠ! Komedija, ZDA PONEDELJEK in TOREK 16. in 17. 7. 2018, od 6.30 do 12.30 ure. RDEČI KRIZ SLOVENIJE: KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom na Vrhniki PETEK, 20. 7. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZGUBLJENA MED VALOVI Drama, ZDA PETEK, 20. 7. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SICARIO 2: VOJNA BREZ PRAVIL Akcijski film, ZDA, Italija SOBOTA, 21. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FERGI: DIRKA Družinski film, sinhro, Norveška, 4 + SOBOTA, 21. 7. 2018, ob 21.30. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINO V BAZENU: LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN Romantična drama, ZDA V primeru slabega vremena Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 22. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA UKRADENA PRINCESA Animirana družinska pustolovščina, sinhro, Ukrajina, 6 + NEDELJA, 22. 7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JUPITROVA LUNA Triler, Madžarska, Nemčija ČETRTEK, 26. 7. 2018, ob 10. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: KNJIGARNA Drama, Španija, Velika Britanija, Nemčija PETEK, 27.7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FANTASTIČNA ŽENSKA Drama, Čile, Nemčija, Španija, ZDA PETEK, 27.7. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SICARIO 2: VOJNA BREZ PRAVIL Akcijski film, ZDA, Italija SOBOTA, 28. 7. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DVIGNI SIDRO Drama, Norveška, 6 + SOBOTA, 28. 7. 2018, ob 21.30. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KINO V BAZENU: ISMAELOVI DUHOVI Drama, Francija V primeru slabega vremena Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 29. 7. 2018. ob 18. uri. Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETER ZAJEC Družinska komična pustolovščina, sinhro, Velika Britanija, Avstralija, 6+ NEDELJA, 29. 7. 2018. ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA WHITNEY HOUSTON Glasbeni dokumentarec, Velika Britanija, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Celoten program filmskih predstav je dosegljiv na spletni strani kina: kino- vrhnika.si. Vse kino predstave, če ni drugače navedeno, potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. ....... KINO ....... VRHNIKA PRIPOROČA STALINOVA SMRT Komična drama / The Death of Stalin / režija: Armando lannucci / scenarij: Armando iannucci, David Schneider, Ian Martin, Peter Fellows, Fabien Nury, Thierry Robin / Francija, Velika Britanija, Belgija, Kanada / 107' Leto 1953. Tiranskega diktatorja Josipa Visarijonoviča Stalina, strah in trepet sovjetskega ljudstva, nekega jutra najdejo nezavestnega »v luži nedostojanstva« v njegovi dači blizu Moskve. Okoli njega se kmalu zbere gručica prebledelih tovarišev: sadistični šef tajne policije Lavrentij Berija, večno zbegani Georgij Malenkov ter gobezdavi in prebrisani Nikita Hruščov. Začne se divja bitka za nasledstvo. Film so navdihnili resnični dogodki. Huronsko smešna in hkrati srhljivo aktualna satira o krdelu oblasti željnih, samovšečnih in nesposobnih burkežev, ki se borijo za svoje mesto pri koritu. Črna komedija, v kateri mrgoli prostaškega humorja in ubijalskih enovrstičnic, se ponaša s šopkom sijajnih igralcev s Stevom Buscemijem v vlogi Hruščova na čelu. WHITNEY HOUSTON Glasbeni dokumentarni film / Whitney: Can I Be Me / režija: Nick Broomfield, Rudi Dolezal / scenarij: Nick Broomfield, Marc Hoeferlin / Velika Britanija, ZDA / 105' Whitney Houston, šestkratna dobitnica nagrade grammy, velja za eno najuspešnejših pevk vseh časov. Po dolgoletnem boju z odvisnostjo je leta 2012 nenadoma tragično umrla. V središču dokumentarca so tri ključna razmerja v pevkinem življenju: njen odnos z ambiciozno in gospodovalno materjo, pevko gospela; tesna zveza z osebno asistentko, o kateri so krožile govorice, da je bila več kot le prijateljica; ter burni zakon z zloglasnim reperjem Bobbyjem Brownom. Intimni, neuradni portret legendarne superzvezdnice Whitney Houston v režiji enega najbolj samosvojih dokumentaristov, Nicka Broomfielda (Kurt & Courtney, Biggie and Tupac). LJUBEZEN NA PRVO BOLEZEN Romantična komična drama / The Big Sick / režija: Michael Showalter / scenarij: Emily V. Gordon, Kumail Nanjiani / ZDA / 120' Stand-up komik Kumail, po rodu iz Pakistana, se po enem svojih nastopov zaplete s študentko Emily. Čeprav oba vztrajata, da gre le za bežno avanturo, se med njima kmalu splete resno razmerje. Kumail se znajde v kočljivem položaju, saj mu njegovi nič hudega sluteči starši medtem neutrudno iščejo pakistansko nevesto. Zgodba pa se šele zares začne, ko Emily zaradi skrivnostne bolezni pristane v bolnišnici. Film, v katerem priljubljeni stand-up komik Kumail Nanjiani odigra epizodo iz lastnega življenja, je očaral občinstvo in kritike na festivalih v Sundanceu in Locarnu. JUPITROVA LUNA Triler / Jupiter holdja / režija: Kornél Mundruczö / scenarij: Kata Wéber / Madžarska, Nemčija / 128' Aryana, begunca iz države, v kateri divja vojna, med nezakonitim prečkanjem madžarske meje ustreli policist. Ranjen in pretresen se znajde v begunskem taborišču, kjer tamkajšnji zdravnik, cinični dr. Stern, odkrije, da ima mladenič nadnaravne sposobnosti. Odloči se, da ga bo pretihotapil iz taborišča in izkoristil njegov nenavadni dar. Nadrealistični, distopični znanstvenofantastični triler, postavljen nekam vzdolž meja trdnjave Evrope, je senzacionalna, akcije polna, vizualno osupljiva politična alegorija, v kateri se čudeži prodajajo za drobiž. ISMAELOVI DUHOVI Drama / Les fantômes d'Ismaël / režija: Arnaud Desplechin / scenarij: Arnaud Desplechin, Julie Peyr, Léa Mysius / Francija / 114' Ismael Vuillard je režiser. Ravno je sredi filma o Ivanu, nenavadnem diplomatu, ki ga je navdihnil njegov brat. Skupaj s tastom in mentorjem Bloomom Ismael še vedno žaluje za ženo Carlotto, ki je pred dvajsetimi leti brez sledu izginila. Vseeno pa si je nedavno ustvaril novo življenje s Sylvio. A nekega dne se Carlotta vrne. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so možne spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Wascasopis KULTURA 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vabljeni na naše prireditve poleti Poletni urnik Cankarjeve knjižnice Vrhnika Spoštovane uporabnice in uporabniki, s prihajajočim poletjem spreminjamo naš urnik poslovanja. Od 26. 6. do 31. 8. 2018 bomo na voljo vsak ponedeljek, sredo in četrtek med 13.00 in 19.00 ter vsak torek in petek med 7.30 in 14.00. V soboto imamo zaprto. V času, ko bo knjižnica zaprta, boste lahko gradivo vrnili v režo za odlaganje gradiva, ki bo v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, na levi tik ob tovornem dvigalu. Prijetne počitnice vam želimo! Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. w i\l CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKAI Razstava Vilme Mavrič Krisper »Vsaka razstava likovnih del Vilme Mavrič Krisper je posebno doživetje, zgrajeno v odnosu med njenimi s strastjo in spontanostjo naslikanimi motivi ter našim lastnim odzivanjem. In vsakič znova smo začudeni, s kakšno neverjetno eruptivnostjo se predaja svojemu početju z energijo, ki z leti ne pojenja, pač pa je vse silovitejša,« je v likovni kritiki zapisala Marlen Prem-šak. Vabljeni na odprtje razstave v ponedeljek, 2. julija 2018, ob 18. uri v Grabeljškovo dvorano. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini: petek, 6. julij: 8.00-11.00; ponedeljek, 9. julij: 15.00-18.00; petek: 20. julij: 8.0011.00; ponedeljek, 23. julij: 15.00-18.00; petek, 17. avgust: 8.00-11.00; ponedeljek, 20. avgust: 15.00-18.00 in petek, 31. avgust: 8.00-11.00. V sodelovanju s CDI Univerzumom. CANKARJEVO 1918LET02018 Knjižnica pod krošnjami in Poletje na Vrhniki V parku pri Lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika), Tržaška cesta, 9. 4. 7. -27. 7. 2017, od ponedeljka do petka: 9.00-18.00. PETKI V AVGUSTU 16.00-20.00. V primeru dežja knjižnice ne bo. ODPRTJE Knjižnice pod krošnjami z branjem Cankarjevih besedil: v sredo, 4. 7. 2018, ob 17.00. PRAVLJIČNE URICE: vsak dan ob 10.00 vabimo otroke, da se skupaj z nami potopijo v pravljični svet. BRANJE CANKARJEVIH BESEDIL: prvo in drugo sredo (4.7. in 11.7.2018) bomo ob 17.00 gostili bralce Cankarjevih besedil, ki se pod okriljem Turističnega društva Blagaja-na in Cankarjeve knjižnice Vrhnika ob Cankarjevih besedilih družijo vsako sredo že od jeseni 2016. Prijazno vabljeni v središče Vrhnike. V sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika in zavodom Divja misel. jST CANKARJEVO 1918LET02018 Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom ¿Sg; Blagajana vas vsako ■sfe.- sredo ob 17. uri vabimo v Močilnik k branju c^^lf Cankarjevih besedil. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na mirjam.suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE Razstava Vilme Mavrič Krisper »Vsaka razstava likovnih del Vilme Ma-vrič Krisper je posebno doživetje, zgrajeno v odnosu med njenimi s strastjo in spontanostjo naslikanimi motivi ter našim lastnim odzivanjem. In vsakič znova smo začudeni, s kakšno neverjetno eruptivnostjo se predaja svojemu početju z energijo, ki z leti ne pojenja, pač pa je vse silovitejša,« je v likovni kritiki zapisala Marlen Premšak. Vabljeni na ogled razstave do konca julija v Cankarjevem salonu. Razstava Turizem v vrtcu Vrtec Vrhnika je letos sodeloval v projektu Turizem v vrtcu. Skozi različne zanimive dejavnosti so otroci spoznavali življenje in dela Ivana Cankarja, značilnosti Vrhnike ter življenje na Vrhniki nekoč in danes. V enotah Ko-marček, Rosika in Žabica so pripravili razstave, ki si jih do konca avgusta lahko ogledate na Mladinskem oddelku. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovčič. Več informacij na št. 041 762 024. Razstava klekljanih čipk V sodelovanju s skupino klekljaric, ki deluje pod okriljem Društva ^^ upokojencev Vrhnika, "«M«' vas vabimo na ogled čipk v vitrinah CKV. Razstavljene so tudi čipke, narejene v spomin na Ivana Cankarja. Do 31. 