UDK UDC 911.3:63:380.13 (497.12) »1969—1947« = 863 RAZVOJ TRŽNE USMERJENOSTI KMETIJSTVA V SR SLOVENIJI MED LETI 1969—1974 J a k o b M e d v e d * Uvod M ed ra z l ič n a o p a z o v a n ja in p ro u č e v a n ja r a z v o ja a g ra rn e p o k ra jin e sod i tu d i u g o ta v l ja n je t r ž n e u sm e rje n o s ti k m e tijs tv a . V te m in d ik a to r ju se o d ra ž a jo š te v iln i d e ja v n ik i , k o t so n a ra v n e ra z m e re , s to p n ja a g ro te h ­ n ič n e g a ra z v o ja , so c ia ln o p o se s tn e in p o p u la c ijs k e ra z m e re , p o tre b e t r ž i ­ šč a in ek o n o m sk a u te m e lje n o s t p ro iz v o d n je p o sa m e z n ih v r s t p o lje d e lsk ih p r id e lk o v . R a z v o j tr ž n e u sm e rje n o s ti k m e ti js tv a se k a ž e tu d i v s p re m i­ n ja n ju z u n a n je p o d o b e a g ra rn e p o k ra j in e , ta k o v z d ru ž e v a n ju zem ljišč , k o t v o p u š č a n ju p o l ik u l tu r n e g a s is te m a in p r e h a ja n ju n a m a n jš e š te ­ v ilo k u l tu r a l i p a celo n a m o n o k u ltu rn o k m e tijs tv o . Z ato la h k o z ugo ­ ta v lja n je m in p r im e r ja n je m tr ž n e u sm e rje n o s ti v ra z lič n ih o b d o b jih sp o ­ z n a v a m o ra z v o jn e sm e ri k m e ti js tv a . T a k š e n n a m e n im a tu d i ta p r is p e ­ vek , v k a te re m sk u ša m o p r ik a z a t i trž n o u sm e rje n o s t k m e tijs tv a le ta 1974 in jo p r im e r ja t i z le to m 1969. Metode dela Š tu d ija tem elji n a p ro u čev an ju iz rab e zem ljišča in tržn e u sm erje ­ nosti k m e tijs tv a le ta 1969 (1) in 1974 (2). P r i obeh p ro u čev an jih je u p o ­ ra b lje n a en ak a m etodologija. O snovni v ir za p ro u čev an je izrabe zem ­ ljišča so s ta tis tičn a po ro č ila o doseženih p r id e lk ih zgodn jih posevkov (3) in p o ro č ila o p r id e lk ih pozn ih posevkov (4), k i jih občine p o šilja jo Za­ vodu za s ta tis tik o SR Slovenije. P r ik a z tržn e usm erjenosti k m etijs tv a se o p ira p ra v tak o n a s ta tis tičn e p o d a tk e , k i j ih dostav lja jo občine zavodu za s ta tis tik o (5 in 6). U g o to v ite v iz ra b e z e m ljiš č a in p r ik a z tr ž n e u sm e rje n o s ti k m e ti js tv a te m e lji n a d e n a r n i v r e d n o s t i p r id e lk o v . Z a to m e to d o p r ik a z a smo se o d lo č ili z a to , k e r se n a m z d i n a jb o lj u s tre z n a z a p r im e r ja v o , sa j je e d in i m o žn i s k u p n i im e n o v a le c z a p r ik a z s to p n je tr ž n e u sm e rje n o ­ sti. D e n a rn o v re d n o s t p r id e lk o v sm o d o b ili ta k o , d a sm o k o lič in e p r id e l ­ k o v p r e r a č u n a l i v v re d n o s t p o p o p re č n ih c e n a h za p o sa m ez n o le to . P o lje - * d r., iz redn i univ . p ro f., PZE za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A škerčeva 12, 61000 L jub ­ ljana , YU. delski p r id e lk i so zd ružen i v š tir i osnovne sk u p in e : ž iia , v rtn in e , k rm ne rastline in in d u s tr ijsk e rastline . Tržna usmerjenost poljedelstva P r ik a z t r ž n e u sm e rje n o s ti p o lje d e ls tv a z a je