ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 20 IENA KRANJ, petek, 14.3.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu: Nemir v učiteljskih vrstah Enotni v besedah, različni Nejanjih kfran 5; Yoko Ono in UFO v Ljubljani Nmi 8 in 9: cezarske pokojnine s° sramota ^Pogledovanje s staro ^nnazijo *h*an 16: ^mude gradbenikov ^ ramena monterjev J NEDELJO NA DOMAČA VOLIŠČA Včeraj smo volili tam, kjer delamo. V nedeljo bomo volili tam, kjer imamo svoj dom. V delovnem okolju smo izvolili naše delegate, ki bodo sprejemali odločitve v zboru združenega dela občinske skupščine in v skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. V nedeljo pa bomo v krajevnih skupnostih izvolili člane delegacij, ki bodo pošiljale naše delegate na zasedanja skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, kmetje bodo volili člane svojih delegacij, glasovali pa bomo tudi o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Volišča bodo v nedeljo odprta od jutra do večera, volilne komisije bodo po sedmi uri zvečer seštele glasove, že čez dan pa bodo poročale, kakšna je udeležba na volitvah. Naj ne bo odveč, če ponovimo nekaj splošnih načel o volitvah. Ljudje glasujejo osebno, nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Svoboda in tajnost volitev se ne smeta omejevati. Nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ni mogoče od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval. Človek se lahko svobodno odloča, to je njegova pravica. Naš delegatski sistem pa seveda ne temelji le na pravicah, temveč tudi na dolžnostih nas vseh, ne le delegatov, kijih bomo izvolili. Z udeležbo na volitvah ne bomo le glasovali o ljudeh, ki bodo v prihodnjih štirih letih s svojimi odločitvami krojili naše delo in življenje, potrdili bomo, da smo za nadaljnji razvoj našega samoupravnega socializma, za nadaljnjo demokratizacijo naše družbe, za rešitev zdajšnjih problemov in težav. Če sedanji delegati pravijo, da bi moral tretji delegatski mandat dati več kot je dal, novih delegatov ne čaka lahko delo. Spopasti se bodo morali s slabostmi, ki so opazne. Seveda ne le delegati, ki jih bomo izvolili zdaj, in delegati, ki bodo v nadaljnjih postopkih izvoljeni posredno, temveč mi vsi. .' jev dvorec bodo obnovili adria airways Škofja Loka, 12. marca — Danes je loški izvršni svet predal Tavčarjev dvorec na Visokem v uporabo Alpetourovemu tozdu Gostinstvo iz Kranja. Posest zaobsega zemljišče s stanovanjsko hišo in ostankom hleva v izmeri blizu 1500 kvadratnih metrov, 1700 kvadratnih metrov sadovnjaka, dober hektar gozda in prav toliko zemljišča z objektom, s katerim sedaj upravlja občinska zveza tabornikov. Uporablja ga ne. Tavčarjev dvorec na Visokem bo zadržal kultur- nozgodovinski pomen, pridobil pa bo poslovnega. Predvideli so kuhinjo, restavracijo, taverno, vinsko klet, konferenčno sobo in nekatere druge poslovne prostore, sobe za prenočevanje in zunanje športno -rekreacijske objekte, ki bodo mikavna točka za zahtevnejše goste in poslovne partnerje. Razen tega bodo uredili Tavčarjevo spominsko sobo, kabinet in vežo, kjer bosta predstavljeni kulturna in zgodovinska vloga visoškega kompleksa ter pisatelja Ivana Tavčarja, h. J. po osmih te več kot polovica volilcev k /g anJ> 13. marca — Današnje volili' n& katerih so volili zaposleni v iprVn\h organizacijah, delavci v ^ avnih in drugih organih, obrtniki Pri njih zaposleni delavci, tisti, ki tIftavUajo svobodne poklice, pa tudi ;k e*je kooperantje, so na Gorenj-^ Potekale na 555 voliščih. Volilih 85.116, do osme ure zjutraj pa yle volila več kot polovica. 54. Kranju je do osme ure volilo >0o Oc*stotku volilcev, na Jesenicah 8totu°dstotka' v Radovljici, 44,6 od-Ir-jJ*. v Škof j i Loki 47 odstotkov in jjsiču 63,1 odstotka. ?4«° enajste ure je v Kranju volilo - '> odstotka volilcev, zaključili pa „e 33 volišč. Na Jesenicah je volilo ^'ft odstotka volilcev, v Radovljici Kl0 '.2 odstotka. V Radovljici je bilo jS^^ure zaključenih 17 volišč. V I otJi Loki je volilo 66,2 odstotka vo- lilcev, do enajste ure pa so sklenili volitve na 15 voliščih. V Tržiču je do tedaj volilo 74,8 odstotka volilcev. Do 16. ure je v Kranju prišlo na volišče 85,7 odstotka volilcev, volitve so končali na 101 volišču; na Jesenicah je bilo volilcev 84 odstotkov, volitve so končali na 37 voliščih; v Radovljici je prišlo na volišča 86,5 odstotka volilcev; volitve so končali na 58 voliščih. V Tržiču je volilo 86 odstotkov volilcev, volitve so končali na 31 voliščih; v Škof j i Loki je do 16. ure glasovalo 89 odstotkov volilcev, volitve so končali na 64 voliščih. Končne rezultate včerajšnjih volitev bomo objavili v torek. Že sedaj pa lahko zapišemo, da se je volitev povsod udeležila večina volilcev. J slovenska skupščina o znanstvenem in j ^hnološkem razvoju Aplavz v delegatskih klopeh Ljubljana, 11. marca — Le redko se v slovenski skupščini odobra-J*nJe neke zadeve spremeni v aplavz. To se"je zgodilo v torek, ko je r*uPščina obravnavala načrte za povečanje inovativnosti, programe ^iskav in projekte za odstranitev tehnološke zaostalosti. Za dosegate teh ciljev niso potrebni posebni zakoni, ampak miselnost in spo-«narije, da po starem ne moremo več in da je lahko gospodarsko uspe-le tisti, ki je nenehno inovativen, ustvarjalen, ki ne živi na stari l vi ali rutini, ampak v urejenih gospodarskih razmerah spodbuja do-*° in odriva slabo. Skupščinski aplavz je prodor take miselnosti že Potrdil. Almiri spet zlata košuta Radovljica, 12. marca — Na nedavnem spomladanskem sejmu mode v Beogradu, na katerem predstavijo kolekcije za prihodnjo zimo, je radovljiška tovurna pletenin spet prejela najvišje odličje — zlato košuto za žensko kolekcijo. Tako žensko kot moško kolekcijo za prihodnjo zimo so v Almiri oblikovali po vzorcih starih preprog, v zatemnjenih barvah, z me! i rano prejo. Posebej velja poudariti, da so prejo naredili iz domačih materialov, v domači predilnici, za Almirin Lambsvvool pa je značilen prijeten, mehak otip in trpežnost pri nošenju teh oblačil. Kolekcijo so spletli na novih pletilnih strojih, ki na pleteninah omogočajo tudi večje vzorce. mv Evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu eseničanom bronasta kolajna Jesenice, 12. marca — Jugoslovanska reprezentanca v kegljanju na ledu, za katero so nastopali le tekmovalci z Jesenic, je na 36. evropskem prvenstvu v Linzu (Avstrija) dosegla imeniten uspeh. Ivan Malek (Žele-zar), Rudi Šapek (Vatrostalna) in Lado Sodja (Murka) — najbolje uvrščeni med posamezniki v bližanju in zbijanju — so kot ekipa osvojili tretje mesto, za ZRN' in Avstrijo. Bronasta kolajna je dokaz, da se tradicija uspehov iz preteklosti nadaljuje in da se tudi po lanskih skromnih dosežkih na evropskem prvenstvu na drsališču pod Mežakljo ni treba bati za usodo jeseniškega kegljanja na ledu. Jeseniški kegljači so bili blizu kolajne tudi v ekipnem tekmovanju. Ante Bazo, Rudi Šapek (oba Vatrostalna), Lado Sodja, Franci Kralj in Milan Radonjič (vsi Murka) so bili po prvem tekmovalnem dnevu drugi 1* Skupščina je zavzeto obravnavala (to velja še posebej j^uženega dela) program raziskav raziskovalne skupnosti, p za zbor . -««enega aeia; program raziskav raziskovalne »n-upnuan, poročilo O J^braževanju in zaposlovanju mladih, osnutek odloka o strategiji teh-ojoškega razvoja Jugoslavije in analizo uveljavljanja inovativnosti , ^lavcev. V osnovne raziskave vključujemo 13 ključnih usmeritev; da * do leta 2000 ujeli zdajšnjo kadrovsko raven razvitih držav, moramo n° teta 1990 izobraziti 2000 novih raziskovalcev in obnoviti raziskoval-s^ opremo. Za raziskave moramo zato vsi prispevati več in temu naj J~ Prilagodi prispevna stopnja za raziskovalno skupnost. Drugačen I?0ra biti odnos do raziskovalcev, drugačna pota mora ubirati naša ka-J°vska politika. Razvoj nas bo povozil, če bomo še naprej imeli med j^Poslenimi polovico nekvalificiranih. Eden glavnih pogojev za to pa n 0<*stranitev popačenega ekonomskega sistema in uveljavitev eko-^0lttskih in tržnih zakonitosti. ot nerealen je bil ocenjen osnutek odloka o strategiji tehnolo-azvoja Jugoslavije, saj ne izloča slabih in ne spodbuja dobrih bnih. J. Košnjek v svoji skupni z dobrimi možnostmi za uvrstitev v sklepni del, vendar so v nadaljevanju kegljali nekoliko slabše, bili tretji, nato pa v tekmi za peto mesto dvakrat premagali reprezentanco Italije. Prvič so na prvenstvu nastopili tudi jeseniški mladinci, med katerimi je bil najuspešnejši Rade Milinovič. (cz) XI.kongresZSS Danes teden sindikalni kongres Ljubljana, 14. marca — Prihodnji petek, 21. marca, se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani začel enajsti kongres Zveze sindikatov Slovenije. Tokratni kongres bo krajši, manj množičen in razkošen kot pretekli. Trajal bo le dva dni, na njem pa pričakujejo 612 delegatov in gostov iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik in zamejstva. Uvodoma bo spregovoril predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen, poročali bodo o delu slovenskih sindikatov med desetim in enajstim kongresom, nato pa se bodo vrstile razprave v treh komisijah. V prvi bo beseda o nalogah sindikatov v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in samoupravnega sistema, v drugi o usmeritvi sindikatov pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, v tretji pa o vlogi sindikata v političnem sistemu. Pred iztekom kongresa v soboto, 22. marca, bodo delegati volili tudi novo vodstvo slovenskih sindikatov. D. Ž. J Delegacija deželne vlade Koroške v Sloveniji — Dvodnevni obisk najvišjih predstavnikov dežele Koroške, ki jih je vodil glavar Leopold Wagner, je bil uspešen. To sta potrdila tako Wagner in njegovi sodelavci kot predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Posebej so poudarili pomen krepitve delovne skupnosti Alpe Jadran, sodelovanja Slovenije in Koroške pri graditvi predora pod Karavankami in varstva okolja. Odkriti so bili tudi pogovori o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Wagner je Dušana Šinigoja povabil na obisk na Koroško. Delegacija sosednje dežele je obiskala tudi kranjsko Savo (na sliki). — (jk) — Foto: F. Perdan stran 10- Podvig kranjskega alpinista Toma Česna (mmmmmssGiLAs 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK. 14. MARCA 18|K, VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 • VOLITVE 86 /VOLITVE 86 • VOLITVE Zaupamo jim — naj dobro delajo Včeraj smo volili v delovnih kolektivih. Za mnenje o volitvah, kandidatnih listah in kandidatih smo včeraj vprašali volilce v jeseniški Železarni, radovljiški Almiri, tržiškem Peku, na kranjskem obrtnem združenju, na GG Kranj, v Iskri Telematiki in v Gorenjski predilnici Škofja Loka. Franc Poto-kar, tehnolog, Jeklarna jeseniške Železarne: »V Železarni volimo za zbor združenega dela, interesne skupnosti občine in delegate za sestavljeno organizacijo Slovenske železarne. V temeljni organizaciji Jeklarna so trije volilni odbori, volišča pa smo odprli že včeraj, da so lahko glasovali tisti, ki delajo na več izmen. V Jeklarni imamo 672 volilcev in večina jih je glasovala že dopoldne. Mislim, da so volili dovolj skrbno, imamo pa odprte liste, ki so dobre, če sta dva kandidata ali trije. Pri osmih delegatih pa demokratičnost, ne bi trpela, četudi bi bile liste zaprte. Materiale o poteku volitev bi lahko dobili tudi prej, ne pa šele zadnji hip.« Ilija Barukčič, pomočnik pri elektropeči, Jeklarna jeseniške Železar- - j ne: »V .Jeklarni < imamo v celoti odprto listo, ki ^ je dobra, će delegate poznaš, če pa jih ne, je vseeno, če bi bila tudi zaprta. Glasoval sem za delegate in upam, da bodo delavni in da bodo izražali interese vseh delavcev. Če pa povem čisto po pravici in za kar se kot član zveze komunistov že dolgo tudi zavzemam, moram reči, da bi morali delegati veliko bolje delati. Delavci, ki danes prihajajo na volišča, so kar nekako boječi. Mislim, da bi moralo biti med ljudmi več zaupanja, več ga pa bo le, če ne bo v družbi toliko problemov.« Sonja Zupane, šivilja v radovljiški Almiri: »V naši temeljni organizaciji bo glasovalo 410 delavcev in delavk, volimo pa delegate za zbor združenega dela, interesne skuDnosti občine in za samoupravne organe. Glasovala sem za delegate, lista pa je bila odprta, se pravi, da smo lahko izbirali. Večino delegatov poznam, tudi zaupam jim, da bodo zagovarjali želje in pobude delavcev, tudi naše Almire. Sistem volitev se mi zdi dovolj demokratičen in prav nič zapleten.« Simon Todo-rovič, delavec v radovljiški Almiri: »Večina zaposlenih je do osme zjutraj že obiskala volišča, v Almiri imamo tri. Glasoval sem za predlagane delegate na odprti listi, ki se mi zdi primernejša od zaprte, saj imamo volilci večjo možnost za izbiro. Volilci upamo, da bodo delegati, ki smo jih danes izvolili, zares dobro delali in ne bodo le hodili na seje.« Alojz Hostnik iz Tržiča, Peko — skupne službe: »Imamo zaprte liste. Tako smo se odločili na kandidacijskih konferencah. Tudi osebno menim, da je tako prav, če so predkandidacijski postopki dobri. Imeli smo težave, ker nekateri kandidatur niso hoteli sprejeti. Bilo pa je narobe, ker smo v naši delovni skupnosti med pripravami na volitve menjali sindikalno vodstvo. Rolje bi bilo, ko bi bilo staro vodstvo speljalo volitve do konca.« Slavko Marjanovi č iz Bi-tenj, delavec pri zasebniku: »Glasujemo o zaprtih kandidatnih listah. Z odprtimi bi bilo težko tudi zaradi tega, ker bi med nami težko našli toliko kandidatov. Predlog kandidatov se mi zdi v. redu. Tudi sam sem kot član sindikata zaposlenih pri zasebnikih sodeloval pri oblikovanju. Volilni postopki so še vedno precej zapleteni, z ljudmi, ki jih predlagamo, pa bi se morali več pogovarjati in zvedeti za njihove programe dela.« Boris Cugelj iz Kranja, zaposlen pri GG Kranj: »Letos odprte datne Ljudje imamo kandi-liste. so re- kli, da morajo biti takšne, ker je s tem zagotovljena večja demokratičnost. Pri zaprtih listah pa so njihove možnosti odločanja manjše. Menim, da volimo najboljše in da bi boljše pri nas težko našli. Ljudje se branijo funkcij, niso več voljni toliko politično delovati. Vzroki so tudi neizpolnjene obljube in načrti.« Nevenka Ravnic iz Kranja, zaposlena v Iskri Telematiki ATC: »Imamo zaprte liste. Menim, da je to prav, ker so bili ljudje o kandidatih že prej obveščeni. Večino kandidatov poznam in mislim, da so izbrani pravi.« Ivanka Poren-ta iz Reteč, zaposlena v Gorenjski predilnici v Skofji Loki: »Glasujemo o zaprtih kandidatnih listah. Kolikor vem, se tako odločajo v večini delovnih organizacij in tudi v nekaterih krajevnih skupnostih. Prepričana sem, da smo izbrali prave kandidate. Bile So tudi zahteve po odprtih listah, vendar menim, da so odveč, če so priprave na volitve dobre.« Kristina Msli-hen iz Škofje Loke, zaposlena v Gorenjski predilnici v Skofji Loki: »Imamo zaprte liste. To se mi ne zdi povsem prav. Bolje bi se bilo odločiti za odprte, ker bi bila večja možnost za izbiro. Glede izbora kandidatov pa mislim, da so kar pravšnji. Nimam večjih pripomb.« D. Sedej J. Košnjek Odgovor trditvam, da je med kandidati preveč upokojencev in borcev NEVAREN PLEVEL NA NAŠI POLITIČNI NJIVI Kranj, 10. marca — Ivan Košir, podpredsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev občine Kranj je že na prvi seji kranjske občinske kandidacijske konference 20. februarja odgovoril na »neresne, vsekakor pa politično popolnoma deplasirane pripombe« kot je sam dejal, na račun prevelike zastopanosti upokojencev (in borcev) med kandidati na volitvah. •Vemo, da je v kranjski občini približno 11 tisoč upokojencev, kar je okrog 16 odstotkov vsega prebivalstva. Razmerje med upokojenci in zaposlenimi je 1:3. Upokojenci bi morali biti v organih družbenopolitičnega sistema udeleženi v približno enakem razmerju, saj državni in politični volilni predpisi zanje v teh primerih ne določajo posebnih meril. Vsi bi morali biti prepričani, in to bi morali tudi upoštevati, da so pri tej populaciji poleg splošnih edina merila le psihofizična in strokovna sposobnost, izkušenost in volja, tvorno sodelovati v teh organih. Takih ljudi pa je med upokojenci še kar dovolj.« V zboru združenega dela ne bo upokojencev, krajevne skupnosti bodo po svoji presoji delegirale delegate v svoj zbor, v družbenopolitičnem zboru, ki šteje 30 delegatov, pa so evidentirani le štirje upokojenci ali 13 odstotkov. V si-sih potrebujemo za predsednike in podpredsednike 54 kandidatov, vendar so le trije med njimi, 5,5 odstotka, upokojenci. Zares se ne ve, zakaj je treba nekaterim tako zviševati glas zoper upokojence, se j« v razpravi spraševal Ivan Košir. V krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah je med aktivisti gotovo vsaj polovica upokojencev, vendar ne zato, ker bi druge odganjali ali si samovoljno prilaščali funkcije, ampak zato, ker je za prostovoljno in neplačano delo težko dobiti koga drugega. Kar smo naredili v 40 letih, in tega ni malo, je predvsem zasluga današnjih upokojencev, od katerih so mnogi že za vedno odšli. »Če pa tisti najglasnejši — pa najbrž ne enako pametni in delavni — tedaj, ko dvigujejo glas zoper upokojence, mislijo v resnici na borce, potem moram povedati naslednje,« je poudaril Ivan Košir. »ZZB NOV je po ustavnih in političnih dokumentih konstitutivni in integralni del našega družbenopolitičnega sistema, v katerega se enakopravno vključuje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, v katerih so v preteklosti predstavljali jedro prav borci. Zato ima ZZB popolno pravico do soodločujoče besede v družbenopolitičnem sistemu, v postopkih evidentiranja, v kandidacijskih ter volilnih postopkih. V ZB tega ne izvajamo zaradi formalnih ali celo namišljenih razlogov, ampak zaradi opredelitve, da je vsak občan skladno s psihofizičnimi in strokovnimi sposobnostmi dolžan v tej družbi nekaj koristnega početi, dokler zmore. Zato visoka aktivnost našega članstva. Podatki govorijo, da m m i\V in na skoraj 100 članov ZB iz kranjske ne deluje v skupščinah in orgalTn družbenopolitičnih skupnostih, 204 " sisih, 32 jih je sodnikov porotnik' 01 1100 članov najrazličnejših organo* « 1 krajevnih skupnostih, od katerih J?* 171 opravlja eno od vodilnih funkcij- j1 vodstvih DPO je 800 borcev in l# društvenih odborih. Nad 2000 člai* ^ pa je večletno jedro organizacij Rde* ^ ga križa, od katerih jih 131 dela v vj, »s --'gai Možni kandidati za funkcije v republiki in federaciji PREDLAGANI GORENJCI Kranj, 11. marca — Tokrat objavljamo imena ljudi iz gorenjskih občin, ki so bili uvrščeni v ožji predlog možnih slovenskih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v republiki in federaciji. Predlog je sprejela republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva. Za podpredsednico slovenske skupščine je predlagana Marija Zupančič-Vičar, rojena leta 1932, z Jesenic, sedaj članica predsedstva CK ZKS. Za družbenopolitični zbor slovenske skupščine Vili Tomat iz Kranja, rojen leta 1934, sedaj predsednik Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Za organe Zveze sindikatov Slovenije je predlagana Jožica Berlisk z Jesenic, rojena leta 1952, zaposlena v jeseniški bolnici in Elizabeta Fon iz Kranja, rojena leta 1951. zaposlena v Iskri Telematiki. Za organe Zveze komunistov Slovenije je Z Gorenjske predlagan Zdravko Krvi-na iz Škofje Loke, rojen leta 1937, sedaj član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije. Za vodstvo slovenske borčevske organizacije je predlagan I-eo-pold Pernuš i/, Radovljice, rojen leta 1922, upokojenec. V vodstvo mladinske organizacije je predlagan Mitja Žagar iz Radovljice, rojen leta 1961, zaposlen pri Marksističnem centru CK ZKS. Za delegata zbora republik in pokrajin zvezne skupščine je predlagan Janez Kern iz Kranja, rojen leta 1940, zaposlen v Iskri Telematiki, za delegata v zveznem zboru pa Ciril Korošec iz Škofje Loke, rojen leta 1937, zaposlen v Peksu, in Jure Pejič iz Radovljice, rojen leta 1952, zaposlen v Verici Lesce. U Med kandidati za predsednika zb° *a\ uporabnikov raziskovalne skup*1" u^j Slovenije je Zvone Filipovič iz Kra" ) j2 rojen leta 1946, sedaj izvršni sekre' ^ predsedstva CK ZKS, med kandi«1' teza predsednika zbora izvajalcev ret m0 bliske kulturne skupnosti pa je Slav ^ Mežek z Jesenic, rojen leta 1952, zal ^( slen pri kulturni skupnosti Jesen'' 1^ Ena od kandidatk za predsedn'1 ^ skupščine skupnosti otroškega vars» ;0v je Majda Plestenjak iz Kranja, roj*' leta 1944, zaposlena v kranjski vzg1 novarstveni organizaciji, za predsed' ka zbora izvajalcev pa predlag3' od Olga Prezelj z Jesenic, rojena leod] 1940, vzgojiteljica. Ferdinand RaU( 0 iz Kranja, rojen leta 1936, je predlag' irii; za predsednika skupščine zveze staf > ^ vanjskih skupnosti Slovenije in jo i ^ daj zaposlen na kranjskem izvršn* o \ svetu, med kandidati za predsedn'jV $ zbora uporabnikov te skupnosti paJes Božo Pančur iz Radovljice, rojen 'clpi; 1932, zaposlen v jeseniški Železarni'tlel _ ODPRTE ALI ZAPRTE LISTE Britof, Šenčur, 8. marca — V krajevnih konferencah socialistične zveze, kjer so se v pripravah na volitve opredeljevali tudi za zaprte ali odprte liste, je bil cilj isti: izvoliti najboljše, sposobne in takšne, ki bodo pripravljeni delati. »Ne vem kakšne znanosti glede odprtih ali zaprtih list pri nas nismo delali,« je povedal predsednik krajevne konference SZDL Britof-Oreho-vlje Jožko Urankar. »Sestava prebivalcev v naši krajevni skupnosti je zelo raznolika in težko je bilo zagotoviti, ali so evidentirani možni kandidati res vsi najboljši. Zalo smo se odločili za odprte volilne liste. Menili smo, naj se tako tudi kra- jani aktivno vključijo v odločanje, čeprav so lahko odprte liste tudi dvorezen meč. Za deset delegacij za samoupravne interesne skupnosti bomo volili po šest delegatov, na volilnih listkih pa bo po osem kandidatov. Le pri delegaciji za zbor krajevnih skupnosti smo se odločili za zaprto listo, ker se sedanja zasedba te delegacije zaradi zglednega delovanja v tem mandatnem obdobju ponavlja. Sicer pa smo v predkandida-cijskem in kandidacijskem postopku v naši krajevni skupnosti evidentirali 157 možnih kandidatov, od tega 111 za delegacije SIS in zbora krajevnih skupnosti, 46 pa za organe v krajevnih skupnostih.