7. 2018. Plovnost Ljubljanice Študijski krožek Plovnost Ljubljanice je vodil mentor Albert Štrancar (CDI Univerzum), potekal pa je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Projekt je prejel sredstva v okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za leto 2017. Člani študijskega krožka so postavili svoje delo na ogled v Malava-šičevem kotičku. Bodi viden - bodi previden Občina Vrhnika je z vrtci na Vrhniki sodelovala pri ozaveščanju pešcev v prometu Bodi viden - bodi previden. V knjižnici si lahko ogledate priložnostno razstavo slik sodelujočih otrok. Pravljica v Starem malnu V nedeljo, 17. junija 2018, se je v Starem malnu v okviru prireditve Tu smo doma predstavila tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Tako kot vsa leta smo Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Individualno učenje računalništva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika nudimo brezplačno individualno izobraževanje računalništva za upokojence in brezposelne - ob četrtkih od 16.00 do 19.00. Mentor: Nejc Pokec. Prijave in več informacij na ucimose@drugi-korak.si ali po telefonu 031 400 936 vsak delavnik med 10. in 12. uro. Delavnica uporabe pametnega telefona V torek, 17. julija, ob 10. uri vabljeni vsi tisti, ki vas je prehod s klasičnih mobilnih telefonov na pametne ujel nepripravljene. Seznanili se bomo z operacijskim sistemom in osnovnimi funkcijami telefona, kot so vnos novega stika, pošiljanje sporočil SMS in MMS ter uporabo internetnega brskalnika. Delavnico bo vodila dipl. graf. med. tehnike Ivana Osecanski Despic. V računalniški učilnici Kemis. Smartphone.jpeg telja Slavka Pregla. Zaradi muhastega vremena so otroci prisluhnili pravljici kar v koči. Za konec nas je obiskal še hudomušni zmaj iz Lintverna, ki ga je upodobil vsestranski Franjo Čretnik. Uspešnega sodelovanja se veselimo tudi v prihodnje. Barbara Kuzmič tudi tokrat pripravili pravljično urico za najmlajše. Navezali smo se na Valvasorjev zapis iz Slave vojvodine Kranjske, da Lintvern bruha zmajeve mladiče in se zato odločili za pravljico O zmaju, ki je želel biti kralj, slovenskega pisa- Fotografski zapis z nedavne Noči knjige - danZemlje, ki so ga obeležili tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Besedilo o tem ste si lahko prebrali v prejšnji številki, fotografija pa je pomotoma izpadla. Kot je razvidno izfotografije, je bilo dogajanje kulturno-naravo- varstveno obarvano. Uaščasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NK Dren Vrhnika Izjemen uspeh selekcije U-15: prebila se je v prvo državno ligo Po izjemnih predstavah in trdem delu skozi celotno nogometno sezono 2017/2018 je selekciji U-15 uspel izjemen podvig, saj so si fantje priborili nastopanje v prvi slovenski ligi zahod v naslednji sezoni in s tem dosegli največji uspeh vrhniškega nogometa v zadnjih letih. Po osvojenem prvem mestu v prvi ligi MNZ brez enega samega poraza tako v jesenskem kot spomladanskem delu nam je žreb določil nasprotnika Pri-morje Ajdovščina, ki je bil še zadnja ovira do nastopanja v državnem prvenstvu. Renomi-rani nasprotnik je bil vse prej kot lahek in je s svojim načinom igre ter trdim bojem pokazal, da ga ne gre jemati zlahka, saj je bila želja po napredovanju prav tako močna kot pri nas. Po minimalnem porazu 0 : 1 na prvi tekmi na Vrhniki je bilo jasno, da to še ni bilo konec za našo ekipo, saj rezultat prve tekme ni prikazal realnega razmerja moči na igrišču. Na povratni tekmi v Ajdovščini je naše fante pričakalo bučno navijanje, pravi spektakel, kjer je bilo vse pripravljeno za slavje domačinov. A fantje NK Dren Vrhnika na čelu s trenerjem Urošem Bučanom se niso pustili zmesti in so v rednem delu slavili z 1 : 0, kar je pomenilo, da bodo o končnem zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Pri tem so bili boljši naši fantje in na koncu slavili s skupnim rezultatom 8 : 6. Slavje, polno čustvenega naboja, se je tako začelo v Ajdovščini in končalo na Vrhniki pod Bazenom. V naslednji sezoni bo selekcija U-15 torej igrala v elitni družbi najbolj re- nomiranih nogometnih klubov v Sloveniji. Svoj pogled je nad celotno sezono strnil trener Uroš Bučan: »Ekipa U-15 je v letošnji sezoni prišla do trojne krone, do »hat--tricka«. Osvojila je zimsko ligo v Radomljah, naslov prvakov MNZ Ljubljana ter se preko kvalifikacij uvrstila v 1. ligo NZS U-15 zahod. Druga ekipa U-15, kjer so bili večinoma mlajši tekmovalci, je dopolnila uspeh z uvrstitvijo med sedem ekip v tretji ligi MNZ Ljubljana. Nabirala si je izkušnje, igralci pa so pomagali tudi na kvalifikacijski tekmi z Ajdovščino. Ta uspeh ni prišel sam od sebe; bilo je veliko odpovedovanj. Ekipa je opravila 186 aktivnosti v obdobju od 25. julija lani do 13. junija letos. Ob tem so nekateri posamezniki opravili še dodatnih skorajda 50 individualnih treningov. Poleg tega sta bili še prijateljski tekmi v Italiji, kjer so presenetili tamkajšnje klube, pa mnoge pripravljalne prijateljske tekme od Celja do Kopra. Tudi zimska liga v Radomljah in zimske priprave v Umagu so pomemben del zgodbe o uspehu, pa tudi veliko treningov po snegu, na atletski stezi in zimski treningi na Dobrovi. Vse to so delčki mozaika, ki je prinesel veliko veselja in sreče na lica igralcev na zadnji tekmi v Ajdovščini.« Andrej Šega, predsednik kluba, ki je med prvimi čestital fantom za uspeh, je dejal, da je to za NK Dren Vrhnika izjemno pomemben rezultat in je kot češnja na vrhu torte. 'To je tudi dokaz o kakovostnem delu s fanti z Vrhnike in okolice. Vsekakor je to tudi spodbuda za celotno vodstvo in vse tekmovalce ter starše tudi za naprej. Cilj je seveda, da ostanemo v prvi državni ligi in da v naslednjih letih napredujemo tudi s kadetsko in mladinsko ekipo v drugo državno ligo in kasneje, če bo šlo vse po načrtih, še korak višje. Čeprav so pred nami počitnice, počitka ne bo, morda deset dni ali dva tedna, potem se pa zopet začne trdo delo. Ravnokar je zunaj razpis za izgradnjo igrišča z umetno travo. Če bo vse potekalo po načrtih, bomo sredi julija začeli z delom, tako da naj bi bilo igrišče nared do konca jeseni in ga bodo naše ekipe lahko uporabljale še letos. Postaviti moramo tudi nove cilje in ekipe, vključno s trenerji, poleg tega pa nas čaka tudi obnova dveh garderob s sanitarijami.' Ekipa U-15, ki bo nastopala v prvi državni ligi, bo začela s treningi že sredi julija, prva prvenstvena tekma pa nove člane slovenske nogometne elite do 15. leta starosti čaka že sredi avgusta. Besedilo in foto: Peter Kavčič Prvi Cankarjev turnir v nogometu za mlade Mati, nogomet bi! V Cankarjevem letu, ko z različnimi kulturnimi prireditvami obeležujemo stoletni jubilej našega največjega pisatelja in daleč najbolj znanega sokrajana, so tudi športniki poskrbeli, da bi Cankar na svoje Vrhničane gledal s ponosom. Morda bi ob skodelici kave mirno spremljal napete tekme na igrišču, ki je iz meseca v mesec bolj urejeno, že konec jeseni pa bo dobilo urejeno pomožno igrišče z umetno travo. Dandanes bi Ivan morda celo igral nogomet, kdo ve? Ime turnirja torej sploh ni bilo vprašanje. Tako je konec maja na Vrhniki potekal Cankarjev turnir v nogometu za mlade nogometaše. V Športnem Parku na Vrhniki se je v soboto, 26., in nedeljo, 27. maja ,zvrstilo kar 42 ekip iz vse Slovenije. Skupaj kar neverjetnih 470 tekmovalcev, ki so pred vrstniki in starši pokazali, kaj kljub mladosti že znajo. Orga- nizator NK Dren - Vrhnika je po končanem turnirju postregel z neverjetnim podatkom, saj si je po njihovih ocenah glede na število prijav in velikega obiska v dveh dneh celotno prireditev ogledalo več kot 1500 obiskovalcev. Ekipe NK Dren - Vrhnika so dosegle odlične rezultate in tako pokazale, da lahko konkurirajo tudi klubom, ki so že zelo zasidrani v zgodovino slovenskega nogometa. Selekcija U-9 se lahko pohvali celo z zmago. V kategoriji do 11 let so zmagali nogometaši NK Triglav, med ekipami U-12 pa nogometaši Olimpije. V domačem klubu NK Dren - Vrhnika priznavajo, da je bilo vloženega veliko truda, nešteto prostovoljnih delovnih ur, da je turnir uspel. Pripravili so srečelov, pogostili obiskovalce, tekmovalce in s pomočjo staršev otrok, ki trenirajo na Vrhniki, poskrbeli za vso potrebno logistiko. Pomagali so tudi otroci, člani kluba, ki niso tekmovali, bodisi pri srečelovu ali na igrišču. Prav s pomočjo zbranih sredstev pri srečelovu so še korak bližje k izgradnji novega pomožnega igrišča z umetno travo, ki bo otrokom in nogometašem, ki trenirajo na Vrhniki, omogočeno kakovostnejše treniranje tudi pozimi. To bo izredno pomembna pridobitev za Vrhniko, kar so spoznali tudi odgovorni za šport na Vrhniki in tudi župan Stojan Jakin, ki je podprl projekt. Glede na pozitivne odzive obiskovalcev in gostujočih ekip so cilji jasni in lahko pričakujemo nov turnir že naslednje leto v tem času. Mladi nogometaši bodo konec junija odšli na zaslužene počitnice, treningi pa se bodo za nekatere selekcije začeli že sredi julija kot na primer za U-15, ki se bo prvič v zgodovini pomerila vprvi slovenski državni ligi, preostali pa bodo začeli s treningi konec julija oziroma v začetku avgusta, najmlajši pa v septembru. Vse novosti in športne dosežke NK Dren - Vrhnika lahko spremljate tudi na www.nk-dren-vrhnika.si ali na njihovem Facebooku. Za konec še posebna zahvala vsem donatorjem in podpornikom, ki so vsak na svoj način pomagali pri izvedbi prvega Cankarjevega turnirja v nogometu. Besedilo in foto: Peter Kavčič Podporniki prvega Cankarjevega turnirja 2018: Lekarna Zupančičeva jama, Trgomar, Krka, Varsi, Kema Pu-conci, Prva Zavarovalnica, Microgramm, d. o. o., Metrel, d. d., Deželna banka Slovenije, Intersnack, d. o. o., Prava Vadba, Plezalni center Verd, Maselj, d. o. o. - JOMA, UniCredit Bank, Avto Aktiv Intermercatus, d. o. o., Čuri Muri, Sensi-lab, d. o. o., Vrtnarstvo