m a p r id e lk e z n j iv in v rto v . P r i p r ik a z u s to p n je tr ž n e u sm e rje n o s ti p a o b s ta ja jo d o lo čen e te ­ žave, k a j t i z a je li sm o la h k o le t is te p r id e lk e , k i so j ih p r id e lo v a lc i p r o ­ d a li o d k u p n im p o s ta ja m . N i p a b ilo m ogoče z a je t i t is te g a b la g a , k i g a k m e tje p r o d a ja jo n e p o s re d n o p o tro šn ik o m . U p o ra b a a n k e te se je v te m p r im e ru p o k a z a la k o t n e z a n e s ljiv a . S topn jo tržn e usm erjenosti smo lahko ugotovili za ž ita , v rtn in e in za in d u s tr ijsk e ra stlin e , nism o p a je m ogli ugo toviti za k rm n e rastline , k e r jih o d k u p n e p o s ta je ne o d k u p u je jo in so p red m e t p ro d a je p redvsem med posam eznim i km eti. R e z u l ta t i p ro u č e v a n ja tr ž n e u sm e rje n o s ti p o lje d e ls tv a le ta 1969, k o t tu d i le ta 1974 še v e d n o k a ž e jo m očno p o d re je n o s t sam o o sk rb i. N a s p lo š ­ no o b s ta ja p r i p o lje d e ls k ih p r id e lk ih n iz k a s to p n ja tr ž n e u sm e rje n o s ti, v e n d a r p a so m e d p o sa m e z n im i s k u p in a m i p r id e lk o v in p o sa m e z n im i o b č in a m i b is tv e n e ra z lik e . Z an im iv o p o d o b o n a m n u d i p re g le d tr ž n e u sm e rje n o s ti p o p o sa m e z ­ n ih s k u p i n a h p o l j e d e l s k i h p r i d e l k o v . Ž ita , s k a te r im i je b ilo le ta 1974 p o se ja n o v e č k o t p o lo v ico v se h n j iv in so d a la n a d če ­ tr t in o v re d n o s ti v seh p o lje d e ls k ih p r id e lk o v , so v g la v n e m n a m e n je n a d o m a č im p o tre b a m . S to p n ja tr ž n e u sm e rje n o s ti p r i ž i t ih se je v te m o b ­ d o b ju celo z m a n jš a la : le ta 1969 je p r iš lo n a trg 11,8% , le ta 1974 p a 7,8 o d s to tk a v seg a p r id e lk a . Š tev ilo o b č in , k i ž i t sp lo h n e p ro d a ja jo , se je v te m č a su p o v e č a lo od 13 n a 29. Še v e č ja je s to p n ja sa m o o sk rb n e u sm e rje n o s ti p r i p r id e la v i v r tn in , ki so le ta 1974 z a v z e m a la eno p e t in o v se h p o s e ja n ih n j iv in v r to v te r d a le v eč k o t p o lo v ico c e lo tn e v re d n o s ti p o lje d e ls k ih p r id e lk o v . S to p n ja trž n e u sm e rje n o s ti se je tu d i p r i te h z m a n jš a la , le ta 1969 je p r iš lo n a trg 6,3 % , le ta 1974 p a 5,3 %> v se g a p r id e lk a . S am o z a d o m a če p o tre b e so v r tn in e p r id e lo v a l i le ta 1969 v osm ih , le ta 1974 p a v se d m ih o b č in ah . N a d p e t in o p r id e lk a v r tn in p r ih a j a n a t r g sam o v o b č in a h C e lje , Izo la , K o p er, P i r a n in T rž ič . N ajv eč ja s to p n ja tržn e u sm erjenosti je p r i in d u s tr ijsk ih ra s tlin ah . S tem i je bilo le ta 1974 p o se jan ih 1 .46% n jiv in so po v rednosti p re d ­ stav lja le 4,2 % vseh p rid e lk o v n jiv in v rtov . P r i trž n i u sm erjenosti m ed obem a le tom a n i b is tv en ih raz lik . S k u p n o je le ta 1974 p riš lo n a trg 9,34 % v red n o sti vseh p rid e lk o v n jiv in