« »V krajca skupnostmi] Šenčur bo<|_$t volili en delegacij, vsaki pa bo sedem deW tov in še d< gacijo za * krajevni^ skupnosti enajstimi legati,« je povedal predsednik krajec, konference SZDL Marko Draks'' »Šenčur je precej velika krajec skupnosj. in vseh krajanov ne mo. V predvolilnem postopku pa prizadevali, da bi izbrali in predlal' zares najboljše kandidate. Prav & smo](! smo se tudi odločili za zaprte liste. ^ nili smo, da bi pri odprtih listah, *J možnih kandidatov ni bilo ravno pretek, lahko izpadel nekdo, ki b» zelo primeren. J, ] Bali smo se tudi, da bomo od mož^ jjj kandidatov težko dobili pristopne ^ ve. Vendar nismo imeli nobenih tei". -Evidentirali smo okrog 130 moŽ«1]^ kandidatov za delegate.« A. Žalar Volišča v krajevnih skupnostih pripravljena Jesenice V jeseniški občini je Okrog 24 tisoč volilnih upravičencev, ki bodo v nedeljo volili na 60 voliščih v krajevnih skupnostih. Boštjan Ahec, tajnik občinske volilne komisije, je povedal, da krajani in zanesljivi dijaki te dni raznašajo vabila, ki naj bi jih vsi volilci prejeli do sobote zjutraj. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj pa bodo člani krajevnih konferenc SZDL okrasili volišča in jih s primernimi kartonskimi ogradami opremili za tajnost volitev. Kranj Volilci v kranjskih krajevnih skupnostih bodo v nedeljo volili na 98 voli- ščih. Vabila za volitve raznašajo člani predsedstva krajevnih konferenc SZDL, večino pa so jih že razdelili. Janez Kovačič, član občinske volilne komisije, je povedal, da so se s člani volilnih odborov in komisij v krajevnih skupnostih dogovorili, da bodo volišča primerno okrašena in pripravljena za tajnost pri volitvah. Radovljica V Radovljici bodo v nedeljo volili na 75 voliščih, vabila za volitve pa so volilci v glavnem že prejeli. Volišča bodo urejena tako, da bo vsem volilcem zagotovljena tajnost, je povedal Tone To-man, predsednik občinske konference SZDL. Volišča bodo primerno okrasili, predvajali bodo tudi partizanske pesmi. Škofja Loka V škofjeloški občini je prek 26 tisoč volilnih upravičencev, ki bodo v nedeljo volili na 67 voliščih v krajevnih skupnostih. Dolžnost raznašanja vabil so prevzeli aktivisti krajevnih konferenc SZDL, ki jih bodo v sodelovanju s šolarji raznosili do danes zvečer. Najbolj oddaljene volilce pa so na volitve povabili po pošti, je povedai predsednik občinske konference SZDL Štefan Žargi. Volišča bodo okrasili s parolami in zastavicami, opremili pa jih bodo tudi s kartonskimi ogradami, ki so jih iz- delali v BGP. Z njimi bodo zagotov tajnost volitev. Tržič * V Tržiču je 10,644 volilnih upravi* cev, ki bodo v nedeljo volili na 22 V* ščih v tržiških krajevnih skupnor Vabila za volitve raznašajo člani p* sedstev krajevnih konferenc SZD^ k mladinci, v nekaterih krajevnih sK*jfo nostih pa pomagajo tudi gasilci. M^jL ca Praprotnik, predsednica občin-V^ konference SZDL, je povedala, da ME vsa volišča primerno okrašena z v°|^r nimi plakati, pripravili pa so tudi Pj J kate s partizanskimi pesmimi. Tajfl^J v volitev bodo zagotovili s POSfi^Llsj volilnimi boksi, ki jih razdelii^j^Ti; volišča. JW :]Lks v. st/r7 % 14. MARCA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN @®m®S^J©]SIGLAS XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije V sindikatu bo treba poprijeti drugače 12. marca — V pripravah na slovenski sindikalni kongres, ki se a prihodnji petek, je bilo slišati številne zahteve po učinkovitej-^Hočnejšem sindikatu. Ta organizaciju naj bi odločneje podprla * delavcev za boljši gmotni položaj, hkrati pa storila tudi več za > imel delavec več besede v samoupravnem odločanju. likat zlepa ni bil tako izposta-kritiziran kot v obdobju pri-Svoj enajsti kongres, ki ga za-!Jo zahtevne gospodarske in jjj"* razmere. Kongresna gradiva /*' številne razprave, ki se dotika-gfove vloge, moči in učinkovitosti, "Bajo nekatere rešitve, kako de-SUldikatu, da bo delavsko član-)b L^iim zadovoljnejše, in da bo bo-ftH pičeno tudi njegovi politični 0* skrb te politične organ i zaje* ^ora biti usklajevanje in upošte-o* j, r&zličnih interesov delavcev, i i mora biti v združenem delu x\ a "ik za demokratično obravnavo 2$ ^ov in odločnejši spodbujevalec u* ."Pravljanja. To pomeni, da se ^ hnk?e'avska organizacija bolje v« J^'ti, da bo lahko oblikovala stale! Rajala pobude organom upra-teVn OD'ast*» kadar bo šlo za naj-i vprašanja življenja in dela ,' !>esne listine torej ne ponujajo \t °vfcga, nikakršnega novega dela P' in položaja, ki ju sindikat načeloma že ne bi imel. Tudi sam kongres ne bo mogel načel spremeniti v prakso, če ne bodo tega kasneje dosegli sindikalni aktivisti v združenem delu, kjer imajo opraviti tudi z birokratskimi in tehno-kratskimi ovirami. Razmere in ljudje terjajo, da je v sindikatu treba delati drugače kot doslej. Na kongresu se bodo dogovorili, kako. Tega se bodo lotili razpravijalci v dveh kongresnih komisijah: v prvi, ki bo obravnavala naloge sindikatov v nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, in v tretji, kjer bo beseda o nalogah sindikatov pri usposabljanju in uveljavitvi njihove vloge v političnem sistemu. V drugi komisiji pa bodo več govorili o usmeritvah sindikatov pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoju proizvajalnih sil in njihovega učinkovitejšega izkoriščanja za bolj kakovostno življenje in delo. D. Ž. r*\\ dohodek delavcem, vlečejo voz A Pj 12. marca — Izobraževanje, zdravstvo, delitev osebnih dohodkov, j j, s,.ndikata v sporih so razprave, na katere se pripravljajo kranjski rt* i*2a X'- kongres slovenskih sindikatov. O delitvi OD bo govorila Pečjak iz Save. o ^y bi bilo, če bi se na kongresu lo-n j j Pridobivanja dohodka, načina, et r boljšati gospodarjenje in poslovi pitate, kakovosti dela, inovacij, p in jav' ki jih poraja nova devizna lVl J*raJa»« sodi delegatka Vanda d alfIz ^ave. »Opomniti bi kazalo tu-3 u0 mal° Je vredno delo v strukturi ' tnega prihodka. V Savi delež de-st hotnem prihodku znaša le 9 od-eixV' medtem ko v sorodnih dejav-gl v svetu delu namenjajo vsaj pe-ji f n ravno o tej borni desetini naj- ll oriiPr-av^amo' sa* ^e ^el° tudi na^" l«tJi ^no P" povečanju celotnega kako do večjega deleža *tf dohodkov. s» t^.itvi osebnih dohodkov, ki po->e 0 *i številne konflikte, se poja-1 •Vrjtlfl0ga vprašanja. Ali ne bi sku-iLste"tvi uveljaviti zapisanih načel, leLj/^da ustvarjamo nove zakone in i.jt}e, e- Kako dati pravo težo minule-Jau ". Kako zajeti, denimo, nagrade r]ev v pokojninsko osnovo? Ka-»v%ja °staviti normativne akte o deli- 4« tozdov ne bi tepla med seboj? 2e, na primer, sistema delitve li][?riti za to, da bo delavec hitreje Informacijo o ustvarjenem do- »Z razumnejšim gospodarjenjem širimo tudi možnosti delitve, zato je treba prodreti z mislijo, da gre več dohodka tistim delavcem, ki v tovarni vlečejo voz,« nadaljuje Vanda Pečjak. Več dohodka lahko ustvarimo z več znanja. To v Savi dokazuje tudi dohodek od inovacij, ki se je v štirih letih več kot podvojil. Dolgoročni razvojni projekti terjajo zahtevnejšo kadrovsko strukturo, nič več si ne bomo mogli pomagati z delovno intenzivnim gospodarstvom, le z ročnim delom. Sindikat in tudi druge družbenopolitične organizacije bodo morale v ljudi vcepiti tak odnos do znanja, potrebno po znanju, ne formalnem, temveč zlasti tistem iz dela. Tudi to naj bi se jasno slišalo na sindikalnem kongresu.« D. Z. Žlebir jemir v učiteljskih vrstah .Hca, 10. marca — V šolstvu se v zadnjem času bolj kot s pedago-. e'om in vsebino pouka ubadajo z nezavidljivim gmotnim položa-edvsem s slabim vrednotenjem učiteljevega dela. Na predkon-C7a?P ravi komunistov v Radovljici smo celo več slišali o tem, koli-ZDorov imajo lahko šole, kot o pouku predmetov iz tako ime-e8a »železnega repertoarja«. i in drugi pedagoški delavci ietw.ravičeno negodujejo, da njiho-e^?! dohodki krepko zaostajajo za koi'li gospodarstvenikov, toda v Na' " 'kšne so razlike, za zdaj še ni- ^a nedavni programsko-vo-Sltj; Radovljiških komunistov v Bo-&ur*strici je eden od razpravljal-^-•eva^' da bi šele s 45-odstotnim ^st?**1 uPe^ zaPOslene v go 11 Pr *n °"a ^e meo' učiteljem in l!^erno izobraženim delavcem, !^ci-Irn v gospodarski delovni or-\^\'.2a 32 tisoč dinarjev razlike. L (ur kmalu uredilo govorilnico pitaj što, kjer so že vse ustrezne nJtnc ve. i j 1 P sri ti j Jubilej gasilcev v Planiki Je • Kranj — Industrijsko gasilsko društvo v delovni organizaciji J>0 v Kranju je bilo ustanovljeno pred 30 leti. Društvo nima poklicnih gi n ima pa 30 prostovoljnih članov in 12 članic. Odkar deluje, jim je že vi si uspelo zadušiti začetne požare. j pe"i1 Razprava o priznanjih * • Kranj — Minuli petek se je sestal odbor skupnosti borcev N' M renjskega odreda. Ocenili so dosedanje delo in sprejeli delovni progres sameznih komisij. Razpravljali pa so tudi o priznanjih, ki jih bodo pfeeu zaslužnim organizacijam in posameznikom. J|e Jugoslavija pleše v Kranju • Kranj — Plesna šola Tine Rožanc iz Ljubljane bo jutri, 15. raafs 20. uri v športni dvorani na Planini pripravila plesno tekmovanje v lare ameriških plesih z naslovom Jugoslavija pleše. Nastopili bodo tudi: dre prvaka Fredi Novak in Viktorija Tomič, dekleta iz skupine za jazz b|j skupina plesa brake. Vstopnice dobite v agenciji Alpetour. ^ Slovenski ribiški sejem Ljubljana — Prvi slovenski ribiški sejem je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pred dvema letoma. Letošnja prireditev, ki se je začela včeraj in bo trajala še jutri (15. marca), je že tretja po vrsti. Tokrat na Gospodarskem razstavišču razstavljajo in prodajajo ribiško opremo in pribor trgovske organizacije Slovenijašport, Slovenijales-športna trgovina in Metalka. Predstavljata se tudi Zavod za ribištvo in Ribiška zveza Slovenije. Precej je zasebnih proizvajalcev, opreme, organizirali pa so tudi prodajo rabljene ribiške opreme. Posebnort prireditve sta gostinska ponudba z ribjimi specialitetami in okrogla miza o muharjenju, ki bo drevi (14. marca) ob 17. uri v restavraciji Turist na Gospodarskem razstavišču. a ž 6 starih milijard za pluženje Jesenice — Jeseniško komunalno podjetje Kovinar je letos namenilo .. KRATKE PO GORENJSKI Prireditve za dan žena h # Naši dopisniki nam poročajo o prireditvah, ki so jih minuli ted^il pravili v raznih krajih za dan žena. Med drugim so pripravili srečanj^-turnim programom v Retečah rjri Skofji Loki, v Gorjah pri Bledu in va* vem tozdu Triglav Gorenjka Lesce. V Žitu so organizirali mladinske0 zmagala je ekipa občinske konference ZSMS Radovljica v sestavi Mif točnik, Andrej Kokot in Nataša Cvenkelj. i PRITOŽNO KNJIGO. PROSIM JE RES TREBA VPITI? Večkrat se moram do Kranja peljati z lokalnim avtobusom, ki vozi iz Britofa proti Kokrici. Vrag je z drobižem! Ko sem v petek, 28. februarja, hotela ob 10.20 na avtobus, mi je pri drobižu manjkal dinar do 60 dinarjev, kolikor stane vozovnica. Saj ni taka reč, če dam dinar premalo, kaj pa drugič, ko nimam drobiža, pa dam v puščico celega jurja več, sem razmišljala. Malo slabe vesti sem res stresla drobiž v puščico. A je šofer začel vpiti kot grešna duša, da sem dala premalo, da goljufam, da me ne bo več vzel na avtobus, grozil mi je s policijo. Sram me je bilo, da bi se v zemljo vdrla. Da bi dal mir, sem stlačila v puščico še 200 dinarjev, vse, kar sem imela pri sebi. A tudi to mu ni bilo dovolj. Vpil je še naprej. Še po toliko dneh se ne moremo pomiriti. Je bil šofer res upravičen tako zganjati zaradi dinarja? Samo dinar mi je manjkal. Dobro vem; celih deset minut sem imela čas šteti tisti drobiž. Če bi šlo za deset, dvajset jurjev, bi človek še ne reiceL ivo pa kakšna mlada P stopi, se samo z očmi ujame taj. ji ni treba nobenega drobiža s stiti v puščico. Priznati mol da samo ta šofer dela proble ostali trije pa ne. Tudi ustavi ni hotel na naši postaji. Se je me znesel zato, ker sem nekajl povedala na avtobusni pos da ne ustavlja, kjer bi moral? korkoli že, naj se mladi fant misli nad svojim početjem. I. S., Bobov« SKRB ZA VODNE PTICE Race in druge vodne ptice zaradi zamrznjenega Blejsl jezera umaknile v Zako. I dnevi, na sprehodu, sem jim Vinfco Podobnik, Rafko Primožič, Edi Sever, Snežna Taler, f/H^n Urh in Stane Žerko. — H. J. — foto: F. Perdan 80-letnica Slovenskega prosvetnega društva Srce v Dobrli vasi Za praznik Finžgarjeva Lucija Dobrla vas — Sredi februarja je bila v koroški Dobrli vasi premiera, ki so jo pred nabito polno dvorano zaigrali ob društvenem jubileju. Igro so še isti večer ponovili v Globasnici. Igro so začeli pripravljati že novembra. Lucija je obsežno delo, ki zahteva na odru kar 28 oseb, ljudska igra z glasbo, plesom, harmoniko, petjem. Petru Militarovu je uspelo delo dramatizirati v moderno priredbo, v bistvu pa je ostalo staro. Scena je preprosta, vsebuje le simbole kmečkega življenja, močan učinek pa so imele tudi luči. Igralci so Korošci, domačini iz Do-brle vasi in okolice. Polovica je dijakov, vsi ostali so preprosti kmečki ljudje. Glavno vlogo kmeta Podlo-garja igra Joži Prunč iz Mokrij. Skoraj vsi so tudi člani pevskega zbora Dobrla vas, zato v igri ubrano za-pojo. Igralci so se lepo vživeli v svoje vloge, so zapisali koroški kritiki. Na odru je bilo življenje videti naravno. Vsi igralci govore lepo knjižno slovenščino, le enemu je režiser Silvo Ovsenk pustil, da govori v koroškem narečju. Z igro so se gledališčniki iz Dohrle vasi zadnje sobote in nedelje predstavili v Šmarjeti v Rožu, Železni Kapli, Kotmari vasi in drueod. Aprila se bodo na odru v Preddvoru predstavili tudi Kranjčanom. Slovensko prosvetno društvo Srce se je ob svojem jubileju spomnilo svojih sotrudnikov. Nekaterim posameznikom so za njihovo delo, ki so ga vložili v odrsko dejavnost njihovega društva, podelili priznanja. Prejeli so jih Andrej Božič, Tonči Schlapper, Štefan Sturm in Silvo Ovsenk. Slednji je režiral prvo igro, ki je bila po vojni, leta 1946, postavljena na oder v Dobrli vasi. To je bil Lumpacij Vagabund. V teh 40 letih pa so v Dobrli vasi postavili pod Ovsenkovim vodstvom na oder celo vrsto del, med drugim igre Raztr-ganci, Plavž, Mati, Kadar se utrga oblak, Študentje smo, Prevarani soprog in druge. Jubilej Srca je torej hkrati tudi 40-letnica njegovega kulturnega delovanja v Dobrli vasi. D. Dolenc Arhitektura na Zilji Kranj, 11. marca — V Mali galeriji Gorenjskega muzeja na Titovem trgu 4 je odprta razstava Arhitektura na Zilji, ki jo je pripravil ziljski rojak dr. Ludvik Druml. Razstava, ki jo je Kulturnoprosvetno društvo iz Bistrice na Zilji predstavilo v domačem kraju že pred tremi leti in jo kasneje prikazalo še v Tinjah, Rožeku, Celovcu in Kanalski dolini, bo odprta do 23. marca. Že lani je razstava gostovala v Liznje-kovi hiši v Kranjski gori, kamor jo je povabila Kulturna skupnost Jesenice. Konec lanskega leta je bila prikazana tudi v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. V torek so se na otvoritvi Kranjčanom predstavili tudi pevci iz Ziljske Bistrice, avtor razstave dr. Druml pa je z živo besedo ob barvnih diapozitivih še dopolnil podobo o slovenski Zilji. Jeseniški filmski festival Plakete železar za najboljše Jesenice, marca — Od 14. do 20. aprila letos bo na Jesenicah že trinajsti mednarodni festival amaterskega filma. Prijave sprejemajo do 25. marca. Najboljši filmi prejmejo plakete železar in druga priznanja. Vstopnice so na voljo pri Inexu, Integralu in Globtouru, oba koncerta se bosta začela ob 20. uri. Vine Bešter Festival prireja Zveza kulturnih organizacij Jesenice v izvedbi jeseniške filmske skupine Odeon. Na festivalu lahko sodelujejo člani kino-amaterskih organizacij in samostojni kinoamaterji. Letošnji razpis ima nekaj novosti: sodelujejo lahko kinoamaterji s filmi super 8 in 16 mm v vseh tehnikah ne glede na leto izdelave, le da doslej še niso sodelovali na jeseniškem festivalu. Vsaka organizacija ali posameznik lahko sodeluje z neomejenim številom filmov, ki pa ne smejo biti daljši od 20 minut. Filmi so lahko tonsko opremljeni — 8 mm z magnetskim tonom, 16 mm pa s svetlobnim ali magnetskim tonom, medtem ko filmi s tonsko opremo na magnetofonskih trakovih ne pridejo v izbor. Posebna selekcijska komisija KULTURNI KOLEDAR RADOVLJICA - V Šivčevi hiši danes odpirajo razstavo slik Miha Dalla Valleja. Razstavo spremlja katalog, ki so ga omogočili Gorenjski muzej v Kranju in Muzeji radovljiške občine. Razstavljene slike so nastajale v Mehiki, kjer je slikar preživel nekaj let, in letos doma v Sloveniji. Razstava bo odprta do 30. marca, aprila se bo preselila v Kranj v galerijo Mestne hiše. PRFDOSLJE - KUD Svoboda Predoslje bo danes ob 20. v sodelovanju z Gledališčem čez cesto uprizorilo satirični kabaret v prostorih KUD v Predosljan. VISOKO - KUD Jože Papler Besnica bo v nedeljo, 16. marca, ob 16. uri na Visokem uprizoril komedijo v treh dejanjih Pepe s hriba. ŽABNICA - KUD Tone Šifrer bo jutri, v soboto, v dvorani Zadružnega doma ob 19.30 uprizoril igro Cvetka Golarja Dve nevesti. KAMNIK - V razstavišču Veronika je do 22. marca na ogled razstava grafičnih monotipij Maje Zaje. bo filme pregledala in izločila tiste, ki ne bodo ustrezali pravilom festivala. Filme s prijavnicami je treba poslati do 25. marca na naslov Filmska skupina Odeon, p.p. 46, Jesenice. Najboljši dokumentarni, igrani, žanrski, animirani in planinski filmi bodo nagrajeni z zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami železar, nagrade pa bodo avtorji prejeli tudi za najboljšo idejo, kamero, režijo, montažo in zvok. Najboljši avtor prejme prehodno nagrado grand prix — kipec jeseniškega livarja, najboljši mladi avtor pa spominsko nagrado Silvo Valentar, ki jo podeljuje skupina Odeon. Avtor najboljšega športnega filma dobi pokal ZKO Jesenice. Vsi filmi, ki bodo sodelovali na festivalu, pa prejmejo diplome. A. Kerštan JESB;N1CE — V razstavnem salonu Dolika danes ob 18. uri odpirajo razstavo akad. slikarja Franca Vozla. Ob otvoritvi bo krajši koncert. Razstava bo odprta do 26. marca. MOJSTRANA - V telovadnici osnovne šole 16. december bo danes, v petek, ob 17. uri prvo občinsko srečanje folklornih skupin. Na prireditvi v počastitev XI. kongresa Zveze sindikatov Slovenije nastopajo: mlajša in starejša folklorna skupina šolskega kulturnega društva Prešernov rod OŠ Gorenjskega odreda Žirovnica, pionirska folklorna skupina OŠ Toneta Ču-farja Jesenice, pionirska folklorna skupina DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela. folklorna skupina društva upoko jencev Javornik-Koroška Bela ter pionirska mladinska in odrasla folklorna skupina KUD Jaka Rabič Dovj e-Moj strana. KRANJ ** Ta teden so se v Prešernovem gledališču začele abonmajske predstave za dramo B. Hof-mana — P. Lužana Noč do jutra. Danes ob 19.30 je predstava za red petek I, jutri v soboto pa za red sobota I. V torek, 18. marca, bo predstava za kranjske srednje šole. GLAS 6. STRAN__ KJE JE HE]A MED HRADHO- hediciho m domaČim zdravilstvom Jasno je, da med obema vrstama zdravilstva, od katerih ima prvo vso podporo družbe, zdravilstvo pa še vedno išče svoj položaj, razmejitev ni niti točna, niti ves čas enaka. Kolikor več so ljudje nezadovoljni z rezultati uradne medicine, toliko bolj se vračajo k zdravilstvu, ki ima toliko več pristašev, kolikor se lahko postavlja z dobrimi uspehi. Še pred 20 do 30 leti smo prisegali samo na uradna zdravila in postopke. Obetali smo izkoreninjenje številnih bolezni, predvsem nalezljivih. Pričakovanja se niso uresničila. Ugotovili smo, da je za zdravo življenje in zmanjševanje smrtnosti potrebno mnogo več kot zdravstvena služba- vzgoja ljudi, odnos do osebne in širše higiene, standard, ki zagotavlja normalno prehrano in bivanje itd. Ob vsem tem je raslo število nezadovoljnih ljudi, ki so podlegali nervozam. Zdravstvo ni imelo časa za razgovor ali analizo vzrokov; odpravilo jih je z recepti, napotnicami, bolniškim staležem. Bolezni so se poglabljale. Prej ali slej so se bolniki zatekali po pomoč k zeliščarjem. Prej pritajeni, skoraj v ilegali, so se naglo razmnoževali številni zeliščarji, nekateri med njimi res dobri strokovnjaki, številni pa takšni, ki jim ne kaže zaupati. Znanja in izkušnje, ki se prenašajo iz roda v rod, ne kaže zametavati, zato so se tudi stališča uradne medicine do zeliščarjev spremenila. Ne gre za podporo poprek, ampak za vključitev v zdravljenje le tistih naravnih, domačih zdravil, ki so res preskušena. Pri uporabi zdravilnih zelišč in načina moramo upoštevati naslednja stališča: • Najprej moramo vedeti, za katero bolezen gre. Pri prehladnih boleznih in prebavnih motnjah brez zapletov se tudi dober zdravnik odloči le za uveljavljena domača zdravila in dijeto. • Pri kroničnih boleznih, ki so že »uradno« obdelane, torej znane, se z domačimi zdravili in načini zdravljenja uspešno podpira (redko pa nadomesti) zdravljenje z zdravili, ki jih je predpisal zdravnik. • Domača zdravila smemo uporabljati le krajši čas in v preskušenih količinah. Vsako pretiravanje lahko močno škoduje, prav tako kot tudi zdravila na recept, če jih uživamo brez upoštevanja zdravnikovih navodil. • Bolj se smemo zanesti na domača zdravila, ki jih prodajajo v zeliščnih lekarnah, kot pa na različna svetovna zelišča s trga, iz vreč in vrečk. • Nikakor ne drži, da bi posamezna domača zdravila zdravila kar vse bolezni poprek. Zeliščarji, ki ponujajo svoje pridelke po časopisih in revijah, računajo predvsem na dober finančni rezultat, zato jim ne nasedajte. • Tudi o uporabi zdravilnih zelišč in metod se prej posvetujte s svojim zdravnikom. Dober zdravnik vam ne bo zameril; le svoje znanje in izkušnje bo pri tem širil in jih koristno uporabil. Tone Košir ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 14. MARC Bralka Tanja bi rada komplet za pomladne dni: pulover in krilo, ki naj bo malo daljše, tako, kot je sedaj moderno. Ker je Tanja mlada, visoka in vitka, si tako krilo lahko privošči. Krojeno je tako, da se nosi na bokih, kjer je tudi širok pas. Od tam naprej se spuščajo zalikane gube. Dolgo naj bo do sredine meč. Pulover je zelo enostaven, s povešenimi rameni in širokimi rokavi. Najlepša je kombinacija modro — zelene barve, krilo naj bo modro. Divje barve za ta model niso primerne. Darja Iz slovenske narodne kuhinje Koroška smetanova juha Potrebujemo 1 kg svinjskih nog, jušno zelenjavo, sol, 1/2 litra kisle smetane, 5 dkg moke, 1 do 2 rumenjaka. Svinjske noge in jušno zelenjavo skuhamo v slani vodi. Ko je meso mehko, juho odcedimo, jo ponovno zavremo in ji dodamo kislo smeta- KUHARSKI REC no, v kateri smo razžv moko. Legiramo še z ei dvema rumenjakoma, oberemo od kosti, zri vložimo v juho in poni) Koroško smetanovo lahko pripravimo tudi jega mesa, vendar pa v jedi ne sme manjk traj. r ŠALE — Zakaj tako garaš? — Ker nimam živcev, da bi kradel. Šef novi administrator ki, ki je zamudila: — Tu bi morali biti ob sedmi uri! — Zakaj, se je kaj zgodilo? — Nisem ukradel avtomobila. Bil je parkiran na pokopališču, pa sem mislil, da je lastnik umrl. — Dragi, zbudi se, miš je v spalnici! Slišiš, kako cvili? — In kaj hočeš? Da jo na-oljim? r ČLOVEK BI SKORAJ ME VERJEL Papež je izdal dekrat proti kometu 29. junija 1456 se je ponoči prikazal na nebu Hallevev komet. Pogled na nenavadno repatico je navdal človeštvo z grozo in vsi so pričakovali kugo, lakoto ali kako drugo ujmo. Papež Kalikst II. je iz- dal proti, kometu bulo, svečano papšeko poslanico, s katero je pozival vse kristjane, naj molijo, da bi se komet ali »simbol jeznega boga«, kot ga je imenoval, obrnil z vsemi svojimi škodljivimi posledicami proti Turkom, sovražnikom krščanstva. HUjSAHJE POHEHI POMLADITEV"«') Ne raztegnite si želodca Želodec pri ženski povprečne višine lahko sprejme 1,15 litra hrane. Samo toliko. Želodec pri osebi, ki meri več kot 1,80 m, pa lahko sprejme 1,6 litra hrane. To so normalne zmožnosti. Tisti, ki preveč jedo, imajo želodec, ki lahko sprejme 6,8 litra hrane. Če je želodec tako močno razširjen, bo vedno terjal toliko hrane, dokler ga ne boste prevzgojili in zmanjšali na normalno velikost. Nimate želodca, ki bi zdržal 6,8 litra hrane, še zdaleč ne. Če preveč pojeste, se vam želodec hitro razširi. Vaše telo hrane ne bo zavrglo. Prebavni trakt bo hrano prebavil, v jetrih se bo spremenila in končno kopičila tudi podkožna maščoba. Zato, drage bralke, upoštevajte sedem skrvnosti za razumno prehrano. Žvečite počasi in sproščeno! Dalj boste žvečili, manj boste pojedli. Zavestno in dobre volje zaužijte vsak grižljaj! Ne jejte raz-mišljeno! To širi želodec. 