Hlebec - Simon Hlebec, S. P., Soma, d. o. o., Potokar, d. o. o., Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Športna zveza Vrhnika, Atlantic Trade, d. o. o., Atet rent a car, d. o. o., Modest, d. o. o., Anvina, d. o. o., Firence, salon keramike, d. o. o., OMV, SPOT - Slovenska poslovna točka, Kongresni center Brdo, Telekom Slovenije, Gostilna Boter, Stara Kašča, Bar ŠD Dren, Mapri Proasfalt, d. o. o., Nova KBM, Addiko Bank, Mikro-cop, d. o. o., Barjans, d. o. o., Gostilna Kranjc, Masterplast, Ela'S frizerski salon, Alvisa Avdič, s. p., Sonax, Jata Emona, d. o. o., Slovenske železnice, d. o. o., Tobačna grosist, d. o. o., M-Orel, d. o. o., Intergradnja, Nermin Hadžikadunič, s. p., LTH Castings, d. o. o., Spar Slovenija, Perutnina Ptuj, d. d, Pro-Portis, Marko Voljč, s. p., Vrhniški skavti, Adtisk, tiskarstvo, d. o. o., Makita, B3servis, d. o. o., Alfa varovanje in zaščita, d. o. o., PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, PGD Verd, Planinsko društvo Vrhnika, Športni bar Lepa žoga. Uaščasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pokal ponovno v roke SM team Tretjeuvrščena ekipa AD frons, večinoma sestavljena iz igralcev Futsal kluba Siliko. Vrhnika, 8. in 9. junij - Na tradicionalnem turnirju v futsalu (Siliko Rem Power turnir) so slavili člani štajerske ekipe SM team, ki so zlati pokal dvignili na Vrhniki že tretjo leto zapored. Organizator športnega dogodka, Futsal klub Siliko, je med zmagovalne ekipe razdelil kar 3200 tisoč evrov. Futsal turnir na Vrhniki si je po različnih anketah in po odzivih nastopajočih prislužil sloves enega najbolje organiziranih turnirjev malega nogometa v Sloveniji. Tokrat je sodelovalo 24 ekip iz vseh koncev Slovenije, med katerimi ni manjkalo takih, ki so imele v svojih vrstah državne reprezentante. Igrali so je torej res kakovosten nogomet, všečen očem, kar iz leta v leto potrjuje tudi velika udeležba gledalcev. Finalni dvoboji so potekali v soboto zvečer, ko sta se pomerila stara znanca SM team in Gradbeništvo CBE. Že je kazalo, da bodo gostje s Šatjerske z veliko prednostjo gladko opravili z lansko tretjeu- vrščeno ekipo, a so se slednji v zadnjih minutah nevarno približali favoritom. Srečanje je prekinil zaključni sodniški žvižg pri 4 : 3 za SM Makoter team, kar je pomenilo, da je zlati pokal ponovno romal v njihove roke in tudi 1600 evrov denarne nagrade. Drugou-vrščena ekipa CBE je prejela 800 evrov, tretjeuvrščena AD Frons pa 500 evrov. Pri slednji velja omeniti, da gre za ekipo z najbolj bučno podporo iz občinstva, kar ne preseneča, saj gre za večinoma igralce vrhniškega futsal kluba. Iz omenjenega kluba oziroma ekipe je izšel tudi najboljši vratar turnirja Nejc Berzelak. Za najboljšega strelca je bil razglašen Slaven Radiškovic, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel kar šestkrat, za najboljšega igralca pa Klemen Duščak iz zmagovalne ekipe SM Makoter team. Za »fair play« ekipo je bila razglašena ekipa Okrepčevalnice Lovec, ki je bila hkrati tudi četrtouvr-ščena ekipa turnirja in je poleg pokala prejela še 300 evrov nagrade. Kot prej- šnja leta je ob dvodnevnem turnirju potekalo še nekaj spremljevalnih dejavnosti. Obiskovalci in nogometaši so se lahko sprostili v masažnem sa- lonu, na voljo so bile srečke z bogatimi praktičnimi nagradami pokroviteljev turnirja (Siliko in Rem Power) ali pa so se lahko preizkusili v »šaklhaklu«, imitaciji ročnega nogometa v naravni velikosti. Gašper Tominc, foto: GT Zaključek košarkarske sezone Udeleženci mednarodnega turnirja na Vrhniki Za košarkarje KK Vrhnika se je tekmovalna sezona, z gostovanjem pionirjev v sosednji Gorici, zaključila. Predzadnji turnir mednarodne lige smo Vrhničani gostili v telovadnici OŠ AMS. Sodelovali sta dve italijanski ekipi in ena s Hrvaške. Ob zaključku so se vse ekipe pogostile s slastnimi picami iz gostišča CANKARJEV HRAM. Za brezplačno kosilo se tudi siceršnjemu sponzorju članske ekipe lepo zahvaljujem! Najmlajši so pridno nabirali izkušnje in včasih tudi premagovali nasprotnike v kategoriji U-11. Kaže, da jim je nova tekmovalna oprava vlila dodatno samozavest, saj v njih praktično niso izgubili nobene tekme. Če pa že, je bila razlika v doseženih koših zelo majhna. Ekipi U-13 in U-15 sta tudi dostojno zastopali klubske barve v 1. SKL, zaradi številčne generacije pa je klub z ekipo U-15 B tekmoval tudi v 2. državni ligi. Številčno podhranjenost je z izpadom iz 1. SKL utrpela selekcija fantov U-17, a verjamemo, da se bo v kratkem vrnila tja, kamor resnično sodi. Odlične predstave so ob koncu sezone prikazali mladinci, bolje rečeno kadeti. V zadnji tekmi so proti ekipi Škofje Loke izgubili le za dva koša. Z zmago bi se uvrstili v 1. A SKL, tako pa bodo barve kluba zastopali v 1. B-ligi. Uspeh je toliko večji, ker zaradi poškodb v ekipi U-19 ni bilo niti enega mladinca! Kot že rečeno, si je članska ekipa KK ROSA Vrhnika obstanek v 3. SKL zagotovila že po prvem delu tekmovanja. Tako si je prepotrebne izkušnje nabiralo nekaj mlajših igralcev, ki so nakazali, da se hitro bliža njihov čas nastopanja med starejšimi vrstniki. S koncem sezone pa se je končalo tudi večle- tno delo pisca vrstic, ki jih pravkar berete. Neprofesionalno opravljanje funkcije predsednika (glede na vloženi čas in trud) precej presega pomen prve besede povedi. Za ogromno pomoč pri vodenju kluba se zahvaljujem članoma uprave, ki sta bila vedno pripravljena iskati rešitve za težave, ki so se pojavljale praktično na dnevnem redu. Eden od njiju, pravzaprav članica uprave, je prav tako odstopila. V obdobju te klubske uprave je bilo delovanje kluba nedvomno dvignjeno na precej višji nivo. Postavitev sodobne ažurne spletne strani, sodelovanje na mednarodnih turnirjih vseh selekcij, organizacija letovanj za najmlajše, prireditev All Stars Slovenije, finančna stabilnost kluba, redna izplačila trenerjem in plačevanje drugih stroškov tekmovanj, financiranje izobraževanj trenerjev, ustanovitev ko- šarkarskih šol prek občinskih meja, zagotovitev nujno potrebnih sponzorskih sredstev, nakup novi dresov za vse selekcije in enotna podoba klubskih oblačil ... so le del vsega, kar je zaznamovalo čas delovanja zadnje uprave kluba. Kot najpomembnejšo pa zagotovo izpostavljam rešitev iz globoke finančne luknje (več kot 20.000 evrov), v kateri je bil klub ob začetku mojega vodenja. Zadnje finančne obveznosti do krovne organizacije je klub plačeval predčasno in samo iz tega naslova (v obliki dobropisa) privarčeval več sto evrov na leto. Vse storjeno nekaterih v klubski upravi ni prepričalo o delu, ki sem ga opravil z nekaterimi ožjimi sodelavci. Zato menim, da je prav, da izpraznim prostor za tistega, ki bo to znal hitreje in bolje. Srečno! Andrej Smrekar Državno prvenstvo za mlade na mivki Rokomet na mivki velja za eno najzanimivejših moštvenih disciplin, kar smo ponovno dokazali ta konec tedna. V hudi konkurenci so se naša dekleta odlično izkazala in osvojila zavidljive rezultate. Z najmlajšo generacijo letnika 2004 in mlajšimi smo osvojili odlično tretje mesto; klonili smo samo proti RK Olimpija in RK Cepelin. Deklice letnika 2002 in mlajše so osvojile odlično peto mesto, kjer je RK Olimpija slavila pred RK Krim Mercator. Naša zlata dekleta so tokrat postale državne podprvakinje. Z našo najmočnejšo ekipo letnika 2000 in mlajšimi smo bili ogorčen boj za naslov državnih prvakinj. Sreča nam tokrat ni bila naklonjena in premoč smo morali priznati RK Krim Merca-tor, tretje mesto pa so osvojila dekleta ŽRK Ptuj. Da je rokomet na Vrhniki v vzponu, pričajo naši rezultati in vse več deklet, ki se zanimajo za ta šport. Dobro delo in odlično organizacijo dogodka nam priznava tudi RZS, ki ni skoparila s pohvalami tako glede organizacije kot tudi glede sojenja in športnega navijanja. Špela Remškar in Iza Malovrh sta prejeli še posebni nagradi za najboljšega vratarja turnirja svoje generacije, na kar smo posebno ponosni. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem sponzorjem, ki so podprli ta dogodek. ŠDRŠ, Miha Bogataj N asčasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Valeta Športnega društva Zaplana Naš ŠD, kot mu leta 2003. Najstniki, pravimo, je nastal rojeni tistega leta, pravkar zaključujejo osnovno šolo in plešejo na svojih valetah. Tako smo tudi člani društva svojemu športnemu 15-letniku pripravili živahno pra- znovanje s piknikom in turnirjem v odbojki na mivki. Bila je vroča, sončna sobota, 9. junij. Na mivki našega odbojkarskega igrišča se je zbralo osem ekip - trojk: ŠD Legende, Orli, Sončna oaza, Migranti, Hribovci, Anvina medic, Nefiltrirane in Driska, gledalci in navijači pa so se skrivali v senci dreves ob igrišču. Za najboljše tri ekipe na turnirju smo pripravili privlačne nagrade: enotno odraslo vstopnico za vodne parke Sava Hotels & Resorts, izlet z ladjico s ŠD Zaplana in tretjo nagrado, ki je bila do podelitve še skrivnost - nagrajenci, to so bili Hribovci, so se na praznovanju lahko najedli če-vapčičev. V finalu pa je zmagala ekipa Anvina medic pred Orli. Zvečer so prišli na svoj račun tudi malce manj športno, pa morda bolj klepetavo in plesno razpoloženi člani društva, naši prijatelji in sokrajani. Prav domačinov bi si želeli videti še več, saj sta ravno sodelovanje in povezanost Zaplanincev med glavnimi cilji in poslanstvi našega društva, ki sicer šteje približno 80 članov. Za prijetno, sproščeno in živahno vzdušje so z živo glasbo poskrbeli (tudi) člani Ansambla bratov Klavišar. Vse odvečne kalorije smo lahko pokurili na novem plesišču, ki je bilo postavljeno prav za praznovanje 15-letnice. Za piko na i je z odličnimi koktajli poskrbel vrhunski barman Aleš Ogrin, svetovni prvak v mešanju barskih pijač. Vsi prisotni ŠD-jevc«, tudi tisti, ki so se včlanili na pikniku, so dobili društvene majice, ki jih bodo spominjale na lep dogodek in - upamo - spodbudile tudi k sodelovanju na naših delovnih akcijah in udeležbi na