vrtov . V p r im e rja v i z letom 1969 se je sk u p n a s to p n ja tržn e usm erjenosti p o ljed e lsk ih p rid e lk o v v S loveniji zna tn o povečala , sa j je tega le ta z n aša la le 5,9 °/o. P reg led s k u p n e t r ž n e u s m e r j e n o s t i po posam ezn ih o b č i n a h kaže zan im ivo podobo. K a r v 17-ih občinah zn aša delež p ro d a n ih p rid e lk o v pod 1 % sk u p n e v rednosti. P r i tem se razm ere od le ta 1969 niso b istveno sp rem en ile : ta k ra t je bilo ta k ih občin 18. S k u p n e zrtačilnosti teh »sam ooskrbnih« občin so v sk rom nih na- ravn ili ra zm erah za po ljedelsko izrabo ta l te r v razv item neag rarnem gospodarstvu (npr. občine H ra s tn ik , Jesenice, T rbov lje , Zagorje, L itija , C erk n ica , R avne n a K oroškem ). N ek a tere izm ed teli občin obsegajo k ra - ški svet (R ibnica, C erk n ica , Logatec) ali p a so m očno p ren ase ljen a ob­ m očja, k je r p re v la d u je d ro b n a posest z iz raz ito p o lik u ltu rn o usm eritv ijo (Š m arje p r i Je lšah , L aško , Novo m esto). V en a js tih občinah (leta 1969 je bilo ta k šn ih občin 15) p r ih a ja n a trg -,1 % do 3 fl/o v rednosti p r id e lk a s p o lj (občine M urska Sobota, S lovenska B istrica , L ju b ljan a -B ež ig rad , L jub- ljana-M oste-P o lje , V rh n ik a , Sežana, I lirsk a B istrica , K očevje, D rav o g rad in R adov ljica). O d 3,1 "/o do 5 % po ljed e lsk ih p rid e lk o v p r ih a ja n a trg v občinah : L endava , P tu j , Š en tju r, K rško , K am nik , A jdovšč ina in L jub- ljana-V ič. Z natno večjo s to pn jo tržn e usm erjenosti (od 5,1 °/o do 10®/o) im am o sam o v osm ih občinah : G o rn ja R adgona, L ju tom er, Brežice, D om ­ žale, Š k o fja L oka, P osto jna , G ro su p lje in T rebn je . N ad p o p rečn o visoko stopn jo tržn e usm erjenosti p r i po ljed e lsk ih p r id e lk ih p a lahko ugotovi­ mo le v dveh občinah , k je r goje hm elj (Žalec) a li v rtn in e (P iran) v več­ jem obsegu. Tržna usmerjenost km etijstva Viri in metode dela. M edtem ko je stopn jo tržn e usm erjenosti p ri p rid e lk ih z n jiv in v rto v mogoče ugo tov iti s p o d a tk i o pose jan ih zem lji­ ščih , donosu in k o lič in i p ro d an eg a b laga , so p r i u g o tav ljan ju stopn je tržn e usm erjenosti p r i d ru g ih k m e tijsk ih p r id e lk ih velike težave. T ako n p r. p r i k rm n ih ra s tlin a h n i mogoče u g o ta v lja ti tržn e usm erjenosti s p ro ­ dajo krm e, k e r ta n i p re d m e t p ro d a je in je o d k u p n e po sta je ne o d k u p u ­ jejo. T ržno usm erjenost p r i k rm n ih ra s tlin a h to re j m orem o u g o tav lja ti le s p ro d a jo ž iv in o re jsk ih p rid e lk o v . R avno p r i ž iv inore ji p a n a osnovi obsto ječih p o d a tk o v n i mogoče ugo tov iti s top n jo tržn e usm erjenosti. O štev ilu živ ine im am o n a razp o lag o le p o d a tk e za leto 1971, k i p a n a ­ v aja jo sam o število posam ezn ih v rs t ž iv ine brez pod robne razčlen itve. E d in i s tv a rn i p o d a tk i, s k a te rim i razpo lagam o, so p o d a tk i o p ro d a ji ž i­ v ino re jsk ih p rid e lk o v . S tem i p o d a tk