3. Glejte, kaj jeste! Jemo tudi z očmi. 4. Hrano okušajte! Uživajte pri obedu! 5. Zavrnite vsako hrano, ki ne ustreza potrebi vašega telesa (nobenih ogljikovih hidratov)! 6. Vzemite si dovolj časa za obed! S počasnim žvečenjem si omogočite nabiranje krvnega sladkorja. 7. Jejte le zaradi jedi! Za dolgočasje, napetost in čustvovanje so druga zdravila. PTICAM PRIPRAVIMO GHEZDA W Pozimi ptiče krmimo, da laže prebijejo in prežive m) koncu zime pa moramo poskrbeti za njihova bivališča store za gnezdenje. Dandanašnja, sem in tja že pretirano urejena in v površine enotnih kultur spreminjajoča se krajina daje J vse manj in manj možnosti za gnezdenje; podobno je mnogih vrtovih, ki jih je zasvojilo načelo koristnosti. Številne ptice pevke gnezdijo na prostem po drevju movju, v živih mejah in celo na tleh. Razen teh pa pozni ptice, ki gnezdijo po duplinah, in take, ki se zadovoljijo nimi vdolbinami. Pticam, ki gnezdijo na prostem, lahko pripravimo posebne žepe ali butare za gnezdenje. Gnezdišče pa jim pripravimo tudi v obliki posebej za to strižene krošnjice za gnezdenje naredimo tako, da 80 do 100 cm dolge b smrekove ali kake druge veje privežemo na debla pol, dreves v višini oči. Na Sredini med obema privezanima ma potegnemo veje nekoliko navzven, proč od debla, stane med deblom in vejami luknja. V tem koritu si ptic tejo gnezdo. Butara za gnezdenje je iz dračja, smrečja in pode materiala. Visoka je pol metra do en meter in pol, zveze jo z žico. Lahko jo postavimo kjerkoli na prostem v vrtu jo privežemo k drevesu. Krošnjico za gnezdenje napravimo tako, da veje v men obrezujemo. Na mestu, kjer odrežemo, požene veli ventivnih poganjkov, ki jih tudi skrajšamo, da se razfl Končno se izoblikuje gosta krošnjica, v kateri ptice rad* dijo. Za ta namen je še posebej primeren glog, ker s 1 varuje gnezdo tudi pred mačkami. Dobro pa se obnese trdoleska, gaber, lesnika in nekatere druge rastline. Gnezdišče v povezanem grmu nastane tako, da vej za, robide, trdoleske, kosteničevja (liguster), majnice a gih grmov navzkrižno zvežemo v višini enega do dveh n Tudi tako dobimo nekake krošnjice. Vse veje takega gi morajo biti povezane, sicer je nevarnost, da veter gnezi dere. Zavezati je treba previdno, da ne zaustavimo p snovi po vejah. Jeseni grm razvežemo. Med ptice, ki rade gnezdijo v gnezdiščih, pripravlje opisane načine, sodijo ščinkavci, penice, drozgi, kosi, perji, taščice, stržki (kraljički), grlice, siva pevka, pogo pastirice in drugi. Pl ŠOLA V NARAVI NA ZATRNIKU Šola vsako leto organizira šolo v naravi. Tja gremo vsi učenci četrtega razreda. Vsa leta prej je bilo tako, da so imeli otroci najprej pouk v šoli, nato pa so odšli na smučanje na bližnje smučišče. Letos pa je bilo drugače, zato bomo ta pouk morali nadoknaditi in morali bomo dobro pljuniti v roke, da nam bo uspelo. Avtobus nas je vsako jutro prišel iskat in nas odpeljal na Zatrnik. Tam smo se najprej razvrstili po skupinah, boljši skupaj, slabši skupaj. Bila sem v šesti skupini. Tovarišica nam je morala pomagati že pri obuvanju čevljev. Nato smo začeli z učenjem. Učili smo se smuk. Učenec, ki je bil zelo vztrajen, se je lahko veliko naučil. Predzadnji dan smo šli lahko že na dvosedežnico. Pouk smučanja je trajal od desetih do dvanajstih. Nato je sledilo kosilo. Kosilo je bilo zelo dobro. Po kosilu sta bili zopet dve uri smučanja. Ob pol štirih je bil zbor in odhod z avtobusom domov. Ko smo prišli domov, je bilo nešteto vprašanj. Tanja, kako si smučala? Ali si kaj padla? Kakšno je bilo vreme? In še in še. Komaj sem jim sproti odgovarjala. Vse to me je tako utrudilo, da sem legla na kavč in sladko zaspala. Sanjala sem, kako težko peljem smuk po strmini. Tanja Mohar, 4. r. OŠ Voklo PESMICA- V življenju svejem prvo pesmico sestavljam, iščem rime in popravljam, črtam, brišem in radiram, prave le besede zbiram. Tu pomaga mi še muca Maca, vsa je črna, bela je le njena taca. Kuža Dik pa mirno spi, znanja svojega se veseli. Saj potem vsi trije zbrani v hosto gremo razigrani. Alenka Gartnar, 3. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor DNEVNIK SREDA Kakor vsako jutro, sem tudi danes težko vstal. Zunaj je bilo še temno. Ob sedmih sem se s kombijem odpeljal v šolo. Po glavnem odmoru smo šli drsat. Drsali nismo vsi. Nekateri niso imeli drsalk, drugi pa se nismo znali. Gledali smo drsalce in jih posnemali, po čevljih, seveda. Bilo je zabavno. Ko sem prišel domov, sem se najprej preoblekel in napisal nalogo. Ostalo mi je še malo časa za sankanje. Sankam se zelo rad. Zvečer sem gledal televizijo. Imel sem res lep dan. Matjaž Željko, OŠ 16. december Mojstrana Žiri brez pločnikov je narisal Vlado Radoševič iz 3. a os šole padlih prvoborcev Žiri. NAŠ KULTURNI DAN Samo milijon nas je, je zapisal naš mladi junaški pesnik Karel Destovnik-Kajuh, ko je med vojno klical sonarodnjake, naj se uprejo sovražniku, naj osvobodijo svojo deželo. Milijon, ki se zaveda svojih korenin, milijon, ki je ponosen na svoje prednike in kulturno dediščino, kakršne mogoče nimajo niti večmilijonski narodi. Naš veliki pesnik, France Prešeren, ki leži pokopan v naši bližnji soseski v Kranju, je s svojo čudovito nadarjenostjo pokazal, da je naš jezik enakovreden drugim, da je lep in da lahko v njem napiše mojster, karkoli mu srce zahoče. In njegovo trpeče in čuteče srce je narekovalo umetniku dela, ki bodo za vedno ostala v slovenski kulturni zakladnici in na katera so ponosni vsi zavedni Slovenci. Dan Prešernove smrti smo izbrali za naš kulturni praznik. Učenci osmih razredov smo obiskali Kranj in si ogledali mesto, kjer je umetnik preživel zadnja leta. Kranj je največje gorenjsko mesto in leži med Kokro in Savo. Naseljen je bil že v prazgodovini, zaradi prometne lege se je v il. stoletju razvil v tržišče, v 13. stoletju pa v mesto. Stari del Kranja se je pričenjal z znanim gostiščem Stara pošta, ki pa je danes že podrto. Obiskali smo študijsko knjižnico, kjer nas je izredno prijazno sprejel profesor Drolc, ki nam je najprej razložil namen študijske knjižnice. Razložil nam je zgodovino slovenske knjige, njen namen in težave, s katerimi so se ubadali začetniki slovenske književnosti. Ogledali smo si knjige in zanimivo pisavo gotico. Ker pa smo bili že pozni in odvisni od avtobusa, sme obisk kljub zanimivemu pripovedovanju kmalu končali. Večina izmed nas bo za leto dni spet pozabila na kulturo in literaturo. Škoda, saj kultura ni samo za praznik in obletnice, ni samo lepa obleka, s katero se kažemo pred ljudmi, kultura bi morala biti z nami in v nas vsak dan. Delček srečnega vsakdana. Milena Ilič, 8. a r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur POŽAR Tema. Noč je s svojim črnim plaščem pokrila pokrajino. Le še nekatera osvetljena okna so gledala v noč in hrup iz barov je bilo slišati na ulico. A kmalu je tudi to zamrlo. Spanec je zajel vse mesto, še drevesa so sklonila veje in zaspala. Fiju-fiju, sirena. S svojim predirljivim vriščem je vdrla v svet nočne tišine, skalila mir. Ulica se je prebudila, ljudje smo odšli na balkone, okna, na cesto gledat dogajanje; nekateri kar v pižamah, drugi so imeli toliko časa, da so si nadeli halje. Po cesti so se podila rdeča vozila, naznanjala nevarnost z lučmi in sireno. Tudi dežurni zdravnik se je z največjo naglico peljal proti dimu, ki se je dvigal nad hišo na koncu ulice. Radovedni ljudje smo takoj odhiteli na kraj požara. Rdeči, dolgi jeziki so požirali stene hiše, streha pa se je že začela podirati. Iz avtomobilov so urno poskakali gasilci in poprijeli za delo. Brizgalke so bile kmalu pripravljene in začelo se je gašenje. Na drugi strani so nekateri mirili žensko, ki je želela nazaj v gorečo hišo po sina. Kmalu si je opomogla, saj je videla, da je mož s čelado varno prinesel otroka iz goreče hiše. Kaj bi ob požarih brez gasilcev, teh pogumnih ljudi, ki se podajajo vedno novim nevarnostim naproti, da rešijo vsaj del gorečega ter ljudi pred to rdečo pošastjo? Curki vode, bela pena, zmešnjava, kričanje. Rdeči plameni so se manjšali, svetloba se je krčila in v ulici je bil kmalu zopet prejšnji mir. Da, vse je bilo kot prej, le mlada družina je ostala brez strehe nad glavo in na koncu ulice je žalostno gledala v noč črna, požgana hiša. Urška Teran, 8. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič MOJA POT V ŠOLO Doma sem na Dobračevi. Do šole imam pol ure. NajV sa hodim po glavni cesti, ki pa ni prav nič varna. Prva nevarnost mi grozi kmalu, ko grem od doma križišče pri mostu. Mnogo voznikov tukaj vozi zelo hiti šci moramo vedno počakati, kam bodo zavili, ker je ve1 Na mostu se srečamo s prijatelji in skupaj nadaljujert Pomešamo se med druge šolarje in skupaj gremo pro' Prehitevajo nas kolesarji in avtomobilisti. Vozniki mori 10 paziti, da koga ne povozijo. Otroci pa se umikamo nel sa vozilom, drugič spet se izogibamo drugih sošolcev. Zg tudi, da prestrašen obstanem, ko ugotovim, da bi me p avtobus, če ne bi stopil na kup snega ob cesti. Taka je podoba naše ceste zjutraj, ko grem v šolo je tudi opoldne, ko se vračamo domov. Ni čudno, da s odrasle, ki govorijo, da ne marajo takrat na cesto, ko otroci v šolo. Ta mesec bo v Žireh referendum, kjer bodo krajani o 11 za uvedbo samoprispevka za gradnjo pločnikov. Želim referendum uspel, da bi se povečala varnost vseh udeleŽ v prometu. Martin Mlakar, 4. b r. OŠ padlih prvoborcev 3 BILI SMO V LJUBLJANI Zbrali smo se v šoli. Potem smo šli na želemiško postajo. Počakali smo vlak. Potniki smo vstopili v vlak. Peljali smo se 20 minut. Na vlaku smo se pogovarjali in jedli bonbone. Ko smo se pripeljali v Ljubljano, smo šli v lutkovno gledališče. Gledali smo Ostržka. Igrica nam je bila všeč. Veseli smo odšli na železniško postajo. Tam smo si ogledali stare lokomotive. Pripeljal je vlak. Vstopili smo in se peljali v Kranj. Jana Bogataj, 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center □ 1 i i r r -i j . \ □ A- fi □ □ ffi % □ Milil 'J Takole je videla nesrečo na ozki žirovski cesti Kutj> iz 6; b osnovne šole padlih prvoborcev Žiri. 1! S l4^ TELEVIZIJA, RADIO, KINO, KRIŽANKA 7. STRAN @®SHSiaJ©IESGLAS TV SPORED SOBOTA 15. marec 8.25 Poročila 8.30 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, 1. del 8.45 Zakaj, zakaj oddaja TV Zagreb 9.00 Lutkomendija, 6. del otroške serije TV Novi Sad 9.25 Bela vrana 9.45 Periskop 10.30 Potovanje skozi osončje: Jasnejša slika Jupitra, 10. del ameriškega niza 11.00 Slovenski ljudski plesi -Vzhodna Štajerska, 2. oddaja 11.30 Odpadek - surovina, ponovitev izobraževalne serije - 1. del 12.00 Avtomanija, ponovitev 1. dela angleške dokumentarne serije 12.25 Tuzla: PJ v nogometu -Sloboda : Ćelik, prenos 15.10 Plemeniti Tom, angleško poljski risani film 16.35 Vroče poletje, 1. del dokumentarne oddaje iz angleškega niza Boj za obstanek 17.00 PJ v košarki v odmoru propagandna oddaja in športni non stop 18.30 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci 18.50 Risanka 19.00 Danes - Še nekaj zase! 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Zrcalo tedna 20.15 Igrani film TV dnevnik Rezerviran čas Oddajniki H. TV mreže: 12.15 12.30 13.00 15.00 15.15 16.15 17.25 18 30 19.30 20.00 20.30 21.15 21.25 21.45 Test Jugoslavija, dober dan! Filmovnica: Osvajalec Maracaiba, špansko-ameriški film Miti in legende Dijaška leta, predstava Mladinskega odra iz Kruševca Keganovi. ameriški film Nikola Tesla, 5. del nadaljevanke Split: PJ v vaterpolu Pošk : Partizan, prenos TV dnevnik Glasbeni oder Iz sporeda drugih TV studiov Poročila Športna sobota Glasbeni večer G. Puccini: Manon Lescaut, opera TV Zagreb I. program: 845 Poročila 8.50 Videostrani 9 00 TV v šoli: TV koledar, Iz arhiva šolske TV 10.30 Poročila 12.25 Tuzla: PJ v nogometu - Sloboda : Ćelik, prenos 15.45 Sedem TV dni 16.15 Narodna glasba 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17 00 PJ v košarki 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadeva Thomas Crovvn, ameriški film 21.45 TV dnevnik 20.00 V soboto zvečer: Festival Opatija 86 23.30 Poročila NEDELJA 16. marca 8.45 855 945 10.10 11.15 11.45 12.00 14.45 15.50 16.00 16.20 17 05 17.15 1845 19.00 19 30 19.45 19.53 20.00 21.00 21.45 22.00 Danes volimo Živ žav: Benji, Zaks in deček iz vesolja 6. del, Risanke Merlin, ponovitev 6. dela nemške nadaljevanke A. Ivanov: Večni klic, 9. del sovjetske nadaljevanke Domači ansambli: Ansambel Nika Zajca Danes volimo Kmetijska oddaja Nikola Tesla 3 del nadaljevanke TV Zagreb Danes volimo Mozaik kratkega filma. Sokol selec, ameriški film Zabavata vas Neda in Zdravko, zabavnoglasbena oddaja TV Sarajevo Danes volimo Dallas, ameriški film Risanka Danes - Potrošniška porota TV dnevnik Šport Vreme G. Mihič: Sivi dom, 10. del nadaljevanke TV Beograd športni pregled Danes volimo Jugoslovanski dnevi zabavne glasbe - Opatija 86, posnetek Oddajniki II. TV mreže: 12 55 Beograd Rokometni turnir - CZ : Metaloplastika, prenos 15.45 Test 16 00 PJ v boksu Bosna : Budućnost 18 00 Glasbena oddaja 18.25 TVesej 19 00 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 19 30 TV dnevnik 20.00 Podobe časa 1760 2060: Impresije in vizije, dokumentarna seriia - 3 del 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Flandriski lev, 3. del nemškobelgijske nadaljevanke 22.00 Jugoslovanski dnevi zabavne glasbe - Opatija TV Zagreb I. program: 8 50 Test 9.05 Poročila 9.10 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Bomba ob 10.10 12.10 Videotilt, oddaja resne glasbe 10 20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija dober dan (do 13.30) 14.00 Mali koncert 14.15 Skrivnost črnega zmaja, 2. del ameriške nadaljevanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.05 Lopov, francoski film 18 55 Smrkci 19.30 TV dnevnik 20 00 Sivi dom, 11. del nadaljevanke 21.00 športni pregled 21.45 S poti po...: Zaječar 22.15 TV dnevnik 22.35 Poezija 23.05 Poročila PONEDELJEK 17. marca TV mozaik 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Pesem giba: Eksperiment 9.45 Naši olimpijci: vmesn: čas - Bojan Križaj 16 00 TV mozaik ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 Pika polonica 17.50 Lutkomendija, 10. del nanizanke TV Novi Sad 18.15 Videogodba - ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 H. Wouk: Vihre vojne, 9. del ameriške nadaljevanke 21.00 Omizje 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 Naš prijatelj Tito, 3. del otroške serije 8.45 Radi imamo živali, 1. del otroške serije 17.45 Test 18.00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20 50 Včeraj, danes, jutri 21 10 Propagandna oddaja 21.15 Dinastija - 90. del ameriške nadaljevanke 22 05 Ob 160 letnici matice srbske (do 22 35) TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8 30 Naš prijatelj Tito 8.45 Radi imamo živali 12.30 Ceste vztrajne potnice, dokumentarna oddaja 13.00 Vpis v vojaške akademije, oddaja TV Novi Sad 14.00 Mali, veliki svet, zabavna oddaja 14.30 Svet športa 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika občin Bjelovar in Varaždin 17.45 Naš prijatelj Tito, otroška serija 18.00 Radi imamo živali, otroška serija 1815 Rokopis, 2. del izobraževalne oddaje 18.45 Številke in črke - kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Hajduškigaj,2. delTV filma 21.20 Mali koncert 2135 Paralele - zunanjepolitična oddaja 22.05 TV dnevnik TOREK VL marca TV mozaik - šolska TV 9.30 Pred izbiro poklica Računalništvo 9.30 Človekovo telo Bolečina 9.55 Slikarstvo 20. stoletja: Nepredmetni svet 15 55 TV mozaik šolska tv, ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 Pedenjžep 17.55 Jelka, pravljični portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman 18.05 Govorica telesa: Zakaj 1815 Slovo od zime 18.45 Risanka 19 00 Danes - Gorenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 20.05 Večer zahodnonemške TV (ZDF): B. G. Simeon: Še rastejo leske TV drama 21.05 Glasba za kitaro 21.50 Albrecht Durer 22.10 TV dnevnik 22.25 Ročk pop v Berlinu, oddaja ZDF Oddajniki II. TV mreže: 815 Test 8.30 Otroška oddaja 9.00 TV v šoli 15.40 Test 15 55 TV dnevnik 16 15 Otroška oddaja 16 45 PJ v košarki prva tekma prvega kola končnice v odmoru propagandna oddaja 18 15 Mostovi Hidak 18.45 Rumena Laguna, humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Ženeva: SP v umetnostnem drsanju -pari prosto 20.25 Caserta: Košarka (M) -PPZ - Scavolini : Barcelona 22.00 /23.00 Ženeva SPv umetnostnem drsanju -pari prosto, vključitev v prenos TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8 30 Otroška oddaja 9.00 TV v šoli: TV koledar. Narodna heroja Dragica in Rade Končar, Slavonija v NOB 1941, Od Subotice do Novega Sada, Poročila 10.35 TV v šoli: Kemija povsod, Risanka, Govori, Koledar narave, Risanka, Glasbena vzgoja, Mlade račke 13.40 Podobe časa 1760 2060, 3. del dokumentarne serije 14.40 Podium, oddaja TV Beograd 16 00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.35 PJ v košarki (M), prenos 2. polčasa 18 15 Tokovi samoupravljanja, izobraževalna oddaja 18.45 številke in črke - kviz 19 05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Festove premiere: Mi igramo jazz, sovjetski film SREDA 19. marca 9.00 Simon Jenko: Jeprški učitelj, TV drama 9.55 Portret Angelce Jenčič-Jankove 15.55 TV mozaik ponovitev dopoldanskih oddaj 17 25 Poročila 17 30 M. Druon: Deček z zelenimi prsti - 2. del Videospot: Mačja veselica 17.45 Ko se korenin zavemo: Najhujša preizkušnja, 7. del dokumentarne serije 18.45 Risanka 19.00 Danes - Zasavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Bedno življenje, angleški film 21.40 Spoznano - neznano, oddaja o znanosti 22 20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja 8 55 TV v šoli: TV koledar, Pomlad, Učenci ustvarjajo, Kolašin, Ljubitelji narave, Poročila 10.35 TV v šoli: Pevec epov, Risanka, Tenis, Kibernetika iz sosednjega dvorišča, risanka. Kocka kockica, Zadnje minute: Čaplje 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja 18.15 Beograd na filmu, 2. del izobraževalne oddaje 18.45 Zgodbe iz starih mest, glasbena oddaja 19 30 TV dnevnik 19 55 Športna sreda: 21.45/22.30 Športna sreda -nadaljevanke ČETRTEK 20. marca 9.00 Leteči mlin na veter, nemški film 16.00 TV mozaik - ponovitev dopoldanskega filma 17.25 Poročila 17.30 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec odklonil roko ošabne neveste, 11. del 17.45 Potovanje skozi osončje: Pioneer Saturn, 11. del ameriškega niza 18.15 Mozaik kratkega filma: Živeti v narodnem parku, francoski film 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20 05 Tednik 21 05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.10 F S Fitzgerald: Nežna je noč, 2. del angleške nadaljevanke 22.05 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 8.15 Test 8.30 »Fazoni i fore«, otroška oddaja Novi Sad 9.00 TV v šoli Zgodba, Pomlad v celinskem in primorskem delu Hrvaške, Ogljik, Vaš zelenjavni vrt, Vile in duhovi, Odmor, Poročila 10.35 TV v šoli: Negorljivi snovi, Risanka, Knjiga, Ali je učenje težko delo, Risanka, Nova glasba, Kanja in tekunica 12.30 Poročila 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Fazor.i i fore, otroška serija 18.15 Znanost 18 45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.00 Risanke 19 30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer Shakespeare na TV: Rihard II 22.30 Premor 22 35 Ženeva: SPv umetnostnem drsanju -moški prosto, vključitev v prenos (do 23.00/30) PETEK 21. marca 8.55 XI. Kongres zveze sindikatov Slovenije, prenos iz Cankarjevega doma 17.25 Poročila 17.30 Pesmi in zgodbe za vas: Ježeva hišica, oddaja TV Zagreb 17.45 Merlin, 7. del nemške nadaljevanke 18.15 Stres: Preprečevanje škodljivih posledic stresa - 3. zadnji del izobraževalne serije 18.45 Risanka 19.00 Danes - Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Z XI. kongresa ZSS 20.25 Avtomanija, 2. del angleške dok serije 20.55 Pod krinko, 10. del ameriške nanizanke 21 45 TV dnevnik 22.00 Tiger se parf umira z dinamitom, francoski film Oddajniki II. TV mreže: 8.10 Trst 8 25 Daj mi krila, otroška oddaja 8.55 TV v Šoli: Obnašanje v prometu, Živimo z glasbo, Nemščina, Mate Balota, Poročila 10.35 TV v šoli: Vesna Parun, Risanka, Računalniška šola, Otok Cres, Risanka, Gana 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Daj mi krila, otroška oddaja 18.15 Družinski magazin 18.45 Tudi zdaj je nekoč, glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret skladatelja: Ivo Malec 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Porota - dokumentarna oddaja 22.05 Nočni kino: Svetlomo^ri ženski rokopis 2. del filma 00.05 Ženeva: SPv umetnostnem drsanju -ženske prosto, posnetek 00.35 Noč za budne, vključitev v spored TV Beograd RADIO SOBOTA, 15. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -S.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin + Glasbeni in-termezzo - 12.10-14.00 Naši po j'slušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 16.00 Vrtiljak in EP - 18.00 Škatlica z god bo - 18.30 Mladi mladim 20.00-23.00 Slovencem po svetu • 23.05 Od tod do polnoči NEDELJA, 16. marca Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši '- 10.05 Nedeljska matineja -11.00 13 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci -17 05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra -20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 17. marca Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 9.05 Glasbena mati neja 10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate — Opero »Mi gnon« Ambroiseja Thomasa? -13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Akademija St. Martin in the Fields - 23.05 Zimzelene melodije _ TOREK, 18. marca "Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate ... Mo-dest Musorgski: Salambo - 12.30 Kmetijski nasveti 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 15 10 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 1700 -t- glasba 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) 18.45 Glasbena medigra 20 00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi - 20 35 Odskočna deska Zinka Aljaž - sopran - 21.05 Radijska igra - 22.50 Literarni nokturno - 23.05-24.00 Operna glas ba SREDA, 19. marca Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate (prenos iz studia radia Maribor) - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-1525 Popoldanski mozaik - 16 00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -f glasba 18 00 Srečanje s Slovenskim oktetom - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev 20.35 Minute s slovenskimi interpreti - 21.05 Henry Purcell: Odlomki iz opere »Dido in Enej« 22.30 Zimzelene melo dije - 23.05 Jazz za vse ČETRTEK, 20. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali po znate ... - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do me lodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.20 Koncert za mlade poslušalce 15.10-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev PETEK. 21. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 805 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.05 Glasbena matineja - 1005 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Amaterski zbori tekmujejo 14.30 Človek in zdravje 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 f glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomoršča kih -t- glasba - 22 30-24.00 Iz glasbene skrinje KRANJ CENTER ^4. marca: amer fant film TERMINATOR ob 16., 18. in 20 uri, 15. marca: amer. fant. film TERMINATOR ob 16., 18 in 20. uri, Premiera amer. akcij, filma ZASLEDOVALCI ob 22 uri, 16. marca: amer. risani film ZAJČEK DOLGOUHI - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri, amer fant film TERMINATOR ob 15. in 17. uri, Premiera amer. fant. filma GREMLINI ob 19. in 21. uri, 17. in 18. marca: amer. srhljivka TERMINATOR ob 16., 18 in 20. uri. ^9. marca: amer komedija ZAD NJA PRILOŽNOST ob 16., 18. in 20 uri, 20. marca: amer. komedi ia ZADNJA PRILOŽNOST ob 16 Uri, jugosl. komedija VARLJIVO p0LETJE ob 18. in 20. uri _ KRANJ STORŽIĆ marca: premiera grškega Olasb. filma REMBETIKO ob 16., 18. in 20. uri, 15. marca: amer. Vojni film POBEG V ZMAGO ob 16., 18. in 20. uri, 16. marca: •mer. akcij, film GOLI V SEDLU °b 14. in 18. uri, hongk. film NE PREMAGLJIVI BRUCE LEE ob 16. uri, premiera franc. akcij, fil-">a OPERACIJA HARPUN ob 20. Jjri. 17. marca: amer. akcij, film GOLI V SEDLU ob 16., 18. in 20. |*r'. 18. marca: amer. srhljivka JO ZAZVONI TELEFON ob 16., 18. in 20. uri. 19. marca: nem. *ot. film RESNIČNE ZGODBE *Hl del ob 16., 18. in 20. uri, 20. U*«rca: amer. erot. film SVET SEKSA ob 16., 18. in 20. uri .____TRŽIČ__ S marca: amer. film GOLI V S^DLU ob 16. uri, amer. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 18. in 20. uri, premiera franc ak cij filma OPERACIJA HARPUN ob 22. uri, 16. marca: amer. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 15. in 17. uri, nem. erot. film Dl VJE NOČI GOSPE »O« ob 19. uri, premiera jugosl. filma TAJ-VANSKA KANASTA ob 21. uri, 17. marca: amer. fant. film GREMLINI ob 17. in 19. uri. 18. marca: jugosl. film komedija VARLJIVO POLETJE ob 17 in 19. uri, 20. marca: jugosl drama TAJVANSKA KANASTA ob 1/. in 19 uri KAiv.NIK DOM 15. marca: premiera amer filma ZADNJA PRILOŽNOST ob 18. in 16. uri, predpremiera amer fant filma GREMLINI ob 20. in 22. uri, 16. marca: hongk. film NEPREMAGLJIVI WU DANG ob 15. uri, amer. komič. film ZADNJA PRI LOŽNOST ob 17. in 19. uri, pre miera amer. akcij, filma ZAŠLE DOVALCI ob 21 uri, 17. marca: jugosl komedija VARLJIVO POLETJE ob 18. in 20. uri, 18. marca: hongk. film NEPREMAGLJIVI WU DANG ob 18. uri. grški glasb, film REMBETIKO ob 20. uri, 19. in 20. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 17. in 20 uri JESENICE ŽELEZAR 14. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 16. in 19. uri, predpremiera amer. fant. filma GREMLINI ob 22. uri. 15. marca: amer glasb, film AMADEUS ob 16. in 19. ur", premiera amer. filma POŠAST ob 21 uri, 16. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 16. in 19 uri, 17. in 18. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 16.30 in 19.30 uri, 19. marca: jugosl komedija VARUIVO POLE TJE ob 17. in 19. uri, 20. marca: amer fant. film TERMINATOR ob 17 in 19. uri JESENICE PLAVŽ 14. marca: ital komedija POLET NE IGRE ob 18. in 20 uri, 15. marca: nem erot. film RESNI ČNE ZGODBE ob 18. in 20. uri. 16. marca: jugo. ljub. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 16. uri, nem. erot. film RESNI ČNE ZGODBE ob 18. in 20. uri, 17. marca: jugo. ljub. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. in 20. uri, 18. marca: amer vojni film POBEG V ZMAGO ob 18 in 20 uri, 20. marca: amer srhljivka KO ZAZVONI TELEFON ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 19. marca: amer. glasb film BREAKDANCE II ob 20. uri POLJANE 14. marca: franc. erot film OA 7A IZGUBLJENIH DEKLET ob 19. uri, 16. marca: amer. film BREAKDANCE II ob 17. uri, 18. marca: nem. erot film TIFFANY ob 19. uri RADOVLJICA 14. marca: amer. krim. film SMRTONOSNI LASER ob 18 uri, 15. marca: jugosl drama TAJVANSKA KANASTA ob 20 uri, 18. marca: amer srhljivka POŠAST ob 19 uri DOVJE 16. marca: amer pust. film KA RAVANA ZA VACCARES ob 19. uri ŠKOFJA LOKA 14. marca: amer. krim. film JAZ SEM POROTA ob 18. in 20. uri, 15. in 16. marca: amer. fant. film POT V VESOUE ob 17. in 19. uri, 17. in 18. marca: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 18 in 20. uri, 20. marca: nem. erot. film TIFFANY ob 20. uri ŽELEZNIKI 14. marca: amer. film POT V VE SOUE ob 17. in 20. uri, 15. marca: franc erot film OAZA IZGU BUENIH DEKLET ob 20 uri. 16. marca: amer. krim. film JAZ SEM POROTA ob 18. in 20 uri, 14. marca: amer. film IZGU BLJENI ARTHUR ob 20. uri, 15. marca: amer film IZGUBLJENI ARHTUR ob 18. uri, amer. film NINDŽA III OBSEDENOST ob 20. uri, 16. marca: amer film NINDŽA III OBSEDENOST ob 18. uri, amer film BEAT STREET ob 20 uri, 17. marca: amer. film NINDŽA III - OBSEDENOST ob 20 uri, 18. marca: amer. film IZ GUBLJENI ARTHUR ob 20. uri, 19. marca: amer. film BEAT STREET ob 20 uri, 20. marca: »rane. film OAZA DEKLET NA STRANPOTI ob 20. uri _BLED_ 14. marca: amer film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri, 15. marca: amer. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18 in 20. uri, 16. marca: amer film DEKLIŠKI INTERNAT ob 18 uri, jugol. film RDEČI IN ČRNI ob 20. uri, 17. in 20. marca: amer glasb, film BE AT STREET ob 20. uri, 18. marca: amer. film NINDŽA III - OB SEDENOST ob 20 uri, 19. marca: amer film IZGUBLJENI ARTHUR ob 20 uri _BOHINJ_ 15. marca: amer. film DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri, 16. marca: amer. film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK ob 18. in 20. uri, 20. marca: amer rilm NINDŽA ob 20. uri 1 2 3 i 5 6 7 8 9 10 11 12 13 U 15 ■ 16 i 17 18 ■ 19 20 ■ 21 ■ 22 23 ■ 25 I 26 ■ 27 29 30 31 32 33 34 - gati listov in izrezovati slik... S temi problemi se soočajo vse knjižnice na Gorenjskem in ne le v radovljiški občini, kjer so lani na šestnajstih »iz-posojevališčih« posodili občanom 104 tisoč knjig. Vsepovsod poskušajo dopovedati obiskovalcem, da je knjiga kulturna dobrina in da je z njo treba tudi kulturno ravnati. S »pravili igre« seznanjajo organizirane skupine šolarjev, bodoče izposojevalce knjig, toda kljub temu vzgoja ni dovolj učinkovita. Čeprav je splošno znano, da knjižnice posojajo leposlovne knjige za dva tedna in strokovne za en mesec (z možnostjo podaljševanja, a ne v nedogled), nekateri nočejo slišati za to pravilo niti tedaj, kj poštar prinese opomin. 1 dovljiški knjižnici napiše1 r vi opomin zelo vljudno (l mo, da vrnete izposojeno go), drugega zastavijo že širni besedami«, v tretje zagrozijo, da bo po knjig šel izterjevalec, če je do čenega dne ne bodo sami ifajl ine rač ižn li. V Radovljici so se n< ?° pri izterjavi knjig poslui sodne poti, toda postop1^ bil običajno dolg in tud ^ učinkovit, saj je na ohvdS . 1 prišel le eden od knjiž'ftar jev, ne pa tudi dolžnik. 0 J.1 imajo izterjevalca, so v *x uspešnejši — če že ne d[8] knjig, izterjajo vsaj odšk JU no, izdatke opominov, pr1 r U JESENI BODO V SOSESKI POD PLEVNO ] Toplota iz odpi Škofja Loka, 12. marca — Pred tremi leti so v so* jj° Pod Plevno člani stanovanjske zadruge Sora zUj graditi prve hiše. Danes jih stoji 60 in prvi stano1 av se bodo vselili že letos. V naselju bo 96 hiš, vrtec i govina. Vsi se bodo greli s pomočjo toplotnih črpj vodo iz čistilne naprave na Suhi. Tako ogrevanja cenejše od kateregakoli drugega in ne bo onesnaŽ ^ lo okolja. Sprva je bila za ogrevanje hiš v soseski načrtovana skupna kotlovnica na trda goriva. Ko pa so v Loški tovarni hla- v dilnikov razvili nove top'aj črpalke, se je Matevž Daž^ iz Obrtnikove enote s bi po razvodih od ii« e Potovala voda s 55 j^i Celzija in bi bila iz-Plote neprimerno več-tega pa bi bila pose izdatna izolacija košnje jeseni bo cevo-^hko zgrajen, da se bo-QJ?^anovalci lahko s svo-H|Pl°tnimi črpalkami pri-ft^a razvod. Nekako do bo predvidoma pri- vseh 96 stanovanj-v novi soseski Pod /^r trgovina in vrtec, je dovoli še za tride-[o^Jih hiš. Qv anJe toplote iz od-fe^ 2a ogrevanje prostota ^aše razmere še ved-) Se p0sebnega. Dokaj po-ikojj^to pojavlja vpraša- !v^j 0 več denarja bodo :^,e ogrevalne naprave. Plot res nekaJ več- Ker ! na Črpalka segrevala slabšem primeru v sedmih letih. Ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke z vodo iz čistilne naprave bo najcenejše od doslej znanih načinov ogrevanja. Izkoristek toplotne črpalke je dokaj velik. Za en porabljen kilovat elektrike dobi tri-inpol kilovata. Začetno investicijo zaradi vse večjih energetskih in ekoloških problemov družba spodbuja in financira. Graditelji, ki so lani kupili toplotno črpalko, so za to dobili 20 tisoč dinarjev več posojila pri stanovajski skupnosti. Tudi pri letošnjih posojilih bo skupnost spodbujala nakup črpalk. Spodbuja ga tudi banka. Trideset graditeljev je črpalke že kupilo. Sistem ogrevanja hiš s pomočjo toplotnih črpalk z vodo iz čistilne naprave na Suhi je dokaj zanesljiv. Če pa bi že prišlo do kakršnekoli okvare, ki gotovo ne bi dolgo trajala, si bodo stanovalci lahko pomagali tudi drugače. Vsak bo imel vgrajen električni grelec panterm. Vsak bo lahko imel poleg obveznega dimnika v kuhinji tudi drugi dimnik za kurjenje drv v kaminu, če bo vsa sodobna tehnika odpovedala. H. Jelovčan IDRIART, NOVO GIBANJE V SVETU UMETNOSTI, POSTAVLJA UMETNOST PRED ČLOVEŠTVO Violinist Miha Pogačnik Umetnost je pot, da ljudje postanejo res ljudje »Ščipljem se v roke, vidite, ščipljem, kajti ne morem verjeti, da sem res tu, v Kranju. Za mano je Mehika, čez nekaj dni me bo nesla pot čez vso Evropo, potem spet v Južno Ameriko, zatem v Singapur in tako naprej...« S po sto koncerti na leto po vseh petih kontinentih, s festivali umetnosti, ki so iz leta v leto bolj množični in ki naj bi ljudi vneli za umetnost in jih tako odmaknil od misli na vojno, je Miha Pogačnik postal nekakšen svetovni poslanec za mir z violino v roki. Ko je leta 1977 v Angliji poslušal predavanja o Bachu, je predavatelj govoril tudi o njegovem življenju in delu, o pomenu njegove glasbe za današnji svet, za revolucijo v glasbi. Tedaj je spoznal, da samo koncertira-nje ni dovolj. K doživetju umetnosti je treba dodati tudi razumevanje. Ko je nekaj let kasneje v charterski katedrali igral Bacha, ko je katedrala zaživela in zaigrala z njim, je spoznal, da je treba najti obliko, ki bo ljudi več dni držala skupaj, da se bodo pogovarjali o umetnosti, o glasbi. Festivali! Poleti 1981 je prišlo v Charter na festival okrog 1200 ljubiteljev glasbe. Programi so bili natrpani in ljudje so tarnali, da je to preveč utrujajoče. Tu je Miha spoznal še nekaj: umetnost ni le nekaj za povrhu, za nameček. Umetnost je pot, da postanejo ljudje res ljudje. Festivali ne bodo le za turiste, ampak nekaj izredno pomembnega za umetnost. »Naslednje leto ne pridite, ce hočete počivati«, jim je dejal. »Pridite, če hočete delati!« To je bil čas, ko so na Zahodu začeli postavljati rakete in se je vsa Evropa dvignila proti njim. Glasbeniki v Chartresu niso šteli med »zelene«, oni so protestirali po svoje; gradili so novo Evropo. »Gledal sem ljudi v katedrali«, pripoveduje Miha, »same zahodnjake. Kje so Rusi, Madžari, Slovenci, Kitajci?« Festival mora postati drugačen, je bil odločen. Vsi morajo priti, vsi morajo biti deležni, vsi sodelovati. Takrat je nastal IDRIART — Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo s sedežem v Švici, v Ženevi. Naj bo povsem nevtralno področje, so rekli. Od tu bodo poslej organizirali festivale umetnosti po svetu. Prvi bo na vrsti Bled! Bled 1984. Blejska dvorana je bila polna. Tujci, ki so prišli na festival, so prišli zaradi glasbe, ne kot turisti. Ljudje z odprtimi ušesi in očmi, ki znajo prisluhniti umetnosti, zanima pa jih tudi, kako žive ljudje v deželi. Velik problem je v Evropi, razmišlja Miha, ki ni samo politični problem. Vzhod : Zahod. Ta dva svetova se morata najti. Kot je Bartok združil klasično evropsko glasbo s kmečkim ognjem evropskega vzhoda, tako nekako naj festivali umetnosti spoznajo in zbližajo ljudi Vzhoda in Zahoda. Ko bo festival v Pekingu, bodo prišli tja tudi Rusi, Amerikanci, Korejci, Japonci, vse narodnosti. »Umetnost ima zeleno luč povsod, s pogojem, da vsi postanemo umetniki,« pravi Miha. »Pri nas nihče ne govori o politiki, vse je skoncentrirano na umetnost.« Zanimanje za festivale je veliko, dvorane so polne, prepolne. Letos poleti bodo dnevi umetnosti od 14. do 18. julija na Bledu, od 20. do 24. julija v Budimpešti, od 28. julija do 3. avgusta v Oa-xaci v Mehiki. Festival se bo začel v piramidi. V enem tednu se bo zvrstilo preko 30 prireditev. »Naše poslanstvo nima meje. Čutimo, da je to nekaj dobrega,« pravi Miha. »Glede denarja smo popolnoma nesigurni. Razvijati hočemo socialni odnos do ljudi. Bled za domačine ne bo 250 mark, kot za Nemce, temveč nekaj sto dinarjev. Ko smo bili na Holandskem, so prišli Vzhodni Nemci. Ko so domačini izvedeli, da Nemci nimajo denarja, da jedo le zajtrke, so jih začeli vabiti domov na kosilo. V Mehiki bo Južnoamerikanec plačal le dolar ... Lani smo imeli osem festivalov; Nova Zelandija, Avstralija, Bled, Budimpešta ... Na svetu je tisoče umetnikov, ki jih bomo pritegnili k delu. Prihajajo umetniki, prihajajo poslušalci. Veliko takih ljudi pride na festival, ki še nikoli niso bili na koncertu, ampak jih skrbi svet. IDRIART ni za umetnike, temveč predvsem za ljudi. Tisti, ki vodimo organizacijo, smo umetniki, ne birokrati. Primem za vsako delo, sem administrator, rezerviram sobe, delim vabila ... Glasba je tu centralna umetnost, ki prevzema tudi ostale umetnosti, tudi kiparje, slikarje, igralce. Publika se lahko skoncentrira na predavanje, lahko pa tudi sama sodeluje. V Mehiki bo letos 28 izobraževalnih tečajev. Na koncu bodo udeleženci pokazali, kaj so naredili. Velika udeležba se obeta: prišli bodo tudi Kubanci, Salvadorci, umetniki iz Ni-karague, Severne in Južne Amerike. Tam se bodo spoznali med seboj mladi brez politike. Tako se borimo za mir v svetu. Če imam prijatelje povsod, potem ni nevarnosti; vse pa mora biti prepojeno z umetnostjo.« D. Dolenc POMEMBNA NEDELJA ZA KRAJEVNO SKUPNOST SEBENJE Odločanje o povezavi s svetom Sebenje, 12. marca — Marsikaj so v krajevni skupnosti že naredili, posebno v zadnjem obdobju so organizirali nekatere pomembne akcije. Tudi ceste so sami asfaltirali. Če se bodo v nedeljo odločili za samoprispevek, bodo zgradili tudi primarno in sekundarno omrežje za telefone. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič Ivan Kapel nam je sredi tega tedna povedal, da tudi izvršni svet odločno podpira ak-eijo za gradnjo telefonske centrale v Križah. Podpira tudi gorenjsko stališče glede zbiranja sredstev za investicije na področju telefonije. V občini že potekajo pogovori, da bi to nalogo uresničili do konca 1987. leta. Prek 1100 krajanov živi v naseljih Breg, Retnje, Sebenje in Žiganja vas v krajevni skupnosti Sebenje v tržiški občini.V volilnem imeniku je vpi-sanih77 imen pred nedeljskimi volitvami. Nanje so se v zadnjem obdobju skrbno pripravljali. Živahno aktivnost pa je bilo na različnih področjih čutiti tudi vse minulo leto, ko so razpravljali o srednjeročnih dokumentih in o nalogah v prihodnje. Že ničkolikokrat so v tej krajevni skupnosti izrekli želje in potrebe po telefonu. Zdaj so skoraj brez njega. Zato so si v razpravah za to srednjeročno obdobje zadali za nalogo priti do telefona, se povezati s svetom. Odločitev, da se resno in takoj lotijo akcije, je bila sprejeta sredi minulega meseca, ko je svet krajevne skupnosti po temeljiti in vsestranski razpravi v krajevnih organizacijah sprejel sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Na skupni seji predsedstva krajevne konference socialistične zveze in sveta krajevne skupnosti v začetku tega meseca se je pokazalo, da je tako odločno stališče presenetilo celo nekatere predstavnike občine. Ne zato, ker njihove ugotovitve o potrebnosti telefona ne bi podprli, dvomili so, ali so krajani resnično pripravljeni na takšno obliko. Še enkrat je v obeh organih prevladalo mnenje, da ni več kaj premišljevati. Možnosti, da bi s kakršnokoli zasilno rešitvijo prišli do telefona, ni. Stališče Podjetja za ptt promet je, da je treba položiti takšne kable, ki bodo tudi čez 20 let lahko sprejeli telefonski priključek. Kaže, da bo že leta 1987 v Križah zgrajena nova telefonska centrala, ki bo imela v prvi fazi prek 1100 telefonskih priključkov, kasneje pa prek 1600, zato je odločitev, da v krajevni skupnosti pohitijo, še bolj upravičena. »Res se odločamo za veliko akcijo,« so ugotavljali na sestanku predsedstva SZDL in sveta krajevne skupnosti. »Predračunska vrednost primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja znaša po ocenah 50 milijonov dinarjev. S samoprispevkom po stopnji 2 odstotkov osebnega dohodka, pokojnine in od katastrskega dohodka bi zbrali okrog 35 milijonov dinarjev. To in nekaj prostovoljnega dela pa bi bilo dovolj, da bi si zagotovili pogoje za telefone v gospodinjstva in za javne telefonske govorilnice v vseh naseljih.« Če se bodo krajani v nedeljo odločili za samoprispevek, o čemer na sestanku niso dvomili, se bo denar zbiral na posebnem računu krajevne skupnosti. Za zbiranje denarja bo odgovoren svet krajevne skupnosti. Akcijo bo vodil poseben odbor, ki ga bodo imenovali na zboru krajanov. Da med krajani ni pomislekov za takšno akcijo, smo se tudi sami prepričali, ko smo se z nekaterimi pogovarjali o pripravah. Peter Ankele iz Žiganje vasi: »Dolgo se že pogovarjamo o telefonu. Na tem področju smo res nekako osamljeni; včasih ima človek občutek, da so nas kar pozabili ali zapustili. Prav je, da so se v vodstvih krajevne skupnosti in socialistične zveze odločili za referendum. vem kakšnega standarda in vsak dodatni strošek ni ravno priljubljen. Vendar pa menim, da telefon resnično potrebujemo in menim, da je samoprispevek kar pravšnja oblika. Saj še javne telefonske govorilnice nimamo in moramo tudi za najbolj nujne stvari v Križe ali Kovor.