družabnih dogodkih. Pravkar zbiramo prijave za izlet z ladjico, ki bo v soboto, 25. avgusta. Lepo vabljeni v našo družbo! (nč) Uspehi se še kar vrstijo Maj in junij sta meseca, ko dekleta pokažejo vse, kar so se naučila v celotni sezoni in tudi pritiska je nekoliko več, saj jih čaka najpomembnejše tekmovanje, državno prvenstvo. Naše ritmičarke so se kljub temu odlično izkazale in pokazale, da so vse leto pridno trenirale in napredovale iz tekme v tekmo, na kar so bile vse trenerke še posebno ponosne. A tudi z državnim prvenstvom tekmovanj še ni bilo konec. V drugi polovici maja je v Mariboru potekalo Državno prvenstvo Slovenije v skupinskih sestavah. Naše najmlajše, ki so tekmovale v prvi skupini s sestavo brez rekvizita, so prikazale lepo vajo in zasedle visoko peto mesto, v postavi Ana Treven, Hana Poro-pat, Ines Joksovic, Brina Alina Prosen, druga ekipa v postavi Ela Lepša, Brina Kordež Čebela, Zarja Kupljen, Keja Vraber pa osmo mesto. Zelo vesele svoje uvrstitve so bile tudi mlajše deklice, ki so tekmovale v drugi skupini. S skupinsko sestavo brez rekvizita v postavi Iza Zerjal, Nina Davidovič, Urška Petruša Mohar, Loti Voljč so zasedle 19. mesto, njihove klubske prijateljice Rebeka Malavašič, Ema Ši-prak Kerčmar, Izabela Ribič, Anabela Peršin, Elisa Bašic, Kora Nolimal pa so pristale točno eno mesto za njimi, na 20. mestu. Malce starejša dekleta, ki so vse leto pridno trudila s koleb-nico, so pokazala odličen napredek. Prva ekipa v sestavi Ziva Mezeg, Sta-ša Bojanovic, Klara Martinčič, Maša Plantan je zasedla 11. Mesto; druga ekipa, prav tako s kolebnico, v postavi Erin Nolimal, Sonja Sara Margon, Eva Kozole, Zoja Valentina Kos, Taja Le-vec, Tjaša Škof pa so bile na 17. mestu. Tokrat so tekmovale tudi naše članice Neža Čuk, Ana Jazbinšek, Meta Mra-mor, Metka Močilar, Ajda Ratkovic in s svojo fantastično sestavo brez rekvizita poleg sedmega mesta požele precejšni aplavz. Za češnjico na vrhu smetane državnega prvenstva sta poskrbeli naši super članici Nina Zižmond in Neža Čuk, ki sta v kategoriji parov in trojic s sestavo z obročem domov odnesli srebrno medaljo. Na drugo mesto so stopile tudi naše mladinke za dinamično vajo z žogo, Pika Grušovnik, Urša Troha, Maša Gabršček. Po državnem prvenstvu so imela nekatera dekleta še dva tedna časa, da odpravijo napake in se znova pokažejo na tekmovanju. Tokrat smo potovali v Ljubljano na prijateljski tur- nir z mednarodno udeležbo v organizaciji enega ljubljanskih klubov za ritmično gimnastiko. Ze mlajše deklice so opravile svoje delo več kot odlično in zasluženo zmagale. Ela Lepša, Brina Kordež Čebela, Zarja Kupljen, Keja Vraber so bile nad svojo zmago iskreno presenečene in navdušile gledalce. Tudi Sonja Sara Margon, Tjaša Škof, Eva Kozole, Taja Levec, Zoja Valentina Kos, Erin Nolimal si bile zadovoljne s petim mestom, saj so prikazale lepo vajo s kolebnico brez večjih napak. V pisani mednarodni konkurenci, v prvi skupini, so se pomerila tri naša dekleta. Ines Joksovic je tekmovala s svojo sestavo brez rekvizita in zasedla sedmo mesto. Katja Rovan je imela težje delo, saj je nastopila z dvema sestavama, z obročem in brez rekvizita. Z vsako sestavo posebej je osvojila najbolj žlahtno odličje, prvo mesto, končni seštevek ocen pa ji je prinesel drugo mesto. Ravno tako z dvema sestavama je tekmovala Ziva Mezeg. Brez rekvizita je zasedla osmo mesto, z žogo tretje, skupni seštevek pa ji je prinesel deveto mesto. Večino deklet čaka le še zaključni nastop, nekatere pa še državno prvenstvo v individualnih sestavah. Potem pa zaslužene počitnice tako za dekleta in njihove starše, ki so jih s tribun neutrudno spodbujali, pa tudi za trenerke Ines Fefer, Uršo Cvetko Rebov, Špelo Jilek, Meto Mramor in Barbaro Šini-goj, ki svoje znanje z veseljem predajajo dekletom in se vedno trudijo, da bi se razvile v odlične ritmičarke. Pa vendar tudi poleti ne bomo mirovali: čakajo nas poletni treningi in priprave, ki bodo spodbuda in dobro izhodišče za naslednjo sezono, za katero vsi skupaj vemo in verjamemo, da bo še uspešnejša. Barbara Šinigoj Gimnastično društvo Vrhnika Zmagoslavje v Zagrebu Zagreb, 5. junij - Plesalci ro- kenrola so se udeležili Evropskega pokala v Zagrebu. V članski kategoriji »contackt rock n roll« dosegli čudovite uvrstitve. Vrhničan Jaka Južnič in Gaja Malovrh iz Polhovega Gradca (oba člana Plesnega kluba M Plesno mesto) sta si priplesala prvo mesto! Rezultat sta nadgradila še njuna klubska kolega Evelina Arh in Blaž Rus, ki sta osvojila prvo mesto v plesnem programu in zasedla skupno sedmo mesto. Jaka Vrevc-Zlajpah ter Loti Marinko iz Plesnega kluba Bri-ljantina) pa sta osvojila šesto mesto. Pri vseh odličnih rezultatih ne smemo pozabiti še na 14. mesto Matije Leštana in Špele Zmuc, ki plešeta skupaj le kratek čas. Slovenski rokenrol je tako zopet čisto na svetovnem vrhu, ker pa je pred plesalci še nekaj mednarodnih tekmovanj in državno prvenstvo, bomo o odličnih rezultatih zagotovo še brali. (gt, foto: M Plesno mesto) N asčasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ekipa Teniške šole Žabec postala olimpijska prvakinja Zadaj od leve: Bor Škof-Jelovšek, Janez J. Jelovšek, Luka Maklin, Jakob Maklin. Sredina: Dunja Dimnik. Spredaj: Maša Gorišek, Tinka Slavec, Nuša Gorišek, Ela Ziherl. Tekmovalna ekipa Teniške šole ŽABEC je na II. Teniški olimpijadi Tenis Slovenije na največjem slovenskem teniškem dogodku - teniškem festivalu - IGRAJMO TENIS, ki se ga vsako leto udeleži več kot 350 otrok, premagala vse druge ekipe slovenskih teniških klubov in njihovih teniških šol ter tako osvojila PRVO MESTO in naslov olimpijskih teniških prvakov. Tekmovanja Teniške olimpi-jade se je udeležilo 14 ekip iz slovenskih teniških klubov in njihovih šol (TK Triglav Kranj, TK Maja Matevžič, Jaki šport, Šport Plus, TK Benč, TK Spin Medvode, Max Tenis Club ...) Člani/-ce ekipe: Maša in Nuša Gorišek, Izabela Jelovšek, Bor Škof Jelovšek (kapetan ekipe), Luka in Jakob Maklin, Dunja Dimnik, Ela Ziherl in Tinka Slavec. Športni klub »2002« se je na tem teniškem dogodku z dvema obetavnima mladima tekmovalcema na tem istem dogodku udeležil tudi turnirja v midi tenisu. Svoj krstni turnirski nastop na turnirjih po razpisu TZS sta opravila bratca Jakob in Luka Maklin. Športni klub »2002« obema čestita za prikazan nastop in uvrstitev. Posebno pohvalo si zasluži Luka Maklin, ki se za las ni uvrstil v glavni turnir. V skupini, v kateri je igral, so ime- li trije igralci po dve zmagi, a je Luka imel najslabše razmerje dobljenih in izgubljenih setov. Je pa edini v skupini premagal kasnejšega finalista v glavnem turnirju. Predsednik: Janez Jani Jelovšek a OTROŠKI IN ŠOLSKI T€KI T/f VZPON Nfl U LOVKO V FB/nocnitekvrhnika ŠPORTNI PARK VRHNIKA ■ - "-t■ www.ntvrhnika.si ■-i p™ fi ■-» p"i *i «-i im «■■» mm mmmm m ■ ■ «m* I» «I. U. I— L.I I (-I i VZPON NR ■. ULOVKO - [UMKMOr] EBBI -Suta.1 crocs ggg Treks ta^ □ «glav ÍDífel Qeuroplak^ Nordijska hoja med pomladjo in poletjem Nordijska hoja je vadba na prostem, primerna za vse generacije in vse letne čase. V Športnem klubu Izza ovivnka to vemo in zato hodimo tudi, ko vreme ni najbolj prijetno. To pomlad nam je deževno ali celo nevihtno vreme zagodlo večkrat, kot prej v vsem letu. Vseeno smo vedno ostajali optimistični, ker za dežjem vedno posije sonce. Ko pa je posijalo, nam je hitro postalo vroče. Tako vroče, da smo iskali senco. Enkrat hladno in deževno, drugič soparno in vroče. Kaj obleči? Ker za vadbo nordijske hoje ne potrebujemo posebnih oblačil, je izbor širok, pa vendar smo včasih v dilemi. Še vedno se je treba obleči plastno. Seveda nimamo na sebi toliko plasti kot pozimi, pa vseeno pride prav majica iz tehničnih materialov in preko nje tanjša majica z dolgimi rokavi. Če kaže na morebitne padavine, oblečemo tanjšo vetrovko, ki jo lahko pospravimo tudi v nahrbtnik. Nikakor ni priporočljivo, da si zavezujemo okoli pasu jopice ali vetrovke, saj se nam palice lahko zapletajo v taka odvečna oblačila in nas ovirajo pri hoji. Hlače so lahko tekaške pajkice ali pohodne hlače različnih dolžin. Če hodimo po travnikih ali ožjih gozdnih poteh, ni odveč imeti daljše svetle hlače zaradi klopov in nenazadnje tudi kač. Obutev izberemo glede na teren, na katerega se podajamo. Pomembnejši del opreme je nahrbtnik. Vanj lahko pospravimo ključe, telefon, robčke, denarnico, rezervno majico, odvečno vetrovko in poleti še toliko bolj potrebno vodo. Torbice za čez eno ramo, opletajoče torbice za okoli vratu in nahrbtnik vrečke niso priporočljive, ker niso dovolj trdno ob telesu in lahko zelo motijo našo aktivnost. Vsa ta priporočila nordijske »hodke« iz ŠK Izza ovivnka poznajo in upoštevajo. Vsaka vadbeno uro namreč želijo čim bolj izkoristiti. Zato smo se razdelili v dve skupini: tista za zahtevnejše se imenuje vadba Hodim za bit' fit, tista za manj zahtevne pa vadba Hodim z nasmehom. Prva skupina na vadbi izbira klance, delajo tudi težje vaje za moč in prehodijo tudi kakšen krajši interval v klanec, druga pa hodi večinoma po ravnini in delajo lažje vaje za moč, koordinacijo in druge gibalne sposobnosti, nad katerimi bdi strokovno usposobljena učiteljica nordijske hoje in teka. Vadba je za vse prijetna, nihče ne ostaja zadaj, dodamo pa ji še družabni vidik: klepetanje, druženje in smejanje. Seveda sprejemajo tudi nove člane. Veseli bodo prav vsakega, ki se je pripravljen naučiti vsaj osnov nordijske hoje in zmore držati korak z njimi. Vadba poteka večinoma v senčni soteski Bele in po vseh poteh proti Staremu malnu in Stajam, poleg tega pa še proti Štampetovemu mostu, na Trojico, na Barju in po stari železnici proti Drenovem Griču in Logu. Za informacije pišite na izzaovivnka@gmail.com ali na 041 200 507, lahko nas poiščete na Facebooku ali Instagramu. Veseli vas bomo! Za ŠKIzza ovivnka Barbara Šinigoj Uaščasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rupnikova linija tokrat v znamenju lokostrelcev V