i p a lahko p rik ažem o le s tru k tu ro p ro d an eg a b lag a ne p a s to p n je tržn e u sm erjenosti, k e r nam m an jk a jo p o d a tk i o celotni p ro izvodn ji. Z a rad i tega smo lahko za celotno k m e tij­ stvo ugotovili sam o s tru k tu ro p ro d an eg a b lag a in n a te j osnovi ugotovili raz lične tip e tržn e usm erjenosti km etijs tv a . P r i p r ik a z u tržn e u sm erjenosti k m e tijs tv a so za je ti vsi p rid e lk i, k i jih p ro d a ja ta zasebni in d ru žb en i sek tor. R azd e ljen i so v enake skup ine kot p r i že c itira n i š tu d iji iz le ta 1969 (1): po ljed e lsk i p rid e lk i, ž iv in o re j­ ski p rid e lk i, sa d ja rsk i in v in o g rad n išk i p rid e lk i, les in d ru g i p rid e lk i. G lede n a s tru k tu ro p ro d an eg a b lag a smo določili t ip e tržn e usm eritve. Vse občine, k je r določena sk u p in a tržn eg a b lag a d o p rin a ša n ad po lo ­ vico celo tne v red n o sti p ro d an eg a b laga , smo u v rs tili v u strezn i tip . T ako n p r. je iz raz iti ž iv ino re jsk i tip , če d a je ž iv ino re ja n ad 80 %>, živ inorejsk i t ip , če d a je ž iv in o re ja od 70,1 % do 80 % in om iljen i ž iv inore jsk i tip , če d a je ž iv ino re ja od 50,1 % do 70°/o celotne v rednosti k m etijsk e p ro izv o d ­ nje. K je r nobena sk u p in a b lag a ne tv o ri n ad polovico celotne vrednosti, se u v e ljav lja jo k o m b in iran i t ip i po im enovan i po p rv i in d ru g i sk u p in i tržnega b laga. M etodologija do ločan ja tip o v tržn e u sm eritve je to re j en a ­ ka m etodologiji š tu d ije iz le ta 1969 (1). Struktura odkupljenih pridelkov je b ila 1. 1969 in 1974 n asled n ja : delež % od skupnega delež zasebnega družbenega Vrsta odkupa odkupa (v % ) odkupa (v %) pridelkov 1969 1974 1969 1974 1969 1974 P o ljed e ls tv o 10,4 7.5 49.2 50,2 50,8 49,8 Ž iv in o re ja 66,7 76,1 58,6 53,2 41,4 46.8 S a d ja rs tv o in v in o g ra d n iš tv o 7,1 8,4 27,7 26,1 72,3 73,9 Les 11,8 3,1 8,1 91,9 D ru g o 4.0 4,9 36.4 25,1 63,6 74,9 S k u p n o 100,0 100,0 46.5 47,9 53.5 52,1 L e ta 1969 les ni b il ločen po sek to rjih . Po s tru k tu r i p ro d an eg a b lag a se je v tem času pom en živ inore je še sto p n jev a l, sa j se je dv ign il od 66,7 %> n a 76,1 °/o sk u p n e v rednosti trž n e ­ ga b laga . D elež zasebnega sek to rja se je rah lo povečal, k a r o d raža znatno d ružbeno pom oč p r i p re u sm e rja n ju km etij. Posam ezne v rs te ž iv in o re jsk ih p rid e lk o v so p r i trž n i u sm eritv i zasto ­ pane le ta 1974 tak o le (v% ): Vrsta živinorejskih pridelkov % od vseh živinorejskih pridelkov Od tega zasebni sektor Od tega družbeni sektor Govedo, kon ji, sv in je in drugo 52.9 68.4 31,6 P e ru tn in a in ja jc a 28.5 8.8 91,2 Mleko in m lečni izdelki 17,9 77.4 22,6 Kože, p e r je in d rugo 0,7 84.7 15,3 Skupno 100.0 53,2 46.8 K ot je razv id n o iz zg o rn jih p o d a tk o v , d a je p ro d a ja živ ine nad p o ­ lovico celo tne v red n o sti vseh ž iv in o re jsk ih trž n ih p rid e lk o v , p r i čem er im a še vedno večji delež zasebni sektor. P rece j d ru g ačn e razm ere so p r i tržn i