« Prepričan sem, da bomo s skupno akcijo laže uspeli kot pa posamično.« Janko Gradišar iz Sebenj: »Upokojenci res nimamo ne Ivan Sakač iz Retenj: »Mislim, da je večina krajanov za samoprispevek. Morda kdo dvomi, vendar menim, da bomo le po tej poti prišli do telefona. Obljubili so centralo, marsikdo pa sam takšnih stroškov kasneje ne bi zmogel.« Glede stroškov še tole: zdaj stane priključek za telefon 120 tisoč dinarjev. Če se bodo v krajevni skupnosti v nedeljo odločili, da bodo omrežje zgradili sami s samoprispevkom, pa tega prispevka ne bo treba plačati. A. Žalar GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 14. MARCA 1981 Pred koncem smučarske sezone Dobri pogoji za trening na Krvavcu Kranj, 12. marca — Medtem ko najboljši smučarji in smučarke končujejo sezono svetovnega alpskega pokala v ZDA, drugi tekmujejo na sklepnem delu evropskega pokala, med njimi tudi smučarji alpskega kluba Triglav iz Kranja. V tem klubu imajo devetinsedemdeset tekmovalcev in tekmovalk od cicibanov do članov. Kar enajst jih je v državnih reprezentancah. Za vadbo so idealni pogoji na Krvavcu, kjer imajo svojo progo in prednost na žičnicah. tantov. Z dokaj dobrimi uvrstitvami sta se pokazala tudi reprezentanta moške in ženske A vrste, Grega Grilc in Mojca Dežman. Grega je svojo vrednost pokazal na svetovnem mladinskem prvenstvu, čeprav je bil najmlajši udeleženec prvenstva. Mojca Dežman pa je letos že osvajala točke v ženskem svetovnem pokalu.« Alpska smučarska sezona se končuje. Tisti, ki računajo na točke svetovnega pokala, imajo sklepni del v ZDA in Kanadi, drugi tekmujejo na zadnjih tekmah v evropskem pokalu, ostali pa nabirajo dobre uvrstitve na domačih in mednarodnih FIS tekmah. Med njimi so tudi tekmovalci in tekmovalke kranjskega Triglava, ki z uspehi svojega dela in z izvrstnimi uvrstitvami silijo v jugoslovanski alpski smučarski vrh. To je dokazala tudi letošnja sezona, ki je bila ena od najboljših doslej. Za tekmovalce skrbita dva poklicna trenerja in dvanajst amaterskih. Poklicne dolžnosti pri ZTKO opravljata Darko Štular in Slavko Zupane. Pred petimi leti se je v delo z alpinci in alpinkami vključil tudi Darko Štular, ki je v tem času pripeljal smučarje Triglava v vrh našega smučanja. V svojih vrstah imajo od devetinsedemdesetih smučarjev kar enajst reprezentantov. Darko Štular »Poklicno sem začel z alpskimi smučarji in smučarkami delati prod petimi leti. Za to sezono lahko rečem, da je najuspešnejša od vseh dosedanjih. Naši tekmovalci že silijo v jugoslovanski smučarski vrh. Vsi, od cicibanov do članov, so letos veliko in dobro delali. Izboljšali so se pogoji za delo. Za vse to gre zahvala našemu upravnemu odboru in seveda smučarskemu centru Krvavec. Na krvav-ških smučiščih imamo svojo vadbeno progo in prednost pri žičnicah. V svojih vrstah imamo Triglavani od pionirjev do članov kar enajst reprezen- jca Dežman Mojca Dežman je stara osemnajst let in je dijakinja srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju. S smučanjem se je JHb začela spo-mUmmm — - f^^^ znavati pri dveh letih. »Na prvo tekmovalno pot sem stopila kot pionirka in na prvih nastopih sem imela nekaj mednarodnih uspehov: zmagala sem na pokalu Loka in pokalu Topolino. Osvojila sem nekaj republiških naslovov in uspešno nastopala v pokalu Coca cola. V konkurenci mladink sem bila lani tretja v superveleslalomu in druga v smuku in pred dvema letoma sem prišla v žensko A reprezentanco. Zaradi krize sem bila nato dve leti v mladi ženski jugoslovanski reprezentanci. Dobila sem veliko znanja, saj je trener Jože Drobnič res odlično delal z nami. Svoje je dodal še naš trener Darko Štular in seveda v letošnji sezoni trener ženske A vrste Aleš Gartner. Imenitne treninge sem dobro izkoristila in prvi rezultati so se pokazali v tekmah svetovnega pokala. V Sovi-gnonu sem si s štirinajstim mestom v slalomu prismučala prve točke v svetovnem pokalu. Enako mesto sem zasedla tudi na zlati lisici v Mariboru ter dobila FIS žensko tekmo na Veliki planini. Na članskem državnem prvenstvu sem bila druga v skupni uvrstitvi, druga v slalomu, šesta v veleslalomu, četrta v superveleslalomu in tretja v smuku. Teden dni prej smo imeli še državno prvenstvo mladink. V superveleslalomu sem si prislužila državni naslov, v smuku sem bila druga in četrta v veleslalomu. V tekmah evropskega pokala sem imela nekaj dobrih uvrstitev. Veliko bolj pri srcu mi je slalom, čeprav rada nastopam tudi v veleslalomu, superveleslalomu in smuku.« Lea Dežman Lea Dežman je Mojčina sestra. Stara je sedemnajst let, je dijakinja srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju. »Smučarsko pot sem začela s smučanjem z očetom in Mojco. Ko sem hodila v prvi razred osnovne šole, sem začela tekmovati pri cicibanih. Kot mlajša pionirka nisem imela takih uspehov kot sestra Mojca. Tekmovalno strast sem spoznala šele v konkurenci starejših pionirk in tu sem se uvrstila tudi v reprezentanco. V kategoriji mlajših mladink sem prišla v mlado žensko A reprezentanco in tu so se že kazali mednarodni uspehi. Na FIS tekmi sem bila druga v slalomu, bila sem druga na državnem prvenstvu v veleslalomu in prišli so tudi drugi vidni uspehi. Lani sem bila pri starejših pionirkah, zaradi poškodbe kolena je bila zame »mrtva sezona«. Toda opomogla sem si, začela z rednimi treningi in spet prišla z dobrimi uvrstitvami v.mlado A reprezentanco. Vrnitev na' tekmovanja je bila uspešna. Na članskem državnem prvenstvu sem bila šesta v smuku, osma v veleslalomu, deveta v slalomu in deseta v superveleslalomu, bila sem peta v kombinaciji. Na mladinskem državnem prvenstvu sem bila tretja v kombinaciji, v smuku četrta, šesta v slalomu, deseta v veleslalomu. Pred tem sem osvojila tudi dvakrat naslov republiške prvakinje v smuku. Moja najboljša disciplina je slalom. Rada pa vozim tudi veleslalom, superveleslalom in smuk.« D. Humer Foto: F. Perdan Podvig kranjskega alpinista Toma Česna Kranj, 13. marca — Včeraj se je vrnil iz Centralnih Alp član Alpinističnega odseka Kranj Tomo Česen. Uspel mu je še en pomemben plezalski dosežek. Naš znani himalajec, ki je lani stal tudi na vrhu Jalung Kanga, je namreč kot prvi Jugoslovan pozimi sam preplezal tri velike stene, imenovane zadnji trije problemi Alp. V noči med 6. in 7. marcem se je Česen povzpel v 12 urah po klasični smeri prek severne stene Eigerja. V nedeljo, 9. marca, ob 16. uri je vstopil v znamenito smer Mrtvaški prt v Grandes Jorasses, ki jo je preplezal v štirih urah. Podvig je dopolnil 11. marca z vzponom po Schmidtovi smeri prek severne stene na vrh Matterhorna, kar mu je uspelo v približno 9 urah. Slednji vzpon je Česen ocenil za najtežji. g gft-e Sankanje Tržičani navdušeni sankači OD TEKME DO TEKME Memorial Lovra Zemve in gorjanskih tekačev — Gorjanci so organizirali 4. nočne teke za memorial Lovra Zemve ter njegovih, že umrlih varovancev Marjana Jakopiča, Tončke Jan in Marjana Pogačarja. Razen naših tekmovalcev so sodelovali tudi tekači Šentjakoba na Koroškem. Prehodni pokal so osvojili tekači Dola. LIP Bled je bil pokrovitelj tekmovanja, darila pa so prispevali Elan, Almira, Vezenine, GG Bled in Veriga. Zmagali so Grega mali (Kokrica), Bettina Meso- tiseh (Šentjakob), Andrej Ažbe (Triglav), Urša Fečur (Logatec), Toni Majcen jipni/l IR (Gorje), Urša Kavčič (Kokrica). .loško Kavalar (Rateče), Tončka Lapajne (Bohinj) |y| £ f\\J f\ KRANJ Boštjan Lekan (VP Kranj) in Darko Tarman (Kranjska gora). — J. Rabič Tekmovanje na Brezjah nad Tržičem — Roman Šivic, Marjan Šivic, Anton Košir, Tanja Dežman in Vida Tomšič so zmagali v superveleslalomu, ki ga je pripravilo ŠD Brezje nad Tržirom, najmlajše športno društvo v občini, na terenih nad Lešami. Tekmovalo je 60 smučarjev. — J. Kikel Cicibani za pokal Tržiča — SK Tržič je v želji, da čim več najmlajših vključi v svoje vrste, organiziral na Zelenici tekmovanje cicibanov za pokal Tržiča. Med letniki 1975/76 so bili najhitrejši Tomaž Medic, Florijan Jordan, Mitja Grašič, Andreja Šlibar, Petra Juijevčič in Anica Bogataj. V letniku 1977 in mlajši pa so bili najboljši Gregor Ribič, Andrej Jerman in Borut Polajnar, Mojca Meglic, Tina Jer-kič in Noel Nadišar. — J. Kikel TRIM pokal na Zelenici — Organiziral ga je področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja. To je bil prvi od treh veleslalomov. Zmagali so Matjaž Sarabon, Marko Kravcar (le-ta je dosegel med vsemi najboljši čas), Milan Nadišar'Jože Hladnik, Janko Krmelj, Mojca Meglic, Milena Dolčič in Marija Vodnik. - J. Kikel Drugi smučarski tek v Struževem — Športna sekcija v Struževem je odlično organizirala II. smučarski tek krajanov Struževega, ki je bil združen s tekmovanjem v streljanju z zračno puško. Kolajne za najboljše je brezplačno izdelal domačin Jože Mrgole, pri organizaciji pa so pomagali domači kmetje Jane, Kert in Golob. Simona Mrgole je zmagala med mlajšimi pionirkami, Grega Mrgole med mlajšimi pionirji, Helena Poklukar med starejšimi pionirkami, med starejšimi pionirji so bili najhitrejši Uroš Pleša, Jošt Rakovec in Klemen Javornik, med ženskami do 35 let je zmagala Tončka Golob, med moškimi do 35 let so bili najboljši Jože Mrgole, Igor Šiler in Simon Rakovec, med ženskami nad 35 let Slava Javornik, med moškimi nad 35 let Janez Rekel, Jože Javornik in Sašo Šiler, med veterankami Ančka Slavec in med veterani Igor Slavec, Miro Roje in A vreli j Tronkar. Skupni zmagovalec je bil Jože Mrgole z najboljšim skupnim časom. — V. Moho-rič Tržič, marca — V tržiški občini so zadnja dva tedna organizirali kopico sankaških tekmovanj, tako v delovnih kolektivih kot v krajevnih skupnostih. Sindikalna o/ganizacija občine je pripravila sankaško tekmovanje v Pod-ljubelju. Udeležilo se ga je nad 40 zaposlenih. Progo so najhitreje prevozili Milica Pobežin, Marina Bohinc, Mojca Krč, Boris Bertoncelj, Anton Ahačič in Ivo Gorjanc. Sankaško tekmovanje so organizirali tudi v krajevni skupnosti Lom. Kar 93 krajanov je tekmovalo, najhitrejši pa so bili Martina Perne, Mojca Meglic in Bernardka Zupan med pionirkami, Boštjan Švegelj, Boštjan Meglic in Viktor Primožič med pionirji, Silvana Priomožič, Majda Meglic in Viktor Primožič med članicami, Mirko Meglic, Lado Meglic in Izidor Ahačič med člani ter Janez Meglic, Vinko Meglic in Florijan Primožič med veterani. Sankali so tudi v tržiškem Obrtnem podjetju. Sodelovalo je 26 sankačev, najboljši pa so bili Matija Meglic, Silvo Primožič, Drago Kavar, Peter Podre-kar in Edi Šlibar. Za sankaško tekmovanje se je odločila tudi športna sekcija Društva upokojencev. To je bilo prvo društveno tekmovanje v sankanju. Najstarejši udeleženec je bil 73-letni Ignac Meglic. Sicer pa so bili najhitrejši Marija Meglic, Francka Slatnar, Štefka Zadraž-nik, Tomaž Ahačič, Janko Stegnar in Anton Ahačič. Za sankanje so se odločili tudi v Mercatorju. Med ženskami so bile najboljše Vera Hudobivnik, Breda Halar in Jožica Dobrin, med moškimi pa Marjan Praprotnik, Rado Škrjanc in Peter Bukovnik. Tudi v Lešah so pripravili sankaŠKO tekmovanje. 78 tekmovalcev je sodelovalo, zmagali pa so Sašo Anter, Jana Papler, Micka Kastelic, Florijan Požun in Janez Bogataj. V Podljubelju in Lomu so pripravili sankaške tekme tudi orodjarji in skupne službe Peka. Med orodjarji so bili najboljši Branka Perko, Adalbert Per-ko in Rudi Veršnik, pri skupnih službah pa Polona Ahačič, Marija Polajnar, Nande Kramar in Bojan Vrhovnik. In za konec še rezultati občinskega sindikalnega prvenstva v sankanju, ki je bilo na tekmovalni progi v Podljubelju. Najboljši po posameznih kategori- Vabila, obvestila, prireditve Na Jesenicah s športniki Železarne — V petek, 14. marca, ob 18. uri bo v gledališču Tone Čufar večer z najboljšimi športniki Železarne. Ob tej priložnosti bodo najboljšim podelili pokale in kolajne. V nedeljo veleslalom na Krvavcu — ŠD Cerklje prireja v nedeljo, 16. marca, ob 14. uri na Krvavcu tradicionalni veleslalom za prvenstvo Cer-kelj. Organizator bo sprejemal prijave na dan tekmovanja do 13. ure v Planinskem domu na Gospincu. Startnina je 500 dinarjev. Prvenstvo veteranov — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav Kranj prireja v nedeljo, 16. marca, ob 14. uri na skakalnici v Besnici odprto prvenstvo Gorenjske za veterane. Trening bo med 13. in 14. uro, prijave pa sprejemajo ob 13. uri na dan tekmovanja. Pokal Kranja za mlajše pionirje — SSK Iskra Delta Triglav Kranj prireja v nedeljo, 16. marca, ob 10. uri na skakalnici na Gorenji Savi prvi pokal Kranja za mlajše pionirje C in B. Trening bo med 9. in 10. uro, prijave pa sprejemajo ob 9. uri ob skakalnici. Tekmovanje delavskih univerz Slovenije — Delavski univerzi Jesenice in Radovljica prirejata danes v Mojstrani smučarsko tekmovanje delavskih univerz Slovenije. Tekmovali bodo v slalomu in tekih. Pohod na Snežnik — Planinsko društvo Kranj prireja jutri, 15. marca, tradicionalni pohod na Snežnik. Avtobus bo odpeljal ob šestih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju do Sviščakov. Od tod do vrha je dobri dve uri hoje. Pohodniki se bodo vrnili do 17. ure. Priporočajo zimsko opremo. jah: med članicami nad 40 let so bile to Tinca Meglic (BPT), Marija Kole« (DU) in Milica Jane (Dom upokojefl cev), med članicami od 30 do 40 let Grt ta Kokalj (Peko), Ivanka Novak (Pekol in Sonja Sajovic (BPT), med ženskarA do 30 let Dragi Kralj (Peko), Jelka balo (PM) in Majda Hladnik (Kompas); Med člani nad 50 let so bili najbolji Anton Ahačič (DU), Franc Stritih (Peko) in Janko Stegnar (DU), med moški* mi od 40 do 50 let Ivan Rendulič (SGP)' Franc Špendal (Pekarija) in Janez Me glič (SGP), med člani od 30 do 40 let M1 bert Perko, Vinko Kokalj in Rudi Ver* nik (vsi Peko Orodjarna), med člani $ 30 let pa Teodor Kališnik (ZLIT), M& ko Meglic (Peko) in Anton Kokalj (?e ko). Ekipno je zmagala Peko Obutev " pred Pekom Orodjarno, SGP in Drtf štvom upokojencev. Zbral J. Kikel Armadno prvenstvo v smučanju Tekme na Pokljuki Ljubljana, marca — Vojna pošt* Kranj bo organizator letošnjega pr venstva ljubljanskega armadnega ob' močja v smučanju, ki bo od 21. do 2J marca na Pokljuki. Na njem bodo s«? delovale ekipe iz Postojne, Ljubljani Maribora, Vrhnike, Kranja, Škofje I/J1 ke, Tolmina, Bohinjske Bele in obrne; nih enot. Tekmovalci bodo prispeli 20. mard dopoldan v kranjsko vojašnico. Od tO* se bodo odpeljali na ogled delovne of ganizacije Elan v Begunjah in se z* tem ustavili pri spomeniku 7. SNOUl> F. Prešeren v Radovljici. Naslednje ji> tro jih bo sprejel v vojašnici Rudno p° lje na Pokljuki predsednik radovljišK'' občinske skupščine, ob 9. uri pa bo s\o vesen začetek prvenstva. V petek, fli marca, bo najprej tekmovanje patrulj na 10 kilometrov s streljanjem in nat« še tekmovanje štafet 4x5 kilometro^ Sobotni dopoldan bo minil ob tekmoval njih v biatlonu in veleslalomu. V ned^j ljo dopoldan bo odprto prvenstvo aktM nih vojaških starešin in članov SR^ Sloga v veleslalomu. Prvenstvo bod« sklenili s'svečanostjo ob 12. uri in 3' minut, po kosilu pa se bodo tekmoval odpeljali v dolino. _ _ . S. Saje __\ Pionirska hokejska šola v Kranju Upi kranjskega hokeja Kranj, 12. marca — Na drsališču Gorenjskega sejma v Kranju so v tej sezoni organizirali pionirsko hokejsko šolo. Prve veščine hokeja se je pod vodstvom Braneta Terglava učilo okoli trideset otrok od petega do desetega leta starosti. r Hokej v Kranju je vse boljši. To se je lahko videlo v letošnji hokejski sezoni. Prvič po nekaj letih so organizirali pionirsko hokejsko šolo, kakršno že dolgo poznajo na Jesenicah. Tudi v Kranju pri Triglavu so spoznali, da se le z delom z najmlajšimi hokejisti pridobi dober domač hokejski kader. Šola se je začela že lani novembra. Hokejskih veščin se je učilo okoli trideset otrok od petega do desetega leta starosti. Šoli je pomagal tudi Gorenjski sejem, saj je dal na razpolago garderobo. Letos je šolo vodil bivški kolesar kranjske Save Brane Terglav, ki je osem let lgrai noKej v moštvih Bleda in Avto-prevoza. Brane Terglav: »Šolo sem začel voditi lani začetku vembra ao sedaj se prvih kejskih ščin otroci, od pet do deset let. Vadili smo štirikrat na teden po eno uro. Na roko nam je šla tudi uprava Gorenjskega sejma. Edina problema sta bila oprema in finančno stanje pri HK Triglav. Vso opremo so kupili starši sami. Šola je pravzaprav pogoj, da si zagotovimo domač hokejski kader. Z njo so uspeli na Jesenicah in upam, da bomo tudi v Kranju. Še posebno, če bomo dobili za prvo moštvo, svojega poklicnega trenerja. Upam, da bo znal pridobiti še druge, ki bodo delali z mladimi.« Marjan Novak: »Star sem enajst let in obiskujem Četrti razred OŠ Simona Jenka. Drsati sem se naučil v drsalnem tečaju in se nato vpisal v hokejsko šolo. Hokej bom igral v pionirskem moštvu Triglava.« Matjaž Novak: »Hodim tretji ra- zred OŠ Si mona Jenka-Drsati sem začel v drsalni šoli, nato pa sem se vpisal v hokejsko šolo-Tako kot brat Marjan bom tudi jaz ostal zvest hokejski igri.« Boštjan Krajnik: »Drsati sem se naučil v drsalni šoli in nato seru se vpisal v hokejsko šolo. To je šport, ki me veseli. Star sem osem let in hodim v drugi razred osnovne šole na Kokrici.* D. Humer Foto: F. Perdan pETEK. 14. MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 11. stran (mmmmmijiLAS ALPETOUR PLANICA, finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, 21.-23. 3. BRIONI (za skupine), odhodi od marca dalje MEDJUGORJE - GABELA - MOSTAR. 3 dni, odhod 26. 4. KRIŽARJENJE OD ZADRA DO HVARA in OD SPLITA DO DUBROVNIKA, tedenski paketi od 3. 5. dalje MATURANTSKI IZLETI in IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE KARLOVY VARY, 5 dni, odhod 29. 4. GENOVA, EUROFLORA, mednarodna razstava rož, odhod 26. 4. BOLOGNA, COSMOPROF. mednarodna razstava parfume-rije in kozmetike, odhod 26. in 27. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. VELIKA IZBIRA BLAGA, POSEBNA PONUDBA, VELIKA IZBIRA BLAGA V prodajalnah KOKRE KRANJ KOMPAS IN ARENATURIST vabita v nedeljo, 16. marca 1986, NA ZABAVNI VEČER v hotel TRANSTURIST v ŠKOFJO LOKO z začetkom ob 18. uri Nastopajo: ansambel NEVERA TOMISLAV IVČIČ baletna skupina NON MOMSIEUR ANASASSO voditelj VALTER KIRŠIČ + MODNA REVIJA TRIKOTAŽE ARENA. Informacije in rezervacije v recepciji hotela, tel.: 61 -261 IZBR4LI SOZkLflS TINA KRANJ MOJCA KRANJ KEKEC TRŽIČ KOKRA RADOVLJICA VjzIuuou KRANJ Od 10. 3. do 20. 3. sta pripravili KOKRA KRANJ in BETI METLIKA posebno ponudbo po ugodnih cenah • moška, ženska in otroška oblačila za prosti čas (trenirke) • bombažne mikice • perilo • kopalke ISTREŠNA OKNA/ MIRA EftES. 1 DO ŽIVILA Prodajamo namesto vas jPosrednik Kokrica Tel.: 21-462 V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah imajo na oddelku s steklom in porcelanom veliko izbiro servisov, od kavnih do jedilnih. Najcenejšega lahko kupite že za 1442 dinarjev. IZBRALI SO Zk VAS JUTRI SE V CELOVCU ODPRE GAST 86 Tradicionalni strokovni sejem gastronomije in turizma GAST v Celovcu tudi letos na razprodanih razstavnih površinah prinaša vrsto novosti. Posebej je potrebno omeniti razstavo kopalnica za goste, na kateri proizvajalci sanitarne opreme predstavljajo možnosti za opremo kopalnic, izboljšavo kakovosti sanitarij, ki tudi vplivajo na končno oceno turističnega objekta. Razstava bo verjetno vredna ogleda, ker je prva tovrstna v Avstriji, prepričljiv pa je tudi podatek, da bodo za stroške postavitve porabili 3 milijone šilingov. Tudi na letošnjem Gastu ne bo manjkal deželni ceh pekov z demonstracijsko pekarno, cvetličarji in drevesni-čarji z razstavo »zelenje v turizmu«, ter še marsikaj, kar je običajno mogoče videti na tej strokovni prireditvi. Tudi letos sodeluje Jugoslavija, naš dan pa bo v sredo, 19. marca. Sejem bo odprt do četrtka, 20. marca, vstopnina pa je 55 Sch. Ogled priporočamo vsem turističnim in gostinskim delavcem. J MERKUR KRANJi BMBBMMMPi ji m.iii..„: V MERKURJEV! prodajalni gradbenega materiala UNI VERSAL na Jesenicah, Spodnji Plavž, so dobro založeni s cementom, apnom, samotno opeko, izolacijskim materialom, črno in pocinkano pločevino, žarjeno in pocinkano žico, vindurin cevmi ter odcepi in koleni, svinčenimi cevmi, klinker ploščicami, žičniki, lopatami, krampi, samokolnicami, dimniki SCHIEDEL vseh dimenzij in drugim. naročite danes, da boste lahko gradili jutri! ŽE SEDAJ MISLITE NA GRADNJO, LE TAKO VAM BOMO PRAVOČASNO USTREGLI! sodobna izvedba vrhunska kakovost prihranek energije enostavna montaža posebnost-izdelava po meri 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD za ptt promet Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - PISMONOŠA — 5 delavcev (4 delavci za Kranj in 1 delavec za Tržič) 2. ČIŠČENJE PROSTOROV NA POŠTI KRANJ Pogoji: pod 1. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje pod 2. — končano osnovnošolsko izobraževanje Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja pod 1. tri mesece, pod 2. pa dva meseca. Osebni dohodek /naša pod 1. približno 60.000 din, pod 2. pa 55.000 din. Vse informacije in prijave sprejema komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet Kranj, Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od 6. do 14.30. 