soboto, 19. maja, je v Zaplani oz. v okolici Gostišča Mesec potekalo veliko lokostrelsko tekmovanje v disciplini 3D, ki ga vsako leto drugje, v Občini Vrhnika, organizira naše društvo. Tekmovalna proga je bila izpeljana tako, da je potekala v neposredni bližini zgodovinske Rupnikove linije z začetkom in koncem pri lokalnem go- stišču. Na izredno razgibanem terenu z lepim razgledom na okoliške kraje je bilo postavljenih 24 tarč. Tekmovanje je štelo za Slovenski 3D Pokal, ki se ga Manualna terapija Manualna terapija je zdravilska metoda, ki zajema vrsto različnih terapevtskih tehnik. Deluje na živčno-mišično-skeletni sistem z namenom odpraviti njegovo zmanjšano funkcijo in na bolečine ter poškodbe. Vključuje pregled, postavljanje diagnoze s prognozo, izvajanje terapije in svetovanje. Terapevtovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in naravna, zanjo je značilen skrben pristop k individualnim potrebam posameznega bolnika v vseh življenjskih fazah. Manualna terapija gleda na telo celostno in holistično; ne zanima je zgolj bolni del telesa. Z nežnimi manipulativnimi tehnikami se odpravlja neravnovesja, kar omogoča vnovično vzpostavitev harmonije v telesu bolnika. Manualna terapija je učinkovita pri različnih zdravstvenih težavah: • težave s hrbtenico, • težave s sklepi, • težave z ramo, • težave z gibljivostjo, • težave z glavo in vratom, • išias, vnetje živcev, • športne poškodbe, • revma, • motnje prebavnega trakta, • migrena, glavobol, • nespečnost, • depresija, nevroza, stres, Informacije in na naročila: telefon 051303857 ali na dzemal.mustafic@gmail.com https://motivacija.harmonia.si/ odnesli še več. Kot društvo se trenutno uvrščamo na visoko prvo mesto v skupnem seštevku SLO 3D pokala, in pričakujemo, da bomo tam tudi ostali vse do konca sezone. Zahvalili bi se radi vsem, ki so žrtvovali svoj čas in tako prispevali, da je bila športna prireditev ocenjena z odliko tako med tekmovalci kot delegiranimi sodniki panožne zveze. Na koncu velja zahvala še prijaznemu osebju Gostišča Mesec za postrežbo ter veliko mero potrpežljivosti in seveda domačinom, ki so nam s svojo pomočjo nesebično priskočili na pomoč. Na koncu se zahvaljujemo še našim donatorjem, podjetju Siliko, Avtotrade in trgovini z gradbenim materialom Štirn z Vrhnike, ki nam stojijo ob strani, da lahko uresničujemo svoje cilje. Še naprej si bomo prizadevali dostojno zastopati barve Občine Vrhnika na športnem področju, vse, ki vas morda ta plemeniti šport zanima, pa vabimo v našo družbo. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.vlr-vilijem.com. ŠD VLR Viljem je udeležilo 170 tekmovalcev, tudi z mednarodno udeležbo iz Hrvaške in Italije. Letos se je tekmovanja udeležilo tudi 20 lokostrelcev iz našega društva in dokazali so, da so iz leta v leto sposobni dosegati odlične rezultate. Na koncu je romalo v naš koš pet odličij različnih barv v različnih kategorijah. Z malce sreče bi jih lahko Velkavrhova tudi letos na reliju V sezoni 2018 bosta za Državno prvenstvo Slovenije v reliju nastopala tudi Vrhničana Bojan Velkavrh in sovoznica Nina Velkavrh Gorenc z vozilom VW Polo 1.4. 16V. Konec aprila je bila v Vipavski dolini že prva dirka, kjer se je Bojan po 12 letih zopet usedel v dirkalnik. Prvi kilometri hitrostnih preizkušenj so potekali zelo dobro, potem pa je iz kilometra v kilometer avto začel izgubljati moč. Na zadnjo hitrostno preizkušnjo sta Bojan in Nina odšla z upanjem, da bosta prišla v cilj. Kljub težavam sta osvojila četrto mesto med 27 prijavljenimi posadkami. Po domači reviziji avta je bilo ugotovljeno, da sta se okvarila menjalnik in sklopka. Menjalnik je Bojan uspel popraviti in že na naslednji dirki v Velenju je avto deloval brezhibno. Na koncu dneva sta se veselila prvega mesta in tako prevzela vodstvo v točkovanju po dveh dirkah. Bojan in Nina se zahvaljujeta odlični ekipi mehanikov, ki so bili: Andrej, Andrej starejši, Marjan, Lado, Boštjan, Žan, in sponzorjem, brez katerih takšen rezultat ne bi bil mogoč: VR Elektronika, olja Divinol, TermoTom, Ter-moflor, Krili, Bmc, avtoservis Rode in Gostilna pri Kranjcu. Foto: VladimirŽnidaršič N asčasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 PLANINSKI KOTIČEK 27. 4. 2018 - 24-ič po Vrhniški planinski poti 27. aprila 2018 se je na Trgu Karla Grabeljška zbrala skupina 24 udeležencev 24. pohoda po Vrhniški planinski poti. Nočno deževje je poskrbelo za prijetno sveže jutro, kar pa udeležencev ni motilo in prešerne volje smo se odpravili proti Štirni. Po uri prijetne hoje skozi lep bukov gozd smo prispeli na Planino. Po kratkem predahu in okrepčilu smo se spustili proti Staremu malnu. Sledili smo markaciji VP, prečkali magistralno cesto Vrhnika-Logatec in zavili strmo v gozd. Nekdaj gost smrekov gozd Raskovca sta pred leti žled in veter dodobra razredčila. Ob poti smo opazili, da pogozdovanje poteka, a da bo gozd nudil senco in hlad, bo minilo še veliko let. Pot v družbi vsekakor hitreje mine in tako niti ne opazimo, da smo že prehodili dobršen del naše poti. Precej sveži odtisi v blatu pa so nas opomnili, da v gozdu nikoli nismo sami in da oznake »območje medveda« niso postavljene brez pomena. Prijetno utrujeni in potrebni počitka ter okrepčila smo prispeli do kurirske postojanke, kjer so nam postregli čaj, piškote, prav tako nam je teknila malica iz nahrbtnika. Pot smo nadaljevali proti Dolgim talom in po gozdni cesti prozi Verdu, kjer smo po skupno devetih urah končali našo, dobrih 25 km dolgo pot. Hvala za vodenje, Jože. Besedilo: Marjana Vodeb Foto: Jože Školc 21. 4. 2018 - Grgarske Ravne - Sv. Lovrenc Na aprilsko soboto, ki se je čez dan prelevila v lep čudovit sončen dan, je tokrat člane ter čla- Iz septembrskega koledarčka nice PD Vrhnika in Vesele Triglavce pot vodila skozi Vipavsko dolino vse do vznožja Banjške planote, planotastega sveta med Čepovanskim dolom, dolino spodnje Soče in spodnjim tokom Idrijce. Iz Nove Gorice smo se po vijugasti cesti vzpenjali proti Banjšicam skozi Grgarsko kotlino do izhodišča našega pohoda v vasici Grgarske Ravne. Od tam smo se povzpeli na Gomilo, nato pa pot nadaljevali do Sv. Lovrenca. Sprehodili smo se tudi po poti zeliščnega centra in vmes poklepetali z domačini, ki so nam zaupali zanimive dogodivščine iz tamkajšnjih krajev. Z razglednega vrha smo se spustili v vas Bate, kjer smo se ustavili na sirarski kmetiji Hubjani. Tam smo si privoščili daljši počitek, lastnik pa nam je postregel z različnimi vrstami domačih sirov: od navadnega do belega z orehi in raznimi zelišči. Med samo vožnjo smo bili od tokratnega vodje pohoda, Romana Novaka, deležni delčka zgodovine in zanimivosti pokrajine, ki z vrhov z lepimi razgledi spominja na italijansko Toskano. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov. Kot vedno je bilo prijetno raziskovati našo lepo deželo in si vtisniti v spomin novo dogodivščino. In, ja, tokrat je vrhniška ekipa zasedla ves avtobus. Besedilo: Branka Gutnik, foto: Miran Klavora 26. 5. 2018 - Cveletov pohod 2018 Tradicionalni Cveletov pohod, že osmi po vrsti, smo letos začeli s Kopitovega griča nad Borovnico. Najprej smo se povzpeli po gozdni cesti nad Strmcem in nekje pod Vinjim vrhom prispeli na obronke Notranjske planote. Nadaljevali smo proti Beču, nato pa po razgibani, sicer pa prijetni in nezahtevni poti krenili naprej proti Sv. Vidu (nekdaj Žilce). Med potjo nas je nena-dejano pozdravil naš vrhniški znanec Pajnič, ki uživa na svojem vikendu v tamkajšnjem čudovitem naravnem okolju. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali proti Zavrhu, kjer smo po več kot 15 prehojenih kilometrih zaključili pohod ob podpori naše logistike. Na Bloškem jezeru je že bilo čutiti utrip prihajajoče turistične sezone. Tudi pri Cveletovih je bilo vse tako, kot je treba. Prijazna Nuša nas je že čakala in takoj poskrbela za našo žejo in utrujene želodce. Po stari navadi smo ustvarili tradicionalno prijetno druženje. Tokratni Cveletov pohod je bil namenjen tudi njegovi 70-letnici, zato smo ga ob tej priložnosti pogostili s torto. Ob prešernem vzdušju smo se poslovili z željo, da bise naslednje leto ponovno srečali pri Cveletovih ob Bloškem jezeru. Na letošnjem pohodu smo sodelovali Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Ligojnc, Padalc, Špik, Špilčk, Rudi, Stari in Vezist. Besedilo: Lintvern Vezist Fotografije: Lintverna Rudi in Vezist 25. 5. - 27. 5. 2018 Travnik - Vlašic (BiH) Letošnji daljši vikend potep je skupino Veselih Triglavcev popeljal v državo nekdanje Jugoslavije, v Bosno in Hercegovino, na planoto Vlašic osvojiti vrh Vlaške Gromile (1919 m). 