p ro izvodn ji p e ru tn in e in ja jc , k i so po v red n o sti n a d rugem m estu. Tu je zasebna p ro izv o d n ja m anj pom em bna. P ri m leku in m lečn ih izde l­ k ih p a im a še vedno zna tn o p red n o st zasebni sek tor, saj d a je n ad tr i če trtin e vsega p ro d an eg a b laga. S ad ja rs tv o in v in o g rad n iš tv o se je. povzpelo s tre tje g a na drugo m e­ sto. S k o ra j t r i če trtin e o d k u p a p r ih a ja iz d ružbenega sek to rja , k e r so zasebni sad o v n jak i po n ač in u go jitve m očno zas ta re li in v n jih p re težn o p rev lad u je jo m an j v red n e v rs te sa d ja in v inske trte . IZ R AB A NJ IV IN VR TO V V S. R. S LO V E N IJ I LE TA 19 74 ] ' ]■j' , ■ } ■ A / ■ p j j l s s j p s C ' 1 / G eo g ra fsk i v e s tn ik 177 T ržn a usm erjenost p o ljed e ls tv a se je v o b rav n av an em času znatno zm an jša la , od 10,4 %> n a 7,5 % . D ru žb en i in zasebni sek to r d a je ta p r i ­ bližno en ak delež tržn eg a b laga. Č e trto m esto po v rednosti p ro d an eg a b lag a zavzem ajo le ta 1974 d ru g i p rid e lk i, k i v k lju ču je jo razn e gozdne sadeže, m ed in drugo. Les z a ­ vzem a zad n je m esto m ed o d k u p ljen im i p rid e lk i. V ečino lesa do b av lja d ružben i sek to r, m ed tem ko je zasebn i sek to r le m alo pom em ben. R avno skrom en delež lesa p r i trž n i u sm eritv i n am dok azu je , d a p r i n ek a te rih k m etijsk ih p r id e lk ih n i mogoče iz b ra ti s tv a rn ih p o d a tkov . R azm erja m ed d ru žb en im in zasebn im sek to rjem p r i trž n i u sm erje ­ nosti k m e tijs tv a so se z a ra d i d ružbene pom oči zasebnim km etom rah lo sp rem enila . L e ta 1969 je d ru žb en i sek to r d a ja l 53,5 % , le ta 1974 p a 52,1 o dsto tka celo tne v red n o sti km etijsk eg a tržn eg a b laga. Tipi tržne usmerjenosti km etijstva Podobno k o t le ta 1969 je ž iv in o re ja tu d i le ta 1974 n a jv a ž n e jša v e ja tržn e u sm eritve v Sloveniji.) Ž i v i n o r e j s k i t i p tržn e u sm eritve za ­ jem a 43 občin v S loveniji (dve več ko t le ta 1969). Tod d a je jo ž iv in o re j­ ski p rid e lk i več ko t 50 °/o celo tne v red n o sti p ro d a n ih k m etijsk ih p r id e l­ kov. Iz ra z iti ž iv ino re jsk i tip obsega n as led n jih devet občin: M ursko So­ boto, P tu j, L ju b ljan o -Š išk a , D om žale, G ro su p lje , L en art, L endavo, P o ­ sto jno in T olm in. To so v g lavnem iste občine ko t le ta 1969, le d a so iz te sk u p in e le ta 1974 izp ad le občine L jub ljana-M oste , Č rnom elj, M etlika in Š m arje p r i Je lšah , m edtem ko s ta se n a novo u v rs tili občini L en a rt in P osto jna. O b e v a r ia n t i ž iv in o re jsk e g a t i p a (k je r d a je jo ž iv in o re jsk i p r id e lk i od 70,1 %> do 80 °/o c e lo tn e v re d n o s ti p ro d a n e g a k m e tijs k e g a b la g a ) z a je ­ m a ta 6 o b č in : K a m n ik , L ju b lja n o -M o s te -P o lje , S ežano . Š e n t ju r p r i C e lju , Š m a r je p r i J e lš a h in P o sto jn o . V 28 občinah se u v e ljav lja jo om iljen i ž iv inore jsk i tip i, k je r d a je jo ž iv inorejsk i p r id e lk i