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Irfc h LIH DO THN ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija OE Kontrola, DS Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge VS I ANALITIK KVALITETE za nedoločen čas Pogoji: — visoka šola tehnične smeri Posebna znanja: — statistična matematika — statistične metode kontrole za preverjanje kvalitete — poznavanje internih organizacijskih predpisov — poznavanje komercialne dokumentacije — 2 leti prakse v analitski službi Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH i5 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. ELAN ELAN — tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. debelinski skobelni stroj 1 2. dvostranski kopirni rezkar 1 3. poravnalni skobelni stroj 1 kos 4. stroj za vlivanje poliuretana 1 kos 5. stiskalnica za smuči 1 kos 6. trgalni stroj za žimo 1 kos in razno drugo opremo. kos kos Prometni davek je vračunan v ceni. Licitacija bo v prostorih tovarne 15. marca 1986 ob 10. uri. Ogled opreme 15. marca ob 9. uri. Kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI, Otoki 16 Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. KONSTRUKTERSKA DEIA NA PREOBLIKOVANJU ORODIJ 2. KONSTRUKTERSKA DEIA NA IZDEIAVI ORODIJ 3. LANSIRANJE V MONTAŽI 4. PAKIRANJE IN PALETIRANJE - 2 delavca 5. ČUVAJSKO-VRATARSKA DEIA - 2 delavca 6. MONTAŽNA DELA - 3 delavke Pogoji: pod 1. — končana VI/1 stopnja kovinarske usmeritve (inženir strojništva), 5 let delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij in delovnih naprav pod 2. — končana V. stopnja (strojni tehnik), 3 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij in delovnih naprav pod 3. — dokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj na montažnih delih, pod 4. — dokončana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj na področju skladiščnega poslovanja pod 5. — končana šola skrajšanega p | rama usmerjenega izobraževanja, 1 leto delovnih ./.kušenj na področju varovanja družbenih objektov in upravljanja s telefonsko centralo pod 6. — končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj na montažnih delih Delovno razmerje za vsa dela in naloge sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov Niko Železniki, za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. DEŽURNI VETERINARJI od 14. 3. do 21. 3. 1986 za občini Kranj in Tržič Od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod, I. Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 42-175 za občino Škofja Loka DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-580 MARKO OBLAK, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice FRANC PAVLIC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU D0 ŽIVILA KRANJ V sodelovanju z DO AGRARIAC00P Zagreb organiziramo PRODAJO sadnega drevja in okrasnega grmičevja pred prodajalno SP Storžič na Kokrici od 19. do 22. marca od 9.30 do 16. ure Če ste v zadregi, kako saditi, vam bo na voljo priznani strokovnjak z nasveti: v sredo, 19. marca, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure v četrtek, 20. marca, m petek, 21. marca,od 14. do 16. ure v soboto, 22. marca, od 10. do 12. ure Če bo vreme zelo slabo, bo prodaja kasneje. O datumu vas bomo pravočasno obvestili. Izkoristite izredno priložnost za pravilno izbiro in sajenje sadnega drevja ter okrasnega grmičevja Soua urcuvj Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol. o. objavlja proste delovne naloge v TOZD AVTOPNEVMATIKA SAVA SEMPERIT — TEKOČE STROJNO VZDRŽEVANJE (delo je v treh izmenah) Pogoji: — strojni ključavničar ali avtomehanik — zaželene so ustrezne delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo v TOZD VZDRŽEVANJE - NAKLADANJE ODPADKOV IN UREJANJE DVORIŠČ (delo je samo v dopoldanski izmeni) Pogoji: — končana osnovna šola Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov SAVA Kranj, kadrovski sektor, Škofjeloška 6, lahko pa se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu, številka 25-461,int. 377. Izdelano v Gorenju, razlog več za nakup. Kupljeno v Metalki, razlog več za zadovoljstvop @ metalka Blagovnica Kamnik Od 12. 3. do 19. 3. 86 KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE K KANJ, n. sol. o. DS Skupne službe objavljajo naslednja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA ZA VARSTVO PRI DELU Pogoji: — varnostni inženir in tri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je trimesečno poskusno delo. 2. PROGRAMERJA ZA AOP Pogoji: — računalniški oziroma ekonomski tehnik in dve leti delovnih izkušenj ria področju AOP. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Zahtevana funkcionalna znanja — poznavanje višjih programskih jezikov, tečaji za programiranje in pasivno znanje angleškega jezika 3. KV KUHARICE Pogoji: — poklicna šola gostinske stroke oziroma končana šola SUI, IV. zahtevnostna stopnja, in eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. 4. ČISTILKE - 2 delavca Pogoji: — osnovna šola. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. 5. POMOČ PRI PRIPRAVI JEDIL Pogoj: — osnovna fola in higienski minimum Delovno razmerje sklepamo za določen čas — za nadomeščanje delavke v času bolniškega dopusta — s polnim delovnim časom. Kandidati za navedena prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja DS Skupne službe, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave oglasa. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, p. o. Savska cesta 34 M Hi K t>< vil or N, V( v, Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalo^ EVIDENCA POSLOVANJA S TUJINO Pogoji: — ekonomska srednja šola (V. zahtevnostna stopnj_ — zaželene delovne izkušnje pri poslovanju s tuji' in evidenci osnovnih sredstev Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim $ lovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 d" po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dn' po izbiri. UKO Umetno-kovinska obrt KROPA p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalog* 1. EKONOMSKEGA TEHNIKA za nedoločen čas in z naslednjimi pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj 2. 2 MLADA DELAVCA za priučitev — umetnega kovača za nedoločen čas 3. VARILCA za nedoločen čas Pogoji: — poklicna šola ali tečaj za varilca — dve leti delovnih izkušenj Prijave je treba 15 dni po objavi poslati na naslov UKO pa, komisija za delovna razmerja. n 14. MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^MSSMEnCaLAS Rudnik urana žirovski vrh v Ustanavljanju, Gorenja vas, Todraž 1 ^misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in haloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: I TEHNOLOGA 2- VZDRŽEVANJE MERILNO REGULACIJSKE TEHNIKE - 2 delavca 3« KV RUDARJEV - več delavcev 4- POMOŽNEGA OPERATERJA na predelovalnem obratu pogoji: Pod 1. — diplomirani inženir rudarstva — 3 leta delovnih izkušenj Pod 2. — elektrotehnik šibki tok ali elektrikar elektro-nik — 2 leti delovnih izkušenj — 4-izmensko delo P°d3. — KV rudar (3-letna rudarska šola) — 2 leti delovnih izkušenj — starost nad 21 let — izmensko delo Pod 4. — KV ali priučen delavec — 6 mesecev delovnih izkušenj — 4-izmensko delo ^a vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški ^gled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandida- . ^aj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlje- j° v 8 dneh po objavi na gornji naslov. *u potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. ^ izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. ^DE KONČAR - SOUR ZAGREB S^pNA ZAJEDNICA »RADE KONCAR - UNAPREĐENJE, ^DROVSKE DJELATNOSTI I DRUŠTVENI STANDARD« elavski svet delovne organizacije v skladu z 9. členom pra-Hika o delovnih razmerjih in 110. členom statuta delovne ganizacije razpisuje STEČAJ ZA PROSTO DELOVNO MESTO (VODITELJA s«upnem počitniškem domu Rade Končar — BAŠE U goji: — višja ali srednja strokovna izobrazba gostinske ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gostinstva ali v sorodni stroki — pomembni delovni rezultati na prejšnjem delovnem mestu *— vozniški izpit B kategorije — priznani rezultati pri razvoju in napredovanju sa-moupravnih. odnosov ^ 'Jave pošljite v 15 dneh po objavi natečaja. p5 kandidati morajo prijavi priložiti dokaze o izpolnjevanju ^ gojev in svoj življenjepis. 1(q/1^'dati bodo o rezultatu natečaja obveščeni v 30 dneh po p "Canem prijavnem roku. J^udbe pošljite na naslov: Radna zajednica »Rade Končar fVjHnapredenje kadrovske djelatnosti i društveni standard,« za kadrovsko-opče poslove, Zagreb, Fallerovo šetalište ! *za natječajnu komisiju«. AERODROM LJUBLJANA p. o. 0rnisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ^2 PRIPRAVNIKOV tjt^ograrniranje in organizacijo računalniške obdelave podala Vil. stopnja zahtevnosti ekonomske ali tehnične smeri n *nanje angleškega jezika ^3 PRIPRAVNIKOV j; Analitično proučevanje dela K Vil. stopnja zahtevnosti ekonomske ali prometne smeri j. znanje enega svetovnega jezika lovi°yi10 razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim de-j ^irn časom. ' Kuhanje jedi - 2 delavca 4 ^L' stoPnJa zahtevnosti kuharske smeri ^CENJE PIJAČ - 2 delavca $ v- stopnja zahtevnosti natakarske smeri 3 GASILCEV ^ Iv *v- stopnja zahtevnosti tehnične smeri, opravljen gasilrki ^Čaj pri RSNZ oziroma bo ta tečaj organizirala delovna 0rganizacija Telefonista It 1 2r stopnja zahtevnosti (osemletka in tečaj za telefonista) Cistilke I. stopnja zahtevnosti (osemletka) %\®yn° razmerje bomo za naloge od tč. 3. do 7. sklenili za ne-^ift 6n ^as s P°skusno dobo 90 dni in polnim delovnim ča- S^^dati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo ^ ek> na letališču in mejnem prehodu. Po^oe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh Vh Y* na nasl°v: Aerodrom Ljubljana, Brnik. Kandidate 0 izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih or- Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., NAKLO, Cesta na Okroglo 3, TOZD Veleprodaja, Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 Po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. RAZKLADANJE IN VSKLADIŠČENJE BLAGA (več delavcev) 2. PREVAŽANJE BLAGA Z VILIČARJEM Pogoji: pod 1. — I. stopnja, osemletka, poskusno delo traja 30 dni pod 2. — I. stopnja, osemletka in opravljen tečaj za voznike viličarjev, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 30 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Lfch LTH DO THN Škofja Ix>ka, n. sol. o. kadrovska komisija OE KP TOZD HLADILSTVO objavlja prosta dela in naloge SS DELOVODJO MONTAŽE KP za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — srednja tehnična šola strojne smeri ah delovodska šola strojno smeri — tečaj iz varstva pri delu — 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave t dokazili pošljite v 8 dneh po objavi kadrovsko-sneialiu službi LTH Škofja Loka. Kandidati bodo o sklepu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Grand hotel Toplice BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SOBARICE Pogoji: — obvladan program II. stopnje strokovne izobrazbe turistične usmeritve — pogovorno znanje enega tujega jezika — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusni rok traja en mesec 2. PERICE - LIKARICE Pogoji: — obvladana skupna vzgojnoizobraževalna osnova usmerjenega izobraževanja — poznavanje uporabe detergentov — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusni rok traja en mesec Delovno razmerje pod točkama 1. in 2. bomo sklenili za nedoločen čas. 3. 2 POMIVALK Pogoji: — obvladan program za osnovno izobraževanje poznavanja čistil in delovanja pomivalnih strojev — tečaj iz higienskega minimuma — poskusni rok traja en mesec. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — sezonsko. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD GH Toplice, Cesta svobode 12, Bled, s pripisom »komisiji za delovna razmerja. m Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ TOZD Tovarna obutve Kranj objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. 1 črpalni agregat, izklicna cena 4000 din 2. 1 lupilec za krompir, izklicna cena 4000 din 3. 1 stroj za pritrjevanje vložkov, izklicna cena 2000 din 4. 1 stroj za ptritrjevanje podplatov, izklicna cena 5000 din 5. 1 kos lepljeno navlačenje stranic, izklicna cena 8000 din 6. 1 stroj za pribijanje pet, izklicna cena 15000 din 7. 1 kabina za brizganje, izklicna cena 7000 din 8. 1 stroj za raztezanje opetja, izklicna cena 5000 din 9. 1 stroj za barvanje robov, izklicna cena 6000 din 10. 1 stroj za sekanje spodnjega usnja, izklicna cena 70000 din 11. 4 zidni ventilatorji, izklicna cena za kos 7000 din 12. 3 sesalci za prah, izklicna cena za kos 5000 din 13. 3 krožne avtomatične sušilnice, izklicna cena za kos 35000 din Javna licitacija bo v četrtek, 20. marca 1986, ob 11. uri v Planiki Kranj, Savska loka 21. Pravico udeležbe na javni licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10-odstot-no varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. m Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja zahtevna samostojna dela in naloge: 1. OPERIRANJE NA SISTEMU AOP 2. PROGRAMIRANJE - ZAHTEVNO 3. PROGRAMIRANJE - ZAHTEVNEJŠE 4. ORGANIZIRANJE TERMINALSKIH POVEZAV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — 4-letna srednja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske smeri ali gimnazija — 3 leta delovnih izkušenj — znanje programskega jezika PL/1, Cobol ali Assem-bler — uspešno opravljen psihološki test (IBM) — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 2. — 4-letna srednja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske smeri ali gimnazija — 2 leti delovnih izkušenj — znanje programskega jezika PL/1, Cobol ali Assem-bler — pasivno znanje enega svetovnega jezika — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 3. — 4-letna srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — uvodni tečaji s področja AOP, znanje programskega jezika PL/1, Cobol, ali Asembler, trening tečaji za operaterje — pasivno znanje angleškega jezika — uspešno opravljen psihološki test (IBM) — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 4. — visoka strokovna izobrazba računalniške, tehnične ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje programskih jezikov — specialni tečaji s področja terminalskih povezav — aktivno znanje angleškega jezika, — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21,-v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. ar ALMIRA Alpska modna industrija RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica objavlja prosta dela in naloge: 1. KURJAČA VISOKOTLAČNIH PARNIH KOTLOV 2. MEHANIKA V MEHANIČNI DELAVNICI Pogoji: pod 1. — IV. stopnja strokovne izobrazbe — smer kovinar in 1 leto delovnih izkušenj ali III. stopnja strokovne izobrazbe — smer kovinar in 3 leta delovnih izkušenj, zaželen izpit za kurjača VT kotla, delovna organizaciia omogoča tudi pridobitev izpita za kurjača pod 2. — IV. stopnja strokovne izobrazbe smer kovinar — orodjar ali rezkalec in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj. Kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Odbor za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja pletenin, Almira Radovljica, Jalnova ulica 2. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepov odbora za dejpvna razmerja. Podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA LJUBLJANA, p. o. Titova 64 Po sklepu Komisije za delovna razmerja podjetja obja vljamo naslednja prosta dela in naloge 1. Za potrebe cestninske postaje TOROVO-VODICE - 6 POBIRALCEV CESTNINE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — SS ali KV delavec z 2 letoma delovnih izkušenj — odsluženi vojaški rok Dela in naloge pobiralca cestnine združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v izmeni, poizkusno delo traja 90 dni. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Kadrovska služba Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Titova 64. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 14. MARCA 198?!! MALI OGLASI tel..27 960 certa J1A16 apatall-jiigoll GRAMOFON fischer MT 38, nov, prodam. Telefon 25 398_2630 Prodam 3 t, kiper PRIKOLICO, motorno gnojnično ČRPALKO in SOD za gnojevko. Anton Mrak, Studenčice 5, Medvode_2763 Ugodno prodam SRO 2200 (pajk), tovarniško nov. Suha 4, Kranj 2764 Prodam novo KABINO za traktor ferguson IMT 539. Tičar, Voglje 2765 Monofonični shinthesvser roland SH 1000 ugodno prodam. Telefon 25-068 popoldan_2766 Prodam manjši TRAKTOR minior praktik, primeren za vrtičkarje. Vinko Bobnar, Voglje 70, Šenčur_2767 Prodam barvni TELEVIZOR panorama 73 za rezervne dele. Jože Kodrič, Kidričeva 37, Kranj_2768 JVC GRAMOFON in tuner, novo in KASETOFON hitachi DE-3 prodam. Telefon 24-654 - int. 212 - Ivo 2769 HITACHI OJAČEVALEC in FOTO APARAT ricoh KR-5, nov, prodam. Te-lefon 22-665_2770 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje akvamarin, star 7 let, 8 SM. Telefon 28-861 - int. 21-42 - Borut 2771 Prodam japonski TELEVIZOR, ekran 31 cm, nov, ter 650 W SESALEC ho-over, ugodno prodam. Telefon 26-507 v petek po 15. uri_2772 Ugodno prodam nov črno-beli TE-LEVIZOR gorenje. Telefon 24-091 2773 Prodam TEHNIKS KOMPONENTO grundig — kolutar in PONY KOLO. Te-lefon 26-996_2774 Prodam časovni krmilni MEHANI ZEM za 20% ceneje. Florjan Ajdovec, Stružnikova pot 16, Šenčur_2775 Prodam barvni TELEVIZOR iskra azur, star tri leta, in HLADILNIK RADE KONČAR z zamrzovalnikom. Telefon 49-133_2776 Prodam nov črno-beli TELEVIZOR gorenje 108-ET, daljinsko upravljanje, 10% ceneje. Anton Rodeš, Savska Lo- ka 5, Kranj _2777 Prodam črno-beli TELEVIZOR gore nje. Telefon 77-477_2778 Prodam ali zamenjam 10-litrski elek trični BOJLER, star 15 mesecev, za istega nizkotlačnega. Ogled v soboto in nedeljo. Silvo Golob, Podbrezje 5, Duplje_2779 Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO Mac Oleo, dolžina meča 38 cm, teža 5 kg. Prevc, Selca 73, tel.: 66 858 popoldne._ Prodam KOMPONENTO KASETAR telefunken metal HIGH-COM in avto-radiokasetofon. Telefon 21 896 2780 Kupim zložljiv športni otroški voziček »MARELA«, ponudbe na tel. 42 548_ Prodam HI-FI mini stolp z zvočniki 2x90W. Šmartno 24, Cerklje 2781 Prodam ZX SPECTRUM, reset, 15 kaset, 4 knjige, po želji tudi profesionalno tastaturo. Telefon 064/28-679 ___2782 HI-FI stolp, komplet z omarico, s carinsko deklaracijo, in 45W prenosni stereo RADIOKASETOFON, poceni prodam. Mahič, Juleta Gabrovška 23, Kranj, tel. 25-741_2783 Prodam TRAKTOR valpadana s priključki, pogon na vsa 4 kolesa. Telefon 66-485__2784 Za ROVOKOPAČ ferguson 50B pro-dam »švenk« zadnje roke. Telefon 061/653-121_2785 Prodam AVTORADIOKASETOFON z dvema zvočnikoma po 15 W in anteno. Telefon 25-497_2786 Prodam varnostni LOK za traktor štore 404. Boris Pokorn, Smoleva 2, Železniki___ 2996 Prodam vodno toplotno ČRPALKO YU 2 LTH, 10 % ceneje. Ale Bajrektare-vič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka, tel. 60-514 dopoldan_2997 Video KAMERO PANASONIC WVP 200 E prodam. Telefon 60-840 2998 Prodam toplotno ČRPALKO LTH VTČ 2 YU. Simonič, Stara cesta 11/A, Škofja Loka, tel.:61-717_2999 Prodam STRUŽNI AVTOMAT pon-gratz, premer 36. Kranj, jezerska o 74 _3000 Ugodno prodam MINI KOMPONENTO sanvo, novo in deklarirano Telefon 064/24-531_300J[ Barvni TELEVIZOR niš, star 6 let, prodam. Telefon 35-077_3002 Prodam enofazni namizni VRTALNI STROJ, 5 brzin. Srednja vas 3, Šenčur _3003 Prodam PRALNI STROJ standard in ŠIVALNI STROJ singer. Britof 218 __3004 JVC 80 W ZVOČNIKA, nova, s carin-sko deklaracijo, ugodno prodam. Tele-fon 28-436___3005 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodov Sp. Bitnje 12_3006 Prodam ali menjam za ZASTAVO 750 novejši letnik manjšega TRAKTORJA holder, disel z original prikoli-co. Sp. Veterno 10, Tržič_3007 Za plačevanje računov naj skrbi banka Morda ste že slišali znanca, kako je zadovoljen, odkar je odprl tekoči račun in nima zdaj nobenih skrbi s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca pa še česa drugega . . . Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več. Te ugodnosti veljajo za vsakogar na Gorenjskem, le pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske mora odpreti tekoči račun. Potem pa se lahko odloči, katere obveznosti bo poravnaval na ta način. V tisti banki, kjer je odprl tekoči račun,mora izpolniti posebni obrazec in napisati, kaj naj poravnava banka. Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo mesečno v enakih zneskih, in posebej tiste v neenakih zneskih. Enaki so televizija, radio (RTV naročnina je nižja, če jo plačujete prek tekočega računa), pa obroki za knjige, časopise, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje pa tudi vse vrste kreditov, kot sta stanovanjsko posojilo in potrošniški kredit, in podobno. Med neenakimi zneski pa bodo elektrika, telefon, vrtec, osnovnošolsko varstvo in podobno. Računi bodo prihajali naravnost v banko. Z inkasantom se morate prej dogovoriti, da obveznosti, ki jih boste od določenega meseca dalje plačevali prek tekočega računa, ne bo še enkrat kasiral. Tako ne bo prišlo do pomot ali večkratnega plačila istega računa ali celo do izostanka plačila. Ko v banki izpolnite obrazec in se dogovorite z inkasanti, je stvar za vas zaključena. Banka uredi vse preko računovodstva delovne organizacije ter računskega centra in že naslednji mesec bodo vsi zneski, imenovani traj-niki, obračunani prek tekočega računa. Da so obveznosti plačane, se boste prepričali iz izpiskov, kjer boste videli odtegljaje, označene kot DELO, RTV, ELEKTR, za nekatere pa bo označeno nakazilo. Trenutno v banki prilagajo še račun za telefon in stanovanje, kmalu pa bodo tudi to ukinili. Vsako spremembo zneska naKazil je treba takoj javiti. Ob podražitvah časopisov, revij, televizije in radija banka sama naredi spremembe. Za ostalo pa moramo poskrbeti sami. Spremembo sporočimo v tisto enoto banke, kjer smo odprli tekoči račun. Banka namesto nas lahko opravi veliko dela. In to brezplačno. Za vse ugodnosti, za vse delo, ki nam je prej vzelo veliko časa — čakanje na pošti, v banki, čakanje na inkasanta — banka ne zahteva niti dinarja. Zahteva pa, seveda, da imamo na tekočem računu toliko kritja, da bo lahko poravnala naše obveznosti. Tako plačevanje obveznosti omogoča banka tudi tistim, ki osebnega dohodka ne prejemajo na tekoči račun. Vsak mesec morajo vložiti na tekoči račun tolikšen znesek, da banka lahko plača njihove obveznosti. V tem primeru ne dobijo čekov za dviganje. Seveda pa velja tudi pri plačevanju obveznosti s pomočjo tekočega računa, da moramo imeti kritje. Takoj, ko pridemo »v minus«, banka ustavi tudi plačevanje trajnikov. Prodam motorno nahrbtno sadjarsko ŠKROPILNICO panonia in 60-litr-ski HLADILNIK gorenje. Dušan Vuko-vič, Staretova 20, Kranj_3008 KOSILNICO godbrod na motorni pogon, samohodno, ugodno prodam. Telefon 39-353_3009 KABINO za traktor štore, nepopolno, ugodno predam. Telefon 39-353 __3010 Prodam GLASBENI CENTER gorenje. Telefon 42-761 3011 Prodam črno-beli TELEVIZOR trim, še v garanciji, za 45 000 din. Telefon 50-714_3012 Prodam brezhibne pevske ZVOČNI KE semprini 16 in 150-vV bas ZVOČNI SKRINJI. Telefon 60-205 od 14 do 15. ure_3013 Prodam varstveno traktorsko KABINO (nezastekleno) za traktor štore 402, 402 S, 404, 404 S ali fiat 420, 420 DT. Rado Legat, C. v Radovno 7, Moj-strana, tel. 89-028_3014 Prodam GLASBENI CENTER elite, 2 x 30 W, z dvojnim kasetofonom in ekualvserjem, cena 16 SM. Kranj, Mo-še Pijadeja 14, tel. 28-861 - int. 21-99 Bešič, ob delavnikih 3015 gradbeni mat. Prodam malo rabljeno kompletno OSTREŠJE, primerno za garaže, 6 x 7 m. Grogova 6, Naklo 2807 Prodam smrekov OPAŽ. Telefon 62-031_2808 Prodam 4 kub. m smrekovih PLOHOV, 10 cm. Cerklje, F. Barleta 21, tel. 42-023_3024 Prodam LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku._3025 Prodam 3 kub. m suhih PLOHOV in 1 kub. m DESK. Naslov v oglasnem oddelku_3026 Prodam GRADBENO DVIGALO, ra bljene PUNTE, BANKINE in PLOHE. Telefon 44-630 3027 ramo prodam Prodam nov zimski ženski KRZNENI PLAŠČ Utok (št. 44). Dorfarje 16, Žab-nica_ Prodam PUNTE in BANKINE, ter 18-vrstno SEJALNICO gama z diski. Sr. vas 50, Šenčur_2720 Prodam semenski KROMPIR igor, kifelčar in drobnega za krmo. Lahovče 19, Cerklje__2721^ Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg. Bitnje 43_2722 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Mesec, Gorice 15, Golnik 2723 Prodam novo litoželezno BANJO za tuš, 90 x 90 in kompletno vlečno KLJUKO za Z-101. Frelih, Šenčur, Beleharje-va 39_2724 Prodam 5 ton SENA. Gantar, Val-burga 59, Smlednik_2725 Prodam dve beli JAKNI, št. 13 in 14, primerni za birmo. Kranj, C. 1. maja 69, stanovanje 41_2726 Prodam tri tone SENA.Trstenik 27, Golnik_2727 Prodam semenski KROMPIR meta. Voklo44, Šenčur, tel.49-129 2728 Ugodno prodam stoječ 80-litrski BOJLER, INFRA PEČ, zračni VENTILATOR, rabljeno KOLO, AKUMULATOR 12 V, 34 Ah, v garanciji, in leva VRATA za Z-750. Keršič, Snediceva 9, Kokrica _2729 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO in bele ČEVUE št. 29. Dežman, Strahinj 15, Ntklo, tel. 47-144 _2730 Prodam SENO. Sp. Brnik 54, Cerklje _2731 Prodam semenski KROMPIR igor. Srednja vas 51, Šenčur_2732 Prodam SENO. Zivlakovič, Tržič, Ko-roška c. 82 (Čegliš)_2733 Prodam DIRKALNI KOLESI benotto in valy. Telefon 22-309_2734 Prodam jedilni KROMPIR igor, 50 din za kg. Telefon 40 308 2735 Ugodno prodam električni ŠTEDIL-NIK in globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlakar, C. na Klanec 63, Kranj 2736 Prodam semenski KROMPIR desire, aurora in KROMPIR za krmo. Oreho- vlje 13, Kranj_2737 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saskia in desire, semenski in jedil- ni. Grogova 6, Naklo_2738 Prodam večjo količino novih okovanih GAJBIC. Informacije po tel. 27-452 __ 2739 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK tribuna prodam. Telefon 74-829 2740 Prodam impregnirane GAJBICE. Telefon 60-448 okovane 2741 nama^ff škofja loka v prihodnjem tednu: Na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice Nama Škofja Loka — priporočamo nakup športnih in šolskih torb, športnih majic, srajc, hlač in trenirk za vso družino — od 17. do 22 marca lahko na oddelku orodja kupite električno ročno orodje BLACK AND DECKER po 7 %-tovarniško nižji ceni. HIŠA DOBREGA NAKUPA Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in otroški AVTOSEDEŽ. Telefon 61 -889 _2742 Prodam 5 GUM za VW — hrošč, nov zavorni cilinder za peugeot 504, PRALNI STROJ gorenje olimpvc 77, obnovljen KAVČ en večji, novo otroško STAJICO. Božo Popovič, Staretova 34, Kranj, Čirče_2743 Prodam žensko slovensko NARODNO NOŠO z zavijaČko, št. 38-40. Te lefon 80-630 po 15. uri 2744 Prodam SENO in OBRAČALNIK ma-raton. Jože Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kamna Gorica_2745 Prodam semenski in jedilni KROMPIR vesna. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164_2746 Semenski in jedilni KROMPIR cve-tnik prodam. Podgorje 58, Kamnik __2747 Prodam GUMI KABEL 4x4, 30 m, ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), 170-li-trski HLADILNIK ter OTROŠKC POSTELJICO z jogijem Telefon 061/627 188__2748 Prodam igralni AVTOMAT video stenski, IGRALNI AVTOMAT football, VIDEORECORDER, črno-beli TELEVIZOR, SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja, vse dobro ohranjene Tele-fon 77-964________ ?7fW Prodam HLEVSKI GNOJ. Možnost dostave na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka___2823 Prodam dve toni SENA. Zg. Duplje 70, tel. 47-401_2824 Ugodno prodam domača neškro-pljena JABOLKA bobovec. Sp. Duplje št. 72_2825 Prodam 3000 kg CEMENTA in nov TELEFONSKI APARAT. Velesovo 43, Cerklje, tel. 42-829__2826 Prodam PUNTE, 6 pr. m suhih DRV in SENO. Telefon 27-933_2827 Prodam drobni KROMPIR. Milje 24, Šenčur_2828 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Zg. Bitnje 22_2829 SEME domače GRAHORE in KROMPIR za seme igor prodam. La-hovče 42_2830 Prodam večjo količino SENA in sila-žno KORUZO. Hraše 5, Preddvor 2831 Prodam jedilni krompir in semenski rezi. Pipanova 18 Šenčur_2832 Prodam SMUČI RC 08 z vezmi. Telefon 064/27-579_2731 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Valant, Bodešče 30, Bled _2833 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO. Telefon 25-077_2834 JARČKE, rjave, hisex, stare 8 ted-nov, in semenski OVES in GRAHORO prodam. Hraše 5, Smlednik_2835 Semenski KROMPIR igor, večjo količino, prodam. Kidričeva 29, Škofja Loka_2964 Prodam večjo količino SENA in smrekove DESKE. Komenda, Glavarje-va 46, tel. 061/841-413_2965 Prodam 500 kg zgodnjega semenskega KROMPIRJA satema. Lahovče 14, Cerklje_2966 Zelo ugodno prodam GOBELIN »Zadnja večerja«, 155x50. Telefon 62-803_2967 Zelo ugodno prodam približno 20 m senene SILAŽE in 7 ton SENA ter OTAVE. Janez Demšar, Vincarje 15, Škofja Loka, tel. 60-986_2968 Zimsko usnjeno JAKNO, popolnoma novo, za 3 SM, in BUNDO toper, za 1,5 SM, št. 46, prodam. Telefon 60-071 - Marko_2969 Prodam jedilni KROMPIR igor. Ani Ahčin, Suha 31, Kranj_2970 Prodam 3 OKNA, primerna tudi za toplo gredo, železna VRATA, BANJ, STRANIŠČE, toaletno OMARICO, infra PEČ, HOJCO in leseno STAJICO. Telefon 24-425 _2971 Prodam suho ŽAMANJE, povezano v butare. Lahovče 21, Cerklje 2972 Prodam 16-colski GUMI VOZ, novo traktorsko SEJALNICO gama in dobro ohranjen MOLZNI STROJ vvestfalia. Sr. Bitnje 18, Žabnica_2973 Prodam SENO. Velesovska 2, Šen-čur_2974 Ugodno prodam alpinistično PUHOVKO salevva (S), malo rabljeno, skoraj nove PLANINSKE ČEVLJE alpi-na št. 42, nove PLANINSKE ČEVLJE ratitovec št. 42, rabljene SMUČI MD 604, 170 cm, in nov večji NAHRBTNIK toper. Telefon 22-391 od 14.30 do 15.30_2975 Prodam semenski, jedilni KROMPIR igor, 60 — din za kg. Voklo 6, Šenčur _2976 Prodam semenski KROMPIR vesna in igor. Voklo 74, Šenčur_2977 Prodam tri tone SENA. Predoslje 12, Kranj_ 2978 Ugodno prodam OTROŠKO KOLO in POLNILEC za akumulator. Prebače-vo 5, Kranj_ 2979 Prodam SENO Telefon 064/79-606 2980 LOKA škofja loka TOZD PRODAJA NA DROBNO prodajalna Kurivo, Mestni trg 39, Škofja Loka Priporočamo nakup uvoženega premoga - iz ZDA. Zaradi visoke kalorične vrednosti je izredno primeren za mešanje z lignitom MISLITE NA PRIHODNJO . KURILNO SEZONO. Ugodno prodam ZRAČNO PUŠKO in ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Te-lefon 28-773 v soboto 2981 7 dni starega BIKCA in 3 hlevska aluminijasta OKNA prodam. Drinovec, Podbrezje 3, Duplje 2982 Prodam drobni KROMPIR igor, za krmo in jedilni. Urh, Suha 20, Kranj _2983 Prodam malo rabljen avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK. Boštjan Mali, Hlebce 38, Lesce_2984 GRUNDIG super electronic, prenosni čb televizor, tudi na akomulator, (12 volt.) zelo malo rabljen, ugodno prodam. Informacije po tel. 23-841 živali Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Svoljšak, Lipica 3, Škofja Loka _2750 Prašiče, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Podnart, tel. 064/70-379 _647 Prodam dva PRAŠIČA, težka 30 kg. Zbilje 8/B, Medvode_2710 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO in 5 mesecev starega BIKCA. Sebenje 36, Križe_ 2751 Prodam rjave JARKICE. Pokopališka 22, Kokrica, tel. 24-642_2752 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka_2753 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Voklo 32, Šenčur_2754 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in brejo TELICO. Praše 2, Mavčiče_2755 Prodam PUJSKE, težke 40 kg, manjše, domače reje. Sp. Brnik 60 _2756 Prodam KRAVO simentalko, tretjič 9 mesecev brejo, ali menjam za kla-vno. Srednja vas 55, Šenčur_2757 Prodam teden dni staro TELIČKO križanko. Slavko Rozman, Gorica 8, Radovljica_ 2758 Prodam KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev. Kranj, Čirče 31_2759 Prodam ZAJCE; OVCE z mladiči in OVNA. Naklo, tel. 47-367_2760 Prodam KRAVO s 4. teletom. Ciril Babnik, Podgorje 65, Kamnik 2761 Prodam 16 mesecev staro TELICO. Ana Mrak, Radovljica, Ljubljanska c. 23_2762 Maja in junija bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naro-čila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2818 Prodam manjše in večje "PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 2819 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 7, Naklo_2820 Prodam KRAVO ali TELICO s tele-tom ali brez. Podnart 15_2821 Prodam BIKCA simentalca. Letence 7_2822 Prodam JARKICE. Draksler, Golni-ška 1, Kokrica, Kranj_1967 MESARIJA KALAN FRANC, Stražišče Velika izbira suhega mesa brez kosti, šunke po približno 4 kg, pleča v mreži, »rolšunke«, in drugega suhega mesa, suhih klobas in domačih salam po konkurenčnih cenah. FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste J osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ. Partizanska 4. @ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Ul Je ran Prodam novo PEČ za centrali1 ogrevanje z bojlerjem tam stadl* IM 30 kW standard, za 5 SM ceneje, fon 064/88-575 - Franci Košir, Podk« ren 75/A, Kranjska gora_27? j^« Prodam dva dobro ohranjena JA. Telefon 28-932 — Kranj ^ Prodam KUHINJO, KAVČ in PEČI« 27|<>d katerm. Ojsteršek, Trg Rivoli 7, Krani Prodam dobro ohranjena dva FOfj LJA, POLKAVČ in PEČ na olje EMOj 5* za 4 SM. Telefon 26-973_27jf*i8 Prodam DNEVNO SOBO brest gica. Telefon 61-548 Ugodno prodam nov razte KAVČ. Telefon 28-042 Ugodno prodam rabljene bele $ ^ HINJSKE ELEMENTE. Telefon 28-113 J*» _2^ Prodam rabljen dobro ohranj* F* kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika,) M< plin). Telefon 74-054_2»!^ Prodam rabljeno SPALNICO, Hl> V1.8 DILNIK in PEČ na olje. Telefon 42-0* ^ Dvorje 100, Cerklje_2*! F8 Prodam 135-litrski HLADILNIK gor* JU nje, star 3 leta. Ogled od ponedeljka dalje med 15. in 17. uro. Sonja BogfJ čič, Prešernova 9, Bled_2&J Jje Zakonsko POSTELJO z nočnih M omaricama in »PSIHO« z ogledalo"1 5o[! staro eno leto, zelo poceni nujno p'" JjC dam. Marijan Stipo, Gradnikova ® jjT Radovljica_2§g i$t, Prodam novo termoakumulacijsk1 r PEČ, 3 kW, za 40.000 din. Ogled v P« *« tek popoldan. Zoran Pagon, Mestni V i 36, Škofja Loka _3pJ Sp, Prodam dva KAVČA in dva FOt$) LJA. Esad Feratovič, Janeza Puharja! Kranj, tel. 38-660_30JL Prodam 320-litrsko ZAMRZOVALN1 ^ SKRINJO LTH. Vesna Gašperšič, Tu0 *ia Vidmarja 10, Kranj_30] Jvi Prodam rabljen gospodinjski PO^ ^8 VALNI STROJ gorenje in ŠTEDILN'°ba gorenje (2 plin, 2 elektrika). KočnJ s Pot na Jošta 8, Kranj_30} Prodam rabljeno KUHINJO. Tele-, 45-250 30J Poceni prodam PRALNI STROJ I de končar castor 609. Ožek, Moše PilL deja 9, Kranj_ 30JRK. Prodam PRALNI STROJ ignis, c< ga, starejši letnik, za rezervne de1 Anica Zupan, Pod rebrom 24, Bohinj; 1 ska Bistrica Prodam rabljeno POHIŠTVO^ OMARI, kuhinjsko omaro, posteljo,' J*8 valni stroj in cetrifugo. Ogled v neo1, v Ijo od 15.30 do 16.30. Udir, Kranj, PJ ft. šernova4 _30jlr - __Jpv, poieiil Stl fo<0ri J)Ja irstn Prodam TELICO, brejo 7 mesecev. Anton Nartnik, Sv. Barbara 17, Škofja Loka_2985 Prodam TELICO, brejo 5 mesecev, ali menjam za BIKA. Jezerska c. 98, Kranj_2986 Prodam ali zamenjam 1 mesec stari TELIČKI frizijko in simentalko za BIKCA, težkega 300 kg, razliko doplačam. Strahinj 65, Naklo_2987 Prodam dva BIKCA, stara 7 dni. Francka Meglic, Podbrezje 30 2988 Prodam belega PUDLA brez rodov-nika. Telefon 40-508_2989 Prodam 5 OVC. Zg. Dobrava 8, Kam-na gorica__2990 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. Telefon 22-813_2991 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič telila. Stiska vas 1, Cerklje _ _2992 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. Gorice 20, Golnik_2993 Prodam 30 plemenskih OVC. Tele-fon 80-498_ 2994 Oddam 3 mesece stare PSE. Žirovnica, tel 80-755_2995 llan.opiema Prodam 140-litrsko HLADILNO SKRINJO. Telefon 23-720_2787 Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK. Telefon 42 330 2788 Ugodno prodam KNJIŽNI REGAL za dnevno sobo, dolžina 340 cm Telefon 25-721 _2789 Ugodno prodam 200 litrski HLADILNIK gorenje v dobrem stanju. Ogled vsak dan dopoldan in popoldan. Mihaela Puconja, Gradnikova 3, Kranj __2790 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Žarko Kovačevič, Va-Ijavčeva 6, Kranj___2791 PRALNI STROJ, brezhiben, prodam. Telefon 23-434_2792 PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Jankovič, Jenkova 10, Kranj_2793 Ugodno prodam DNEVNO SOBO, ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), HLADILNIK in KUHINJSKE ELEMENTE. Informacije po tel. 064/75-392 od 16. do 18. ure _2794 BOJLER, 80-iitrski magnokrom, nerabljen, prodam 40 % ceneje. Telefon 74-829 2795 Prodam HIŠO z vrtom v Lešah I Tržič. Informacije: Marija Perko, Cj Loko 9, Tržič, popoldan___25 PARCELO za vrstno HIŠO - krajno, okolici Kranja, zamenjam za manj1 starejše STANOVANJE v Kranju I okolici. Doplačilo v obliki posojila'' lefon 28-246 po 20. uri_2jj Kupim GOSPODARSKO POSLOPJ ali PARCELO v okolici Kranja. Ponfl be pod šifro: Obrtna dejavnost 291 Prodam travnato PARCELO nad I stenikom (potencialna zazidljivostl izmeri 697 m'. Telefon 24-697 l 15. uri_2jj itanoiaw|a I Mati z otrokom išče GARSONJERI ali manjše STANOVANJE v Kranju r bližnji okolici. Telefon 061/340-437' 19. do 20. ure_2| Samski moški išči} SOBO. Kranj, okolica_2j? Zamenjam centralno ogrevano d* sobno STANOVANJE za GARSON{ RO v Kranju ali kupim GARSONJER Ponudbe pod: V Kranju_29J Oddam SOBO s centralnim ogrfl'] njem in s souporabo kopalnice, v b ku: eni osebi za dobo dveh let. TeleJ) 064/25-418_._3 Oddam opremljeno enosobno Sj.' NOVANJE. Ponudbe pod: Bližina 5 dovljice__2i Mlad par z otrokom nujno išče S>' NOVANJE v Kranju ali okolici Krajj Pomagala bi tudi pri kmetiji. Si'f, Nujno__2»! V okolici Kranja ali Tržiča kur enoinpolsobno STANOVANJE. b'|S Gotovina__™ V ogrevano SOBO sprejmem I dekleti, nekadilki. Naslov v ogiasr>5 oddelku.___ Trisobno superkomfortno STAN VANJE s telefonom v Kranju zajj njam za enainpolsobno ali dvoso", na Bledu ali Radovljici, šifra: Sogl^ Na STANOVANJE vzamem žen* za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo dogovoru. Naslov v oglasnem odjj ku^__i? Ženska s 14-letno hčerko nujno za 3 leta enosobno STANOVANJE-^ magam v gospodinjstvu. Svete, M^j tova 2, Kranj___i? Menjam družbeno GARSONJER' alpskih blokih št. 3 na Bledu, s cen^ no, za večje, lahko starejše na B" ali Radovljici. Darko Muzga Zamenjam družbeno dvoinpolso STANOVANJE, 50 m', na Planin'< dvosobno z dvema kabinetoma nudbe po tel.26-315__ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. stran mmmmmGLAS jenjam družbeno STANOVANJE °*obno 2 dvema kabinetoma, na H *a trisobno v šorlijevem nase-H?lefon 33-916 • 2928 arejša zakonca, ki ži-? v tujini, želita v oko-1 BLEDA ALI RADO-^CE najeti DVOJNO STANOVA-Plačilo v devizah, '^c PETERNELJ, Alp-I18 3, Bled, tel.: 78-142. dgr;-- GOLF diesel, star 3 3Gfel žabnica 27|Hm vw KOMBI kasonar, letnik . °j po generalni leta _2472 J " in""S po 9eneraln'- vozen, regi-nL c - Ogled vsak dan popoldan. j^gn/Tenetiše 56, Golnik 2478 )TfpJ«rn ZASTAVO 101, letnik 1980. _2836 " lr\SL hranjeno ZASTAVO 101, dr»E '»80. Lovrečič, Oprešnikova 84, 2837 jgjSj£208 flj S* PONY EXPRESS rog in PRI-Z§> |). *s osebni avto. Stružnikova KO J^SDj-ur_2838 11 ?i\r PRIKOLICO za osebni avto 1$. ^Sjjirče 31 a lm 2741 MOPED APN-4. Kržišnik, , c 38, Škofja Loka, tel. 62-467 ?4r— 2839 !!a ti'? SUNBEAM 1300 TEF. Drago (P gjbno 87, Podnart_2840 2j2g«m dobro ohranjen CITROFN °{ S>^76- Dete|i'ca 2-Tržič 2841 tt.8m dobro ohranjeno ZASTAVO & mi 4 ,eta Kalinškova 41, Kranj, ___ 2842 "1 nr>.,JGl- ^nik 1981, prodam. Bo g^Stožičeva 5, Kranj 2843 P91 5l.2?3308 GT pr°dam ^f^VO"l01, oktober 1981 ■•T' "JJpdre barve, 50.000 km Telefon 2844 Ja'80 000 itjL^ din. Telefon 45 481 r^K - super sport, starejši letnik, z a11a ttor'em PX 200, moderne9a L 8|TJ "^vinsko modre barve, poceni pro- I 2845 210 000 din. Telefon 45-481 M-____2846 in! M°TOR za MOPED na dve %j d^žfioža 6, Begunje 2847 Ml »hlT 0PEL KADETT in ZASTAVO ^T"8 'etnik 1976. Telefon 37-537 $ _2848 MbHi katro R-4 TL. 'etnik 1978 g 047 608 popoldan po 15. uri I ^am 2849 dobro ohranjeno ZASTAVO K 1980, prevoženih 40.000 km. S^Tjbgr 1983. Voglje 40 2861 < PEUGEOT 604 SL, star 7 let. 1 foftSJ11 od 16. ure dalje 2862 71 C r JAK fiat 662 N 3, 7 ton, ki-2j] b» d5 * 2,40 m, prodam z zagoto-*-«qeiom, registriran do novem- L^ARTBURGA prodam prednja (nova), prednjo steno z žaro- p!ejpn47-640 8rn Športno ŠKODO. ■Aj^lgjefon 064/28-136 2863 3v ^ |^rre8istr'ran in vozen PZ 125 rnbiniran VOZIČEK IN JOGI . do 2864 ^ J0' Teiefc 2i^nT~ -j. Ma'APN-4 in PONY EXPRESS 1 Kr»^,an Podjed, Tončka Dežmj-J |gSL__2865 2g|ji^aProdt Kranj Frelih, 2866 '{p5l?m ZASTAVO 101, rt' !->Rft enih 52.000 km za manjši sjj j^gJLP-126. Begunje 65 2867 jfi * GTL iulii1984- Prodam ■m C - 2S) Tilr.ZASTAVO 101 GTL, avgust ^ fou 0n 38-301 v soboto in nede-jg&JL 2869 2^ C. SlMCO 1100, letnik 1976, m 1jB«8r"bolirano, registrirano do ,A ™ vozno. Kristane, Britof 187, --- 2870 T* ^STAVO 750, letnik 1979. Prodam MOPED 15 SLC in ra-:ne dele za Z-101. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice_2878 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. Telefon 35 837_2879 Ugodno prodam ZASTAVO 750, le tnik 1977. Gregoričeva 15, Kranj, čirče _2880 Prodam FIAT 1300, letnik 1980. Vele-sovo 56, Cerklje_2881 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1978. Olševek 46, Preddvor 2882 Prodam FIAT 125-P, letnik 1979, in MOPED 14 M, letnik 1983. Vinko Jane-žič, Sp. Brnik 85, ogled popoldan 2883 Poceni prodam 125-PZ, letnik 1972, registriran do konca leta. Kranj, Jezer-ska c. 74_2884 Prodam ZASTAVO 101, staro dve le-ti. Telefon 23 441 zvečer_2885 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1982. Majkič, Gorenjskega odreda 14, Kranj_2886 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 76.000 km. Damir Ristič, Podlubnik 154, škofja Loka, tel. 60-495 — int. 29, 60-968 v petek in soboto od 7. do 15. ure__2887 GOLF JGL diesel, oktober 1983, 16.500 km (zadnji brisalec, meglenke, dinitrol zaščiten), garažiran, prodam. Telefon 064/60-840_2888 Prodam ZASTAVO 101, super, letnik 1979. Miler, Kranj, Trg Prešernove bri-gade 8_2889 Prodam VVARTBURG. letnik 1978. Janez Košir, Podkoren 78/D, Kranjska gora_2890 Prodam TOMOS AVTOMATIC, popolnoma nov, ali zamenjam za APN-6, star do enega leta. Rado Legat, C. v Radovno 7, Mojstrana, tel. 89-028 2891 Prodam LADO 1300 S, letnik 1976. Grosova 11/A, Kokrica, Kranj 2892 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982. Cerklje, Kurirska pot 3, tel. 42-292 2893 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976, z vgrajenim novim motorjem. Telefon 25 180_2894 GOLFA, letnik 1980, 44.000 km, odlično ohranjenega, garažiranega, oker barve, prodam. Naklo, Pavle Medeto ve 39, tel 064/47-650 po 16. uri 2895 Ugodno prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Bogdan Sušnik, Beleharjeva 21, Šenčur_2896 AUDI 100, letnik 1970, prodam po delih. Hrastje 204, Kranj_2897 MZ 250 TS, letnik 1979, potreben manjšega popravila, ugodno prodam Ogled v soboto in nedeljo od 15. do 17 ure. Sorlijeva 10, stanovanje 7 2898 Prodam rezervne DELE za AMI — DIANO. Gonče 20, Golnik_2899 Prodam VVARBURG, letnik 1976. Ja-nez Florjančič, Blejska 13, Tržič 2900 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Telefon 70-101__2901 ZASTAVO 101 konfort, letnik 1982, registrirano do februarja 1987, 36.000 kilometrov, prodam za 80 SM. Telefon 064/23-570 popoldan_ 2902 VISO super E, letnik 1983, in R 4, letnik 1978, ter novejše PONY KOLO, prodam. Blažič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka_2903 R-12, letnik 1973, registriran do fe bruarja 1987, prodam za 29 SM. Peter Pelko, Tončka Dežmana 4, Kranj, tel. 35-008 v petek dopoldan in soboto ves dan_2904 Prodam TOMOS APN-6, letnik 1985. Telefon 45 346_2905 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Voklo 47, Šenčur_2906 Prodam TOMOS AVTOMATIC 3 M. Telefon 22-221 - int. 23-37 2907 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Uršič, Luznarjeva 26, Kranj_2908 GOLF JGL diesel, februar 1984, do datno opremljeno, ugodno prodam. Telefon 70-195__2909 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984. Pot v Bitnje 48, Kranj_2910 JUGO 45, 35.000 km, prodam. Telefon 80-122 dopoldan; 80-554 popoldan _2911 Prodam originalen italijanski FIAT 126, letnik 1979. Stane Dobnik, C. na Lipce 6, Lesce_2912 Prodam PZ 125, vozen, neregistri ran, letnik 1971. Telefon 75-117 2913 Prodam VW 1200 J, letnik 1974. Te-lefon 79-767 popoldan_2914 KUPIM TAM 110, dolg kason, ali MERCEDES 11 13. Telefon 47-026 dopoldan_2915 Prodam urejeno LADO L, letnik 1978, registrirano vse leto, ZASTAVO 101 po delih in prednjo novo pločevinasto masko za JUGO 45. Telefon 28-065 - Medved_ 2916 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 120LTenetiie41_1970 Prodam R 4 GTL. letnik 1984. Cesta na Brdo 43 a, Kranj_ Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983. Kranj, Ul. Franca Rozmana Sta neta 3, stanovanje 26_2960 ZASTAVO 101 GTL 55/3 v, maj 1984, z dodatno opremo, takoj prodam Bra niža, Tončka Dežmana 10, Kranj 2961 Prodam FIAT 124 in kombi Z-750, letnik 1977. Dušan Jerala, Frankovo na selje 173, Škofja Loka_2962 Prodam MERCEDES benz diesel. Telefon 77-623 _ 2963 2871 >b1V«[2 750> letnik 1979, registri-a5J Sk*°ruarja 1987, ugodno pro- 7.