33 se nas je zbralo ob 4. uri zjutraj pred osnovno šolo na Vrhniki, od koder nas je naš zvesti prevoznik odpeljal v smeri mejnega prehoda s Hrvaško in nato z BiH. Po prvi jutranji kavi v Veliki Kladuši je sledila pot skozi Cazin vse do slapov reke Une, ki nas je večino poti z ene strani spremljala v vsej svoji lepoti, po drugi pa so se naše misli in oči vračale v obdobje 90-let, v tisti neprijetni čas vojne, ki je pustila veliko sledi, predvsem na stavbah in domovih. Tik pred Bihacem smo si ogledali čudovite slapove reke Une, nato pa nas je čakala dopoldanska malica, sestavljena iz njihovih do- mačih specialitet, v manjši gostilnici Mlin, pod katero teče Una. Sledila je vožnja v Ključ, nato pa v Jajce, kjer smo se ustavili za kratek potep po samem mestu in si ogledali znane slapove v središču ter nakupili prve spominke. Sledila je enourna vožnja do Travnika. Tam nas je pričakal vodnik in član Planinskega društva Vlašic, Se-nad. Ob njegovi razlagi skozi mesto smo si ogledali znamenitosti in zanimivosti ter izvedeli del zgodovine. Po ogledu mesta je sledila nastanitev v prelepem motelu Carousel z dobrodošlico samega lastnika Vlada in njegovih zaposlenih. Po kratki osvežitvi smo napolnili naše želodčke z odlično večerjo, njej pa je sledilo prijetno druženje v še prijetnejši družbi tako vseh nas kot tudi naših gostiteljev. Prvi dan potepanja se je končal v poznih večernih urah. Sobotno sončno jutro nas je po zajtrku vabilo na planoto Vlašic. Oprtali smo si nahrbtnike in se z avtobusom odpeljali do izhodiščne točke za dosego našega cilja. Na poti proti vrhu smo bili v lepem vremenu deležni še lepega pogleda v dolino in na okolico, očarale so nas tudi idilične hiške in koče, ki so se vrstile po planoti. Na povabilo lastnika motela, v katerem smo bili nastanjeni dan prej, smo se spotoma ustavili v njegovi koči, ki je na poti proti vrhu planote, nato pa so nas naše noge vodile naprej. Tudi po poti navzgor, delno makadamski, delno travnati, smo od Senada in Vlada izvedeli marsikaj zanimivega. Ko smo prispeli do Planinskega doma Jusuf Pecenkovic na Devečanih (1763 m), smo si malce odpočili, se napolnili z dodatno energijo in se podali na triurni pohod po planoti. Nekateri od nas so se odpravili še proti najvišjemu vrhu na planoti Vlašic, tj. Paljenik (1933 m). Že smo mislili, da je konec presenečenj, ko so naši gostitelji spet poskrbeli, da tudi tokrat nismo ostali lačni. Prav tako nas je vmes na vrhu obiskal naš šofer avtobusa, ki je poskrbel, da smo se nasmejali, saj se je pripeljal kar s traktorjem. Sledila sta druženje in smeh, Marjan je poskrbel za glasbeno spremljavo na kitari z manjkajoči- » Srečanje ob zaključku gradbenih del Koče na Planini so podprli: Datum Dogodek Organizator/vodnik 8. 9. 2018 Ajdna iz Završnice Primož in Tatjana Pečlin ■ Ü..-HHL.J HIIUH «IIU iH I Ii t* Ansambel bratov Cankar, Smrečje Ansambel Presenečenje, Drenov Grič Cankar Matija Elo Rijavec I?*» KS Vrhnika - Center KS Vrhnika - Vas Lovska družina Vrhnika rnileksi Novak Roman Oktet Raskovec f M 1 fKpugMINJh MdUhrfbc Muimi Skvarča Stane f n ii ith n Suhadolnik Tine (<3 DG69 aWHHML Žganjekuha - Rok Šušteršič Žirovnik Matjaž Ifžlto Wásoasopis ŠPORT 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK » mi strunami, mi pa smo trenirali naše glasove in skupaj zapeli. Seveda vmes ni manjkal ogled finalne nogometne tekme. Utrujenost nas je počasi premamila, zato smo se nastanili po sobah v domu na Vlašicu in utonili v spanec. V nedeljo zjutraj smo se po zgodnjem zajtrku peš odpravili v dolino do avtobusa, nato pa pot nadaljevali v smeri Banja Luke. Sledil je kratek ogled mesta, nato pa malica in obisk tržnice za zadnji nakup. Potem smo se odpeljali do Kozare, nacionalnega parka. Na poti do Zagreba nas je ob cesti na dogodke iz minulih let opomnil tudi Jasenovac. Domov smo prispeli v poznih večernih urah. Skupina Veselih Triglavcev se iskreno zahvaljuje sponzorjem: predsedniku PD Vrhnika, Jožetu Šušteršiču, podjetju M Orel, d. o. o., Bogdanu Turku ter vsem pohodnicam za pripravljene domače sladke in slane dobrote. Posebna zahvala pa je namenjena našemu vodniku Senadu in PD Vlašic ter lastniku motela Carousel, Vladu, ki sta poskrbela za popolno gostoljubje, dobrodošlico in vodenje, ter našemu prevozniku, podjetju Jurbus, d. o. o., in vozniku Bogomirju, ki je poskrbel za varno vožnjo. Hkrati sporočamo, da je PD Vlašic naš obisk ovekovečil tudi na njihovi Facebook strani. Besedilo: Branka Gutnik, fotografije: Veseli Triglavci Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. V pričakovanju uporabnega dovoljenja Dober mesec nazaj so izvedenci gradbene, elektro in strojne stroke opravljali tehnični pregled na novi planinski koči in pri tem ugotovili nekaj pomanjkljivosti. Dali so nam mesec časa, da te zadeve uredimo, dela smo se lotili takoj in na Upravno enoto Vrhnika smo v roku oddali zapisnik o odpravi pomanjkljivosti s tridesetimi dokazili. Prepričani smo, da bomo naslednjič poročali, da imamo uporabno dovoljenje »v žepu«. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Sponzor 3 Donator1 ÜLñSñL svn STE K L \ LíkAPNAl'.JEi ¿Üfl Od 16. maja do vključno 19. junija 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: anonimni darovalci, Brelih Elica in Jože, Društvo upokojencev Vrhnika - Pohodna skupina Vandrovke, družina Popit, Grom Metka, Koprivec Boštjan, Molk Jožef, Rajski vrt Nada, Savo Vukovič, s. p., Rozman Primož. Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 25.637,90 4,38 Sedež PD - prostovoljni prispevki 18.512,34 3,16 TIC - prostovoljni prispevki 6.118,84 1,04 In kje smo s TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 8.151,64 1,39 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.492,91 0,25 t 1 . • Donacije (prispevki) - pravne osebe 33.520,15 5,72 sredstvi Donacije (storitev) - pravne osebe 48.302,99 8,25 19. junija Sponzorstvo - prispevki 91.500,00 15,62 Sponzorstvo - storitev 188.251,36 32,14 2018? Občina Vrhnika 60.150,00 10,27 Koledarji - prostovoljni prispevki 63.203,35 10,7 9 Fundacija za šport 40.863,00 6,98 SKUPAJ 585.704,48 100,00 Skupaj gotovina 347.657,22 59,36 Skupaj storitev 236.047,26 42,02 Prostovoljne prispevke še vedno sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Kaj trenutno delamo? Skoraj v celoti smo poravnali račune našim izvajalcem in dobaviteljem, za nekaj opravljenih del iz odprave pomanjkljivosti in tlakovanja dvorišča ter nekaj manjših obrtniških del še pričakujemo račune in prepričani smo, da nam bo uspelo zaključiti zahtevno finančno konstrukcijo. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek N9V0 Vrhniki Salon keramike Vrhunska keramika, odlična cena Keramika na zalogi Profesionalno svetovanje Dostava na dom Firence d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika, Slovenija T: 041 735 100 www.firencekeramika.si FIRENCE KeramiKa VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C 2. julij 70 ' i*-* elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ..................... MALI OGLASI ..................... Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. Lesna-Mont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševa- nja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Iščem pomoč poštene ženske ali moškega za prevoz po Vrhniki. Sem na berglah, 100 % invalid, zato težko hodim. Plačam. Tel.: 041 666 953. Pozivam osebo, ki se je nedavno javila za prevoz, da me še enkrat pokliče Lektoriram in korigiram krajša ali daljša besedila, tudi diplomske/magistrske naloge v slovenščini. Sem anglistka in slovenistka. Nudim tudi pomoč pri težavah z angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Šolsko leto se bo hitro končalo, a za boljšo oceno je še čas. Tel. 031/350-076. Če vam po napornem urniku zmanjka časa ali pa vas napade bolezen, vam nudim pomoč pri hišnih opravilih, pospravljanju, čiščenju stanovanja ali hiše. 040 784 718. Okolica Vrhnike. Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromehanika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika.mesec@ gmail.com Potrebuje vaš osnovnošolski otrok pomoč ali podporo pri učenju? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati? Katja, 031/404-809. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1.200,00 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki so na zemljišču. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. Tel. 041 404 329. Na Vrhniki v industrijski coni oddam poslovne prostore (120 m ) in prostore za delavnico ali skladišče v velikosti 700 m2. Tel. 041 278 632. Oddam v najem ali prodam kmetijsko zemljišče, k. o. Verd, velikosti 2385 m2, barjanska zemlja. Tel. 031 416 978. Kupimo sončno zazidljivo parcelo na Dobrovi oz. v bližini (do Polhovega Gradca ali do Brezja) velikosti cca 700m2 za enodružinsko hišo. Na parceli je lahko manjši objekt za nadomestno gradnjo. Ali do 25 let staro hišo. Cena po ogledu in dogovoru. Tel. 031 696 739. Prodam stanovanje, 54 m2, v centru Vrhnike, cena po dogovoru. 7556 148. Na Vrhniki kupimo stanovanje v bloku, velikosti približno 70 m2, zemljiškoknjižno urejeno. Telefon: 031 702 418. Prodam zazidljivo parcelo na Plešivici, 570 m2, parc. št. 2350/8, v neposredni bližini naslova Plešivica 41b. Vsi priključki so tik ob parceli. Vpisano v ZK, brez plomb. Cena 42.000 evrov. 070/422-110. Kupiva hišo ali zazidljivo zemljišče (min 700 m2) na Vrhniki, možnost menjave za stanovanje v Ljubljani. Tel. št: 041 331 095 ali 040 696 233. V centru Vrhnike posredujemo pri prodaji enosobnega stanovanja v velikosti 33,20 m2 + 20 m2 mansarde. Zgrajeno/ adaptirano: 1810/2016. Cena: 73.990 evrov. Za več informacij pokličite na: 041 665 570, Jon Simič RE/MAX Nepremičnine. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali oluplje-no. 031 683 050. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino - hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Nudimo dnevno sveža prepeličja jajčka - brez GSO. Cena za 18 jajčk je 2,50 evra. Možnost dostave po dogovoru. Naročilo na št.: 041 645 558. Prodam čebelje družine na petih in sedmih satih. Vrhnika; tel.: 041 853 793. Prodam traktorsko prikolico močnejše izdelave, ni kiper. Cena 300 evrov, Vrhnika. Tel.: 041 525 185. Jagnjeta prodam. Tel. 041 511 101 Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in mo-litveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Kupim šivalni stroj, znamke Singer, starejši, na nožni pogon, Tel.: 031/405-600. Ostalo Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam voz gumar, hrastovo 300 l kad in novo moško jakno velikosti XL. 031 255 648 Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Prodam dobro ohranjen električni štedilnik s ste-klokeramično ploščo Gorenje, 60 x 60 cm, cena po dogovoru. Poceni prodam tudi več Zvezkov Enciklopedije Le-ksikografskog zavoda Zagreb ( 1967-1971), sedem zvezkov zbornika Zenski svet, Trst 1924-1930, več raznih slovarjev v raznih jezikih ter več leposlovnih knjig. Ponudbe na 051 222 970. Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Haščasopis 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ugodno prodam, skoraj novo več-slojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. Primorsko vino: cabernet sauvi-gnon, merlot, chardonnay, malvazija, rebula. Večjo količino lahko dostavimo. Mob.: 031 318 230. Imam veliko zelo malo nošenih oblek, ki bi jih poceni prodala. Obleke so zelo lepo ohranjene (plašči, kostimi ...). Lokacija: Vrhnika. Tel.: 041 666 953. Kupim stare kovance, značke in razglednice. Telefon: 070 235 235. Prodajamo gojene ameriške borovnice od začetka julija do konca avgusta. Po dogovoru si jih lahko po ugodni ceni tudi sami naberete v našem nasadu v bližini Bistre, na pol poti med Borovnico in Vrhniko. Vabljeni! Naročila in drugo na telefonsko številko: 041 499-424. Prodam zelo lepo ohranjeno otroško kolo Scirocco, 20 col. Cena po dogovoru. Tel: 041472-975, Sonja. Prodam diatonično harmoniko izdelovalca Janeza Zeleznika, otroško. Telefon: 051 311 573. Prodam zelo malo rabljeno posteljo TOM, modre barve, širina 140 cm. Prodam za 90 evrov, cena nove je 500 evrov. Telefon: 041 828 455. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko. sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem pedagoginja, imam večletne izkušnje na področju nudenja učne pomoči. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. E-naslov:sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Nudim pomoč pri pridobitvi znanja s področja geografije in sociologije. Nudim tudi pridruževanje pri igri otrokom z motnjo avti-stičnega spektra. Sabina (telefon: 031 627 484). Turizem V Termah Čatež oddam hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070.661. Lepo povabljeni. V obmorskem naselju Červar blizu Poreča, pet minut do plaže, oddam klimatiziran in komfortno opremljen apartma z balkonom za do štiri osebe. Dostop do omrežja Wi-Fi, gostilne, trgovine, otroško igrišče, sprehajalne in kolesarske poti. Telefon: 031 267 103. Barvne odtenke mešamo po želji ..coLoreDO... L -10% Qorbo Stara cesta 52, 1360 Vrhnika 059 020 696 031 525 101 SIGMA COATINGS NOVA SERIJA AUTOMOWER® X-LINE Copyright © 2018 Husqvarna AB. Vse pravice pridržane. Pridružujemo si pravico do napak v tisku in spremembe cen. „Garancija zadovoljstva" si preberite na Vse navedene cene so neobvezujoče, s strani proizvajalca priporočene, maloprodajene cene z ddv. www.husqvarna.com/si/5-let-garancije/ in Akcijska ponudba velja od 1.3. do 30.8.2018. www.husqvarna.com/si/garancija-zadovoljstva/. Husqvarna' READY WHEN YOU ARE NOVO AUTOMOWER® 315X • Za zelo kompleksne travnate površine in kratke čase košnje • Izredno tihi pogonski motorji z Ultrasilent tehnologijo • Automower® Connect serijsko • LED žarometi • Z GPS podprta navigacija • Maksimalen naklon 45 % • Za površine do 1.500 m2 (+/- 20 %) •9,5 kg POPOLNOST PO AKCIJSKI CENI Ob nakupu katerega koli modela robotske kosilnice Automower® lahko akumulatorski trimer Husqvarna 115iL vklj. z akumulatorjem BLi 10 in polnilno postajo QC 80 kupite za SAMO 99,- € namesto 289,- €. SAMO 99,- € namesto 289,- € euroOGarden Eurogarden d.o.o., Podsmreka 7e, 1356 Dobrova pri Ljubljani Tel.: 01 / 24-25-135, 01 / 24-25-136 www.eurogarden.si Hascasopis 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Pridružite se najboljšemu! Teknoxgroup Slovenija d.o.o. je ekskluzivni zastopnik podjetja Caterpillar, vodilnega proizvajalca gradbene in rudarske opreme ter ladijskih in industrijskih motorjev na svetu. Za profesionalno skrb za gradbeno mehanizacijo Cat v Sloveniji nudimo zaposlitev kandidatu na delovnem mestu SERVISER-AVTOELEKTRIČAR-MEHATRONIK (m/ž) Delo obsega: diagnosticiranje, popravilo in vzdrževanje gradbene mehanizacije in ostalih zastopanih produktov, tako v delavnici kot tudi na terenu varno, profesionalno in kvalitetno opravljeno storitev Redno zaposlimo: ELEKTRONIKA/MEHATRONIKA (m/ž) za delo v proizvodnji senzorskih armatur, spajkanje elektronskih vezij, sestavljanje mehanskih sklopov, občasno delo na terenu ... Izobrazba: min. srednja šola elektrotehnike ali mehatronike Svojo prijavo pošljite po e-pošti. Kontaktna oseba: Martin Jesenovec/Petra Miško, telefon: 01/75 57 200 e-naslov: info@elmer.si Naslov delodajalca: Elmer elektronika, elektronska oprema, d. o. o. Pod Hruševco 48A 1360 VRHNIKA Od kandidatov pričakujemo: tehnično izobrazbo stopnje avtomehanik, avtoelektričar, serviser delovnih strojev veselje do vzdrževanja gradbene mehanizacije oziroma strojev inovativnost, iznajdlivost, komunikativnost pripravljenost za učenje in razvoj kandidat je lahko začetnik Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas dinamično delo, urejeno in ustvarjalno delovno okolje, ki sprejema nove ideje in spoštuje vsakega posameznika stimulativno dodatno plačilo za dobro opravljeno delo z možnostjo napredovanja prijetno delovno vzdušje v mladem kolektivu veliko možnosti za dodatno usposabljanje in izobraževanje za zahtevnejša dela v stroki z odlično tehnično podporo servisno vozilo s specializiranim orodjem Za dodatne informacije o prostem delovnem mestu nas lahko vsak delovnik od 8. do 16. ure pokličete na telefonsko številko 01/781 83 26 oziroma GSM 041 688 783 ali pišete na e-naslov career@teknoxgroup.com Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. v svoj kolektiv vabi VZDRŽEVALCA SISTEMA I (m/ž) Pričakujemo: - srednjo strokovno (V.) ali poklicno izobrazbo (IV. stopnja) - strojna ali druga tehnična smer, - vsaj enoletne izkušnje iz podobnih del in nalog, - tekoče znanje, govorjenje in razumevanje slovenskega jezika, - osnovno znanje urejanja besedil in dela s preglednicami, - želeno (ni pa pogoj) poznavanje vzdrževanja objektov v upravljanju, poznavanje HACCP sistema, uporaba programa za nadzor objektov v upravljanju, - vozniški izpit B kategorije, - strokovnost, - zanesljivost. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim delom 5 mesecev, - dinamično delovno okolje, - enoizmensko delo, po potrebi delo v intervencijski službi. Vaše delo bo obsegalo: - izvajanje rednih vzdrževalnih del objektov in naprav, - skrb za varnost in optimalno delovanje vseh naprav, - odprava napak in okvar, - urejanje pisne dokumentacije povezane z vzdrževanjem sistema. Če se želite pridružiti naši ekipi in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da pisno vlogo z življenjepisom pošljete na naslov: Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, najkasneje do 19. 7. 2018. Več na spletni strani http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo. Hascasopis 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z vami že od leta 1974 Hascasopis www.zavod-cankar.si/nascasopis Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer v» Imeli smo te radi in ti si imel rad nas. Zdaj pa te več ni, a verjamemo, da si nelkje med angeli in gledaš dol na nas. Pogrešali te bomo. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil mož, ata, stari ata, pradedek, tast, brat, stric in svak FRANČIŠEK NOVAK Bitinov Frenck (22. 3. 1928 - 19. 5. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za izrečeno sožalje, tople objeme in vzpodbudne besede, za darovano cvetje, sveče, za denarne darove za svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za zdravstveno pomoč, nego in obiske, ki jih je potreboval v zadnjem obdobju življenja. Zahvaljujemo se KS in PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, pevcem KUD Drenov Grič - Lesno Brdo za zapete pesmi, LD Vrhnika za organizacijo pogreba, ki je omogočila našemu atu, da je še poslednjič zaslišal lovski rog, starešini Juriju Petkovšku za poslovilni govor in praporščakom sosednjih lovskih družin, Pogrebni službi Vrhovec in g. duhovnemu pomočniku Francu Hočevarju za lep obred in darovano sv. mašo. Žalujoči: žena Marta, otroci Franc, Stane, Bernarda, Damjana, Janez, vnuki, pravnuki, zet Igor, snahe Stanka, Marica, Veronika, sestre Pepca, Elca in Martina z družinami ter drugi sorodniki Drenov Grič, Podsmreka maj 2018 ZAHVALA ) izgubi naše drage mame babice in prababice MARIJANA TRČEK 15.12.1933 - 24. 5. 2018 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših Horjul za nego in skrb ter g. župniku Janezu Smrekarju, pevcem in pogrebni službi Lavanda za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njeni Vrzdenec, maj 2018 Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam jo dajala, za vedno v vseh naših bo srcih ostala. ZAHVALA Od nas se je poslovila draga mama, babica in prababica ANA MAČEK 12. 7. 1933 - 2. 5. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Prav tako se zahvaljujemo domačim pogrebcem, Pogrebni službi Vrhovec, Jožetu Bizjanu ter župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vnukinji Zali za odigrano žalostinko, vnuku Florjanu s skupino in Cerkvenemu pevskemu zboru Dravlje za lepo odpete pesmi ter vnukinji Poloni in rejenki Ani za čudovite poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Črni Vrh, maj 2018 A Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN MotiVi - SELISKARŠ IOC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avtohisa-seliskar.si Z VAMI ZE 25 LET ZAUPANJA VREDEN TRGOVEC AVTOHISA SELISKAR D.O.O., IOC ZAPOLJE I 2A, 1370, LOGATEC prodaja@avtohisa-seliskar.si 040/307-71 1 Delavnik - PRODAJA: pon - pet (8.00 - 18.00) sobota (8.00 - 1 3.00) servis@avtohisa-seliskar.si 070/720-330 Delavnik - SERVIS: pon - pet (8.00 - 17.00) sobota (8.00 - 12.00) ^MojaObčinasi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih, dragi ata, za vedno boš ostal! JERNEJ KOGOVŠEK (1939-2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu Alojziju Golobu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Lavanda in vsem, ki ste našega dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sin Jernej z ženo Dragico, vnukinje Nataša z Borutom, Mihaela z Mihom, Petra in drugi sorodniki Brezje, april 2018 Zaradi težke bolezni sta omagala tvoje ljubeče srce in telo, imeli smo te radi. Počivaj v miru. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta MAKSIMILJANA STANIŠIČA (1941-2018) z Vrhnike Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in vso drugo pozornost. Posebna zahvala negovalkam, ki so pomagale na domu, Damjani in Štefki, urgentnemu oddelku na Vrhniki ter Pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v njegovem življenju cenili in ga imeli radi ter ga boste ohranili v trajnem spominu. Vsi njegovi Pravijo, da je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjamo se v spomine. ZAHVALA V 87. letu starosti je umrla mama, stara mama, prababica, tašča, teta in svakinja MILKA ZITKO roj. Makovec 13. 9. 1931 - 3. 6. 2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter sveče. Iskrena hvala patronažni sestri Mariji Žakelj in dr. Mundovi. Hvala Pogrebni družbi Pieta in župniku Blažu Gregorcu za opravljen pogreb. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Borovnica, junij 2018 Vsi ki ljubite naravo - hribe in gozdove, polja in doline, njih glasove in dobrine, kamorkoli s seboj nosite njih spomine, tudi izven domovine, vse dotlej, dokler vas čas ne prehiti in vse mine. Tema nikogar ne obide. (F. Leben: Misli na poti svetlobe) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil in tiho odšel naš dragi FRANCE LEBEN 1923 - 2018 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sočutja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego, Društvu upokojencev Borovnica za izkazano pozornost in Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Hvala Pogrebni službi Pieta, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala nekaj posameznim članom LD Borovnica. Hvala vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Borovnica, maj 2018 Hascasopis 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - 3ALKONSKE OBROBE - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O..Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01/755 14 37 C» 041 637 617 24 - RRNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 FUMIHfO KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OS I 66 22 I I Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si _A Odšel si v naročje stvarnika, kjer ni bolečin in ne solza. Mi, ki te imamo neizmerno radi, smo ostali nemi in z grenkimi solzami. ZAHVALA ZDRAVKO POŽAR rojen, 25. 3. 1946 Ob nenadni izgubi moža, očija in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, še posebej sosedom za izkazano pomoč in sočutje z našo družino. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in besede tolažbe. Posebna zahvala gre duhovnikoma Alojziju Golobu in Miroslavu Slibarju za prelep pogrebni obred, pogrebni službi Lavanda in samostanskim sestram. Žalujoči: žena Mari, hči Tanja in sin Iztok z družinama. 2Í- * \ Kogar imaš rad, nikoli ne umre! Le daleč, daleč je... ZAHVALA Od nas se je v 100. letu starosti 9. 5. 2018 mirno poslovila naša draga mama, babica, prababica in teta KATARINA TEŠAR 11. 4. 1919 - 9. 5. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in darove za cerkev v Blatni Brezovici. Hvala dr. Krmec Kupljen in patronažnim sestram za skrb in pomoč. Zahvala gospodu duhovniku za obred in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala pevcem in glasbenikom za čustveno spremljavo na pogrebni slovesnosti. Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Stara Vrhnika, Vrhnika, Blatna Brezovica ZAHVALA Mirno in tiho je odšla HELENA SKVARCA (1932-2018) Iskreno se zahvaljujemo družini Oblak za dolgoletno oskrbo pokojnice. Hvala duhovnikoma g. Smrekarju in g. Turku za lepo opravljen poslovilni obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Prav tako hvala sosedom za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečeno sožalje, tople objeme, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Lavanda in Bredi za poslovilne besede. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: brat Lojze Šentjošt, junij 2018 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija MARIJANA SAJOVICA (1934-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje, za stiske rok in tople objeme. Zahvaljujemo se tudi Patronažni službi Vrhnika. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Majda, sin Igor z ženo Tanjo, vnuki Nejc, Vid in Erik Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. A v naših srcih za vedno boš ostal! Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je nepričakovano in prerano zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE KOGOVŠEK (1936-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem, Čebelarskemu društvu Vrhnika in Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi sosedu za njegovo požrtvovalnost in celotni reševalni ekipi NMP. Žalujoči: vsi njegovi Verd: junij 2018 ■A ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice IVANE KONČAN (6. 7. 1940 - 14. 6. 2018) Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala društvu invalidov, župniku za lep obred z mašo, pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Vsi njeni Bevke, junij 2018 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvoj le trud in delo tvojih rok ostaja. A v srcih naših boš živel kot dober in najboljši ata. ZAHVALA Ob izgubi dragega ata, starega ata, pradedka, brata in strica FRANCA TROBCA 1932-2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Kušarju za dolgoletno zdravljenje in podporo. Hvala gospodu župniku Bogdanu za lep poslovilni obred, pevcem, pogrebcem in Pogrebni službi Vrhovec. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam. Vsi njegovi Setnik, maj 2018 ZAHVALA Ata, tvoje srce je omagalo in dih je zastal, a nate spomin bo v nas večno ostal. MIHA OGRIN (1929-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste se od našega ata prišli poslovit in ga pospremit na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Iskrena zahvala osebju Doma starejših občanov Vrhnika. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in pevcem za lepo zapete pesmi, ki jih je naš ata imel tako rad. Sinova Zvone in Simon z družinama Srce je omagalo, dih je zastal a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice ZORE TODOROVIČ, rojene Dakič (21. 3. 1929 - 2. 6. 2018) se iskreno zahvaljujemo prijateljem in znancem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Se posebno hvala Slaščičarni Berzo in Kavarnici Nauportus, hvala tudi Zdravstvenemu domu Vrhnika in Pogrebni službi Vrhovec. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Mira z družino N asčasopis RAZVEDRILO 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Nagradna križanka S U D O K U IVO JAN KRIŽANKA N A Š ČASOPIS POČITNI-KOVANJE ODINOV SIN, POHOD NOSILCI, PODPORNIKI HITER TEK DOVOZ, PRIHOD OBRAMBNI NASIPI , ZIDOVI UDOR, USAD INICIALKI SKLADAT. VRABCA 1905-92 18 KRAJ NA PAŠMANU KUP , GOMILA SATIČ V ULJU PLOŠČATO SKLADANO PECIVO KARAMBOL OKOVANI DELI TANKA, ŠČITI MATERIAL, SKRIPTE ZA UČENJE MEDNAR. ZNAK ZA VZHOD KUBIČNI DECIMET. POT POD CESTO GERMAN -SKI BOG , ZGODEN MILJONIN-KA MM GMAJNA, VAŠKI SVET REKA NA JUGOVZH. ŠKOTSKE SOLMI- ZACJJSKI ZLOG ZELEZEN, KOVINSKI PRITOK ŠILKE V JV SIBIRIJI ZNAK ZA POLMER LJUBLJANA NADALJEVANJE GESLA -Ji «t* ? jfjPf^*' V Á' '* > ** rr PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR 4 5 1 9 5 2 7 8 6 3 7 8 2 9 7 4 2 1 3 8 9 7 4 1 5 6 7 2 9 5 3 5 1 7 4 9 2 5 3 6 2 8 4 S 4 1 7 9 6 2 7 2 6 4 5 9 2 2 6 5 1 3 5 4 9 5 2 3 8 7 9 4 5 RESI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Kava vam lahko polepša dan«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Franc Podlipec iz Ligojne, Vonča Ana Marija iz Bevk in Ljubica Malavašič z Loga. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 13. avgusta na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. Posojilo za hišo »Zakaj si pa tako vesel?« »Nič več mi ne bo treba odplačevati posojila za hišo, pa sem plačal le en obrok!« »Kako je pa to mogoče?« »Prejel sem pismo, v katerem je pisalo, da me opominjajo tretjič in zadnjič.« Policaj in Janezek Janezek sedi na klopi pri železniški postaji. Mimo pride policaj. Janezek se pošali in vpraša: »Ali veste razliko med tistim vlakom in vami?« Policaj mu reče: »Ne, ne vem.« Janezek mu odvrne: »Ta vlak ni neumen, vi pa.« Policaj se odloči, da mu vrne in vpraša: »Ali veš razliko med tistim vlakom in tabo?« Janezek odvrne: »Ne, ne vem.« Policaj pa mu odvrne: »Ta vlak gre v Ljubljano, ti pa z mano v zapor.« Prijatelji Mornar se vrne z dveletne plovbe in doma najde ženo z dojenčkom. »Kdo je oče? Je moj prijatelj Tone?« »Ne, ni bil on.« »Je bil moj prijatelj Marko?« »Tudi on ni bil!« »Je bil morda moj prijatelj Dušan?« »Nehaj že s temi tvojimi prijatelji. Kaj res misliš, da jaz nimam nobenega?« Ženino darilo Ivan ni bil prav pameten in njegovi prijatelji so se pogosto norčevali iz njega. Nekoč je prišel urejen kot že dolgo ne. Povsem nova obleka, kravata, čudovita srajca. »Madona, Ivan, kako pa si se danes uredil,« so se čudili sodelavci. »Ženino darilo.« »Ali je bilo presenečenje?« »Pa še kakšno. Včeraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že čakala na postelji.« En teden dopusta V pisarni se pogovarjata sodelavca, moški in blondinka. Moški: »Uf, meni se ne da več! En teden dopusta bom vzel!« Blondinka: »Kako ti bo pa to uspelo? Saj veš, kakšen je naš šef glede dopusta.« Moški: »Poglej!« Moški, spleza na omaro in se zaplete z nogami, tako da visi z glavo navzdol. Ko pride šef v pi- sarno, ga začudeno pogleda in vpraša: »Čuj, kaj te ti tam delaš?« Moški: »Jaz sem luč!« Šef: »Ma kakšna luč pa si? Tebi se je odtrgalo, vzemi si en teden dopusta, da prideš malo k sebi!« Možakar spleza z omare in veselo odide domov, blondinka pa za njim. »Kam greš pa ti?« jo vpraša šef. Blondinka: »Domov, saj v temi ne morem delati!« Kar doma Moj mož je pravi športnik. Vsak večer gre vsaj za dve uri na rekreacijo! »Moj ga pa srkne kar doma.« 4 2 14 5 3 3 13 12 10 8 9 WQSQjdSOiOlS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga j prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Haščasopis OGLAS 2. julij 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si