od 50,1 % do 70 °/o v rednosti vsega p ro d an eg a km e­ tijsk eg a b laga. G o z d n i t i p i tržn e u sm eritve za jem ajo le ta 1974 sedem občin. Z izjem o L ogatca so vse občine ob severn i m eji, od R a d e lj ob D ra v i do 1 ržiča. L e ta 1969 je bilo ta k ih občin, k je r je les d a ja l n ad 50 odstoikov celo tne v red n o sti k m e tijsk ih p rid e lk o v osem. V tem času so iz te sk u ­ p in e izp ad le občine: Jesenice, R ib n ica in K očevje, n a novo p a se je u v rs tila občina M ozirje. G o zd n a u sm eritev v teh obč inah je n a rav n o in d ružbeno pogojena. S a d j a r s k i t i p tržn e u sm eritv e za jem a dve občini, to je občino P iran , k i je b ila v sad ja rs tv o usm erjen a že le ta 1969, in občino Novo Gorico, k i se je v tem času p reu sm erila v sad ja rs tv o in v inog radn ištvo . M ed k o m b i n i r a n e t i p e tržn e u sm eritve smo u v rs tili vse tiste občine, k je r nobena sk u p in a ne d a je n ad 50 °/o sk u p n e v red n o sti p ro d a ­ nih k m e tijsk ih p rid e lk o v . T a k ih občin je bilo v S loveniji le ta 1974 osem. N o tran jo d ife ren c iac ijo smo uved li po p rv ih dveh p re v lad u jo č ih sk u p i­ nah p ro d a n ih k m etijsk ih p ride lkov . Sklep P ovečan d ru žb en i in teres za km etijs tv o z zn a tn im i fin an čn im i v la ­ ganji te r strokovno pom očjo zasebnem u k m e tijs tv u p r i p reu sm erjan ju k trž n i p ro izv o d n ji je v o b rav n av an em času že dosegel zn a tn e uspehe v p ovečan i trž n i p ro izv o d n ji (povečana trž n a u sm erjenost od 5,9 % na 9 ,3 % p r i po ljed e lsk ih p rid e lk ih ) . Z natne sprem em be so n as ta le tu d i v s tru k tu r i o d k u p lje n ih k m e tijsk ih p rid e lk o v . 2e doslej zelo iz ra z ita ž iv i­ n o re jsk a trž n a u sm eritev se je še s to p n jev a la , zm an jša l p a se je delež po ljedelsk ih p rid e lk o v in lesa p r i celotni s tru k tu r i p ro d an eg a k m e tij­ skega b laga. V m an jš i m eri je n a ra šč a l tu d i odsto tek sa d ja in v in o g rad ­ n išk ih p rid e lk o v , k a r tu d i k aže n a večjo in ten z ifik ac ijo iz rab e k m etijsk e zem lje. Vse n avedene sp rem em be dokazu je jo , d a se je tu d i v k m e tijs tv u za ­ čelo novo obdobje. N am esto s ta reg a in trad ic io n a ln eg a p o lik u ltu rn eg a sam ooskrbnega k m e tijs tv a se čed a lje bo lj u v e lja v lja sp ec ia liz iran a tržn a p ro izvodn ja . B ib liografija — B ib liography 1. Medved J., Izraba zem ljišča in tržn a usm erjenost km etijstva v SR Slove­ niji leta 1969. GV XLV, L jub ljana 1973, str. 3—19. 2. Medved J., T ržna usm erjenost km etijs tva v SR Sloveniji leta 1974. In štitu t za geografijo Univerze v L jubljani, L jub ljana 1976, 48 str. in 15 kart. 3. O brazec PO 32-a. 4. O brazec PO 53-b. 5. O brazec TRG 31. 