#ir£3geyo 51, Kranj_2872 JJ 'evi in desni BLATNIK za "8ove jn obrobe. Telefon Idi frhj5tJ20 dopoldan 2873 li J Ju - 'etnik december 1978, regi-j$J Mto^erca 1987, prodam. Tele-P g^CLJnt. 368 dopoldan 2874 4 lfi ZASTAVO 101 konfort, le-•m \ Zdenko Šivic, Podreber 12, \Q fc*----__2875 'tf! C Ustavo 101 gtl 55, sta- r^ecev, in barvni TELEVIZOR $ s/""'8"'80''0- Tnlefon 21 -896 rr/^__2876 \ \? 101 GTL 55, staro 1 leto, tudovernik, Sp. Laze 10, ■t-- 2877 Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne. Telefon 061/50 604 2814 Kupim suhe macesnove PLOHE. Te-lefon 65-026_2815 Ročni PLETILNI STROJ, uvožen, dobro ohranjen, dvoredni, s karticami, menjavo 4 barv, navijalec volne in luknjač za kartice, kupim Pot na Jošta 35, Kranj_2816 Kupim MAESTRAL 5. Ponudbe po tel. 57-187 popoldan in zvečer 2817 Kupim varnostni LOK za traktor štore 404. Rajko Oblak, Stara Oselica 56, Gorenja vas_ 3028 Kupim rabljen pločevinast "ŠTEDIL NIK na dve »rinki«. Naslov v oglasnem oddelku._3029 Kupim PUHALNIK za seno. Telefon 60 549 ali 60 564_3030 Ugodno kupim klavirsko HARMONIKO, od 47 do 80 basov. Telefon 43-011 3031 kupim Kupim visoko brejo mlado KRAVO simentalko ali KRAVO s teletom, staro 4 leta. Oman, Žabnica 17, tel. 44-562 _ 2809 Kupim PUHALNIK, TELIČKO, staro do 1 mesec , in KRAVO ciko. Telefon 60 734_2810 Kupim PETELINA za pleme, starega do eno leto. x'elesovo 31, tel. 064/42-528__281J. Kupim rabljen OBRAČALNIK. Larisi, Grabče 27, Zg. Gorje, tel. 81-441 — int. 27-50 od 6. do 14. ure_2812 Kupim suhe smrekove DESKE, 25 in 50. Štele, Gora 2, Komenda, tel. 061/841-043 _ 2813 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro-žna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 1131 EI-NIŠ, GORENJE, AEG PEČI popra vila in vzdrževanje Priporoča se Edo Kuželj, Pot za krajem 24, Kranj, Orehek 2557 PREVOZI 26-124 zaposlitve KV ELEKTRIKARJA takoj zaposlim. OD po dogovoru. Logar, tel 43-133 _2539 KUHARICO, KUHARJA, sprejmemo v redno delovno razmerje Delo je v iz meni, nedelje proste. GOSTILNA pri »VIKTORJU«, Kranj, tel. 23-484 V redno delovno razmerje sprej mem KV ali priučenega STAVBNEGA KLEPARJA. OD dober Telefon 064/41 -011_2704 STRUGARJA ali KOVINARJA sprejmem v redno delovno razmerje za de lo na stružnih avtomatih. Telefon 21-579 _2705 KS Železniki išče interesenta za PRODAJO PLINA, s pogojem, da ima na območju Železnikov primeren prostor_2936 Honorarno zaposlim pridno in zanesljivo DELAVKO za delo v kiosku. KIOSK pri MOSTU PRIMSKOVO 2937 Nudimo delo samostojnemu ORODJARJU za izdelavo orodij ali pri remontih starejših strojev Resne ponudbe pošljite pod šifro: Dober zaslužek_2938 Sezonsko zaposlim ZIDARJA in NK delavca, lahko tudi upokojenca. Florijan Ajdovec, Stružnikova pot 16, Šenčur_2939 HONORARNO DELO na domu nu dim šivanje ukrojenih modelov. Šifra: Šivilja_294Q Zaposlim KV PLESKARJA. OD po dogovoru. Oglasite se po tel. 26-263 zvečer_2941 Delovno odgovornim, ambicioznim mladim osebam z lastnim prevozom, nudimo terensko delo na območju Slovenije. Šifra: Ves prosti čas 2942 Zaposlim FRIZERSKO pomočnico. Salon JOSIPINA, Linhartov trg 20, Ra dovljica_2943 Zaposlim samostojnega KUHARJA Gostišče LIPA, Jesenice_2944 Zaposlim PVK ali KV SLIKOPLE-SKARJA. OD od 80 000 do 100.000 din dalje. Ponudbe pošljite pod šifro: Ple skar 3032 ZAPOSLIM MONTAŽERJA -REPR0F0T0GRAFA. Pogoji. * — grafična šola, SCTP. Jagodic, Trboje tel. 064-49-158. SITOTISK BGMNCCEMINJF. MPIRNKCZUITEBIJK JAGfiDK 124, H lokali PROSTOR, primeren za fotokopirni-co, v Kranju, Tržiču ali Skofji Loki najamem. Ponudbe pod: predplačilo __2701 GARAŽO ali podoben MANJŠI PROSTOR vzamem v najem v Kranju ali okolici, šifra: Dostop z avtomobilom_2933 Na Gorenjskem, ob glavni prometni poti Kranj—Jezersko, prodamo GOSTINSKI LOKAL - PENSION s 16 sobami, gostilno in dvoriščem. Telefon 064/45 092_2934 Prodam PRALNICO perila (z delom). Telefon 064/50 895 dopoldan; 064/39 384 popoldan_2935 flSBBHl PLESNI KLUB iz KRANJA vas vabi v Delavski dom Kranj — vhod 6 v PLESNE TEČAJE s pričetki: NEDELJA, 16. 3., ob 17. uri ZAČETNI TEČAJ za mladino in starejše; ob 18.30 NADA UEVALNI, ob 20. uri IZPOPOLNJEVALA; PONEDELJEK, 17. 3., ob 19.30 ZAČETNI za mladino, ob 21. uri ZAČETNI za starejše; TOREK, 18. 3., ob 19 uri DISCO PLESI v paru in skupini, ob 20.30 NADALJEVALNI plesni tečaj. Vpis eno uro pred pričetkom vsakega tečaja _2949 najdeno" Na Jeprci sem našel žensko zape stno URO. Mrgole, Sora 15, Medvode __2951 Zateke1 se je črn OVČJAK. Zupan, Jezerska c. 93/D, tel. 39 752 2952 Na drsališču smo 8. marca našli MOŠKO URO. Dobite jo na upravi PPC GORENJSKEGA SEJMA Kranj 2953 OBVEIfllA in SELITVE. Telefon 2559 IZDELUJEM betonske stebre za ko zolce Dežman, Strahinj 15, Naklo 2945 Zaradi izdelave načrta požarne ogroženosti v KS Primskovo svet KS obvešča vse lastnike stavb v KS Primskovo, da bo posebna komisija pregledala kurilne naprave, skladišča kurja ve, predvsem tekočih goriv in podstrešij. Krajane prosimo, da komisiji orno gočijo nemoten potek dela. Pregledi bodo od 15. do 31 marca 1986. SVET KS PRIMSKOVO_2946 IZDELUJEM in PRODAJAM balan čne tehtnice na uteži, ki so najprimernejše za tržnice in ribarnice. Tehtnice dobavljam z visokimi sadjarskimi sko delicami iz pocinkane pločevine. Vsako tehtnico pregleda in žigosa kontro la meril in je dovoljena za javno upora bo Tehtnico pošljem po povzetju. Informacije in naročila na naslov: Vinko DREV, 61215 Medvode, Žontarjeva 3, tel 061/611-486_2947 Prodajam sortne JAGODE »frapan dula humi«, nemškega porekla, rodijo celo leto, sortne MALINE »moling eksploit«, angleškega porekla, sortne KUPINE brez bodic »tornfri«, ameri škega porekla., sortni črni RIBEZ »ve-likton«, angleškega porekla, sorte so visokorodne, izvrstne kakovosti. Dobre sadike z navodili pošljemo po povzetju, najmanj 20 katerekoli vrste. Jagode in maline 40 din za eno, ribez in kupine 60 din. Poštnina posebej.' Du-šanka Čajetinac, selo Dublje, 37240 Tr-stenik, tel. 037-714-392 2948 TELEFONSKE APARATE, naprave POPRAVUAM, MONTIRAM, VZDR-ŽUJEM. Telefon 25 867_ 792 ROLETE, lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, POPRAVILO rolet in ialuzij naro čite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra-dovljica, tel. 064/75-610_793 V spomin Ivan Malavašič-Jovo Pred dnevi so se sorodniki, IO-borci, prijatelji in ;nana v Hov-tah nad Logatcem poslovili od Ivana Malavašiča-Jova, upokojenega oficira JLA, ki je zadnja leta tivei in delal v Kranju. Maja 1942. leta je postal partizan. V logaškem vodu je bil mi-traljezec, kmalu je postal komun-dir voda, bil je sprejet v kotnimi stično partijo in bil postavljen za namestnika komandirja čete v Dolomitskem odredu. Hkrati je kot borec deloval tudi kot terena pri odboru OF Rovte. Kasneje so mu bile zaupane dolžnosti obveščevalnega oficirja Prešernove brigade in nato 31. divizije. S so-borci je bil boje v Dolomitih, na Dolenjskem, Primorskem, predvsem pa na Gorenjskem. Na njegova partizanska leta, borbenost in . hrabrost opozarjajo številna pomembna priznanja. Ivan Malavašič-Jovo je bil odlikovan z redom hrabrosti, redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, z redom za vojaške zasluge s srebrnima mečema in z redom Ljudske armade s srebrno zvezdo. Družbenopolitične organizacije in Zveza rezervnih vojaških starešin pa so se mu za nje-tovo zavzeto delo oddolžile s srebrnim priznanjem OF, zvezno plaketo ZZB NOV, srebrno plaketo zveze rezervnih vojaških starešin ter z redom dela z zjatim vencem. V. Ivanom Malavašičem-.lovom je odšel soborec, tovariš. poitUl komunist skromen in plemenit človek, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za boljši jut n naših ljudi. GOSTILNA KRTINA - ČIRČE Smledniška 32. KRANJ. tel.:28-043 Vam nudi kvalitetne gostilniške usluge v posebnih prostorih, ki so primerni za zaključene družbe in poroke. Se priporočamo! OIIALO Fant srednjih let z manjšo kmetijo želi spoznati sebi primerno dekle. Po-nudbe pod šifro: Karavanke_2950 Kdo mi izdela 2000 SPON (pantov) 175x33x 1,8 mm po vzorcu? Kranj, Jezerska c. 8, tel. 064/26 466 2954 Nujno rabim 15 SM posojila za dobo treh mesecev; dam 100% obresti. Ši-fra Garancija_2955 če želite družbo ali potrebujete pomoč in imate PROSTOR za stanovanje v okolici Kranja ali Bleda, se oglasite pod šifro: Lahko tudi kmetija 2956 če nameravate graditi v lastni režiji in potrebujete ZIDARJA, pokličite po tel. 80-392_2957 Iščem ZIDARSKO SKUPINO, elemente in orodje imam sam. Telefon 28-059_2958 INSTRUIRAM slovenščino in nem-ščino za osnovne in srednje šole, tipkam in lektoriram diplomske naloge za višje šole in univerze prof. Angelca Pivk, Cegelnica 30, Naklo, tel. 064/47-203 _2959 Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, sina, brata, strica, svaka in nečaka MILANA GARTNERJA iz Jarčjega brda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno De-beljakovim in Bogatajevim, prijateljem, sodelavcem, znancem in organizacijam, ki so pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Debeljaku, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Zvonetu Rudolfu, dr. Rudiju Snoju ter dr. Francu Pompetu za trud in prizadevnost pri zdravljenju, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, predsedniku KS Javorje Mateju Demšarju, predstavniku TD Stari vrh Matevžu Debeljaku za lepe poslovilne besede in pevcem za ganljivo petje. Vsem še enkrat hvala. Žena Mirni in sorodniki Slutiš sanjo, kije šla prek zelenih trat? Žalosten je šel nekdo, ta je bil še mlad. Danes mineva štiri leta, odkar nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine ljubljenega sina, brata, strica in očka MILANA KOŠENINA iz Škofje Loke Z bolečino v srcu se ga vedno spominjamo. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI V SPOMIN Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in jokala, ker te ni. 16. marca 1986 mineva leto dni, odkar je kruta usoda iztrgala iz naših rok našo ljubljeno mamico, ženo, hčerko in sestro MOJCO NOSAN roj. BITENC Najlepša hvala vsem, ki se je spominjate in ste jo imeli radi. VSI NJENI Kranj, 16. marca 1986 V SPOMIN Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel, leto dni že'v grobu spiš, a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. M. marca 1986 mineva leto od boleče prerane izgube našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA LANGERHOLCA iz Kranja — Moše Pijadeja 3 Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 14. marca 1986 NOVICE Na gradbišču jeklarne bo 1200 delavcev Zamude gradbenikov na ramena monterjev Jesenice, 11. marca — Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora Železarne,je članom izvršnega sveta predstavil gradnjo jeklarne — Zapleti pri jekleni konstrukciji in nič več odlašanja, ker monterji vseh časovnih zamud ne bodo mogli nadoknaditi Največja slovenska naložba, jeseniška jeklarna, naj bi februarja prihodnje leto začela poskusno obratovati. Na gradbišču bo poleti 1200 delavcev,, ki bodo opravili še polovico gradbenih del in montirali 70 odstotkov jeklenih konstrukcij. Zdaj morajo domači proizvajalci izdelati še več kot 80 odstotkov domače opreme. Časa je malo, zamud je bilo precej, zato so železarji sprejeli posebne ukrepe. Časovnih rezerv ni več, ne smejo pa tudi pričakovati,-da bi Hidromontaža, ki prihaja zadnja na gradbišče, »pokrila« vse časovne zamude. Slabše delo vreme, boljše Po zapletih s tujo in domačo dokumentacijo se je resno zatikalo pri gradbenikih. Gradisovi delavci in njegovi kooperanti so slabo koristili delovni čas, bilo jih je premalo, z opremo so kasnili. Zanimivo je, da so februarja, ko je bilo slabo vreme, bolje delali kot v mesecih, ko je sijalo sonce, kar kaže na šibko organizacijo dela. Kutlis je s sodelavci iz Iskre Ku-manovo in Fakom Skopje izdelal 30 odstotkov jeklenih konstrukcij. Ugotovili so, da so slabše kvalitete in imajo slabo antikorozijsko zaščito. Nemška firma Mannesmann Demag je dobavila 40 odstotkov tuje opreme v vrednosti 42 milijonov nemških mark. Ta vsota predstavlja triletno devizno amortizacijo Železarne, kar pomeni, da po sedanjem zakonu Železarna nima virov za druge naložbe vsaj naslednjih pet let. Zato železarji dokazujejo, da je bila tuja oprema plačana že leta 1984 in da gre zdaj zgolj za fizični uvoz. • Elektrogospodarstvu so plačali Ocenjujejo, da je največji problem montaža domače opreme, saj se je Strojna tovarna Trbovlje predolgo obotavljala in iskala proizvajalce za izdelavo konti-liva. Z Min Niš so se sicer dogovorili, vendar pozno, Trboveljčani pa tudi niso preskrbeli repromateriala in so to skrb prenesli na Niš. Železarna je izpolnila obveznosti do elektrogospodarstva. Daljnovod obljubljajo do septembra, a je rok vprašljiv. Le kako bo elektro- gospodarstvo financiralo svoj del (polovico Železarna, polovico elek-trikarji), saj ima zaradi izgub blokiran žiro račun? Pri tem pa sta za nameček neresna Litostroj in Končar, saj za vodno elektrarno na Ja-vorniku z močjo 1,3 MW ne dobavita opreme. Centrala je res manjša, a primerna ob izpadu toka in za poskusni zagon. Zdaj gre zares, zato investitorji nenehno nadzorujejo delo in sprejemajo ukrepe, po katerih mora imeti jeklarna povsod popolno prednost: doma ter pri gradbenikih in monterjih. • Hitrejše združevanje denarja Zaradi podražitev in visokih in-terkalarnih obresti je vrednost jeklarne 49,5 milijarde dinarjev. Pri združevanju denarja ni večjih problemov, čeprav železarji želijo, da bi prispevki prihajali hitreje. Rok začetka odplačevanja tujega kredita so podaljšali in tudi rok odplačevanja. Deloma so problemi pri tistih delovnih organizacijah, ki so prepozno ugotovile, da morajo opremo uvoziti, niso pa sposobne priti v prednostni uvozni razred. Te opreme je za približno 300 tisoč nemških mark; upajo, da bo prevladalo prepričanje, da ima gradnja jeklarne prednost. D. Sedej —i-—-,—;- Informativni dan je potreben Škofja Loka, 7. marca — Našim trem sogovornikom bi gotovj pritrdili vsi, ki so v petek ali soboto odhajali iz srednjih, višji' , in visokih šol. Bodoči redni in izredni učenci in študenti $ \ dobili vrsto informacij o pogojih, možnostih, vsebinah izobrJ zevanja, o štipendijah pa tudi o možnostih za kasnejšo zap° ^ slitev. V šolah so se na informativni dan dobro pripravili, o # mer smo se lahko prepričali tudi v škofjeloškem srednješo' skem centru Borisa Ziherla. Ceste nezadržno kipijo Vračanje na makadam Kranj, 11. marca — »Nekatere ceste so obupne, zato moramo takoj ukrepati ter ugotoviti, kdaj se bomo lotili del in kaj bomo naredili na cestah, ki so predvidene za obnovo, pa tudi na drugih. S takim uvodom je v torek podpredsednik izvršnega sveta Ferdo Rautar začel sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Cestnega podjetja, strokovne službe SIS, Projektivnega podje tja in Vodovoda. Nekatere ceste v občini so se namreč v zadnjih dneh zaradi odjuge zelo poslabšale. To so predvsem ceste Čirče—Trboje, Kranj —Besnica, Orehek —Drulovka, Visoko-Cerklje, cesta proti Golniku in še nekatere. Predvsem prve tri so tako slabe, da spomladansko krpanje ne bo zaleglo. Zato ni druge rešitve kot čimprej od straniti še preostali asfalt, da bodo spet makadamske. Za vgraditev novega asfalta na celotnem odseku ceste Čirče—Trboje ne bo denarja. Vgradili ga bodo lahko na odseku Čirče—Hrast-je, če bodo najkasnje do 10. aprila dobili soglasja za rekonstrukcijo. V tem primeru bi v Trbojah zgradili le oporni zid. Če pa za odsek Čirče—Hrastje so- glasij ne bo, bodo denar namenili za odseke, kjer ni težav z dokumentacijo. Takoj, ko bo vreme dopuščalo, bodo začeli tudi rekonstrukcijo na odseku Zgornja Besnica—Spodnja Besnica. Cesto Visoko—Cerklje naj bi letos še zakrpali, podobno tudi golniško. Do naslednjega sestanka v torek pa je treba ugotoviti, kakšni so letos izgledi za nadaljevanje del na Likozarjevi cesti in nn cesti Staneta Žagarja od mostu do Jaka. Nekatere ceste so izredno slabe, a vsega ni krivo pomanjkanje denarja — denarja je pravzaprav dovolj. Ni pa ga moč porabiti, ker projektov ni ali pa niso popolni. Nekje ni soglasij za zemljišča, drugje so nepopolni. Kaže torej, da smo v minulih nekaj letih, ko je bilo za ceste zares premalo denarja, pozabili na projekte, ki bi nam zdaj prišli zelo prav. A. Žalar Zgrešena naložba Predsednik sveta krajevne skupnosti Podblica je na zadnjem zboru krajanov povedal, da so se vsi v vodstvu odpovedali izplačilu potnih stroškov za različne akcije v krajevni skupnosti. Lahko rečem, da sem bil najmanj 400 krat v Kranju zaradi različnih akcij in tudi zaradi ceste. Iz Podblice do Kranja in nazaj je 40 kilometrov. Torej je samo predsednik sveta naredil na ta način 16 tisoč kilometrov. Zdaj veljavna tarifa za obračun kilometra pa znaša 34 dinarjev. Torej znaša njegova naložba, tudi v cesto, 544.000 (novih) dinarjev. Bliža se železna cesta, pravi znana Prešernova pesem. Na znano melodijo pa lahko v krajih od Čirč proti Trbojam začnejo vaditi besedilo: Bliža se makadamska cesta ... ali pa Je bela cesta uglajena ... Pa ne samo od Čirč proti Trbojam; to bo kaj kmalu kar gorenjska uspešnica. Združena sredstva tudi za obrat v Davči Škofja Loka, 12. marca — Pred tremi leti so se v skladu skupnih rezerv škofjeloške občine dogovorili, da denarja ne bodo uporabljali samo za likvidnostne namene, to je za pokrivanje izgub, ampak tudi za naložbe, ki so pomembne, vendar pa zanje ni mogoče dobiti drugih virov financiranja, denimo bančnih. Na ta način je sklad v obliki posojil pomagal Obrtniku, Komunali in Pek-su, lani je šel denar tudi za Tavčarjev dvorec na Visokem. Sklad je torej denar pametno obračal in plemenitil, neuporabljenega pa je sproti vračal gospodarstvu. Lani je vrnil blizu 29,6 milijona dinarjev, posodil pa dobrih 40,8 milijona dinarjev. Enako namerava sklad ravnati tudi naprej. Letos bo loški sklad skupnih rezerv predvidoma kreditiral ptt, na kar so vodilni delavci iz gospodarstva že pristali. Na pobudo izvršnega sveta pa naj bi sklad pomagal še Niku Železniki za dograditev obrata v Davči, in sicer s posojilom 30 milijonov dinarjev. Ta denar bi zadoščal za dokončanje proizvodnega dela večnamenskega objekta v Davči, tako da bi se proizvodni a v njem lahko začela jeseni. H. Jelovčan Slabo vzdrževanje ceste Jereka—Gorjuše Že naslednjo zimo boljše? Koprivnik, marca — V krajevni skupnosti Koprivnik — Gorjuše so že več let nezadovoljni z vzdrževanjem ceste Jereka—Gorjuše, še zlasti pozimi, ko v Bohinju zapade precej snega. Krajani zahtevajo, da se cesta tako kot pred leti redno pluži, tudi tedaj, ko sneži ponoči. Iz krajevne skupnosti se namreč vsak dan vozi na delo v dolino, predvsem v deset kilometrov oddaljeno Bohinjsko Bistrico, 65 krajanov. Večkrat se je že primerilo, da so morali zaradi nesplužene ceste ostati doma in za to porabiti redni dopust. Udarjeni so bili tudi kmetje, saj je mleko,poleg lesa njihov glavni zaslužek, v izrednih razmerah ostalo doma. Delegacija krajevne skupnosti je na zasedanju radovljiške občinske skupščine postavila delegatsko vprašanje o razlogih za slabo vzdrževanje ceste Jereka—Gorjuše; na občini pa so namesto odgovora prejeli prošnjo Komunalnega gospodarstva občine Radovljica za družbeno podporo pri nabavi vozila »unimog«, nujno potrebnega za zimsko čiščenje cest v Bohinju in vseh prometnih površin pred hoteli in počitniškimi domovi. Vozilo bo veljalo prek 93 tisoč mark, radovljiška komunala pa pri tem računa tudi na pomoč delovnih organizacij iz Bohinja. Bo torej cesta že naslednjo zimo bolje vzdrževana? (cz) Jože Lukanc iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju: »Sem dober učenec. Odločil sem se za izobraževanje za četrto stopnjo v lesarskem srednjem programu. Za ta poklic me je navdušil predvsem oče, ki je mizar. Pričakujem, da bom dobil štipendijo v Obrtnem podjetju v Tržiču, kjer dela. Na informativni dan sem prišel predvsem zato, ker bi rad kaj več zvedel zlasti o postopku za vpis v šolo.« Nina Kokelj, osnovna šola Petra Kavčiča Škofja Loka: »Vpisati se nameravam v družboslo-vno-jeziko-vno usmeritev. Mislim, da mi bo dala najboljšo osnovo za nadaljnji študij na ekonomski ali pravni fakulteti. Pričakujem, da bom na informativnem dnevu spoznala predmetnik in se pogovorila z učenci, ki že obiskujejo družboslovno-jezikovno usmeritev. Marsikaj bi jih rada vprašala. Čeprav nas v osnovni šoli dokaj dobro usmerjajo in seznanj jo z možnostmi za nadaljevanje i> srednji stopnji, sem prepričana, je informativni dan zelo pametna potrebna stvar.« K)] 4 *1 Mira Kofle>/| učiteljica srednji sarski šoji lj »Naša šolaJji! Slovenija malem, si imamo uče? V ce od Kralji |J ske gore