6. O brazec TRG 33. TIIE DEVELOPMENT OF THE MARKET-ORIENTED AGRICULTURE IN THE S.R. SLOVENIA DURING THE 1969-19?4 PERIOD J akob M e d v e d (Summary) The degree in w hich ag ricu ltu re is oriented tow ards supply ing the dem ands of the m arket (in the continuation referred to as: (he m arket-oriented agricu l­ ture) is one of the indeces of the developm ent of the ag ra rian economy. Hence assessments and consequent com parisons of the m arket-oriented agricu ltu re as m ade for d iffe ren t periods of tim e are bound to reveal the more general ten­ dencies in the developm ent of farm ing. Such is also the aim of the present contribu tion in which the m arket-oriented agricu ltu re as established for the y ear 1969 and for 1974 is com pared. The s tudy is based on the investigation of the land use and of the m arket- oriented ag ricu ltu re in 1969 and in 1974. In both investigations the same m etho­ dology has been used. The assessment of the land use and of the m arket-orien t­ ed ag ricu ltu re is based on the m onetary value of ag ricu ltu ra l products. These have been considered in four basic groupings: cereals, vegetables, fodder plants, industria l plants. A ccording to the structu re of the goods sold types of m arket-oriented p ro ­ duction have been set up. All the com munes in w hich a certain group of pro- ducts brings over a half of the to ta l value of the goods sold have been classi­ fied into the revelant type. Thus, for instance, into the m arkedly livestock- breeding type belong comunes where livestock brings in over 80 per cent of the to tal value of the goods sold, or into the livestock-breeding type com mu­ nes w ith livestock bringing in from 70.1 to 80 per cent of the corresponding to tal value, or into the m oderately livestock-breeding type where livestock brings in from 50 to 70 per cent of the to tal value in question. W here no group of the farm goods brings in over a half of the to tal value, combined types have been established and nam ed afte r the first or second relatively most im portant group of m arket goods. In the overall s tructu re of the goods sold it is the significance of livestock th a t has grown over the period discussed: rising from 66.7 per cent to 76.1 per cent of the to tal value of the m arket-oriented farm ing. The percentage of the privately-ow ned sector also shows a slight rise, due to the socially organized help intended for the restruc tu ring of farm s. The share of agricu ltu re in the whole structu re of farm products for the m arket has during this period fallen from 10.4 per cent in 1969 to 7.5 per cent in 1974. But the im portance of fru it­ growing has risen, in per cent from 7.1 to 8.4. S im ilarly to the situation in 1969, livestock-breeding was also in 1974 the most im portan t branch of the m arket-oriented farm ing in Slovenia. The livestock- breeding type of the m arket orientation covered over two th irds of all the communes on the te rrito ry of the S.R. of Slovenia. Forest types of m arket orien­ ta tion occupied 7, fru it-grow ing types 2 communes, w hile the rem aining com mu­ nes represent combined types. All the changes described above indicate th a t it is also in farm ing th a t a new period has s ta rted : the period of rap id decline of old structures of the polycrop orientation and self-supplying tendencies — and of the introduction of specialized production for the m arket.